Avt«)biisni jnoinet Celje ima vpeljano redno progo tudi po Mislinjski dolini na relaciji Velenje—Slovenj Gradec. Cas vožnje tega avtobu.s« je zelo prikladen in se ga vsi radi poslužujejo. Avtobus je vedno poln potnikov, največ pa se jih vozi ob sobotah in ponedeljkih. K temu naj pripnemo še lo, da sta sprevodnik in šofer rtmenjenega avtobusa CE i— 23-27 zelo prijazna do potnikov. Starši si tega žele ^la osnovni šoli »Miha Pintar-To- ledo« v Velenju že vrsto let iz- redno dobro teče šola za starše, ki je .postila staršem pravi pomoč- nik pri vžjgoji, ^olski pomoči in razumevanju dozoreva joč^a otro- ka. Zadnji dve leti jo vodi učite- Ijkji MARA BAŠKOVIČ. Ob zad- njem predavanju prvega ciklusa v tem šolskem letu smo jo obiskali. Koliko staršev je obiskov.alo p4;yi ciklus predavanj? — Okirog 50 do 56. Le redko- kdaj jli je bilo manj. — V drngem polletju bomo zaje- li , otroka od sedmih do enajstih lefj fo je vmesna šolska doba s poudarkom na delovni. In splošni vzgoji. Loiii fiiHo imeli predavanja in -razgovt^e o predšolskem otro- ku^' v letošnjem prvem ciklusu pa sino obra'vnavali vprašanja puber. • Kakršnih oblik se poslužujete, da so vaša predavanja zanimiva in l>eVtra? • JC^esti) irpprabljamo magneto- foijske zapiske iz življenja dija- k9y ija soli in s tem staršem da- jišnlo'vpogled' v njim neznano, živ- ljenje njiiiovih otrok. — Kdo vse pa je sodeloval kot predavatelj pri letošnjem prvem ciklusli|> prec^ivani iit ^do bo su^ deloval v drugem ciklusu. — Zajeli smo delavce s treh po- dročij, in sicer psihologa ter zdravstvene in prosvetne delavce. V drugem ciklusu pa bodo vodili razgovore predvsem prosvetni de- lavci nižjih razredov, tako da bo predavanje tem bolj povezano s poznanjem otroka. Morda Se to: Mara Baškovič vodi poleg tega se folklorni krožek na šoli, ki nastopa na vseh proslavah. Ob odhodu nam je dejala, da je hvaležna celotnemu šolskemu ko- lekfivu, ki ji prizadevno pomaga pri tem, da zainteresira čim več- ji krog staršev za ta predavanja. - že KRVODAJALSTVO v VOJNIKU Prejšrtji mesec je osnovna orga- nizacija Rdečega križa v Vojniku organizirala V prostorih zdravstve- ne postaje v Vyjniku krvodajalsko akcijo, ki je še kar uspela. Člani RK so se zavedali, kako veliko d^lo bodo opravili, če bodo dobili čim več krvodajalcev, zato so kljub hudi zimi šli od hiše do hi- še in vzpodbujali ljudi k sodelo- vanju, Prizadevanje ni bilo zaman — ljudje, tudi starejši so prihaja- li od daleč, da bi pomagali tistim, ki jim je pomoč potrebna. ŽaL pa med kmečkim prebivalstvom ni bi- lo prevelikega rtjzuroevpnja in od- ziva. Pri tem gre zahvala za uspeh predsedniku krajevnega urada v Vojniku t«v. Križniku, uslužbencu Tovarne volnenih odej v Škofji va. si, tov. Tinetu Novaku i. dr. Os- novna organizacija RK v Vojniku pričakuje, da se bodo ob nasled- nji priložnosti odzvali tudi tisti, ki so tokrat st«4i ob strani. A. R. POJASNILO K ČLANKU: Z ROBOTI... ; V-zadnji številki smo na četfti stj-ani objavili članek Zr.rcitooti se ne morejo meriti uggph^^^jKer Je iz neznanih vzfot^av izostalo ime avtorja, jft ;č}anek, ostal tako rekoč gjav^jin repa; razen tega jg;j5)rillo,; do dveh hujših na- palč • Tako bi moral biti čla- nek podpisan: Vinko Pevcin, ušitGlj^ tehničnega pouka, os- n^^na šola »Fran j a Vrunča« -Tt'.^udinja Celje, medtem, ko bij^se moral stavek v četrtem ci4§fe,vku pravilno, glasiti: Iz- d^lavali- sn;«? okraske iz žice, kovine... in ne: Iz- strojčke iz žice, kovine ... ŠMARSKI RADIO SAMOSTOJEN Kdo ne pozna šmarske radijske postaje, ki vsako nedeljo razvese- ljuje številne poslušalce?! Verjet- no pa redkokclo ve, da to postajo vodi društvo Ljudske tehnike iz Šmarja. V zadnjih nekaj mesecih so o pomenu lokalne radijske/ po- staje večkrat razpravljali tudi na' občinskem odboru Socialistične zve- ze. Zdaj je končno sklenjeno, da bo takoj po tem, ko bo sestavljen redakcijski Qdbor, pa tudi samo- upravni organ radia, postala ta ra- dijska postaja samostojna institu- cija z lastnim financiranjem. Ljudska tehnika naj bi odtlej op- ravljala le tehnične usluge. Upaj- mo, da 1)0 ta sprememba na pro- gram šniarskega radia dobro vpli- vala. DOBRO SO GOSPODARILI v Rogatcu ima gostinsko pod- jetje »Šmarje« svoj obrat »Grad«. Lansko leto so v tem lokalu zelo dobro gospodarili, saj so ustvarili za 33 milijonov dinarjev prometa. To jim je uspelo z veliko požrt- vovalnastjo in iznajdljivostjo. S specialitetami in dobro ter hitro postrežbo so privabili precej gostov iz bližnje Rogaške Slatine in sosednje Straže ter drugih kra- jev s hrvaške strani Sotle. V letošnjem letu upajo, da bodo lahko ustvarili še več prometa, po- sebno, če jim bodo v podjetju da- li sredstva, s katerimi bi lahko uredili sobe za tujce in posebno sobo za zaključene družbe. Ravno tako pa bi potrebovali še nekaj denarja za dokončno ureditev vrta in na njem plesne plošče, kjer bi ob sobotah in nedeljah prirejali plese. Investicije v ta lokal bi bile ugravičencj ker ima idealno loka- cijo: bližina turističnega centra Rogaške Slatine, dobre prometne zveze ter veliko ^zaledje. I/ BREŽIŠKE KOMUNE Šolanje v nekaterih, podružničnih šolah predrago Ni še :do(%() tej^a, ko jeipleiuum otboiinisike}?.a •odlbora Socialiistione izvezt; iiz Brežic raz pravili j ali o iproblemiih šolistva isv'ojlka'teriih ipodružinilčni'h š<4 vlklljiiičili v coiitrahve, toda le-fte za to iniimajo dovolj }>rosto.ro.v. V brožiški občini 'pre(dviildeva'jo v prihodinjih letih zatio t:U'(li več iprezidav in dozidav contralniih šdlskih Ijoslopij. V RADEČAH NOVE TUJSKE SOBE IN POSLOVNI PROSTORI V preteklem letu je gostin- sko podjetje Kolodvorska re- stavracija Zidani most uredi- lo 9 sob za tujce in sanitarije v zgornjih prostorih hotela Jadran. Tako je hotel dobil 15 primernih ležišč. Gostinsko podjetje je lani preseglo plan za 24,6 odstotkov Podjetje predvideva v se- demletnem perspektivnem planu razširitev hotela. Do- gradili bodo namreč dodatne poslovne prostore in nove tuj- ske sobe. Zgradba bo obsega- la tudi nove kletne prostore za shranjevanje ozimnice in večje vinske zaloge, katerih doslej ni imela. Perspektivni plan predvideva tudi novi motel, ki bo zgrajen ob no- vem mestnem vozlišču. Dograditev prostorov bo gostinsko podjetje Kolodvor- ska restavracija financiralo iz lastnih skladov v višini 84 milijonov. NOV MLADINSKI AKTIV V ŠENTJURJU PRI CELJU Pretekli teden je bila v Kme- tijskem kombinatu v Šentjur- ju pri Celju ustanovna konfe- renca aktiva Zveze mladine. Osnovni ton konference je dajala predvsem težnja mla- dine in tudi upraye podjetja, naj bi se mladina bolj organi- zirano in v večjem številu kot doslej vključila v družbeno politično življenje. Izrazili so tudi željo, da bi v organe sa- moupravljanja vključili več mladih članov kolektiva. I NOVA SAMOPOSTREŽBA V ROGATCU Trgovsko podjetje »Jelša« iz Šmarja pri Jelšah, je de- cembra odprlo v Rogatcu sa- mopostrežno trgovino. Tako so dobili Rogačani lep sodo- ben obrat, ki je vedno dobro založen. Povprašali smo tov. Barbaro Stonjšek, ki zame- njuje poslovodjo, kako je kaj s prometom y novi trgovini. »•Sedaj od začetka je še sla- bo. Ljudje se še niso priva- dili na naš lokal. Pa tudi se- zona še ni. V januarju in feb- ruarju imajo pri nas tudi kla- sične trgovine manjši promet. Pri nas pa imamo neki dru- gi problem, ki ga sicer imajo tudi druge samopostrežne tr- govine, a je pri nas potenci- ran. To so kraje. V teh dveh mesecih, odkar je lokal odprt, ^o imeli že več kot 100 kraj. Ne kradejo samo otroci, pač pa še bolj odrasli. In to pred- vsem ljudje iz hrvaške strani. Preteklo soboto smo imeli 5 večjih kraj ter so nas neki Hrvati, ko smo jih odkrili, hoteli celo fizično napasti. No, upamo, da bo tudi v tem po- gledu boljše, čeprav sedaj še ne izgleda, da kmalu.« MALI PORTRET ZAGORSKI RIBNIČAN Rogatec. Prvi petek v me- secu. Sejemski dan. Dva para volov, tri kravi- ce, par pletov čebule, ne- kaj slamnatih cekarjev, predpražnikov,. domačih preprog in suha roba. In še nekdo. Zagorec JA- KA SPREM. Prodaja suho robo. V ustih nepogrešljiva pi- pa trimilimetrska brada, za- maščena bunda in na glavi povaljan klobuk. »Od kje pa ste, oča«? »Eh. Iz Trakuščana. Ne ve- ste kje je to? Pa k nam ho- dijo turisti celo iz Zagreba in Krapine. Eh. Eh«. In me pomilovalno premeri od gla- ve do peta, pri t£.m pa ne- umorno vleče pipo. »Kar prodajate, tudi sami izdelujete?« »Eh. Pa razume se. To je ,kučna rqdinost'. Ko je zu- naj sneg. Eh. Eh. Pa vi nič ne veste, pa ste tako rado- vedni. Eh. Seveda imam, go- spa. Poglejte kako je tp do- ber penzel. Vse življenje bo- ste lahko z njim belila hišo. In poceni. Samo 4 tisoč...« Nadaljeval je s kupčijo in se ni več z^fienil zame, ki sem bil samo radoveden in nisem nič kupil. L. S. Kaj je s cesto v Zreče v Slov. Konjicah in Zrečah je bilo zadnje mesece že več razprav in vprašanj o ureditvi ceste, ki po- vezuje Zreče z glavno cesto Celje- Maribor. Ta je dolga okrog tr' kilometre in je v želo slabem sta- nju. Promet na njej se je v zad- njih dveh letih, po ukinitvi oz- kotirne železniške proge najmanj podvojil. Veliko tovora prevozijo samo za zreško tovarno kovanega orodja, to je od surovin in pre- moga pa do končnih izdelkov. Ra- zen tega pa je v tem kraju še to- varna umetnih brusov »Comet«, v pohorskih legah pa les, ki ga v celoti prevažajo po tej cesti. Zdaj nameravajo v bližini Zreč odpreti še kamnolom, v katerem bodo pri- dobivali marmor, svojo pot v svet pa bo seve(ja prav tako začel na zreški cesti. Vse to kaže, da je ureditev te ceste zelo nujna zadeva za ta del konjiške občine in je tudi ra- zumljivo, da vlada zanjo tolikšno zanimanje. Razgovori med zainte- resiranimi okrajnimi in občinski- mi organi že potekajo in pričaku- jemo lahko, da bodo našli ustrez- no rešitev glede finančnih sred. stev, ki so potrebna za ureditev ceste. L. V, DELNO UREJEN PROBLEM PREVOZOV V Zrečah je bil zadnje ča- se vedno bolj pereč problem prevoza delavcev in otrok na delo in v šolo, ker je Želez- niško transportno podjetje Maribor ukinjalo ,posamezne avtobuse, ki so vozili po voz- nem redu, ki ga je imel pred ukinitvijo vlak. Zato so od- borniki občinske skupščine s tega področja sklicali se- stanek s predstavniki ŽTP Maribor, na katerem so de- loma uredili vozni red želez- niških avtobusov. L. S- POKAL »DELA« V SLOVENSKIH KONJICAH V počastitev občinskega prazni- ka je bila v soboto v Slovenskih Konjicah svečana telovadna akade- mija. Ob tej priložnosti je sekre- tar »Partizana« Slovenije tov. Og- rin predal domačemu društvu po- kal »DELAi in denarno nagrado za doseženo drugo mesto v tekmo- vanju partizanskih društev Slove- nije. Nato je še predsednik Okraj- ne zveze za telesno kulturo česti- tal in predal denarno nagrado za dosežene športne in vzgojne uspe- he v lanskem letu. Kolektivu »De- la«, Partizanu Slovenije in OZZTK se je zAhvalil predsednik domače- ga Partizana Pisanec Stanko. Sle- dil je dolg in lep telovadni spo- red. Številni gledalci so bili zado- \'oljni z akademijo, katero so še popestrili telovadci Železničarja iz Maribora. G. J. OKENSKI STATUT: KULTURA SMEZRTI PREDLOGI?! v prejšnji številki smq s kulturnimi de- lavci načeli razpravo o občinskem statutu. Za^Ya .razprava trpi zaradi preslabega ob- ve Anton Stupica Vla4o Novak Slava Mariček Še enkrat: Jože Smole v Celju GlaVini inredailk Della Jože Smole, ki ibi maj predavati v Celju prejšnji torek — Delavslka univerza je imorala predavanje zaradi pnista preložiti — bo predaval ta torek o^b sedmih izvečer v Nia- r<«;llnem domu. Naslov njegovega predavanja je •— Sile miru v svetu. Prodavaitelj bo orisal med dmgiim tudi (priprave na novo konferenioo neanigažiranih držav. Predavanje Ibo zaniimiivo. zaraidi čas.ar bi ibilo iprav, če ibi mu priis.os,tvovalo čimveč n.aiši'h oibčanov. Delavtska univerza uigotavilja, da iza njena brezplačna predavanja v izaklinjih časih ni iprevelliikjega zainimunja. Morda tudi v t(im kaže slaiba slkrb delovnih origaimizaicij, idu bi svojian člamom pri- poročale obiislk kvaliteitnih predavanj in propaigiirale njihovo i/x)il)ra/.evajnje.