J občan KAMNIK, 8. APRILA 1993 seje občinske skupščine Stanovanja, javna dela in čistejši zrak Na začetku seje občinske •kupščine 24. marca, ki jo je vo-M podpredsednik IGOR POD-BREŽNIK, je poslanski klub llovenske ljudske stranke predla-jal uvrstitev na dnevni red izjave »podpori kmetom pri urejanju njihovega gospodarskega položaja . Potem ko je Anton Hočevar kot predstavnik kmečke zveze obrazložil težaven gospodarski Položaj kmetov, ki je posledica dejstva, da nimamo izdelane nila je tudi, da je treba v tem sekretariatu izdelati novo sistemizacijo delovnih mest. Izdelati bo treba tudi program reorganizacije SKG ter prihodnjega javnega komunalnega podjetja in Podjetja za kolektivne komunalne storitve, d.o.o.. V sedanjem Komunalnem podjetju pa bodo morali pripraviti program lastninskega preoblikovanja. Osnutek občinskega stanovanjskega programa za letos, ki ga je sprejela skupščina, predvi- p<> sklepu skupščine je bil za predstavnika občine Kamnik v svet Zavoda za usposabljanje invalidne mladine imenovan Andrej Skodlar. V svetu Centra za socialno delo pa bosta lokalno samoupravo zastopala Mojca Rems, in Janko Blagšič. Za novega predsednika Sveta za vzgojo in izobraževanje v cestnem prometu je skupščina izvolila Dušana Jesenika. pašnikov na Veliki planini, parkov v Arboretumu, vzdrževanje cest itd. Z 52 udeleženci, pa je za letos predvidenih 12 del, pri katerih naj bi sodelovalo 72 nezaposlenih oseb. V glavnem gre za enaka dela kot lani. Na novo bodo vključili dela pri turističnih prireditvah in drugih akcijah na področju turizma, sanaciji divjih odlagališč in vzdrževanju otroških igrišč. Brez posebne razprave je »šel skozi« tudi osnutek odloka, s katerim bo določena najvišja vsebnost žvepla v kurivih, ki jih bo v prihodnje'mogoče uporabljati v naši občini. Predlagana je mejna vrednost energetsko specifične vsebnosti žvepla v višini 0,7 g/ MI. Po tem predlogu bo še najprej možna uporaba velenjskega lignita, zagorskega premoga in kurilnih olj. Zato predlagatelji menijo, da odlok ne bo povzročil dodatnih stroškov za kurjavo, seveda če bo teh kuriv dovolj na trgu. Medtem ko bi bilo ogrevanje z ruskim premogom dražje za 17%, z avstralskimi briketi pa za dobrih 30%. Sprejet je bil tudi osnutek odloka o gradnji in vzdrževanju zaklonišč, po katerem bo v strnjenih naseljih z nad 5000 prebivalci (območje Kamnika in Duplice) v novih javnih objektih potrebno graditi zaklonišča. Pri drugih novih objektih na tem območju pa bo obvezna okrepitev plošče nad kletjo v debelini do 16 cm. Denar za gradjo zaklonišč pa bodo morali zagotoviti graditelji sami. F. S. strategije razvoja kometijstva pri nas, so delegati sprejeli nekoliko spremenjeno izjavo, ki jo je skupščina poslala vladi Republike Slovenije. Skupščina je z izjemo Bogdana Jamska, ki je opozoril na samostojnost Sklada stavbnih zemljišč in v tej zvezi na status strokovnega delavca pri njem brez razprave sprejela rešitev ZOP, organizacijsko svetovanje, d.o.o., Ljubljana, predlagano za prihodnjo reorganizacijo komunalnega ■n stanovanjskega gospodarstva ter Sekretariata za prostorsko urejanje in varstvo okolja. Skle- deva okrog 124 milijonov SIT prihodka, v glavnem od prodaje občinskih stanovanj in delno od najemnin. Največji del sredstev bo namenjen za profitna vlaganja (24 mio SIT), za nakup socialnih stanovanj (24 mio SIT) za nakup službenih stanovanj (14,5 mio SIT), za adaptacijo podstrešja na kaju-hovi 7(14 mio SIT) itd. Delegati so sprejeli tudi informacijo o izvajanju javnih del v občini v lanskem letu in predvidenih javnih delih v letošnjem letu. Medtem koje lani potekalo v občini 7 javnih del: urejanje Spoštovani starši! Starši, ki želite v šolskem letu 1993/ 94 vključiti svoje otroke v vrtec, prosimo, da čimprej oddate prošnje, ki jih dobite na UPRAVI VVZ ali v eni izmed enot, na UPRAVO VVZ, Kidričeva 23 ali pokličite po tel. št. 817-017, 831-327. 7. april - svetovni dan zdravja Geslo letošnjega svetovnega dneva zdravja: pazljivo ravnajmo z življenjem^ preprečujmo nasilje in brezbrižnost. Nezgodbe in njih posledice so postale pereč problem za vse države sveta. Svetovna zdravstvena organizacija WHC je opredelila v 11. točki programa »Zdravje za vse do leta 2000« zmanjšanje števila umrlih zaradi nezgod za 25%, s poudarkom na nezgodah na delovnem mestu, doma in v prometu. V svetu ocenjujejo, da vsako leto zaradi poškodb umre okoli 3 milijone ljudi. Poškodba kot vzrok smrti je po pogostnosti na tretjem rnestu zamenjala infekcijske bolezni. V starostni skupini °d 1. do 44. leta pa so poškodbe kot vzrok smrti na Prvem mestu. Na delovnem mestu se zgodi 20 do 30% vseh nezgod. Za te nezgode je značilno, da so specifične za posamezne industrijske panoge, in so edine, ki imajo trend uPadanja. Nezgode v prometu predstavljajo 5—10% vseh nezgod, zaradi teže poškodb spadajo med najresnejše, in irnajo največjo smrtnost. Nezgode v domačem okolju predstavljajo po različnih °cenah 35 do 50% vseh nezgod. Zaradi pogostnosti so Poškodbe v domačem okolju predmet številnih raziskav ,r> proučevanj. Nezgode v športu in rekreaciji predstavljajo 5 do 10% vse/j nezgod, njihovo število pa narašča. Slovenija se je pridružila WHO, saj je Inštitut za Medicino dela, prometa in športa >z Ljubljane s pomočjo vPrašalnika WHO zbral podatke o nezgodah, ki so se zgodile na različnih območjih v Sloveniji v času od 1. 6. 90 do 31. 8. 90., poškodovanci pa so bili oskrbljeni v splošnih, obratnih in otroških ambulantah. Z metodo naključnega izbora je bilo izbranih 1200 poškodovan-Cev, ki so zdravili na Travmatološki kliniki UKC v Ljubljani v letu 1989, športne poškodbe pa so bile zbrane v zimski sezoni-december 88 in januar 89. Z analizo 'zbranih podatkov je bilo ugotovljeno: - da je bilo več poškodovanih moških; - dasose nezgode najpogosteje zgodiledoma, sledijo nezgode na delovnem mestu ter pri športu in rekreaciji; - da se je največ nezgod zgodilo v ponedeljek, najmanj pa v nedeljo; - da so bili po vzroku nastanka na prvem mestu padci, sledijo tope mehanske poškodbe ter vbodnine in vreznine; - da je bila prva pomoč nudena v manj kot polovici primerov; - da je do nuđenja nujne medicinske pomoči v večini primerov minila več kot ena ura; - da je bila večina poškodovancev po nuđenju nujne medicinske pomoči napotenih v domačo oskrbo, 33,1% jih je bilo napotenih v zdravstveno ustanovo, kjer so večino hospitalizirali, 37,3% poškodovancev pa so zdravili ambulantno. Podatke o poškodovancih smo s pomočjo vprašalnikov WHO zbrali tudi v Zdravstvenem domu Kamnik, in sicer v dveh splošnih, dveh obratnih in eni otroški ambulanti. Splošna zdravstvena služba je v ZD Kamnik organizirana tako, da zagotavlja celodnevno urgentno ambulanto. V urgentni ambulanti in v prostorih, namenjenih za male kirurške posege, lahko urgentni zdravnik nudi nujno medicinsko pomoč in tudi dokončno oskrbi lažje poškodbe. Poškodovance, ki zaradi teže in narave poškodb potrebujejo specialistično zdravljenje, pa napoti k travmatologu v UKC. Dobra usposobljenost zdravniških ekip za nuđenje prve pomoči nujne medicinske oskrbe, diagnostičnih in terapevtskih možnosti, zmanjšuje posledice poškodb, ne pa tudi njihovega števila. Da bi preprečevali in zmanjševali nastanek nezgod in poškodb, se mora vključiti vsak posameznik in tudi širša družbena skupnost, saj bi bilo le tako lahko preprečiti in ne samo zdraviti poškodbe in posledice. Andreja Marolt Savič, dr. med. Str. 3 Občinska skupščina Sprejet občinski proračun 1993 Str. 4 Razmišljanje Misel na materinski dan Str. 6 Videoteke in kino Kako se zabavajo Kamničani Lokostrelstvo Str. 8 Kamničani državni prvaki Naslednja številka Kamniškega občana bo Izšla 22. aprila. Prispevke sprejemamo do 13. aprila; prvomajske čestitke, reklamne oglase, zahvale, obvestila ipd. pa do 15. aprila. oglasite * pisami Kamražkega ob 3 lahko pokličete alt se V . nH " l / 4 vsem občanom želimo lepe VELIKONOČNE PRAZNIKE IN obilje volje, moči ter trdnega zaupanja v jutrišnji dan PREDSEDSTVO IN IZVRSNI SVET SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK Združenim v veri v odrešenje Vstajenja želimo globoko doživeto in veselo veliko noč. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI NA KAMNIŠKEM krčita KOČNA KAMNIK, d.d. Voščimo vam vesele velikonočne praznike! Pripravili smo vam pestro ponudbo blaga po akcijskih cenah: prekajeni vrat BK (676.50 SIT/kg) prekajena šunka BK (676.50 SIT) jajca za pirhe (8.50 SIT/kom) olje (111.90 SIT) in še vrsto drugih izdelkov, znižanih do 30% Naj vam bo praznovanje prijetnejše! KAMNIŠKI OBČAN aktualno v občini 8. APRILA 19S § V KS Kamniška Bistrica Verjamemo v zaupanje krajanov V 5. številki Kamniškega občana smo objavili anketo z nekaterimi krajani. Že tedaj smo napovedali, da se bomo o delu in življenju v tej KS pogovarjali s predsednikom sveta KS Karlom Repanškom. To dolžnost je sprejel po volitvah organov KS, ki so bile 6. decembra 1992. Bralcem predstavljamo KS Kamniška Bistrica le z nekaterimi podatki. Po razprostranjenosti oziroma velikosti se uvršča med velike. Je orecei hribovita, nižinskega sveta je malo. Ima okrog 1800 prebivalcev, ki prebivajo v vaseh: Zg. in Sp. Stranje, Županje Njive, Bističica, Kregarjevo, Zakal, Okroglo, Stahovica, Klemenčevo in Kamniška Bistrica. Ljudje se preživljajo v glavnem z delom v kamniški občini, pa tudi drugje. Čistih kmetov je zelo malo. Večini prebivalcev pomeni kmetovanje le dopolnitev redne dejavnosti. Prometna povezanost v KS je zadovoljiva, ni pa najboljša. Problemov je veliko, ki so jih svet KS in drugi organi pripravljeni reševati. Karel Repanšek je v razgovoru naštel vrsto zadev, ki se jih je svet KS lotil reševati. Volitve sveta KS so bile hkrati z državnimi volitvami, t. j. 6. decembra 1992. Z volitvami v KS so bili že tako v zamudi, problemi so se kopičili. V samem začetku so zastavili odločne korake, da bi nadoknadili vse zamujeno. Medsebojna nesoglasja, ki so že resno ovirala delo v KS, želijo čim prej premagati. Krajane želijo pridobiti za konkretne akcije in utrditi zaupanje, ki je bilo že kar precej zrahljano. Prav zaupanje je zelo pomembno za nemoteno delo v prihodnje. Krajevna skupnost je ostala brez samoprispevka. Sredstva, ki jih dobijo iz občinskega proračuna, le deloma pokrivajo administrativne stroške. Sredstva, zbrana v prejšnjem samoprispevku, niso bila povsem namensko uporabljena. Namenjena so bila tudi za druge akcije. S sredstvi krajevnega samoprispevka bi morali zgraditi mrliško vežico, a je za dokončanje zanjo zmanjkjalo denarja. Prav v tem se kaže največji problem, ki je pripeljal do medsebojnega nezaupanja. Pri gradnji mrliške vežice je ostalo za 900.000 Sit neplačanih računov. Akcije sedanjega sveta KS Takoj po prevzemu dolžnosti je 12-članski svet skupaj s pred- sednikom pripravil konkretni načrt dela. Na seji sveta, ki je bila 16. januarja, so že pripravili pregled del, ki jim bodo dali prednost. Med najpomembnejše sodi do-končnanje mrliške vežice, nakup dodatnega zemljišča v neposredni bližini vežice in seveda način poravnave zapadlih obveznosti. V ta okvir sodi tudi popravilo betonskega zidu pokopališča. Katera dela so še v programu: Dogovorili so se, da bodo uresničili še sledeča dela: - postavitev zaščitne ograje Bistričica-Čurgova jama; - uredili bodo bankine in postavili zaščitno ograjo Stranje--Stolnik; - ureditev javne razsvetljave v Stranjah, Stahovici ter v Županjih Njivah; - za nemoteno oskrbo z vodo bodo postavili 50 m3 rezervoar nad Okroglim in ga priključili z Županjimi Njivami. Napeljava cevovoda bo dolga ca 2500 m; - za varnost otrok je potrebno zgraditi pločnik od Stahovice do kamnoloma; - popravilo ventilov na vodovodnem omrežju in izgradnja jaškov v Bistrici«, Stranjah in Go-diču. Vodovod napaja obe KS, zato bodo te akcije skupne; - organiranje odvoza smeti za vasi Zakal in Stotnik; - vzdrževali bodo nekatere ceste in druge potrebne naloge vključili v svoj program, če se bodo skupaj s krajani tako odločili. Kako uresničiti toliko nalog, ko primanjkuje finančnih sredstev. Ali boste krajanom predlagali sprejem krajevnega samoprispevka? Predsednik sveta KS pravi, da je obseg nalog zelo obsežen in bo potrebno zbrati kar precej denarja. Vse to je povezano s krajevnim samoprispevkom. S krajani se bodo dogovorjali, da bi razpisali odločanje o samoprispevku. Brez samoprispevka so vse aktivnosti, ki smo jih našteli, neizvedljive in že vnaprej obsojene. Krajanom bomo posredovali točne podatke, ki jim bodo pomagali pri odločitvi. Svet KS je sklenil, če bodo krajani podprli tako odločitev, da se bodo sredstva uporabljala strogo namensko. Vsi podatki in dokumentacija bodo krajanom dostopni. Ali razmišljati o novi občini? Prav gotovo bo nova komunalna ureditev v Sloveniji realizirana tudi pri nas. Menimo, pravi predsednik KS, da bo vloga prihodnjih občin prilagojena novim razmeram. Sedanje sodelovanje z občino je le formalno. Velike pomoči nismo deležni. Nova občina bo bolj približana občanom, zato bo vloga KS popolnoma drugačna oziroma se postavlja vprašanje, če bodo v takih razmerah KS sploh še potrebne. Problemi in težave Težav in problemov je na pretek. Težave imamo s pošto, ki sploh ne ustreza svojemu namenu. Nima niti lastnih sanitarij. Problem nastaja pri uporabi Ve-grada, težave imamo z onesnaževanjem okolja. Ljudje postavljajo vprašanja o Kalcitu. Še več takih in podobnih problemov se kar ponuja. Svet KS pa jih bo moral kar začeti reševati. In za konec našega razgovora Predsednik sveta KS Karel Repanšek se je zahvalil krajanom za izvolitev in zagotavlja, da bo svet KS storil vse, da bi uresničili načrtovane naloge. Z medsebojnim zaupanjem bodo premostili vse težave. Za doseganje vseh nalog v KS je potrebna vsestranska pomoč krajanov zato jih v imenu Sveta KS vabi, da sprejmejo pobudo za krajevni samoprispevek in da na referendumu glasujejo »za«. STANE SIMŠIČ Ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, in 1. maju, prazniku dela, vabimo vse občane Kamnika na 70. tradicionalno srečanje k Jurju v Kamniško Bistrico, ki bo v soboto, 1. maja, ob 11. uri Vljudno vabljeni! SKUPŠČINA OBČINE KAMNIK Izvršni svet Velika planina potrebuje elektriko, vodo in umetni sneg Letos je nujno oživiti prizadevanja za elektrifikacijo Velike planine in iskanja ustreznih vodnih virov, iz katerih bi napajali tudi naprave za zasneževanje smučišč na planini. To so ob rednih vzdrževalnih delih, ki naj bi zagotavljali varnost prevozov, najbolj poudarjene naloge v letošnjem delovnem programu podjetja Velika planina - zaklad narave, d. o. o., ki ga je občin- ? v je re i s v< ni ra le P1 Redni letni zbor krščanskih demokratov Z delom - rezultati Karel Repanšek, predsednik sveta KS Od ustanovitve stranke Slovenskih krščanskih demokratov v Kamniku so minila že tri leta. Na ustanovnem zboru januarja 1990 se je zbralo 14 ljudi, ob letošnji letni konferenci je predsednik občinskega odbora Marko Magister predstavil delo stranke, ki šteje malo manj kot 400 članov, stranke, ki je na volitvah 92 dobila dovolj glasov, da smo lahko pokončni, in premalo, da bi imeli svojega poslanca,« kot je dejal Pavle Ocepek. Vendar sedanji čas, za katerega je značilen zelo težak gospodarski položaj, ni tak, da bi samozadovoljno gledali v preteklost. Da bi stranka upravičila zaupanje članov, se mora potrditi s preteklim delom, predvsem pa z usmerjenostjo v prihodnost. Pregledu, oceni delovanja in razjasnitvi pogledov v prihodnost je bil namenjen letni zbor. Predsednik je v poročilu prikazal rast krščanskodemokratske stranke v Kamniku: od ustanovitve, delovanja v Demosu, slovenske osamosvojitve, razpada Demosa; oblikovanja pravega kamniškega izvršnega sveta, na čelu s predsednico Marijo Sitar, njenega odstopa, do zdajšnjega Izvršnega sveta, ki ga vodi krščanski demokrat Miha Novak. Stranka je bila vseskozi dejavna v občini, vključevala pa se je tudi v republiško dogajanje. V prvem obdobju je bilo treba premagati predsodke proti krščanski demo- kraciji; zdaj bo morala stranka, ki vključuje v pretežni večini ljudi, ki v vseh povojnih letih niso sodelovali v politiki in jih zdajšnja gospodarska kriza najbolj prizadene, resnično delovati skladno s krščansko etiko, če bo hotela ostati v politiki. Težišče razprave, ki je sledila predsednikovemu poročilu, je bilo na državni politiki stranke. Veliko različnih mnenj je povzročila vključitev SKD v zdajšnjo vlado s tim. Združeno listo in LDS. Bistvena dilema je bila: stati ob strani (v opoziciji) ali dejavna vključitev v politiko. Vodstvo SKD se je odločilo za vstop v vlado. Njegov korak bo upravičen, je v razpravi dejal eden od podpredsednikov SDK, gost iz državnega vodstva, dr. Franc Miklavčič, če bo stranka s svojim vplivom dosegla, da bo naša družba boljša, prijaznejša za vse ljudi. Kar pa bo težko, saj je krščanskodemokratskih poslancev v Državnem zboru premalo za močnejši vpliv na politiko. SKD je v predvolilnem času obljubljala tako socialno politiko, ki bo pomagala zlasti večjim družinam: podaljšanje porodniškega dopusta, otroški dodatek za vse otroke, večje davčne olajšave za otroke. Ce Slovenci ne bomo podprli družine, bomo postali manjšina v lastni deželi - je poudaril dr. Janez Sušnik. Za bolj dejavno poseganje stranke v politiko, katere cilj bi Izvršni svet V Novem trgu garni hotel? Ob promociji Kamnika je treba misliti tudi na prenočitvene zmogljivosti, sicer ne bomo mogli opravičiti toliko denarja za nove prospekte in razglednice Kamnika, preden bi zmogli v Kamniku prenočiti vsaj avtobus turistov. To je bila ena izmed pripomb na seji IS, ko se je ta 23. marca seznanjal z informacijo o konceptu razvoja turizma v občini in o uresničevanju pogodbe o poslovnem sodelovanju med občino Kamnik in podjetjem Kompas Design iz Ljubljane. V nadaljevanju razprave so ugotovili, da jc seznanitev turistične javnosti z naravnimi, kulturnimi in zgodovinskimi značilnostmi Kamnika nujna tudi zato, da bi pridobili nove zunanje investitorje, ki bi vlagali denar v turistično in gostinsko dejavnost na Kamniškem. Zato jc IS sklenil podpisati pogodbo za izdelavo prospekta Kamnika v 100.000 izvodih v slovenskem, italijanskem, angleškem in nemškem jeziku in za postavitev treh označevalnih tabel v skupnem znesku 77.000 DEM. Kar pa zadeva nočitvene zmogljivosti v Kamniku pa v prvi fazi računajo na odprtje Malo-grajskega dvora. Prek SGP Graditelj pa naj bi poiskali tudi investitorja za gradnjo garni hotela na območju Novega trga. Tu pa bi sodelovala tudi občina s svojim deležem. Dogovorili so se tudi, da bo v začetku storitve za potrebe Turističnega biroja Kamnik opravljal Janez Repanšek, ki bo v ta namen odstopil en prostor na Titovem trgu v Kamniku, ki ga že preureja. Po sklepu IS bo poprečna cena stavbnega zemljišča v letu 1992 kot strokovna podlaga pri ceni-tvenih postopkih v I. območju občine Kamnik 1.938 SIT za m2, v II. območju (širša okolica Kamnika) 1.293 SIT za m2 in za druga območja 646 SIT za m2. Zaradi novih pozidav v posameznih soseskah in zaradi novozgrajenih komunalnih naprav so sklenili, da jc potrebno spremeniti tudi odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča in v njem na novo opredeliti posamezna območja, po katerih je odločena različna višina tega nadomestila. Tako menijo, da ni več pravilno, da so npr. Križ in Podgorje v 3. območju, Volčji Potok pa celo v 4. območju z najnižjo stopnjo prispevka. Predlog teh sprememb bodo pripravili do konca junija letos. Seveda pa bo o njih odločala občinska skupščina. Če ne bo kakšnih zapletov, bodo v nekaj mesecih tudi v Komendi dobili lekarno. Izvršni svet je namreč sklenil razpisati koncesijo za opravljanje zasebne lekarniške dejavnosti na območjih, kjer so za to ustrezne možnosti. To koncesijo bodo podeljevali praviloma za dobo desetih let. Kamniški IS jc obravnaval tudi predlog novega pravilnika o dodeljevanju socialnih stanovanj v občini, vendar ga še ni sprejel. Po njegovem mnenju je namreč treba še dopolniti nekatere pogoje, ki so sicer že sedaj zahtevnejši od dosedanjih. Močneje je treba vrednotiti med drugim čas stalnega bivanja prosilca za socialno stanovanje v občini. Za članico nadzornega odbora Centralne čistilne naprave v Domžalah je IS imenoval Mojco Logar. F. S. bil socialna država, sta se zavzela Vinko Dobovšek in Marjeta Hu-mar. Slab gospodarski položaj, brezposelnost sta res posledica 40-letnega gospodarjenja brez pravih gospodarjev, osamosvojitve Slovenije, vojne v bivši Jugoslaviji, svetovne gospodarske recesije, vendar del državljanov hitro bogati, večji del životari, del ljudi pa je že revežev. Krščansko-demokratski poslanci bi se morali zavzemati za tako zakonodajo, ki bi omogočala življenje vsem, na enako, vendar znosno. Gotovo, da še nekaj časa ne bomo dobro živeli, vendar: poslanec Državnega zbora zasluži v enem mesecu toliko kot delavec pol leta. Jože Berlec, nekdanji kamniški poslanec v republiški skupščini in gospodarstvenik, je v razpravi dejal, da se gospodarske razmere še ne bodo kmalu izboljšale. Izhajamo iz socializma, za katerega so bile značilne utvare: živeli smo od tistega, kar smo dobili, in ne od zasluženega. Socialne olajšave se bodo še krčile. Eden od vzrokov za to je tudi druga država. Gospodarski položaj pa se je še poslabšal tudi zato, ker prejšnja Drnovškova vlada ni nadaljevala Peterletove gospodarske smeri, ampak je sprejemala take ukrepe, ki so vzbujali upe, da smo že iz krize. S tem si je pridobila volilce. Zdaj so volitve za nami. Kritičnost do delovanja stranke in njenih poslancev je potrebna, vendar pa je vprašanje, kako so stališča predstavljena v javnosti. Slovenska javna občila, zlasti televizija, so bila v preteklosti pogosto zelo neobjektivna, zato bi si morali pridobiti močnejši vpliv na časopisje, televizijo, sta dodala k razpravi Janez Humar in Milan Windschnurer. Kamniški krščanski demokrati so odgovorni svojim volilcem in članom, zato bi morali bolj vplivati na državno politiko. Ludvik Gomiršek in Marko Magister, kritično ocenjujeta pripravljenost državnega vodstva, da bolj upošteva mnenje članstva. Dosedanji Občinski odbor je po mnenju večine članov dobro vodil stranko. V novi (ožji) Občinski odbor SKD Kamik so bili izvoljeni: Miro Bider, Pavle Ocepek, Alojz Zore, Andrej Rifel, Joži Šuštar, Jože Jeras, Peter Štele, predsednik bo ostal Marko Magister, podpredsednik bo Janez Sušnik, tajnik Milan Windschnurer, blagajničarka pa Cilka Ajdovec. MARJETA HUMAR skemu IS na seji 17. marca pre stavil njegov direktor ing. Pet Berlec. Zadnje zelene zime g. namreč pokazale, da si bf [j, kompaktnega snega smučarije t ]0 Planini ni več mogoče zamišlja' tv Seveda pa bi moralo podjetje vi nj storiti tudi za organiziranje špol a| no-rekreativnih in drugih prire« ^ tev v sodelovanju z drugimi d javniki na Planini. Da bi deja nost podjetja zajela tudi gosti stvo, za kar je podjetje registrif no, je IS sklenil v ta sklop vklj čiti tudi gostinske objekte na Z lenem robu in na Šimnovcu, s k terimi je doslej upravljalo podj« je Stol. Do 15. aprila bo direktor p djetja pripravil poslovni načrt i delovanje družbe s predlogi j eventualno spremembo statui podjetja, predlogi za kadrovsl in ustanoviteljsko sestavo, še p* sebej pa predlog tržnih cen in t tej osnovi finančni načrt podje ja. Nekateri namreč razmišljaj o možnosti za neko obliko javni ga podjetja ali pa za koncesijsk upravljanje določenih dejavnost Izvršni svet je načelno tudi si glašal s sklepom skupščine drui be Velika planina - zaklad nar* ve s prenosom osnovnih sredsK na ustanovitelja. »Ali se Občina pri vračanj "premoženja, ki ga je imel v upravljanju, obnaša kot dob« gospodar,« je bilo smiselno razi meti delegatsko vprašanje oi pobudo Demetrija Perčiča. IzvH ni svet je v svojem odgovoru me1 drugim pojasnil, da za počasno! postopkov vračanja premoženja ko gre za spomeniško zaščiten objekte, niso odgovorni občinsl organi, pač pa ministrstvo za kul turo. Pri tem so imeli v misli1 zlasti Frančiškanski samostan j hotel Malograjski dvor. Ker je prav sedaj v okviru pri prave na lokalno samoupravi v teku popis občinskega premo ženja, si občina prizadeva za po vrnitev v take objekte vloženi' sredstev. Vendar pa je po zakon' lastninski delež oziroma odškod nino mogoče zahtevati le v pri merih, če se je s temi vlaganj vrednost objekta povečala za ve1 kot 30%. V zvezi s stavbo otro škega vrtca na Šutni pa bodo vet jetno upoštevali določilo, po ka terem objekta, ki služi vzgoji i' izobraževanju, ni treba vrniti, č( bi bila s tem okrnjena možnos1 opravljanja te dejavnosti. Izvršni svet je odločil, da ne H pristopil k dogovoru zasavskij1 občin pri izdelavi študije in idej' nega projekta o ravnanju z od' padki. Menil je namreč, da j< bolj smotrno to vprašanje še na' prej razreševati v okviru ljubljan' ske regije. Zaradi neugodnih geološki!' razmer novi graditelji na Zgof; njem Perovem ne morejo graditi po predloženih projektih. Zenr Ijišče, ki leži na pobočju, je namreč zelo nestabilno in bodo morali za temeljenje uporabiti betonske pilote. Zato je IS sprejel sklep o razgrnitvi sprememb zazidalnega načrta za območj« B 8 Zgornje Perovo. Od predvidenih osmih stanovanjskih hiš jib bo mogoče zgraditi le pet, ki pa bodo morale biti prilagojene terenu in zahtevam temeljenja na pilotih. Seveda pa bo to graditeljem povzročilo dosti večje stroške gradnje, ki jih niso pričakovali. F. S. Občinska skupščina Sprejet občinski proračun 1993 Občinska skupščina je 24. mar-J-a sprejela občinski proračun za 'etošnje leto. Zanimivo je, da posebne razprave, razen obrazložitve amandmajev, ki so bili občini Posredovani predhodno v pisni ob'iki, na seji ni bilo. Kot je povedal predsednik IS "••ha Novak, realni obseg proračunskih sredstev občine iz leta y 'eto pada, letošnji realni padec Je 4,4%. Kljub temu pa so se lani realne plače v upravi, seveda s sklepom republiške vlade, povečale za 5%, v družbenih dejavnostih pa za 13%, in to brez poračunov, ki jih bo treba opraviti 'etos, če bo republika zagotovila Potrebna sredstva. Tudi vse druge pravice, ki se financirajo iz proračuna, niso nič manjše kot lani. To vse je vpliva-'° na omejitev razvojne usmerile občinskega proračuna. Izvrš-nI svet je temeljito preučil vse Amandmaje, ki so jih poslanski klubi strank in posamezniki delegati dali k predlogu proračuna Po Novakovem mnenju je IS večino predlogov sprejel in. jih v okviru možnosti vključil v svoje amandmaje. Zato skupščina tudi n> sprejela predloga Demetra Perčiča, ki je v imenu poslanskih klubov LDS, Demokratov, Združene liste in nekaterih neodvisnih poslancev predlagal, naj se predlog proračuna spremeni v osnutek in naj se proračunska razprava podaljša za 14 dni. Pozneje je Perčič tudi umaknil šest od 11 amandmajev, ki so se nanašali na povečanje sredstev za tekoče vzdrževanje športnih objektov, na združitev sredstev za kreditiranje turistične dejavnosti, na povečanje sredstev za sofinanciranje obrestne mere za malo gospodarstvo in na združitev različnih postavk za kmetijstvo v sklad za kreditiranje kmetijske dejavnosti. O drugih petih amandmajih LDS in drugih strank, ki so se nanašali na povečanje sredstev za komunalo, delegati niso glasovali, ker so pred tem sprejeli amandma IS, ki so se vsebinsko delno pokrivali s temi predlogi. Tako so delegati soglašali s predlogom IS, da se postavka investicije" v krajevnih skupnostih zmanjša od 10 milijonov na 6 milijonov SIT, s tem da se obnova lokalnih cest v Špitaliču, na Markovem in Potoku ter vodovod Vranja Peč prenesejo v postavko investicijsko vzdrževanje komu- nalnih naprav, za kar bo namenjenih 23,7 milijona SIT. Na novo pa je vključena obnova lokalne ceste Pšaj novica-Vaseno ter izvedba kanalizacije v Tuhinju in čistilne naprave na Lazah. Z osvojitvijo amandmajev IS so delegati povečali sredstva sklada stavbnih zemljišč od 33 na 50 milijonov SIT, prav tako so delno povečali sredstva za javno razsvetljavo, za vzdrževanje parkov in nasadov ter za čiščenje javnih površin, čeprav so po mnenju nekaterih le-ta še premajhna. Za vzdrževanje toplovodnega omrežja so določili 800.000 SIT, medtem ko so poslanski klubi predlagali znesek 4,8 mio SIT. Bistveno so povečali tudi sredstva za opremo in druge stroške v družbenih dejavnostih, in sicer od 2 do na 12 milijonov SIT. S tem so delno ugodili tudi amandmajem KS Komenda, da letos dokončana šola ne bo ostala brez opreme. Skupščina je sprejela tudi predlog za zagotovitev dela sredstev za vzdrževanje športnih objektov in za delo Društva upokojencev. Z večino glasov so sprejeli tudi sklep, da se dodatno zagotovijo sredstva za izplačilo regresa za letni dopust delavcev v otroškem varstvu, kar je v svojem amandmaju predlagala delegatka Marinka Boroša. Hkrati pa drugih njenih predlogov za izplačilo osebnih dohodkov čistilk, izobraževanje delavcev VVZ ter za povečanje pokritja materialnih stroškov v otroškem varstvu delegati niso sprejeli. Miha Novak je namreč pojasnil, da bi to zahtevalo dodatnih 17 milijonov tolarjev sredstev na račun večje zadolžitve proračuna. Te odgovornosti pa IS ne more prevzeti. Proračun predvideva okrog 34 milijonov SIT kratkoročne zadolžitve za financiranje investicij, kar pomeni 3,8% proračunskih prihodkov. Nekateri delegati so sicer v razpravi podprli predloge Marinke Boroša iz VVZ Antona Medveda, ker da z lastnimi prihodki vrtec ne bo mogel pokrivati vseh stroškov, prispevki staršev so namreč zakonsko omejeni. Razdvojenost delegatov o teh amandmajih se je izrazila tudi v tem, da se je veliko večina delegatov pri glasovanju vzdržala. Nekateri delegati so pogrešali tudi obrazložitev, po kakšnih merilih so bila določena sredstva za komunalne namene v krajevnih skupnostih, in pojasnilo, zakaj je bilo potrebno nekatere investicije v KS prenesti v investicijsko vzdrževanje. Kljub temu da usklajevanje potreb s proračunskimi možnost- ih ril ej »n terja temeljit razmislek pred dokončno odločitvijo, ki bo sprejeta na II. kongresu stranke. Resni in poglobljeni pogovori so potekali z LDS, ZL, SDSS. Kolikor bi prišlo do povezovanja ? LDS, bi socialisti zahtevali večjo socialno naravnanost v programu in vsakdanjem političnem Življenju, to pa bi seveda povzročilo potrebo po spremembi imela, torej po zunanji prepoznav- nosti in spremembi programa združenih strank. Druga možnost, ki se je ponujala, pa je bila v formiranju frakcije socialistvov znotraj LDS, ki bi s svojim delovanjem socialne naravnanosti ustvarjala ravnotežje med programsko različnimi usmeritvami. Ker pa LDS ni pokazala volje za sprejemanje drugačnosti znotraj sebe, zaradi svoje vloge, ki jo sedaj ima v družbenem življenju in tradicionalnega nezdružljivega nazora s socialisti, smo se nadaljnjim pogovorom odrekli. Predlog ZL (združene liste) je ponujal sporazum o oblikovanju združene sociaidemokracije Slovenije, v kateri bi delovale vse levosredinske stranke s socialdemokratsko programsko usmeritvijo. Navedena pobuda ni nova, podobnih razmišljanj je bilo že več, tudi v socialistični stranki Slovenije, kar pa, kot vemo, ni bilo uspešno. Glavni poudarki v združeni so-cialdemokraciji bi bili spoštovanje in zaščita interesov delojemalcev (delavcev) ter visoka stopnja varovanja človekovih pravic in svoboščin. Poleg tega sporazum zagotavlja spoštovanje identitete posameznih strank glede na specifičnost njenega delovanja. Ne glede na korektno in mamljivo ponujeno roko ZL je vodstvo SSS skupaj z vodstvi OO SSS ocenilo, da ponudbe ne sprejme. Pogovore in pisno ponudbo SDSS je SSS ocenila kot dolgoročni cilj formiranja socialdemokratske usmeritve v slovenskem prostoru, ki bi vtisnila zavest o resničnem in potrebnem socialnem programu, v smislu zaščite delavskih pravic po vzoru evropske sociaidemokracije s samoupravljanjem in soodločanjem delavcev. V navedenih usmeritvah je tudi povedano, da je možna in dopustna popolna svoboda osebnosti v nazorskem smislu in afirmacija članstva. SDSS je dokaj enakopraven vladni partner, hkrati pa je tudi svobodnejša v presojanju tekoče vladne politike (bolj kot LDS ali SKD). Pomembno je tudi, da nima zgodovinske hipoteke, kot nekatere druge stranke. Je več volentna v smislu prihodnjih povezav, poleg tega pa je tudi močno mednarodno povezana, kar tudi ni zanemarljivo. Pri objektivnem ocenjevanju prihodnjega partnerja je tudi nekaj slabosti, kot je moč vpliva na oblikovanje vladne politike, ne-priljubljenost nekaterih vodilnih kadrov v stranki, ki ne uživajo dovolj velikega ugleda med državljani RS. Navedene slabosti so prisotne tudi v SSS. Mnenje večine članstva v SSS je, da bo. potrebno ob morebitni združitvi postaviti na ključne položaje v skupni stranki nove ljudi, ki bodo uživali zaupanje in ki bodo predani socialdemokratski usmeritvi. Enako velja tudi za vodstvo obeh strank v občinah. Kakorkoli že postavljamo stvari, je osnovni smoter združevanja obeh strnak v močnejšo socialdemokratsko stranko, ki bo odprta za vse enakomisleče stranke in posameznike, da se nam pridružijo. Zadnjo in dokončno odločitev bosta sprejela kongresa obeh strank predvidoma v mesecu maju 1993. Prav na koncu pa je potrebno poudariti dejstvo, da kljub dogovarjanjem vodstev, delegatov in članstva v celoti, ki podpira združitev v novo stranko, pripada av- tonomna pravica slehernemu članu, da svobodno in neodvisno odloča, v katero stranko se bo vključil. To pa je tudi prav, saj je to dokaz, da živimo v demokra- tični družbi z vsemi civilizacijskimi vrednotami sodobnega sveta. Predsednik OO SSS Kamnik Janko Blagšič, prof. soc. SNS Kdo je pravi? V poplavi informacij in dezinformacij v zvezi z dogajanji v Jelinčičevi SNS smo se člani kamniškega OO SNS odločili, da bralcem Občana poskušamo pojasniti trenutno stanje v stranki. Predvsem: SNS ni več Jelinčičeva stranka, saj je to v nasprotju s težjami članstva po demokratičnosti in pravnem redu. Stranka je last vseh članov, ki so na kongresu okrajnih odborov demokratično izvolili novo predsedstvo. Novi VD predsednik (do rednega kongresa) je gospod Marjan Stanič, državni poslanec, poleg drugega vodstva pa so z njim še štirje naši poslanci, ki sedaj delujejo kot SPS - samostojna poslanska skupina. Zakaj je prišlo do teh sprememb v stranki? Bilo je več razlogov, in sicer: 1. Neurejene razmere v vodstvu. Stranka ni imela izvoljenega predsedstva, vse funkcije je delil in jemal gospod Jelinčič sam. Finančno poslovanje je bilo znano le njemu. Kapital stranke se je prelival z njegovim zasebnim. Vsako osebno mnenje članov je bilo nezaželeno. Dobesedno je izjavil - citiram: »Vse sem naredil sam, vi ste bili le ovce!« 2. S podporo mandatarju g. Drnovšku in poskusom rušenja vseslovenskega kongresa je zašel iz začrtane politične smeri stranke, saj se je odkrito pridružil levemu bloku, to je anarholibera-lom in komunistom. Dokaz za vse to je bil Jelinčičev kongres v Zemonu dne, 20. marca 1993; v imenu Združene liste in leve strani SOPS-a, sta zbrane pozdravila Borut Pahor in Matevž Benedejčič. LDS pa je kongresu poslala pozdravni telegram. 3. Z napadom na ministra obrambe Janeza Janšo je izdal interese ne le članstva, pač pa tudi vseh, ki ste volili za naš program. Če bi g. Janša padel, bi na njegovo mesto prišel komunist - jugoslovanar. Res je, da je v našo TO potrebno precej kadrovskih sprememb, prav tako pa je res, da to lahko izvede je 'trdno sedeči' minister, ne pa človek, ki je nenehno napadan z leve in desne. 4. Tudi osebno obnašanje bivšega predsednika ne sodi v naš koncept sodobne stranke. Metode izpred desetletij (nasilje, osebno obračunavanje, nespo-štovanje, nespoštovanje zakonov in predpisov ter moralnih evropskih norm obnašanja) ne sodijo v našo deželo. Stranka se zavzema za sprejem jasnih, Sloveniji koristnih zakonov in njihovo IZ- VAJANJE. Organi oblasti morajo preprečiti vse pogostejše kršenje le-teh. Občinski Odbor Kamnik se je sestal 11. marca 1993 in izvolil novo vodstvo, ki je odločeno slediti novemu konceptu delovanja in ponovno aktivirati številno članstvo na Kamniškem. V soboto, 13. marca, smo sodelovali na seji predstavniškega sveta v Ljubljani. Tam je bilo pojasnjeno, da bo o dediščini oz. pravnem nasledstvu stranke odločalo sodišče. Postopek je že v teku. Ker je g. Jelinčič že pred časom ustanovil še eno stranko, predvsem pa zaradi tega, ker ve-iika večina podpira novo vodstvo, smo trdno prepričani, da bo sodišče odločilo v našo korist. Ker pa je tudi članstvo v dveh strankah v nasprotju s Statutom SNS, je bil sprejet sklep, da nadzorni odbor g. Jelinčiča in njegove najožje sodelavce izključi iz stranke. Toliko za tiste, ki jih stvar zanima, kdor pa želi izvedeti kaj več ali se morda želi vključiti v delovanje SNS, naj pokliče na tel. 061/817-071, in sicer ob četrtkih, od 18.-19. ure. Če se počutite opeharjene in prevarane od ljudi, ki ste jim dali svoj glas na volitvah, vedite - prava SNS ne bo nikoli izdala interesov slovenskega naroda. SLOVENCI, ZBUDITE SE! SNS PRESS Glavarjev večer na Križu Ljubezen dvoedina Odbor za slovesnosti v Brezni-kovem letu (Ivan Hlade, Nikolaj Pavlic, France Plevel, Miha Potočnik, Vinko Petek in Jože Pavlic, France Plevel, Miha Potočnik, Vinko Petek in Jože Pavlic) je ob pomoči prebivalk in prebivalcev Križa 21. marca popoldne pripravil v prostorni dvorani novega večnamenskega Brezniko-vega doma na Križu kulturno umetniško prireditev z naslovom Križ v pesmi in besedi. Dveurni program, ki jc obsegal kar 29 točk, sta pripravila predsednik KS Križ in tudi predsednik pripravljalnega odbora Ivan Hlade ter voditelj Glavarjevih večerov Jože Pavlic, kije tudi napisal povezovalno besedilo. Brala sta ga domačina Mari Ipavec in Miha Potočnik. Program prireditve je bil zelo pester, zasnovan na kratkih prikazih zgodovine med drugo svetovno vojno požganega in razdejanega »kriškega gradu« ter povezanosti vaščanov z njim, nekdanjim, razmeroma velikim pomenom Križa kot občine, njegovim sedanjim življenjskim utri- pom in -dejavnostmi; pogovoru s člani Odbora o preteklih in sedanjih prizadevanjih Križanov, zlasti še o pripravah na slovesnosti v letošnjem in prihodnjem letu ter glasbenih točkah. Prireditelji in nastopajoči so se posebej spomnili mater pred njihovim praznikom - materinskim dnem. Na odru še ne popolnoma dokončane in opremljene dvorane se je zvrstilo kar 23 nastopajočih. Večinoma so bili domačini, nekaj pa posebej povabljenih gostov z območja Komendskega. Vsi so se zelo potrudili in so poželi zaslužen aplavz - od učenke drugega razreda OŠ Komenda-Moste do doktorja znanosti. Še zlasti prisrčni so bili v svojih nastopih otroci. Poslušalke in poslušalce so zelo ganile tudi ob glasbeni Nuša Fujan in Janez Kern pojeta slovenske narodne pesmi. spremljavi zelo lepo zapete slovenske narodne pesmi, za veselo razpoloženje pa je še posebej poskrbel domači harmonikar, pesnik in čarodej. Četrti Glavarjev večer, tokrat na željo Križanov prvič zunaj ko-mendske župnijske kapele, je pokazal, kako hvaležno in kulturno občinstvo so lahko vaščani, če se jim približaš s pravim namenom, iz srca in s kakovostjo. Na Križu so z novim kulturnim domom (kako pametno so ravnali vaščani, da so ga zgradili) zagotovljene osnovne možnosti za razne kulturne nastope, že pred Glavarjevim večerom pa so ga 7. marca »krstili« nasledniki Avsenikov - Gašperji. Dvorana je bila polna pri obeh nastopih, zadovoljni pa različni okusi, od kulturno zahtevnejših do gasilsko sproščenih. Že v začetku pa tudi na koncu Glavarjevega večera so nastopajočim in obiskovalcem z domačimi dobrotami postregle radodarne kriške gospodinje. J. P. Videoteke in kino Kako se zabavajo Kamničani? Kaj si lahko privošči za razvedrilo utrujeni Kamničan in okolišan, ko si po trudapolnem delavniku, (če ni na spisku nezaposlenih), šolskem dnevu ali kako drugače prež-vetem dnevu zaželi večernje sprostitve. Kino so v Kamniku, že dolgo je tega, zaprli, drugih prireditev ni pretirano veliko. Turistični dejavniki se sicer trudijo, da bi jih bilo čim več in jih v prihodnje tudi verjetno bo! Mladi se zabavajo po svoje, kaj pa ostane vsem tistim, ki ne želijo spremljati televizijskih, zemeljskih in izvenzemeljskih programov? Tu je še kino na Duplici, ki deluje v okviru Kina Kranj, predstave pa ima trikrat tedensko (ob četrtkih, sobotah in nedeljah). Ker je bil torek, v kinu ni bilo nikogar, tako tudi razgovor ni bil možen. Iz reklamne omarice s sporedom, ob kinu samem in v kamniku, nasproti Metalke, pa je razvidno, da je spored dober in da igrajo premierni filmi. Tega zadnjega marčnega torka so reklamirali starejšega Termi-natorja II, ki je dokaj dobra akcija, in nova filma Izdajalski trenutek ter Mediterraneo. Teden pred tem pa je igral telesni stražar. Sledil je obisk kamniških vitle-otek. Po ne popolnoma preverjenih podatkih je v Kamniku le ena, ena je na Duplici ter po ena v Mostah in Stahovici. Sedaj pa še majhno pojasnilo o delu videotek. Kljub .silovitim' naporom, ki jih vlaga Slovenija v to, da bi postali vsestranko del Evrope, še vedno nimamo zakona o avtorskih pravicah. To se pravi, da je video piratstvo, (prav tako avdio in računalniško), še vedno del našega vsakanjika. Enako kot je bilo v bivši balkanski boljševiški Jugoslaviji. (Upajmo le, da naš časopis bere tudi kakšen vladni minister ali pa vsaj kak drug uradnik!). Tako se vam lahko pripeti, da vidite doma film, ki. še ni doživel svetovne premiere. Še najmanj pa so za takšno anarhijo krivi tisti solidni videotekarji, ki poslujejo (vsaj večinsko) z originali. Prva postaja je bila videoteka Video Z lastnika Milana Završnika iz Most pri Komendi, ki deluje nasproti Bifeja pri mitnici v mestu. Videoteko je malo pred šesto odprla simpatična Kamničanka Barbara. Rekla je, da sicer ni kompetentna za dajanje kakšnih izjav o delu videoteke, da pa lahko pove nekaj osnovnih podatkov o obiskovalcih in kaj jih najbolj zanima. Barbara: V videoteki imamo okoli 500 originalov, tu je še nekaj kopij, ki jih imamo, ker zakon še ni sprejet. Obisk ni posebno dober, ker ima večina Kamničanov kabelsko IV, in jc le-ta huda konkurenca. Cena originala je sto tolarjev, kopij pa glede na kakovost od 50 do 80 tolarjev. To je zares nizka cena, glede na tiste v kinematografih, koliko pa imate rednih članov oziroma obiskovalcev? - Takih zelo rednih je malo, okoli sto pa je takih, ki kdaj pa kdaj pridejo po kakšno kaseto. Vstopil je mladenič, ki se jc predstavil kot Dušan in je domačin iz Kamnika. Ste redni obiskovalec? - Pridem skoraj vsak dan, dokler ne pregledam novih filmov, potem čakam na novo pošiljko. Kakšen se vam zdi izbor? - Dober je, le da nekateri filmi pridejo malo pozno. Kakšna je tehnična kakovost posnetkov? - Originali so dobri, kopije pa so ponavadi slabše. Dušan je med tem vzel novo kaseto in se poslovil, nadaljevala pa je Barbara: V zadnjem času so vsi filmi s slovenskimi podnapisi, starejši in kopije pa so še delno v srbščini ali hrvaščini, na kar stranke opozorimo. Originalne nabavljamo največ pri distributerju iz kranja, ki ima dobro kvaliteto kaset. Kaj pa stranke, redno vračajo kasete? - V zadnjem času so bolj redni, imam pa tudi takšnega, ki kaset ni prinesel od 16. januarja, in se je nabralo zamudnin za pet tisočakov. Vstopila sta oče in sin, Rudolf in Iztok Sebič, ki sta redna obiskovalca Videa Z. Sta ljubitelja video filmov? - Kar pogosto prideva, odvisno je od mojega dela, saj delam v štirih izmenah. Takrat ko sem prost, velikokrat pridem v videoteko. Kaj vaju najbolj zanima? Najraje gledava akcije, predvsem napete novejše filme. Kaj menite glede kakovosti, izbora in sploh, kako ste zadovoljni z videoteko? - Kvaliteta je v redu, redko se zgodi, da je kopija slabše vrste. Tudi izbor je dosti dober, novejši filmi pogosto pridejo kmalu na spored. Človek o nekem filmu bere v časopisu ali reviji, v kratkem pa ga lahko že vidi. Kaj pa luno? - Kar so zaprli kino v Kamniku, tega je že nekaj let ne hodimo več v kino. Nazadnje so vrteli slabe filme, tako je bil obisk premajhen in so ga zaprli, kino na Duplici pa je predaleč. Naslednja postaja je bila Videoteka Škorpijon, ki deluje v kleti bloka na cesti M. Blejca 6 na Duplici. Odprta je od delavnikih med sedmo in deveto uro. V videoteki je bila le izposojevalka, ki je na prvo vprašanje odgovorila z vprašanjem: Le kako ste pa ravno mene našli? Kar tako, v videoteko sem prišel. - Pojasnila je, da o delu vidoete-ke ne more govoriti, ker samo izposoja kasete, naj poskušam dobiti lastnika Frenka po telefonu. Fant, ki je med tem odšel iz vido-eteke in je stiskal v roki kaseto, je na vprašanje, kako je zadovoljen s filmi, odgovoril, da je vse v redu in da so filmi v glavnem dobri. Sledil je obisk v vidoeteki v Mostah pri Komendi. Tudi tu deluje Video Z, katerega lastnika sta Milan in Zdenka Završnik. V videoteki me je sprejela prijazna solastnica Zdenka, ki' je imela kar dosti dela z obiskovalci. Kaj največ izposojate? Zdenka: Chain dance - Ples v verigah distributerja Merlin Vi- dan iz Ljubljane, gre te dni najbolje v promet. Tu so še filmi Hero and the terror s Chuckom Norri-som in Split second z Rutgerjem Hauerjem. Po imenih igralcev in naslovih sodeč, gre seveda za akcije. Kako gledate na zakon o avtorskih pravicah in piratstvo? - Mi videotekarji smo za sprejem zakona, za to se zavzemamo že dve leti, žal pa vlada nič ne stori. Poglejte primer: za original plačamo najmanj 2700 tolarjev, potem si ga pri meni izposodi »pirat«, ga presname in služi z nim denar. Mi, ki plačamo original, pa dostikrat komaj dobimo nazaj tisto, kar smo vani vložili. Se zeodi.celo to. da sc nam potem takšen pirat posmehuje, češ da ni nor, da bi trosil denar za originale. Imate torej tudi kopije? - V konkurenci s pirati bi propadli, če ne bi tudi mi imeli poleg velikega števila originalov še kakšno kopijo. Le tako smo lahko konkurenčni. Mi želimo sprejem zakona, ki bo končno reguliral naše delo. Koliko originalov imate in kako je glede podnapisov? - Imamo okoli 800 originalov, vsi imajo podnapise v slovenščini. Originali so zelo dragi, ob izposoje-valnini sto tolarjev pa je potrebno kar precej časa, da se vloženi denar dobi nazaj. Največ kaset nabavimo pri distribuciji Carnium iz Kranja, ki ima dosti kakovostnih filmov. Kaj najbolj privlači obiskovalce? - Največ zanimanja je za akcije, tudi za drame, med otroki so najbolj popularne risanke, veliko je zanimanja za humor, manj za grozljivke. Dostikrat priporočim obiskovalcem kakšen .mirnejši' film, recimo dramo namesto akcije. Še nihče ni bil razočaran, mnogi tudi potem posegajo po kakovostnejših filmih. Tudi navzoči oDisKovaici videoteke so menili, da je izbor in kakovost filmov dobra in dosti pestra. Za konec pa še mnenje druge strani. Programski vodja Kinopo-djetja Kranj Ana Bešter je na vprašanje, kako gledajo na videoteke, odgovorila: Nas vidoteke ne motijo, jemljemo jih pač kot nujno zlo, ne kot konkurenco. Vsekakor pa se zavzemamo, da delajo po zakonu, to se pravi, da poslujejo z originalnimi kasetami, ne pa s piratskimi. B. REPE Skicozno slikarstvo V razstavišču Veronika v Kamniku rastavlja v marcu slikarka in pesnica MARINA BAHOVEC. Študirala je na filozofski in pedagoški fakulteti, v letih 1985-89 pa na Accademii di belle arti v Benetkah. Slikarski diapazon Marine Bahovec je precej širok, saj se je slikarka predstavila z oljnimi in akrilnimi slikami, akvareli, gvaši, risbami in grafikami. Serija oljnih in akrilnih slik na platnu z naslovom Maske so modernistično stilizirane kompozicije v močnih, eruptivnih barvah. Zanimivi in sugestivni so njeni akvareli in kompozicije v mešani tehniki na papirju, kjer prevladujejo stilizirana zoomorfna bitja (Volkodlaki, Hudič, Angel, Osel). Bahovčevo zanima tudi portret v tehniki akvarela ali gvaša, modili-aniovsko stiliziran in podan z vehementno konturo čopiča. Dve portretni olji, prav tako stilizirani, sta naslikani z nežnimi, prosojnimi, kar akvarelno transparentnimi barvami. Razstavljenih je tudi nekaj risb s tušem in male grafike v tehnikah jedkanice, suhe igle, akvatinte in vernis moua. Te se pravzaprav navezujejo na njeno slikarstvo; v njih pa prevladujejo antropomorfne in zoomortne oblike. Vse likovno snovanje Marine Bahovec je igrivo, spontano, tudi žensko čuteče, predvsem pa, lahko bi rekli, kar maleševsko skicozno. Na razstavi vsekakor izstopa izredno barvno izčiščena akrilna slika »Južno sonce« v zelenih in rdečih tonih. Omenimo še, daje avtorica izdala dve pesniški zbirki: »Lauderdalc House« (1990) in »Nola« (1991) in zbirko kratkih zgodb »Marengo«. V otvoritvenem programu je slikarkine pesmi pripovedovala igralka Barica Blenkuš, skladbo Scaramouche D. Milhauda pa je izvedel klavirski duo: Nataša Bider in Urša Drčar. DUŠAN LIPOVEC Pozorno preberite tudi naslednje vrstice! Pisarna občinskega odbora NOV Kamnik se je preselila iz sedanjih prostorov na Občini v I. nadstropje, levi hodnik, soba 13; nova telefonska številka 832-887. V istih prostorih je tudi pisarna družbenega pravobranilca. Skoraj mi jc bilo že malo žal, da sem gospe vršiteljici dolžnosti šefice v kamniški knjižnici obljubil, da bom pisal o obisku dveh še kar uglednih slovenskih mož, ko mi je rokovnjaška trma prišepnila, da se tako zlepa že ne smem pustiti ugnati, saj mi je pisanje vendarle v veselje, ki si ga ne pustim tako zlahka vzeti, pisal pa bom tako kot meni paše, saj preko sebe samega res ne morem, pa zamera gor ali pa dol. Pisunarskih trobilčarjev, ki jim je menda do samega ljubega miru, je pa tako ali tako že preveč. Pa nisem hotel povedati tega. Napisati moram, da je v petek, 5. marca, v kamniški knjižnici gospod Ciril Zlobec predstavljal svojo najnovejšo pesniško zbirko Ljubezen dvoedina, za nameček pa je s seboj pripeljal še gospoda Matjaža Kmecla, ki mu jc v knjigo napisal spremno besedo. To je bilo že drugič v relativno kratkem času, da je kamniška knjižnica gostila enega najbolj znanih slovenskih pesnikov. To pa je tudi vse, kar se splača napisati o tem dogodku, saj je bila predstavitev sama sila dolgočasna in žalostna, če izvzamem klavirski nastop gospodične Eve Bohte, ki je bila kljub nekoliko prepočasnemu, pa zaradi tega toliko bolj občutnemu igranju pravi cukerček tega večera in jo je bilo po svoje kar škoda za sterilno delujočo dvoranico kamniške knjižnice, ki je bila skoraj polna, kar pa ni tako težko doseči, saj je bila tretjina obiskovalcev sestavljena iz knjižničark in delavk Knjigarne. Vse drugo je bila sama ljuba patetika, ki ji je kraljevala v. d. šefice', ki ji ne zanikam njenih organizacijskih in ostalih sposobnosti, ampak govorniških pa res nima in njeni govori, polni lepih in vzvišenih besed, izzvenijo prazno, puhlo, izumetničeno, brezzveze... in sploh obupno patetično, česar ji nihče od obiskovalcev ni hotel povedati v obraz, za njenim hrbtom, pa so bili vsi bolj ali manj enotnega mnenja. Prav tako tudi gospod Matjaž Kmecl ni povedal ničesar takšnega, česar človek ne bi mogel že prej prebrati v spremni besedi Ljubezni dvoedine, ampak je v, skupščinskem tonu izkušenega kako Vejst "fant je Ciril Zlobec, ki je politik in pesnik obenem, ne da bi pri tem trpela ena ali druga stran. Že res, da je morda Ciril Zlobec dober pesnik, nikakor pa ni dober interpret, pa čeprav je interpretiral svoje pesmi, kar je verjetno ena izmed najbolj nehvaležnih nalog. Zaradi tega je bilo zanimivo, da je predstavitev na trenutke delovala kot maša, saj so obiskovalci, ki so si privoščili nakup Ljubezni dvoedine pri številni ekipi deklet iz knjigarne, sledili njegovemu dolgočasnemu branju, kot da so pri maši in da v rokah držijo molitvenike. Ciril je bral brez kakega posebnega navdušenja. Je že vedel zakaj; na prejšnji predstavitvi se je v taisti dvoranici ljudi kar trlo, pa razlog ni bila predstavitev njegove pesniške zbirke, ampak takrat še kako aktualna pri- sluškovalna afera, ki je privabila obilico mrhovinarjev in privoščljiv-cev, ki so prišli past zijala in gledat »domačega izdajalca«, drugače pa se za poezijo hudirjevo malo zmenijo in jim je Cirila Zlobca kot pesnika kaj malo mar. Sama pesniška zbirka je po besedah gospoda Kmecla doslej najboljša zbirka, ki jo je Zlobec kdajkoli napisal, čeprav ne vem, kaj naj revež reče drugega o prijateljevi pesniški zbirki, na račun katere tudi sam služi, saj so bili na predstavitvi že samo cvetlični aranžmaji tako razkošni, da bi pokrili stroške kakega manjšega spektakla, ali pa bi za ta isti denar v Kamnik mogli pripeljati kakega manj znanega slovenskega pesnika, ki bi znal postre-či s čim bolj živahnim, kot je s Prešerna postrgana patina, ki očitno veje, če ne že kar zaudarja iz Zlob-čeve Ljubezni dvoedine, kar jc avtor hotel nekako opravičiti z dejstvom, da se njegov sonetni venec številčno ne ujema s Prešernovim, kar naj bi bil zadosten dokaz o različnosti kopita, po katerem je delal. Ravno s tem opravičilom pa se je še dodatno izdal in priznal to, kar je hotel zanikati. Še bolj pa je bilo zanimivo dejstvo, da se je avtor poizkusil opravičiti tudi zaradi Samoobrambnih pesmi, ki so kot nekakšen dodatek objavljene na koncu knjige in so bile dodane šele na vztrajno prigovarjanje prijateljev. Te pesmi so nastale kot odgovor na obtožbe in obrekovanja, ki jih je rodila prisluškovalna afera in so zagotovo najboljše, kar je moč najti v tej knjigi, čeprav se avtor sam zagotovo ne bi strinjal s tem. Te pesmi imajo v sebi največ ognja in življenja, kar kaže, da je Ciril Zlobec v sebi še vedno poln energije, ki jo v ostali svoji poeziji kar preveč kroti in umirja. Na koncu je bilo ob omembni osmega marca kar malo komično videti brkata moža, ki sta prejemala razkošne šopke, kot da bi ne zadostovala nageljna, ki sta jima jih na začetku pripeli dve v pomanjkljivi narodni noši oblečeni deklici. Bolj bi se jima podala steklenica dobrega vina, poljubčki pa tako ali pa tako povsod. r>ji'"'C^i7n--i,iudEC. vsem, ki so tako hoteli, vpisa) še v knjigo, da bodo lahko sosedom pokazali, v kako dobrih in prijateljskih odnosih so z gospodom Zlobcem, pa da se sosedje od zavisti požrejo. Osvežitev, ki je bila postrežena po predstavitvi, je še vedno odzvanjala Zlobčevo dvojnost: politik - pesnik, pesnik - politik... delovalo pa je vse skupaj kot noseča nuna - onečaščeno, saj politika in poezija zagotovo ne pašeta skupaj, česar se zaveda tudi Ciril Zlobec, ki mu je verjetno kar nekoliko žal, da se je pustil zapeljati v politične vode, kar se mu je na koncu še nehvaležno maščevalo, vseeno pa omadeževana poetika v njem še ni umrla, kar je dokazal s svojo zadnjo pesniško zbirko. IZTOK ČEBAŠEK publicus Publicus, d.o.o., d.o.o. — . ... Uut*ona2 Ljubljana obvešča občane, da bo organiziral SPOMLADANSKI ODVOZ KOSOVNEGA MATERIALA po naslednjem razporedu: - v ponedeljek, 19. aprila, bomo kosovni material odvažali občanom, ki so zajeti v odvoz smeti in odpadkov v ponedeljek. - v torek, 20. aprila, občanom, ki so zajeti v odvoz smeti v torek, - v sredo, 21. aprila, občanom, ki so zajeti v odvoz smeti v sredo, - v četrtek, 22. aprila, pa občanom, zajetim v odvoz smeti v četrtek in petek. Občane prosimo, da kosovni material odložijo na pločnik ali ob cesti do 6. ure zjutraj, in sicer ločeno po zvrsteh odpadkov. (Železo skupaj, leseni odpadki skupaj in podobno) Publicus obvešča občane, da bo smeti in odpadke namesto v torek, 27. aprila, odvažal v ponedeljek, 26. aprila 1993. r 3. Nagrada je 3000 sit l^moMiVizeleU?! Predloge oddajte v knjigarni FORUM, HIP, Ljubljanska 21/A, 812 332, do 1.5/93! Pogovori z dekanom Viktorijanom Demšarjem Trpka povojna leta v Komendi (VIII.) i« Spomini na »Liro iz tridesetih let (VII.) Kaj vam pomenijo priznanja in odlikovanja, ki ste jih dobili za svoje raziskovalno delo? K meni so začeli prihajati strokovnjaki iz republiških čebelarskih krogov in hoteli kaj več zvedeti o Petru Pavlu Glavarju. Najprej seveda kot velikem čebelarskem strokovnjaku, nato pa tudi v^vseh drugih pogledih. Kolikor Jut pomagati. Posredoval sem jim vsebino pisem med Petrom Pa-vlem Glavarjem in Jožefom Tomtjem, ko se je Glavar preselil na Lanšprež. Potem še o drugih pismih, ki so zadevala čebelarjenje. Te Glavarjeve zapise sem prevajal iz latinščine, nemščine in italijanščine. Seveda pa še zdaleč nisem mislil, da me bodo kasneje zato nagradili s priznanjem. Častni vitez reda sv. Janeza Jeruzalemskega pa sem postal po vsej verjetnosti po zaslugi ugledne plemiške družine Testaferrata z Malte. Salvino Testaferrata je bil s svojo družino pa tudi sam že večkrat v Komendi pri meni osebno, pozna pa še nekatere druge Komendčane. Od komend v Sloveniji je najbolj zaslovela ravno tukajšna? Da, tako je. Krajevno ime Komenda se je po posestvu malteškega viteškega reda (Komenda sv. Petra) ohranilo le pri nas. Prav tako je le tu ohranjen naj-bolj živ spomin na njihovo nekdanjo posest, drugod na Slovenskem pa je ta spomin precej zamrl. V Komendi se je že od začetka ločila posest ivanovcev, kot so tudi imenovali malteške viteze, od vaškega naselja pod gričem, imenovanega Kapla vas. Komenda je imela tudi prve hišne številke. Kapla vas se je začela s hišno številko sedem (pri Vampk). Tako je bilo vse do nemške okupacije leta 1941. Ta je to tradicijo prekinila, saj so nemške oblasti vso Kaplo vas enostavno poimenovale Komenda. Osvoboditelji so po drugi svetovni vojni od njih prevzeli to poimenovanje. To pametno potezo so naredili! Malteški viteški red je na Slovenskem le v Komendi močno zaživel, drugod pa ni imel tako vidne vloge. Tam je šlo le za Posest, prehodno bivanje, tu pa •S je včlenil v življenje ljudi. Komenda je zaslovela najprej zaradi njihovega imena in vsega, kar so zapustili, nato pa tudi zaradi zavzetega Glavarjevega pastoralne-8a delovanja in njegovih ustanov. Suvereni malteški viteški red še danes igra pomembno vlogo v svetovnem političnem in diplomatskem življenju. Ima veliko Hm. iov- število diplomatskih predstavnikov, tudi pri Svetem sedežu. Njegov veliki mojster ima naslov suverena. Veliko vlogo igra tudi na socialnem področju s svojimi ustanovami, bolnišnicami, šolami in dobro razvejeno dobrodelno službo. Častni člani reda so nekateri kralji, predsedniki, ministri, diplomati. skega društva kaWiskm~dft» nikov I.K Slovenije? To bi bila dolga zgodba, če bi hotel vse pojasniti. Stvari so bile tedaj zelo zapletene in zaradi tega mojega članstva pa tudi članstva drugih duhovnikoiv v omenjenem društvu ni mogoče na kratko razložiti. Člani tega združenja smo si prizadevali, da bi se vsaj nekaj krščanskega ohranilo. Navezovali smo dialog z oblastmi, kajti mislili smo si, če se Vatikan lahko pogaja z jugoslovansko vlado, zakaj se ne bi smeli še mi s tedanjimi slovenski- mi oblastmi, če je mogoče narediti kaj dobrega za Cerkev, zanjo kaj pridobiti. Naš ordinarij, škof Anton Vovk, je bil obveščen o naši dejavnosti. Mirno lahko rečem, da je toleriral naše članstvo v Ciril-metodijskem društvu katoliških duhovnikov LR Slovenije. Naročal pa nam je, naj vsak ravna po svoii vesti. Tako da ne bodo trpeli verniki. Če ne bi številni duhovniki vstopili v vrste tega društva, bi bili mnogi zaprti. Na ta način se je odvrnilo veliko hudega. To so preprečili predvsem nekateri ugledni člani društva, ki so že pomrli. Prav gotovo v tistih hudih povojnih letih ne bi bilo bogoslovja in še marsikaj drugega ne. Sicer pa se je vsak duhovnik, ki je bil njegov član, zavedal, kaj je prav in kaj ne in kako je dolžan ravnati. (se nadaljuje) JOŽE PAVLIC Razmišljanje o slovenski ljudski ali pa narodni pesmi iz prejšnjega zapisa, sicer res da nima nobene neposredne povezave z napovedano in tudi obravnavano vsebino celotnega zapisa »Lira v tridesetih letih«, in bi ga marsikdo lahko smatral le kot neke vrste odgovor ali pa tudi pritrditev Hudečkovi glosi. No, pa ni povsem tako, kajti naša ljudska pesem je bila (in verjetno tudi bo) negovana in čislana v vsem obdobju obstoja Lire. vrnimo se lorej spei v cnainlSko dvorano, kjer smo pravkar odpeti prvo uvodno pesem. Bil je to Focr-sterjev Samo, torej skladba, s katero je Lira ob svoji 110-letnici prav tako pričela svoj jubilejni spored. Skladatelj Anton Foerster je bil pri Liri zelo čislan, in menda skoraj ni bilo koncerta brez vsaj ene njegovih skladb. Kako tudi ne. saj so bile poleg spevnosti zelo efektne in »udarne«, kot se je temu takrat reklo. Po rodu Čeh, po poklicu pa pravnik in glasbenik, je pretežni del svojega življenja prebil v Sloveniji. Kot pevovodja, dirigent in glasbeni pedagog jc ustanovil Orglarsko šolo, prvo strokovno glasbeno revijo in se kot komponist na področju cerkvene in v posebni meri tudi posvetne glasbe za vse čase vpisal v anale slovenske glasbene zgodovine. Po stilni usmerjenosti romantik se je kaj kmalu ne le približal, pač pa kar enostavno vtopil v slovenski melos. Dobrih 120 let preteklo od dne, ko nam je predstavil, menda še sedaj najlepšo slovensko opero »Gorenjski slavček«, ki je spričo prisrčne domačnosti, tople slovenskf mvtvnntti povsem pona-rodela. kar je kudi najvišja kvaliteta, ki se ji neka glasbena stvoritev sploh lahko približa. In verjetno nisem daleč od resnice s trditvijo, da je na sploh kaj malo skladb, kaj šele večjih glasbenih del, ki ji je ljudstvo sprejelo za svoje. In da je temu res tako, nam dokazujejo polne dvorane, čim je napovedan »Gorenjski slavček«, in prazne ali pa le vljudnostno obiskane, čim je na sporedu kakšna »super sodobna umetnina«, kot na primer Krst pri Savici ansambla Neue Slowenische Kunst, ki naj bi (vsaj tako »posvečeni« pisari- Skozi post do velike noči Malo časa nas še loči do velike noči in dobronamerno želim opozoriti na nekaj stvari, ki nekako še niso dovolj zaživele v nas samih in širše v našem narodu. Potrpežljivost, odrekanje, sožitje, trpljenje. Kaj nam danes pomenijo te besede? Tako težke so, tako trde za naša ušesa. Tako grenak okus puščajo za seboj. KAKŠNA POTRPEŽLJIVOST NEKI! Od vseh strani nas prepričujejo, da nima smisla čakati. Treba je dobiti čim več, in to takoj. Sredstva niso pomembna, važen je cilj-. Npr.: vsi se strinjamo, da je za slovensko državo in narod pomemben razvoj malih podjetij predvsem v zasebni lasti. In kopica novih podjetij na prvi pogled kaže pravo smer. Toda nihče ne pove, da za pravi napredek ni dovolj kopičenje materialnih dobrin in večanje standarda nekaj posameznikov. Ne bom se dosti zmotil, če trdim, da velik odstotek teh dosežkov ni storjen povsem na pošten način. Prekupčevanje, podkupovanje in nelojalna konkurenca so že skoraj pravilo in ne izjema. Nenazadnje je treba opozoriti tudi na imena in nazive novih podjetij, ki so vse prej kot okras slovenskega jezi- ka. Še en dokaz nepotrpežljivo-sti in nestrpne želje za čim hitrejšim uspehom; pogosto na račun drugih. KAKŠNO ODREKANJE NEKI! To je vendar zastarelo in iz mode. V današnjih časih je občudovan tisti, ki s čim manj dela čim bolj lagodno živi. Odrečemo se nečemu samo zato, če pričakujemo od tega kakšno še večjo korist. Spomnimo se malo nazaj, kako smo skočili in planili, ko so nam zamrznili plače. Še na misel nam ne pride, da bi malo stisnili zobe za boljšo prihodnost. Razmišljamo pač po starem balkanskem vzorcu, ko smo trošili več, kot smo ustvarili. Seveda razumem tiste, ki so brez zaposlitve in na robu preživetja, vendar prav zaradi teh bi se morali drugi odreči tistemu, česar imajo več ali preveč. Mnogi niso v bedi po svoji krivdi, ampak zaradi zgrešene politike vodilnih v državi in v gospodarstvu. Odreči pa se bomo morali tudi marsičemu na moralnem področju. Takoj bi morali reči odločen NE vse večjemu navalu pornografije v tisku, na televiziji, pa tudi v književnosti. Mislim, da bi se temu lahko odrekli z lahkim srcem.' Težje se bo odreci drugim stvarem. Npr. preveliko izgovorje- nim besedam v prazno. Govorimo drug čez drugega, nihče nikogar ne posluša, pa še ogromno časa in živcev gre v nič. Pri majhnih stvareh je treba začeti, potem gre laže. KAKŠNO SOŽITJE NEKI! Ob tej besedi takoj pomislimo na tujce in predvsem na begunce. Polni smo velikih besed o tem, kako jim pomagamo in skrbimo zanje. Vendar bi si morali iskreno pogledati v srce, in ne vem, koliko je tam še prostora za druge. Resnica je, da smo polni sami sebe. Kaj pa sožitje v naših družinah? Ne bom našteval podatkov o razdrtih zakonih in uničenih družinah, ker so nam vsem še predobro znani. Kako bomo pomagali drugim, če ne znamo ali nočemo ponuditi roke sprave in odpuščanja svojemu zakoncu? Vzgoja otrok temelji na dobrem zgledu. Nas pa so same besede in eno samo veliko pomanjkanje dejanj. Otrok je žal odvisen največ do tega, kar dobi in se nauči v družini. Nikoli se ne bomo dovolj zavedali odgovornosti staršev za družinsko sožitje, ki je začetek vsakršnega nadaljnjega sožitja. KAKŠNO TRPLJENJE NEKI! Saj imamo že za vsako najmanjše pravo ali namišljeno zbadanje v glavi, v zobu, v hrbtu celo vrsto najsodobneje pripravljenih tablet, ki odpravijo bolečino, kot bi mignil. Trpljenje je vendar nesmiselno! Če- mu bi trpel jadikujočega sodelavca v službi, ko ga lahko na-dereš, da žalostno utihne in imaš mir pred njim. Pošlješ otroka na dvorišče, na cesto ali kamorkoli stran, samo da ti ni treba odgovarjati na neskončno vrsto vprašanj. Čemu bi ga trpel? Pridejo problemi, krize. Zaviješ v gostilno in se ga nadelaš, kmalu je vse bolj rožnato. Ko alkohol popusti, vse ponoviš znova in znova in... Če še ne pomaga, je tu samomor. Slovenski narod je narod alkoholikov in samomorilcev. Dokazano. Zakaj? Zato, ker nam ni čisto nič več sveto. Ni je vrednote, ki je ne bi poskusili umazati, in to nam tudi dobro uspeva. Bog ima odgovor. Treba mu je le prisluhniti. Marsikdo bo menil, da moraliziram in delim nasvete, da slikam preveč črno; pa nič zato. Verjamem, da moje pisanje prav gotovo ne bo nikomur škodilo. Če se bo kdo zamislil nad tem, je moj namen že dosežen. Potrpežljivost, odrekanje, sožitje, trpljenje. P.O.S.T. Post. Še ena trda beseda. A le, če bodo te besede tako trde, da bodo prodrle skozi ušesa v srce, da se bodo udejanile v našem življenju, le takrat pride prava Velika noč. Samo skozi post. In tudi šunka nam bo teknila zasluženo. Pa Bog požegnaj. ANDREJ RIFEL - FELAN jo) z njo dosegel skoro neprekoslji-vi vrh svetovne umetnosti. Menda sem se ob tem razmišljanju spet odmaknil od teme zapisa, saj za nas niso bistveno pomembna njegova dela: orkestralne, solistične, scenskoglasbene in vokalno-in-strumentalne vsebine, pač pa tista vokalna dela, kijih je Lira v tridesetih letih izvajala. Samo je mogočna, svečana in zahtevna skladba, ki jo tudi sedanji boljši zbori ne zmorejo brez temeljitega študija. Pisana na epsko besedilo nam v svojih zanosnih in mogočnih harmoničnih akordih približa in obuja spomin na slovenskega prvega kralja Sama, torej nalašč naročena za nastopno pesem pomembnejšega koncerta. Spevna, homofonično enovita in barvno pestra jc zahtevna zlasti v pogledu zelo širokega glasovnega razpona med spodnjimi in zgornjimi glasovi, kar pa Liri tudi v tistih zanosnih tridesetih letih ni predstavljalo neprehodne ovire. Spodnji glasovi so se z nepozabnim Lesewickim brez težav kar sprehajali v pedalnih legah, ki jih drugi zbori niti zdaleka niso zmogli, zgornji so z lahkoto in brez naprezanja dosegli celo višine, ki so za terco ali kvarto presegali normalno notirane. Tudi splošno ravovesje med glasovi, običajna Ahilova peta številnih zborov, je bilo ne le samo zadovoljivo ali pa dobro, v nekaterih letih celo odlično. Izredne važnosti so prav drugi basi, ki predstavljajo fundament dobrega moškega zbora, saj mu dajejo vso potrebno širino in globino, na kateri se dobra kompozicija lahko gradi. France Marolt, pri katerem sem pel v kasnejših letih, je znal to karikirati z njemu lastnimi »folklornimi izrazi, kot: »Pojejo, kot bi prdeli v škorenj,« s čimer je sila nazorno povedal, da je zvok celotnega zbora prav zaradi neobstojnega fundamenta prazen in votel. Drugi najvažnejši glas je prvi tenor, ki je tudi po naravi najbolj zvočen in ki zaradi izložene lege bolj ali manj slišno udarja iz zbora. Polnost in žlahtnost celotnega zbora pa ni odvisna od teh dveh, pač pa od notranjih glasov, se pravi od drugega tenorja in prvega basa, ki tvorita notranjo zvočno vez med obema zunanjima, in predvsem od tega je tudi odvisna prava kompaktnost ansambla, polnost in zvočna zasićenost, ki jo kompozicija zahteva, in prijetnost,, s katero takšen zbor animira navdušenje ter notranje zadovoljstvo poslušalcev. Glede tega je imel Ciril silno tankočuten posluh in tudi nedopovedljivo mero, kako in s kakšnimi glasovi sestaviti ansambel, ki bi tem zahtevam ustrezal. (se nadaljuje) mag. CENE MATlClČ Odbojka Novi graniti tretji v državi Obolnarjevo slovo od prve ekipe. Odbojkarji Novih granitov so uspešno zaključili sezono z odličnim tretjim mestom. V končnici so najprej izgubili proti OK Salonit in nato premagali OK Pionir. S tem so dosegli več, kot smo od njih lahko pričakovali v začetku sezone. Poleg odlične uvrstitve v državnem prvenstvu je razveseljivo dejstvo, da bodo zastopali barve Kamnika tudi v evropskem tekmovanju. Prvo tekmo OK Salonit na tujem so Kamničani gladko izgubili z rezultatom 3:0. Najbolj so jim k zmagi pomagali sami gostje, saj so na tekmo prišli prepričani v poraz. Več se je od Kamničanov pričakovalo na domači tekmi. Vendar so igrali brez kapetana Hribarja in Škorjanca in zato niso nudili večjega odpora. Nekoliko boljšo igro so pokazali v drugem setu, vendar so bili premalo odločni v zaključkih akcij, tako da so žoge končale v visokem bloku gostov. V zadnjem setu so se Kamničani predali in tako so se Kanalci uvrstili v finale. V prvi tekmi za tretje mesto v Novem mestu so Kamničani prišli le s sedmimi igralci. Proti favoriziranim domačinom so sicer prvi niz izgubili, vendar pa so nato, pri rezultatu 6:14 za Pionir, uspeli narediti preobrat in osvojili so niz s 17:15. To jim je dalo polet in v nadaljevanju so z odlično igro premagali OK Pionir ter jim dovolili osvojiti le še 10 točk. V drugi tekmi za 3. mesto v državni ligi se je ekipa Novih granitov pokazala kot izjemno homogeno moštvo v nasprotju z ekipo Pionirja. Gostitelji so morali vseskozi igrati s polno močjo, saj so gostje na trenutke pokazali dobro igro. Kamničani so v prvem setu z boljšo igro povedli s 14:10, gostje pa so nato z odlično obrambo hitro izenačili. Gostitelji so z veliko borbenostjo dosegli menjavo in zaključili niz v svojo korist. Zaradi tega je ekipi Pionirja padla morala, in ob njihovi nepovezani igri Kamničanom ni bilo težko drugega niza zaključiti v svojo korist. Pri domači ekipi jc izredno igio pokazal Dimec, ki je bil za goste neustavljiv. V tretjem nizu šo Kamničani, misleč, da je tekma dobljena, povsem popustili. Novomeščani so se razigrali in niz gladko dobili s 15:8. Vse je kazalo, da bo prišlo do preobrata. Razvila pa se je zagrizena borba za vsako točko. Po rezultatu 10:10 so domači z napadalno in kombinatorno igro dokončno zlomili odpor gostov in zasluženo osvojili niz. S tem so osvojili odlično tretje mesto v državi. Na tej tekmi se je od aktivnega igranja poslovil Franci Obolnar, bolj znan po imenu Baby, dolgoletni član prve kamniške ekipe. S tem so odbojkarji pokazali, da je bil ves vloženi trud bogato poplačan, vsaj kar se tiče zadovoljstva. Na žalost vsi vrhunski dosežki največkrat naletijo na gluha ušesa pri iskanju sponzorjev. Vsako pravilo ima izjeme, in to so: Novi graniti, d. o. o., kot glavni pokrovitelj, ETA, Hidrotehnik, Catv Impulz, Jata, K5-Korobač, Kavarna Veronika, KIK, Kočna, Krka, Razvojni zavod Domžale, SKB Banka in STOL Kamnik. Naj se na koncu sezone še zahvalim številnim gledalcem, ki so vzpodbujali igralce in tudi pripomogli k odlični uvrstitvi. Vidimo se na tekmi Evropskega pokala! JOŽE JANKOVIČ Vesele velikonočne praznike vam želi ZLATARSTVO ŠTERN Kidričeva 20, Kamnik Trgovina Veriga Tomšičeva 17, Kamnik tel. 831-888 (v bližini tržnice) Vam nudimo po ugodnih cenah: jupol (25 kg), 1.650 SIT, hidrokol (23 kg) 1.470 SIT, belton (4 1) 1.720 SIT, beltop (4 1) 2.530 Sit, 40% nižje cene barv: lazurol oreh, palisander, macesen - 1 doza po 0,80 kg samo 250 SIT; lepila za les in parket, posoda, porcelan, steklo, plastika, čistila, čopiči, sanitarne armature Armal po tovarniških cenah, Candi program; kolesa SCOTT, HUGER BUGER, BMX, ROG; razne verige, konzole za police, žličniki od 60 do 100 mm 120 Sit/kg, likalne mize po 2.630 SIT. Strokovno svetovanje iz pleskarske in soboslikarske stroke. Prodaja na 3 čeke. Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. HOMAR, d.o.o., Trgovina »VERIGA«, VAM ŽELI VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE Motokros Pričenja se sezona Da je pomlad tu, potrjuje tudi dejstvo, da so se ponovno začela tekmovanja na prostem. Motokros ni izjema, saj se je 21. marca v Lenartu že odvijala prva dirka za državno prvenstvo v motokrosu, razreda 80, 125 in 250 ccm. Tekmovalci so se čez zimo kondicijsko pripravljali in upajo, da bodo osvojili čim večje število točk za končno razvrstitev slovenskega pokala. Zima pa ni dala samo lukenj v naše ceste, pač pa je potrdila, da AMD Kamnik, ki je v preteklem letu slovel kot najmočnejše društvo, ni izpolnilo pričakovanj svojih tekmovalcev. Tako je za sezono 1993 AMD Kamnik zapustilo kar 6 aktivnih tekmovalcev in si za svoje delovanje poiskalo klube, ki jim poleg članskih izkaznic ponujajo tudi veliko boljše možnosti za delovanje. AMD Kamnik zastopata le še 2 aktivna tekmovalca. Da pa v Kamniku vendarle je interes za delovanje in sponzoriranje takih tekmovalcev, priča tudi novoustanovljeni SITAR PNEUMA-TIC TEAM, ki je ponudil svoje usluge tekmovalcem v motokrosu in avtokrosu. Tako so prestopili sem trije tekmovalci v motokrosu (Dejan Košir in Rok Sitar v razredu 80 ccm in Primož Grkman v razredu 125 ccm) in trije tekmovalci v avtokrosu (Janez Zgonec, Nejc Kralj in Igor Kern). Skupaj z ustanoviteljem teama JANEZOM SITARJEM si bodo prizadevali, da bi tudi v Kamniku pridobili ustrezna dovoljenja za izdelavo proge, na kateri bi tekmovalci lahko uspešno trenirali in mogoče tudi v ne tako daljni prihodnosti organizirali tekmovanja, kar bi popestrilo turistično ponudbo mesta Kamnik v letni sezoni. TJAŠA Lokostrelstvo Kamničani osvojili naslov državnih prvakov Lokostrelski klub Maribor je 20. in 21. marca 1993 organiziral Državno dvoransko prvenstvo na razdalji 18 in 25 m. Prvenstva se je udeležilo preko 100 tekmovalcev, ki so izpolnili predpisane norme Lokostrelske zveze Slovenije, iz 20 slovenskih klubov. Za ekipo Kamnika je nastopilo 20 lokostrelcev, ki so ekipno osvojili naslov DRŽAVNIH KLUBSKIH PRVAKOV V DVORANSKEM LOKOSTRELSTVU ZA LETO 1993, saj so osvojili 5 zlatih, 6 srebrnih in 4 bronaste medalje, drugo mesto je osvojila ekipa Ankarana (5 zlatih, 1 srebrno, 0 bronastih medalj), tretje mesto pa ekipa Gornjega grada (3 zlate, 1 srebrno, 12 bronasti medalji). Na tem prvenstvu je bilo doseženih kar 13 državnih rekordov. Med njimi je gotovo najodmevnejši nov ekipni državni rekord v prostem stilu, ki so ga dosegli Kamničani v postavi Maradin, Krupestar, Andrejka s 3347 doseženimi krogi, kar pomeni tudi izboljšan rezultat državne repre- -iontuni-.i Dru/ 0f\tr\i/f* r»'» m r r_» m o r*i"- "*r *' **----,:--*-r zaradi študijskih obveznosti ni treniral vse od olimpijskih iger avgusta 1992, pa je na tem prvenstvu ponovno dokazal, da sodi v sam vrh slovenskega lokostrelstva, saj je ugnal vso slovensko lokostrelsko elito s Samom Medvedom na čelu. Z doseženimi rezultati LK Kamnik resno računa na udeležbo vsaj enega člana na naslednjih olimpijskih igrah, kolikor bo delo v klubu potekalo po predvidenem programu in ob močnejši finančni podpori družbe, na kar, glede na dosežene rezultate, upravičeno računajo. REZULTATI: Člani prosto: 1. Ivan Maradin (Kamnik) - 1123 krogov, 2. Samo Medved (Moste) - 1123 krogov, 3. Peter Koprivni-kar (Maribor) - 1122 krogov, 4. Emil Andrejka (Kamnik) - 1109 krogov. Člani instiktivno: 1. Žare Kranjc (G. Grad) - 1018 krogov, Miha Kosec (Kamnik) - 994 krogov Članice prosto: 1. Dunja Zupančič (Moste) - 1122 krogov. Članice compound: 1. Maj Kosem (Ankaran) - 1096 krogov. Kadeti prosto: 1. Matej Krumpestar (Kamnik) - 1115 krogov, 2. Roman Kristanec (Šenčur) - 888 krogov, 3. Gregor Končan (Kamnik) - 869 krogov Kadeti instiktivno: 1. Tomaž Stupar (Kamnik7 - 915 krogov, 2. Jernej Lenarčič (Kamnik) 895 krogov Mladinci compound: 1. Boštjan Langus (Špik) - 1023 krogov. Mladinke compound: 1. Dominika Žiberna (Maribor) - 892 krogov. Dečki prosto: 1. Srdan Mahmutovič (Moste) - 1040 krogov, 2. Mitja Podgoršek (Kamnik) - 939 krogov, 3. Jure Končar (Kamnik) - 881 krogov. Dečki instiktivno: 1. Marko Mlinar (G. Grad) - 910 krogov, 2. Sandi Sheikha (Kamnik) - 834 krogov, 3. Matic Gorjup (Kamnik) - 790 krogov. Dečki compound: 1. Matej Marčen (Moste) - 968 krogov. Deklice prosto: 1. Darja Rosa (Ankaran) - 957 krogov, 2. Polona Lanišek (Kamnik) - 995 krogov. Veterani prosto: 1. Zlatko Glavanović (Dubrava) - 1016 krogov. Kadetinje prosto: 1. Vesna Rovšek (Ankaran) - 909 krogov, 2. Danijela Flerin (Kamnik) - 761 krogov. Članice instiktivno: 1. Jelka Povše (Kamnik) - 839 krogov. Kadeti compound: 1. Janez Škofic (Domžale) - 1028 krogov. Člani compound: 1. Dušan Klemen (Muta) 1133 krogov, 2. Pavel Savšek (LKK) - 1124 krogov. Deklice prosto: 1. Mojca Kmetic (LKK) - 757 krogov, 2. Teja Makoter (LKK) - 548 krogov. TJASA Šahovski utrinki Prvenstvo Slovenije v pospešenem šahu za dečke in deklice do 12 let. Na tem prvenstvu, ki je potekalo v Radovljici od 19. do 21. aprila, so predstavniki naše občine dosegli zelo lep uspeh. Tekmovanje je potekalo po švicarskem sistemu: 9 kol, hitrost igranja 1 ura na igralca. Prvenstvo dečkov: V konkurenci 48 dečkov smo osvojili: 4. Zijad Agovič (OŠ Stranje) 6 točk, 6. Uroš Jerovšek (OŠ Komenda-Moste) 6 točk, Tadej Smole je delil 15. do 22. mesto. Vsi dečki so igrali zelo dobro in zelo borbeno, imeli pa so malo tekmovalne smole, v nasprotnem primeru bi bil lahko uspeh še večji. V sedmem kolu Agovič ni izrabil lepe pozicije z zmagovalcem turnirja in v osmem kolu boljše pozicije ni pretvoril v zmago, tako je izpadel iz borbe za prvo mesto. V osmem kolu sta se pomerila Jerovšek in Smole, zmagal je Jerovšek in Smole je izgubil možnosti za uvrstitev med najboljših deset igralcev. V zadnjem kolu pa sta se pomerila Agovič in Jerovšek. Poudariti je potrebno, da je imel Agovič najmočnejši buholc turnirja (52,5). Vsi trije igralci pa so zelo popravili rating točke. Državni prvak je postal Matej Sebenik (OS Ivan Cankar, Vrhnika) 8 točk. Prvenstvo deklic: V konkurenci 46 deklic je uspešno nastopila Tjaša Ipavec (učenka 3. razreda OŠ Komenda-Moste). Osvojila je 5 točk in na koncu delila 14 do 21. mesto. Tjaša si je tudi popravila rating točke. Igralka je zelo mlada in brez večjih tekmovalnih izkušenj, zato je njen uspeh še večji. S svojo igro pa je pokazala, da lahko v prihodnjih letih doseže zelo visoke uvrstitve. Na tem turnirju je zmagala Darja Kapš (OŠ Stari trg ob Kolpi) 9 točk. FRANC POGLAJEN Mladi plavalci med najboljšimi v državi Na kopališču Pristan v Mariboru se je od 19. do 21. marca zbralo 166 mladih plavalcev iz 13 slovenskih klubov, ki so se borili za naslov državnih prvakov v pionirski konkurenci. Prvenstva se je udeležilo 9 plavalcev iz Kamnika, ki so dosegli izredne uspehe, saj sta med njimi kar dva državna prvaka. Ana Dukovič v disciplini 100 m prsno (1:25,19) in Vojko Jončeski v disciplini 100 m kravi (1:00,89). Vojko Jončeski pa je osvojil še tri druga mesta, v kategoriji mlajšega letnika pa je bil v disciplini 100 m delfin Blaž Baje tretji. Rezultati prvenstva: 100 m kravi (moški) 1. mesto Vojko Jončeski, 45. mesto Luka Prodnik, 43. mesto Žiga Ogrin, 44. mesto Blaž Baje (ženske) 19. mesto Petra Gorjup, 37. mesto Anja Rnjak, 38. mesto Ana Dukovič, 44. mesto Petra Jončeska - 100 m hrbtno (moški) 25. mesto Luka Prodnik, 30. mesto Blaž Baje - (ženske) 17. mesto Petra Jončeska - 200 m prsno (moški) 2. mesto Vojko Jončeski - 100 m prsno (moški) 2. mesto Vojko Jončeski, 15._meAt.oJŽieaJQ?,^v^nf1eSro•W..,. Gorjup - 200 m mešano (moški) 2. mesto Vojko Jončeski - (ženske) 21. mesto Ana Dukovič - ženske 6. mesto Ana Dukovič, 10. mesto Anja Rnjak, 27. mesto Petra Gorjup. 200 m kravi moški 4. mesto Vojko Jončeski, 36. mesto Blaž Baje (ženske) 18. mesto Ana Dukovič, 22. mesto Anja Rnjak, 27. mesto Petra Gorjup. 200 m hrbtno (moški) 21. mesto Luka Prodnik, 19. mesto Blaž Baje - ženske 16." mesto Petra Jončeska. 100 m delfin (moški) 9. mesto Blaž Baje - 3. mesto v mlajšem letniku, 10. mesto Žiga Ogrin, 26. mesto Luka Prodnik - ženske 15. mesto Ana Dukovič, 22. mesto Anja Rnjak, 27. mesto Petra Gorjup. Kamniški plavalci bodo tudi v prihodnje trenirali v 25-metrskem bazenu. Pripravljajo se za ŠPRINTERSKO DRŽAVNO PRVENSTVO v Mariboru - 3. aprila. 17. in 18. aprila bodo nastopili na mednarodnem mitingu v Spittalu v Avstriji, od 21. do 23. maja pa v Stuttgartu (Nemčija). Upajmo, da bodo tudi v prihodnje vsaj takšni tekmovalni uspehi, kot so bili do sedaj. Seveda pa je to pogojeno s trdim delom samih plavalcev, še več pa od možnosti. Voljo plavalci imajo, možnosti pa so drugo vprašanje. Plavalna sekcija PK KAMNIK A. J. GRADBINEC KRANJ PE KAMNIK BAKOVNIK 5 A Voščimo lepe velikonočne praznike Radovedni Taček v knjižnici Matična knjižnica Kamnik je 24. februarja imela v gosteh Marka in Tačka. S to prireditvijo smo želeli, da ju tudi v Kamniku ne bi gledali le na televizijskem ekranu, kjer se pogovarjata zdaj o rožah, drugič o robotih, besedujeta o znanih stvareh, in vendar vsakokrat o čem novem, zanimivem. Vsi ju imajo radi, otroci in odrasli, in celo psi niso ravnodušni. Ko Taček zalaja, takoj stečejo k televizorju in gledajo, ali je to prijatelj ali vsiljivec. Gledalci vedo, da lutka sama, to je Taček, ne more lajati, se _ pogovarjati. - , Zato naj bralcem predstavim najprej animatorja Tačka. Nace in Taček sta od leta 1987 neločljivo povezana. Zamislila si ga je urednica v mladinski redakciji Irena Struna, narisal Marjan Man-ček, oživil pa ga je Mitja Ritmarič. Nacetova kariera se je začela v gledališču v sezoni 1950/1951. Marsikateri, zdaj že odrasel gledalec se ga spominja kot Ostržka, ribiča v Zlati ribici, Gašperčka v Čarobnih goslih, cesarja v Martinu Krpanu ali Drnuljo v Kozlovski sodbi. S televizijskega ekrana pa je lajal že kot Piko v Kljukcu. Taček nima tako bogate kariere, vendar se zdaj uveljavlja s svojimi nastopi po vsej Sloveniji. Njegov prijatelj Marko je preveč zaposlen, da bi ga lahko spremljal vsakokrat, zato Taček mnogokrat sam obiskuje knjižnice, šole in vrtce. Kot lutka je Taček zelo posrečen, blizu je otrokom, saj vemo, da je »naš čas zelo krut in življenje ni pravljica, zato otroci in odrasli potrebujemo pravljičnost«. Zato bomo v klnjižnico še povabili Tačka in Marka, da bomo prisluhnili njunim domislicam in bistrim utrinkom. SAŠA KOS RAZPIS PROGRAM USPOSABLJANJA ZA GOSTINSKE IN TURISTIČNE DEJAVNOSTI Izvršni svet občine Kamnik - področje za turizem, podjetništvo in obrt vabi vse, ki prihajate v stik z gosti oz. s strankami, saj nudi tehniko urejanja problemov v zvezi z opravljanjem storitev, tako da boste z delom zadovoljni vi sami in tudi vaši gostje. Vsebina: - Bistvo gostoljubnosti Kaj je storitev Ključ do gostoljubnih storitev Kaj je potrebno, da bo vaša storitev nekaj posebnega Vaš čas in vaš gost - Kdo so gostje Gostove potrebe Gostje so različni Gostova pričakovanja Vaše izkušnje pri opravljanju storitev - Kdo smo mi, zaposleni? Kaj pravzaprav pričakujemo od svojega dela? Spoznavanje samega sebe Vi in vaše odgovornosti - Odnos do gostov Drugačnost v odnosih do gostov Tehnike vzpostavljanja odnosov z gosti Doumeti bistvo - Profesionalnost pri opravljanju storitev Neprofesionalnost Kako razvijati profesionalnost Podoba - Skupinsko delo Razvijanje zmagovalne skupine Opravljati svoj posel Igrati na profesionalnosti skupine Vi in vaša delovna skupina - Ocena tečaja usposabljanja Pregled celotnega programa Vprašalniki Bistvo gostoljubnosti Programi usposabljanja bodo potekali hkrati na celotnem območju Slovenije, in sicer od 19. aprila do konca junija; po potrebi pa tudi v septembru. Prijavite se lahko kot posamezniki ali kot skupina. Če bo vsaj trideset prijav, bo tečaj v Kamniku. Usposabljanje je brezplačno Pisne prijave, ki vsebujejo naslov, telefon, telefaks, poklic, ime lokala, področje dejavnosti, zbira do 16. 4. 1993 Marta Janežič, Občina Kamnik, Titov trg 1, 61240 Kamnik, telefon 831-504, int. 35, telefaks št. 831-176. RAZPIS ZA USPOSABLJANJE VODSTVENIH KADROV V TURIZMU V OKVIRU PROGRAMA PHARE Izvršni svet občine Kamnik - področje za turizem, podjetništvo in obrt vabi vodje gostinskih obratov, recepcij in drugih služb, v katerih nudite storitve turistom, da se udeležite programa usposabljanja za srednji menedžement. NASLOV PROGRAMA: DO KAKOVOSTI Z NOVIM NAČINOM VODENJA Trajanje tečajev: 16 ur (2x8 ur) med 10. in 21. majem 1993 Jezik: slovenščina Program nudi razumevanje pomena in odgovornosti kontrole dela, različne stile vodenja in vzpostavljanja stikov s podrejenimi, razumevanje njihovih sposobnosti in potreb ter motiviranosti za delo. Vsebina: Vodja v funkciji nadzora Funkcija vodstva Vaje v zvezi s funkcijami vodstva Upravljanje Upravljanje s časom Vaje v zvezi z upravljanjem s časom Izboljšanje stikov Vaje v zvezi z izboljšanjem stikov Kako dobro motivirati zaposlene in ustvarjati skupin-skost Vaje v zvezi z motiviranjem in oblikovanjem skupin-skosti Vodenje in usposabljanje Vaje v zvezi z vodenjem. Usposabljanje bo potekalo med 10. in 21. majem po območjih. Udeležba je brezplačna. Pisne prijave, ki vsebujejo naslov, telefon, telefaks in datum, ko bi želeli obiskovati tečaj, pošljite do 16. 4. 1993 na naslov: Občina Kamnik, Titov trg 1, 61240 Kamnik, ga. Marta Janežič, tel.: 831-504, int. 35, telefaks št. 831-176. RAZPIS ZA USPOSABLJANJE MENEDŽMENTA V TURIZMU V OKVIRU PROGRAMA PHARE Izvršni svet občine Kamnik - področje za turizem, podjetništvo in obrt, vabi direktorja podjetij in direktorja marketinga ter predstavnike območnih združenj in drugih organizacij s področja turizma, da se udeležite posebnega programa usposabljanja, ki poteka v okviru programa PHARE. NASLOV PROGRAMA: KONKURENČNOST VAŠEGA TURISTIČNEGA OBMOČJA Trajanje: 24 ur (3x8 ur) med 3. in 24. majem 1993 Jezik: angleščina (pomoč prevajalca) Delo bo potekalo po naslednjih interesnih grupah (po 40 udeležencev) in območjih: — skupina za obalnokraški turizem — skupina za gorski turizem — skupina za mestni turizem — skupina za termalni turizem VSEBINA: Program nudi spoznavanje »diamond« metode, s pomočjo katere lahko povečujemo konkurenčnost ponudbe, razvijanje sonaravnega in lokalnega turističnega sistema, definiranje in praktično izpeljavo mar-ketinškega servisa za posamezne klastre. Pisno prijavo, ki naj vsebuje vaš naslov, telefonsko št., telefaks, pošljite do 16. 4. 1993 na naslov: Izvršni svet občine Kamnik - področje za turizem, ga. Marta Janežič, tel. 831-504, int. 35, telefaks št. 831-176. HRANILNO-KREDITNA SLUŽBA DOMŽALE, LJUBLJANSKA 72 S SVOJIMI POSLOVNIMI ENOTAMI V KAMNIKU, KOMENDI IN ŠMARTNU V TUHINJU ter DOMŽALAH, ČRNUČAH, LUKOVICI IN V MORAVČAH nudi kmetom, obrtnikom ter vsem drugim občanom naslednjo ponudbo v okviru svojega poslovanja: - vodenje vseh vrst hranilnih vlog - vodenje žiro in tekočih računov občanov (kmetov, obrtnikov) - plačilni promet za občane - menjalnico - izplačila plač in pokojnin - tolarske hranilne vloge z devizno klavzulo (DEVIZNA KLAVZULA NAM ZAGOTAVLJA ENAKO VARNOST KOT VARČEVANJE V DEVIZAH) DELOVNI ČAS; Kamnik — vsak dan, razen četrtka, od 8. do 12. ure Šmartno — vsak četrtek od 9. do 13. ure ter 1. soboto v mesecu Komenda — vsak dan od 7. do 14. ure OGLASITE SE, PRIČAKUJEMO VAS! Vesele velikonočne praznike Vam želimo. Informacije iz biltena pospeševalnega centra za malo gospodarstvo Sodelovanje s podjetniki in obrtniki v državah srednjeevropske pobude Ministrstvo za gospodarske dejavnosti Republike Slovenije, Center za pospeševanje malega gospodarstva, vabi vse slovenske podjetnike in obrtnike k organizirani borzni akciji vseh članic Srednjeevropske pobude: Italije, Avstrije, Poljske, Češke, Slovaške, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Partnerji lahko ponudijo ali povprašujejo po vseh oblikah poslov od trgovine do poslovnih kooperacij, ponudbe in povpraševanja po izdelkih, storitvah in tehnologijah. Informacijski centri članic bodo zbrane ponudbe in povpraševanja posredovali partnerjem v svojih državah. Za partnerje, ki bodo našli skupni interes za ponujene posle, bodo članice organizirale borzna poslovna srečanja. Ponudbe pošljejo interesenti na angleškem borznem obrazcu CIS GZS, ki ga dobijo v območnih gospodarskih zbornicah, obrtnih zbornicah, informacijski pisarni CIS ali centru. Na obrazec napišejo: za srednjeevropsko sodelovanje. Prijave sprejema: OBČINA KAMNIK, Sekretariat za gospodarstvo in družbene dejavnosti do 16. 4. 1993, ga. Darinka Prešeren, telefon 831-504, int. 35., telefaks: 831-176. VABILO IZGNANCEM IZ 2. SVETOVNE VOJNE (1941-1945) Društvo izgnancev Slovenije - komisija za organiziranost - je zaprosilo občinski odbor ZB NOV Kamnik za pomoč pri ustanovitvi odbora društva izgnancev na območju občine Kamnik. Dne 16. marca 1993 je bil imenovan iniciativni odbor, ki ima nalogo, da pripravi zborovanje vseh izgnancev 2. svetovne vojne, še živečih na območju občine Kamnik. Na zborovanju bomo izvolili odbor, ki bo zastopal izgnance naše občine in deloval po delovnem načrtu in poslovniku Društva izgnancev Slovenije. Zborovanje bo v soboto, 17. aprila 1993, ob 9. uri v dvorani Skupščine občine Kamnik. Vsi izgnanci, ki še niste izpolnili prijave v članstvu društva izgnancev, to še lahko storite čim prej v sprejemni pisarni Občine Kamnik, pritličje levo. Do zdaj je izpolnilo prijave 108 izgnancev, gotovo pa jih je še več. V Društvu izgnancev Slovenije, ki ima že okrog 80 krajevnih organizacij, je včlanjenih okrog 15.000 nekdanjih izgnancev. Društvo pripravlja zgodovinski ZBORNIK o izgnancih v letih 1941-1945, ki bo dostopen vsem. Prav zato bodo po krajevnih skupnostih zbirali podatke o še živečih ljudeh, ki so trpeli kot izgnanci po raznih krajih Evrope. Slovenski izgnanci niso nikoli dobili nobene vojne odškodnine za trpljenje v izgnanstvu, za odvzeto in uničeno premoženje, nadomestila za prisilno delo, za nemožnost šolanja ter za zdravstvene in socialne posledice pritiskov in mučenja v izgnanstvu. Društvo si bo prizadevalo tudi za to, da bi se te krivice končno popravile. Vabljeni na zborovanje? Nasvidenje v soboto, 17. aprila 1993, ob 9. uri v dvorani SO Kamnik. INICIATIVNI ODBOR ZA USTANOVITEV DRUŠTVA IZGNANCEV OBČINE KAMNIK AVT0KLEPARSTV0 Janez Bremšak Podboršt 4, Komenda Dela opravljam tudi na terenu. Na Voljo sem vam ob vsakem času. Dopisujte v Kamniški občan Aiiiis Ars nova ustvarjalna skupnost je bila javno predstavljena 1. feb. ob 11. uri na podstrešju Maleše-ve galerije v Kamniku. O uradni ustanovitvi ne more biti govora, ker je ANUS umetnostno gibanje izven vsakršnih zakonov, ki jih umetnost ne priznava. ANUS ni ne društvo in ne podjetje oziroma neka druga uveljavljena in zakonsko dovoljena združevalna forma, ki bi bila potrebna za vpis v birokratski aparat občine in države, ki si nas lastita. ANUS je neprofitna skupnost, katere namen je združevanje in spodbujanje vseh zapostavljenih in nepriznanih umetniških zvrsti ter ustvarjalnih dejavnosti, ki so v nasprotju s splošno vladavino malomeščanske miselnosti, s ceneno filozofijo bifejev in razvlečenega meha, cerkvenim sveto-hlinstvom in stolično moralo zlobnih jezikov. ANUS je popolnoma neodvisna in nestrankarska skupnost. ANUS je zanikanje uradne kulture, ki se kot pitan prašič skriva pod najrazličnejšimi imeni in kraticami in je v bistvu samo krinka za delovanje stremuških in oblastiželjnih posameznikov, ki z denarjem, namenjenim ustvarjanju, podpirajo diletantske dobičkarje in kulturne slavo hlepce, ki za protiuslugo promo-virajo imena teh (ne)kulturnih samodržcev in prodajajo kič in potvorjeno tradicijo, s katero poneumljajo že tako ali tako bebave množice krotkih davkoplačevalcev. ANUS je upor proti izkrivljenemu in lažnemu ljudskemu izročilu. ANUS združuje vse umetnostne in ustvarjalne zvrsti, s poudarkom na literarnem in gledališkem ustvarjanju ter se financira s privatnimi sredstvi članov, sponzorskimi prispevki in prodajo svojih stvaritev. Ustvarjena sredstva se vlagajo neposredno v nadaljnje ustvarjanje. Članstvo v ANUS-u ni nekaj samo po sebi umevnega, in si ga mora vsak član priboriti s svojim delovanjem, kajti ANUS je eliti-stična skupnost individuumov, ki služijo umetnosti. Droge so nezaželene. Eden izmed ANUS-ovih projektov je tudi izdajanje literarnega glasila oziroma revije, ki bi pokrivala literarno delovanje na področju kamniške in domžalske občine. Izhajala bi predvidoma dvakrat letno, kar bi bilo odvisno od načina in oblike izdaje. Čeprav detajli še niso znani, pa se že zbirajo prispevki (poezija, proza, kritike, recenzije, predstavitve literarnih del, izdanih na lokalni sceni...) Prispevke lahko pošljete na naslov: ANUS, Zg. Stranje 9/e, 61242 Stahovica, informacije pa je moč dobiti po tel. 825-200. lahko pa jih prinesete tudi osebno na podstrešje Maleševe galerije v petek, 9. aprila, ob 20. uri, prav tako pa so vabljeni tudi vsi, ki bi bili pripravljeni sodelovati pri urejanju in oblikovanju revije kakor tudi sodelovati oziroma delovati v ANUS-u. Zapomnite si ime ANUS. IZTOK ČEBASEK PEUGEOT PRODAJA VOZIL - komplet servisiranje - popravila karamboliranih avtomobilov - prodaja rezervnih delov PONUDBA V APRILU PEUGEOT 405 GL s katalizatorjem, model in letnik '93. Cena 26.400 DEM do registracije in PEUGEOT 106XR brez katalizatorja. Kovinska barva in električno dviganje in spuščanje stekel vključena v ceno, model in letnik '93. Cena 18.000 DEM do registracije. Vesele velikonočne praznike vam želimo. POOBLAŠČEN PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL PEUGEOT JANEZ RODE Rova 3 a, 61235 Radomlje tel.: 061/727-010, Fax.: 727- 319 TRGOVINA ZA MLADE IN NAJMLAJŠE »TIA« IRENA SKOK Moste 80/H, tel. 841-524 vam nudi modne in udobne izdelke: - oblačila za mlade vseh starosti (krila, bluze, pajkice, jakne, hlače, bodvji, kompleti itd.) - obutev CICIBAN - opremo za dojenčke NUK, TIGEX, sestavljivi otroški stolček - 4.300 SIT - igrače Za slovesne priložnosti izdelamo unikatna oblačila - naročila vsak četrtek od 17. do 19. ure (na voljo je šivilja). Odprto od 9. do 19- ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. UGODNE CENE, PESTRA IZBIRA. Želimo vam vesele velikonočne praznike! ZLATI NAKIT Prisrčno voščilo za VELIKO NOČ. Vaša zlatnina bo z našo pomočjo vedno lepa in uporabna. Izvajamo klasično, moderno in unikatno oblikovanje. Izberite svojega med našimi dragulji in naravnimi kamni! Odprto od 9. do 13. in od 16. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. MARJAN BURNIK Kamnik, Kidričeva 6 S tem oglasom - voščilom vam omogočamo 5% ugodnejši nakup ali storitev. Skupščina občine Kamnik Oddelek za splošne zadeve razpisuje JAVNO DRAŽBO NAJDENIH PREDMETOV (kolesa z motorjem, kolesa, zapestne ure, zlate verižice in denarnice). Licitacija bo potekala v soboto, 17. aprila, ob 10. uri za zgradbo Skupščine občine Kamnik. Ogled najdenih predmetov bo ob 9.30 uri. Vabimo člane in simpatizerje Socialistične stranke v Kamniku na razširjeno sejo občinskega odbora SSS Kamnik, ki bo v sredo, 14. aprila, ob 19. uri v sejni sobi starega Zdravstvenega doma, Ljubljanska 1, II. nadstropje. Socialistična stranka Slovenije se pripravlja na svoj drugi kongres, ki bo konec meseca aprila. Po zadnjih volitvah se v SSS opravljajo dogovori in posveti o procesih združevanja z drugimi levo-sredinskimi strankami. Ker gre za zelo pomembne odločitve, želimo pridobiti širše mnenje našega članstva in simpatizer]ev. Zato vljudno vabljeni! OO SS KAMNIK Predsednik Janko Blagšič, prof. soc. liTTle ENGLAND Medvedova 6 CLUB Tel- 832-865, 108-216 vabi MATURANTE v PRIPRAVLJALNE TEČAJE angleškega jezika za opravljanje preverjanja znanja in zaključnih izpitov. Prijave in informacije po tel. 832-865, 108-216. NOVA PRODAJALNA V DOMŽALAH gorenjem POOBLAŠČENA PRODAJALNA GORENJE AST Ahačič, Prešernova 1 a, Domžale, telefon: (061) 722-107. Urnik: od 9. do 12. in od 15. do 19. ob sobotah od 8. do 12. ure. VSE NA ENEM MESTU: • BELA TEHNIKA GORENJE • MALI GOSPODINJSKI APARATI GORENJE • ELEKTRONIKA • TOPLOTNA TEHNIKA Prodajni pogoji: 6 obrokov brez obresti 25 obrokov na zakup (leasing) Podjetje TRIVAL, Kamnik, Bakovnik 3 OBJAVLJA LICITACIJO trival ZA ODPRODAJO NASLEDNJIH O.S.: izklicna cena - osebni avto lada 1300-S, letnik 90.000,00 SIT 1985, barva rjava, vozen, registriran do sept. 93 - osebni avto lada 1300-S, letnik 60.000,00 SIT 1984, moder, nevozen, neregistriran (17. 12. 92), brez ključavnice, sprednjih smerokazov, vodila za plin - osebni avto Cimos-Dak-F, letnik 60.000,00 SIT 1983, vozen Po načelu videno-kupljeno prometni davek plača kupec. Licitacija bo v sredo, 14. aprila, ob 15. uri v prostorih Trivala, Zebljarska 5, Kamnik. Ogled bo možen tri dni pred licitacijo. - Pred licitacijo se plača 10% varščina. Informacije po tel. 831-287 ali 831-407; vsak dan do 14. ure. Zveza kulturnih organizacij Kamnik Vabimo vas... Sreda, 14. aprila, ob 19. uri Razstavišča Veronika, Kamnik ODPRTJE RAZSTAVE: GORAN HORVAT - SLIKE Razstava bo odprta od 2. maja 1993 vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19. ure, ob nedeljah le dopoldne. Petek, 16. aprila ob 19.30 uri Avla Srednje Sole Rudolfa Maistra, Kamnik REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV OBČINE KAMNIK Sodelujejo zbori osnovnih Sol kamniške občine. Sobota, 17. aprila, ob 29. uri Farna cerkev Zgornji Tuhinj SPOMINSKI KONCERT OB lSO-LETNICI ROJSTVA SKLADATELJA PATRA ANGELIKA HRIBARJA Koncert bo izvedel Mešani pevski zbor Mavrica iz Srednje vasi, Zborovodja Alojz Kolar Petek, 23. aprila, ob 29. uri Velika dvorana kina DOM, Kamnik LETNI KONCERT PRVEGA SLOVENSKEGA PEVSKEGA DRUŠTVA LIRA KAMNIK in hkrati poslovilni koncert SAMA VREMŠAKA po 30 letih umetniškega vodenja zbora, VABLJENI! JEANS CLUB PALMAS Steletova 25, Kamnik (nasproti SKG) UGODNA PONUDBA: - SEMIŠ ČEVLJI - MEDVEDKI od 2.190 do 2.290 SIT - POLETNE MAJICE s kratkimi rokavi vseh velikosti, v osmih barvah - 3 kom samo 800 SIT - kavbojke: REPLAY, DIESEL, UNICO, CARRERA,... - jeans jakne, svilene in bombažne trenirke,... Nakup možen z dvema čekoma. Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8.30 do 12.30. BffiftffllDttiOO^II &©„§„ PROGRAM IZLETOV ZA MESEC APRIL IN MAJ APRIL: 16. -18. BAVARSKA IN GRADOVI LUDVIKA II. cena samo 210 DEM dva polpenziona, vse vstopnine, odlično vodenje 17. 4. PORTOGRUARO - nakupovalni izlet v Italijo 1.500 SIT 18. 4. BENETKE 1.800 SIT 24. 4. PORTOGRUARO - nakupovalni izlet v Italijo 1.500 SIT 24. 4. GARDALAND - mali Disnevland v Italiji 2.400 SIT MAJ: 30. 4.-2. 5. BAVARSKA IN GRADOVI. LUDVIKA II. - cena samo 210 DEM 1. 5. GARDALAND 2.400 SIT 8. 5. BENETKE 1.800 SIT 14. -16. 5. BAVARSKA IN GRADOVI LUDVIKA II. 210 DEM 15. 5. GARDALAND 2.400 SIT 22. 5. PORTOGRUARO - nakupovalni izlet 1.500 SIT 29. 5. PORTOGRUARO - nakupovalni izlet 1.500 SIT 29.5. GARDALAND 2.400 SIT 21.-23. 5. BODENSKO JEZERO, LIECHTENSTEIN 290 DEM 2x polni penzion, odlično vodstvo Vozimo samo z najsodobnejšimi visokopodnimi avtobusi (KLIMA, video, WC, bar), zagotavljamo ekspertno vodenje, nudimo odlog plačila. Vse informacije dobite po telefonu 662-438 vsak dan od 9. do 19. ure. Zahtevajte programe, za zaključene skupine posebne ugodnosti. Turistična agencija »NATA« International, Iška 129/a, 61292 IG OBVESTILO Na osnovi 38. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. 1. SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 26/90) obveščamo vse zainteresirane, da poteka v času od 3. 4. 1993 do 3. 5. 1993 RAZGRNITEV sprememb in dopolnitev urbanističnega akta za območje B3 Novi trg ter B8 Zgornje Perovo. Razgrnjena dokumentacija je na vpogled na sedežu občine Kamnik ter v prostorih Srednješolskega centra Rudolfa Maistra. JAVNA OBRAVNAVA bo v sredo, 21. 4. 1993, v prostorih občine Kamnik - sejna soba 9 (pritličje), in sicer za: - zazidalni načrt B3 Novi trg ob 18.30 - zazidalni načrt B8 Zgornje Perovo ob 19.30. Povzetek vsebine razgrnjenih dokumentov je bil podan v 6. št. Kamniškega občana. VABLJENI! ZAVOD ZA URBANISTIČNO NAČRTOVANJE OBČINE KAMNIK Planinsko društvo »Janez Trdina« iz Mengša tudi letos pripravlja tradicionalni trimski pohod RAŠICA 93 Pohod bo v soboto, 17. aprila od 7. do 9. ure s treh startnih mest: 1. Mengeš - pri Osnovni šoli Mengeš 2. Trzin - pri sedežu krajevne skupnosti 3. Črnuče - pri Savskem mostu Pohod se zaključi na cilju pri Mengeški koči na Goba-vici. Pohodniki, ki bodo krenili na pot zunaj omenjenih startnih mest bodo prejeli kontrolne kartončke na Dobenem ob gostilni Ručigaj. Kontrolne točke bodo na Dobenem ob gostilni Ručigaj, na vrhu Rašice ob stolpu in na grebenu nad Dobenem. Pohodniki prejmejo za trikratno udeležbo bronasto, za petkratno srebrno in za desetkratno udeležbo zlato značko. Pot je dolga približno 10 km z višinsko razliko 350 m. Pretežen del poti, ki je dodatno označen, poteka po gozdu, in jo lahko z zmernim tempom prehodimo v treh urah. Pričakujemo vas na pohodu SREČNO! KAMNIKdoo. N.N. d.o.o. USNJENA KONFEKCIJA Usnjarska 8, Kamnik objavlja več prostih delovnih mest ŠIVILJE za šivanje usnjene konfekcije Cenjene ponudbe pošljite v 15 dneh na naslov N.N. d.o.o., Usnjarska 8, 61240 Kamnik Za dodatne informacije nas lahko pokličete na tel. štev. (061) 817-211 O izbiri vas bomo obvestili v roku 8 dni od poteka razpisa. Praznina, moreča samota povsod, kjer tc išče — srce! A kamor pogledam, me spremljajo tvoje pridne roke. (A. Anžur) ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame, prababice, sestre za tete MARIJE JERETINA rojene Anžič 'Jakčeve Micke iz Podgorja 111 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem m še posebej sosedom za vsestransko pomoč, za darovano cvetje, vence, sveče in maše, izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo tudi pevcem Solidarnosti za lepo zapete žalostinke in g. župniku za opravljeni pogrebni obred. Žalujoči vsi njeni Podgorje, Mengeš, Mekinje, marec 1993 Ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. (S. Gregorčič) ZAHVALA Po dolgotrajni, težki bolezni nas je nenadoma zapustila draga mama, stara mama in prababica ANGELA ZORE z Laz 15 v Tuhinju Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem m sodelavcem za pomoč, podarjeno cvetje in za maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi govornici Ivici Bajde za lepe besede slovesa, pevcem za ganljivo petje in g. župnikoma za lepo opravljen pogrebni obred. Posebej hvala patronažnim sestram Zdravstvenega doma Kamnik. Žalujoči vsi njeni Laze, Kregarjevo, Domžale, Kranj, Ljubljana, marec 1993 TEN-TEN DOMŽALE, tel. 712-067 GLASBENI PROGRAMI: četrtek, 8. aprila, PODELITEV VIKTORJEV IN LIMON '92 25-LETNICA REVIJE STOP (Pop design, Čuki, Agropop,...) petek, 9. aprila, HELENA BLAGNE petek, 16. aprila, DON JUAN petek, 23. aprila, MOULIN ROUGE od 1. do 10. maja v času teniškega turnirja SLOVENIA OPEN '93 bo »LIFE« organiziral dodatne zabavne programe petek, 19. junija, DOUBLE YOU Ponedeljek, torek in sreda: vino, pivo, whisky PARTY Ob sobotah vas zabavata D. J. Dadv in D. J. Andrej, ki ustrežeta vsem glasbenim željam. Ob nedeljah gala plesni večeri (D. J. Aleš Drofenik iz Festivalne dvorane). Plesna šola LIFE vas vabi v začetne in nadaljevalne tečaje družabnih plesov, ki se bodo pričeli po prvomajskih praznikih. Vabljeni vsi, ki se radi dobro zabavate. Čakajo vas nepozabni večeri. Plesni klub LIFE je odprt tudi do 9. ure kot dnevni bar in od 21. ure kot diskoteka. Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 34. letu starosti nas je prezgodaj zapustil FRANJO VINIČ z Zikove 5 v Kamniku Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem Varnosti Mengeš in drugim sodelavcem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej hvala g. župniku za lep pogrebni obred. Žalujoči: žena Silva, hčerka Lidija in drugo sorodstvo Marec 1993 Jaz še živim v ljubljenih osebah in predmetih, kakor živeli oni so z menoj v minulih letih... (Ada Škerl) ZAHVALA V 66. letu starosti nas je zapustila draga sestra in teta MONIKA POŽAR iz Kamnika, Župančičeva 4 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala tudi osebju Doma upokojencev Kamnik za nego v času njene bolezni in dr. Pleš-narjevi za pomoč. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, upokojenskemu društvu in gospodu Modicu za izrečene besede slovesa ter Gasilskemu društvu za podarjeno cvetje. Vsi njeni Marec 1993 ZAHVALA V 89. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica JUSTINA VEDLIN iz Kamnika, Medvedova 30 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste z nami sočustvovali, ji darovali cvetje, nam izrazili pisno ali ustno sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za lep pogrebni obred g. patru Ernestu in za besede slovesa predstavniku Društva upokojencev Kamnik. Žalujoči vsi njeni Kamnik, Ljubljana, marec 1993 0 TRGOVINA Z BARVAMI, LAKI, LEPILI, ČISTILI IN PRIBOROM na Steletovi 25 v Kamniku tel. 812-511 V MESECU APRILU AKCIJSKA PRODAJA barv: lesol 412 SIT (1 1), 1.600 SIT (4 1), 7.752 SIT (20 1), aquales 590 SIT (1 1), hidrocol beli 1.749 SIT (30 kg) UGODNO pištole in pribor za barvanje in programa Wagner po zelo ugodnih cenah. Velika izbira brusnih papirjev, orodja, barv, lakov, FASADNI MATERIAL; organiziramo prodajo GRADBENEGA MATERIALA po najnižjih cenah. Material brezplačno pripeljemo na dom. Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. VOŠČIMO VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN SE PRIPOROČAMO ZA OBISK! ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustila draga mama in stara mama IVANA ŠTRITOF iz Bistričice 6 Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom, so; sedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej hvala družinama Uršič in Šlebir za pomoč, g. župniku in pevcem za lepo slovo. Žalujoči vsi njeni Bistričica, Tirosek, Litija, Kamniška Bistrica, Kamnik, marec 1993 Kar mine, ni sreča, kar ne boli, ni življenje. ZAHVALA ob boleči izgubi drage PAVLE KLEMENC Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in za maše, nam izrazili sožalje in v težkih trenutkih stali ob strani - zlasti sosedje. Hvala tudi pevcem in gospodu župniku za opravljeni obred. Žalujoče sestre, brat in drugo sorodstvo Kamnik, marec 1993 ZAHVALA V 78. letu starosti nas je zapustila draga teta in botrca JUSTINA MERČUN iz Srednje vasi 2 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala tudi osebju Doma upokojencev Kamnik, osebju Infekcijske klinike, Ljubljana, g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete pesmi in govorniku g. Modicu za beseda slovesa. Žalujoči vsi njeni Marec 1993 Zdravi ljudje, zdrava hrana, zdravo mesto! (Nadaljevanje) Če je zelena solata kraljica zelenjave na naših mizah, bi moral biti korenček kralj, pa to ni, ker ga prav nič ne cenimo ali vsaj še zdaleč ne tako, kot bi si zaslužil. Ne poznamo ga dovolj, ne vemo, koliko koristnih snovi vsebuje. Pa poglejmo, kaj je v korenju tako koristnega: Dr. Vogel pravi, da je korenček tako bogat z rudninami in vitamini, da ga po pravici prištevamo med zdravilno hrano. V korenčku je ogromno vitamina A (karotina). Dosti vitamina A v hrani pomaga k boljšemu ozdravljenju pljučnih vnetij, različnih oblik srčnih bolezni, pomaga pa pri izpuščajih in luskavici. Več tega vitamina potrebuje nosečnica. Vitamin A povečuje vidu ostrino. Če je dovolj tega vitamina, se izboljša tudi vid v temi, kar je posebno v prid voznikom avtomobilov pri nočnih vožnjah. Zmanjša se nagnjenost k nastajanju očesne mrene. A vitamin je izrednega pomena za zdrav celični ustroj in za prav delujoča prebavila. Pomaga pri graditvi zdravih in odpornih zob. Pomanjkanje A vitamina poveča sprejemljivost za vse mogoče infekcije, predvsem pa za prehladne bolezni. Skupno z E vitaminom, katerega je v korenju tudi precej, in z jodom vpliva A vitamin ugodno na delovanje žlez - zlasti na spolne žleze in na ščitnico. Poleg A in E vitamina vsebuje korenje še vitamine BI, B2, B6 in C, pa še pomemben vitamin K. Od rudnin je v korenju veliko kalcija, fosforja, kalija, nekaj železa, bakra, joda in kobalta. Železo in baker sta v rastlinsko vezani obliki zelo pomembna za kri. Že to je dovolj tehtni vzrok, da dajemo posebno otrokom mnogo korenja. Tudi zaradi kalcija, ki je nujen za rast kosti in zob, bi ga morali uživati, in tudi zaradi fosforja, ki je važen za delovanje mož-gan, predvsem za spomin. Otroke bi morali videvati s korenčkom v rokah in ne z lizikami. Zagriz t i bi morali vanj kot zajčki. Otroke moramo s primerno zgodbico navdušiti za grizenje korenčka, tako da bodo komaj čakali, da ga dobijo. Mora biti dovolj svež, da je dober. Najboljši je mlad, prinesen z vrta. Z gobico ga operemo, damo v roke celega ali pa ga narežemo na palčke in koleščke. Lepo naložimo na krožnik, oblikujemo zvezdice ali kaj podobnega. Na vsak kolešček damo lešnik. To je za otroke malica in pol. Tudi dela s tem nimamo skoraj nobenega. Morda pa vsaj v vrtcih dobijo otroci korenček za malico? Ne samo otroci, vsi bi morali za zdravje pojesti kakšen surov korenček na dan. Starejši naj si ga nariba-jo (zmiksajo), dodajo hren in pripravijo kot solato. To je odlična solata za vse zlasti pozimi, ko manjka druge zelenjave. Nastrgamo ga na zeleno solato - lepa oranžna barva poživi zeleno solato in korenček jo vsestransko obogati. Nastrgan korenček lahko dodamo katerikoli solati. K vsem juham lahko dodamo korenček in ne samo h goveji juhi, kot smo navajeni. Skuhamo ga zraven krompirja v kosih ali kot samostojno prilogo. Zelo dobro se poda k riževim jedem. Skratka - ne pozabimo ga! Vsak dan naj bo na mizi v tej ali oni obliki. Izredno zdravilen je korenčkov sok, ki bi ga morali uživati od dojenčkov naprej vsi do pozne starosti. Tako bi preprečili marsikatero bolezen, seveda ga je nujno piti, če zbolimo, saj deluje kot zdravilo. šolskem V Matični knjižnici Lutke spet v letu Z mesecem marcem smo v knjižnici Kamnik za to šolsko leto zaključili mesečni abonma lutkovnih prireditev. V sredo, 17. marca, nas je obiskala lutkovna skupina ZOOM z igrico Kam pa kam, kozliček... Mnogi otroci so si jo že ogledali v ljubljanskem lutkovnem gledališču, a kljub temu so z veseljem ponovno prikorakali v knjižnico. Zgodbica govori o kozličku, ki se je podobno kot otroci srečeval z nerazumevanjem odraslih. Nihče ni imel časa zanj, ni imel časa, da bi se igral z njim, celo njegov prijatelj Brane je pozabil, kako je biti otrok. Kozliček je pobegnil, Brane pa ga je, čeprav se mu je silno mudilo v glasbeno šolo, iskal. Ko ga je našel, se kozliček nikakor ni hotel vrniti domov... Vzdušje je bilo prijetno, kar je treba pripisati preprostim situacij-skim skečem, ki posegajo v problematiko odnosov med starši in otroki. Njihova trmoglavost je prenesena v svet lutk-živalic. Dragi otroci, ponovno se bomo srečevali na lutkovnih igricah v naslednjem šolskem letu, zato prihajajte čim pogosteje v knjižnico, da boste opazili plakate, ki bodo napovedovali prihod lutkovnih sku"in■■■ SAŠA KOS Pomešamo ga lahko z mareličnim, jabolčnim ali katerim drugim sokom. Naj zaključim ta slavospev korenčku v upanju, da ga bodo ljudje, zlasti otroci, najstniki in starejši več uživali. Vsem tem manjkajo kalcij in vitamini, česar ima korenček dovolj. Zaradi pomanjkanja kalcija in vitaminov pa pravijo zdravniki, da otroci in odrasli obolevamo. Kalcij nam v organizmu uničuje sladkor, ki ga pojemo vse preveč, zato naj sladkor nadomestijo korenček in druga zelenjava in sadje. Tisti, ki imate vrt, letos posejte več korenja, za zimo ga lahko sejete še junija in ga nato shranite v za-sipnici ali posodi, tako da menjavate plasti (zemlje, mivke, žagovine) in korenja. Pridelovalci zelenjave naj ga pridelajo čim bolj naravno in naj ga prinesejo na trg čim bolj svežega in neopranega. PESA je že od nekdaj znana kot zdravilna, saj so z njo zdravili pljučnico in jetiko, ko še ni bilo antibiotikov. Zlasti zdravilen je njen sok. Pijmo ga proti prehladu, zlasti proti gripi, pljučnici in jetiki! Če soku rdeče pese dodamo nastrgano jabolko ali sok iz jabolk, se učinek še poveča. Tudi lažje ga zaužijemo, saj samega soka rdeče pese mnogi ne prenesejo. Rdeča pesa ima odporno moč. Vsebuje betanin, ki prodre v bakterijo, ovira njen razvoj in razmnoževanje. Morda sodelujejo pri tem znatne količine redkih elementov, kakor so litij, stroncij in rubidij. Predvidevajo, da iz teh elementov izhaja antitumorni učinek pesnega soka. ZE-LENA ima veliko eteričnega olja, ki pospešuje tek in prebavo, ugodno vpliva na ledvice in mehur ter pospeši izločanje seča. Uživanje gomoljne zelene uravnava delovanje raznih žlez in pomirja živčevje. Razmerje med kalijem in natrijem je zelo ugodno, zato pospešuje odvajanje urina. Zlasti gomolj zdravi protin (putiko), revmo in ledvične kamne. Zeleni listi vsebujejo veliko A, BI, B2 in C vitamina ter veliko kalcija in magnezija. Skratka, uživanje zelene je zdravo. Že od nekdaj jo omenjajo tudi kot spodbuje-valko spolne moči. Kot smo ugotovili, so iz vseh treh navedenih zelenjav zelo zdravilni surovi sokovi, zato ne kaže odlašati z nabavo sokovnika. S sokovi bomo preprečili bolezni in zdravili že bolne, celo pri zdravljenju raka so zelo pomembni. Ne pretiravajmo! Šilce pesnega, korenjevega ali zeleninega soka zmešamo v 2 dl velikem kozarcu s sadnim sokom - užitek in zdravje vam želi DRAGICA FRIEDL Dopisujte v Kamniški občan Ob materinskem dnevu Zavod za usposabljanje invalidne mladine Kamnik je na pobudo Francija Dovča iz Domžal v preddverju upravne stavbe Stol v sredo, 24.marca, pripravil program, s katerim se je želel oddolžiti materam, ki skrbijo za prizadete otroke. Prisrčno prireditev z naslovom SREČA Z DRUGAČNOSTJO je prijazno in nevsiljivo vodil Silvo Teršek. V program je vključil zanimive pogovore z materama učencev Zavoda in pesnico Nežo Maurer. Nastopila sta še šansonjerka Vita Mavric Ruič in glasbenik Lado Jakša; svoje slike na temo ženske je razstavljala slikarka Irena Polanec. VERA MEJAČ KONCERT V VERONIKI Ob materinskem dnevu so na koncert, 25. marca, vabili pevci moškega noneta Svoboda Črna in učenci OŠ Stranje pod vodstvom Karle Urh. Pevci iz Črne so prepevali ljudske in umetne pesmi v priredbah domačih in tujih skladateljev. Prijetno je bilo poslušati skladbe osmih flavtistk, tria kitar (Špela Grkman in Petra Potočnik pod vodstvom Andreja Bernota), soliste Moniko Tratnik, Primoža in Matica Smolnikarja. Vezano besedilo je brala Karla Urh. VERA MEJAČ Iz Doma upokojencev Pestra delovna terapija Iznajdljivo in domiselno jo vodi mlada delovna terapevtka Darja Pajk. Uvedeno je bilo nekaj novosti, ki deloma že nekaj časa obstajajo. Poleg fizioterapije, ta skrbi za telesno razgibavanje, je sestavni del našega miselnega udejstvovanja v zaposlitvi duha in misli in ročnih spretnostih, kar lepo izpolnjuje naše dneve v omejeni zmogljivosti zaradi bolezni, invalidnosti oz. visokih let. Trikrat' tedensko imamo na programu bralno uro, to je branje najvažnejših novic iz dnevnega časopisja in iz kakšne knjige z zanimivo tematiko. Prav tako je možna izposoja družabnih iger, kot so: šah, domino, spomin, človek ne jezi se, mlin, karte. Nova pridobitev je tudi nabiralnik za naše želje in pohvale, pritožbe, graje, članke za domsko glasilo, ki ga bomo v maju, ob obletnici Doma, spet pripravili. Izreki iz kulture oz. literature so na več mestih po naših hodnikih, vse to ob prizadevanju naše Darje. Občasno si moremo ogledati tudi Video posnetke iz našega dogajanja ali kakšen film. Za 8. marec, praznik žensk, nas je s panoja vabila prireditev tamburašev iz Ljubljane iz Šte-panjskega naselja. Radi smo se odzvale, saj je bil tu ženski praznik in ženske smo pri nas v večini. Pevka in napovedovalka Vera Koželj nas je pozdravila in želela lepo razpoloženje. Prišli so z venčki melodij in posameznimi pesmimi, s petjem in z več vrst tamburic. Dve leti že povezuje ta zbor in z lepim, polnim glasom zapoje. Voditelj je g. Franjo Koželj, vsi pa so včlanjeni pri Društvu upokojencev v Ljubljani. Najprej je bila na sporedu tamburaška polka. Glasba na teh nežnih instrumentih je nežna in všečna. Slišali smo tudi Venček slovenskih narodnih v ritmu valč- MALI OGLASI Mlad, soliden par brez otrok, nekadilca, najame kakršnokoli stanovanje - tudi v hiši. Nudiva rudi pomoč. Tel. 811-888 od 17. do 20. ure. Na področju Županjih Njiv ali bližnji okolici kupimo mešani gozd v izmeri ca 2 ha. Ponudbe sprejema odvetnik Janez Novak, Tunjiška c. 2/b, Kamnik, tel. 817-153. Najemniško stanovanje, 68 m2 (Cankarjeva cesta), menjam za manjše. Tel. 832-069. ka, tega še posebej za praznik. Večino pesmi je spremljala pevka s petjem, nekaj je bilo vodite-ljevih lastnih skladb. Sledila' je prekmurska, zapeta v prekmurščini, nato Čardaš, pa še en šopek za nas, Venček narodnih v ritmu polke. Udobrovo- ljil nas je skeč o opitem človeku pri zdravnici. Ob koncu se nam je napovedovalka in pevka Vera zahvalila za pozornost in dobro voljo in nam želela še veliko svetlih dni z obljubo, da se še kdaj vidimo. MARIJA LAVRIČ ROČK ŽUR 93 MLADINSKI CENTER JE V ZADNJEM ČASU PRIPRAVIL NEKAJ PRIREDITEV ZA OTROKE (TEDEN OTROKA, PUST...), ZDAJ PA STE NA VRSTI MLADI, PREDVSEM TISTI, KI RADI POSLUŠATE ZORANA PREDINA, BENČA IN TOMA TER SKUPINI AVTOMOBILI IN ARCHE. SAMI V TAKO VELIK ZALOGAJ ZARADI OMEJENIH FINANČNIH SREDSTEV NE BI UPALI UGRIZNITI, ZATO NAM JE PRIŠLA PRAV POBUDA G. MARJANA SPRUKA, DA ROČK ŽUR 93 ORGANIZIRAMO SKUPAJ. VABIMO VAS V ŠPORTNO DVORANO V PETEK, 16. APRILA, KJER BOSTE LAHKO OD 20. URE DALJE PLESALI IN UŽIVALI V DOBRI GLASBI IN DRUŽBI. VABI VAS MLADINSKI CENTER KAMNIK kwčna KOČNA, d. d. DEŽURSTVA ŽIVILSKIH TRGOVIN sobota od 7.-19. ure nedelja od 8.-11. ure 10/4- (VELIKA SOBOTA) MARKET KRANJSKA, ŠMARCA 12/4- VELIKONOČNI PONEDELJEK - BAKOVNIK, od 8. do 13. ure 17/4-ZAPRICE, MOSTE, STRANJE f 24/4-MERCATOR, KOMENDA 27/4 - DAN UPORA - NEVLJE, DUPLICA, od 8. do 13. ure 11/4-VELIKA NOČ - dela prosto 18/4-ZAPRICE 25/4 - MERCATOR KAMNIŠKI OBČAN - Ustanovitelj Skupščina občine Kamnik, izdajatelj Prelest, d.o.o. Ljubljana, Dunajska 7, direktor Tone Štrus. Predsednica časopisnega sveta Breda Podbrežnik-Vukmir. Uredniški odbor Dušan Lipovec, Vera Mejač, Bojan Pollak, Matic Romšak, Stane Simšič, Ivana Skamen in Franc Svetelj. Glavni in odgovorni urednik Matic Romšak. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Lektorica Tina Romšak. Tehnični urednik Vlado Šlamberger. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja ministrstva za informiranje (št. 23/88-92 z dne 18.2. 1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 1 (občina), tel. 831-311. Žiro račun: Prelest, d.o.o., 50102-601-3114. Rokopisov in in fotografij ne vračamo. Tisk DP DELO - Tisk časopisov in revij, Ljubljana, Dunajska 5.