Ste v, 78
V Trstu, v četrtek, 20. marca 1919,
Letnik LX!V
frifair ritifrjtj. tudi nh n^di-ljah In praznikih. -Hr<?tl*fif«tv«>• »itica sv. I r.itičiflc t A,- ike#a jO. .'tartatr. II, »m»
st.poiil)juieilnt>iviu . Ne'nnkirana jwtu »c i»re- •• (••nujtf. rokftfi *<■ rte vraivi«. Ifctajattfj hi o#£oyerm uradnik Otdjna. — I »stniK k$itsarc| Usta „Hdiuoiii". — 1'itk u-»k.ttile fidinnst. ToIhoiT ifcčtnHfrva in uprave Sttv. 11— laročiiina znala : /a »Ho leto fiO K, pol leta 30 K. iri imsece \J 15 K — i* mafijsko iidajo »a ceh lelr> 12 K, p»l l»ta ti K.
EDINOST
Poumr/H« -ttevllka /a I rst in uknlfcu '.1 \in., /iina)<lO «ln. Oglasi trgov. r. in obrtni',ov tvn po v i., <>sinriii,,r- /altv.tf«) poslan*?, vabil.i. «»gUs- donat-ili ravoUov n-n t»> .«0 v. o^lani v tekstti lista do f> vr>i .-0 K, vsaka nailtljna v rita U K. Mali r»f[!»s po H vin h:se«ta. najmanj pa Mi vin. Oglase spojema in« ■«>r«:iii ofirfk tvdinost'. Naročnina In rrklaMiar lic s t poiilfij«. irk'ijnCno uprtvi .črtioostr. 1'ptava in inseratni nddr'tk sa aa liajau v iif»ci sv. 1 raiuiska As, 'Jfl. — l'o«ino!ir.i». tao.n >111.652
Pre^tolunaslednik -regent čita prepolni gwvor.
•Lavoratore pepoca z dapumoiti Ifc. t. m. iz Cnriga: prašio nedelio ie srbski prestolonaslednik - recept čital v imenu kralja v natodni skupščini v Betodu prestolnl govor, od kateroga imamo samo izvleček. Po izrazu ra-dosti zaradi de.fctva, da so se bratski narodi srbski, hrvatski in slovensk* prvikrat zeditnlr v državni skupščini, ve spominja ?ovor 'ffi-gtib in žrtev tekom vojne ter i i-r^a	da bodo /»vozniki za srbski narod skrbeli
Udi »a mirovini fconfer-enoi tak«. Unkor so skrbeli za fcrabro spbafeo vojsko. Tndi po na*em xe*ltowenju smo napMm svojim veiMrim jsaveznikom. toda ne mi-•»rtrno, da l>i se aa&e pravice pretehta vale v izmerite večine. Prepričani o fcenv tipamo, da na naše želje ne do-bmo tis*egj* odsov-era, kakoF je bil pod pri trsko t h proces«.	»e zahtevamo Hiti najmanjše »rtve. Zahtevamo samo, d« najdbi »e pr-espevali samo mi, temveč da bi prispevale tudi vse adručbe okoli nas m da bi t«Ho iw bile -prihranjene velike bridkosti, temveč tudi Mšefeonmr drugemu ter tndi potomcem. Upamo, da se itado A»vc/,»rki da^i voditi napram nam po otiHi is*^B4i'!\ ki- #kiproiBfc*;aro om swt»i m so jih tmfr sprejeli.
mo nič	kot svojo pravico, ker ne
<4fktevarno iodesa*. kar nam »c gre. hfočemo. da naj ki »ivi t nami v tw«i hiši. ima možnost, d* samo o^tova o usodi. Govor navaja nato tmio-i^evilne -»iredne težavne na#o»c, ki itb mora tevpštti ter zakl+nča^e, «wfaž»joc zaupapie \ prispe-'»tupšrjrtte. da se driieva nstaH orni preje. --
• " V lil. / '	' ' ' *
* * . * * NerefM* veeti.
L\	. .	'	•
»f * 4* ti ( . . — # « * *' ■ * ' * i - «r — — '	■	' r •
i v g ' f , « V-,	(M)
v«r»#fK»« Vit»v, ni »o >e olijftv.pl vcera.i pod iva&Iovofii: »H»a sn»nt.rtai Ma Le^aMone di Serbm u Ratnu« in se jtati: »^fn. NJ. Sphsko pos!««hštvo poroča: Pfekai dni se v itr^ttftslcefn uw«pisiu objavljajo vesti, po kater,Hi iH»i bi ^ iiite v	in Jrimjc doffodvle de-k»#ermv se protisrbski značaj, ^rbšdco p^kmaStvo v Rfcmu ;c pooblaščeno od vlade, da te v«estr kot absolutno neutemeljene, Ravno tako >o vesti, ki pr^Vii^o. <la so srbske čete »pjenite Hai&tnsifo poslom s hro na Cetm4u.
mmi wnsom,
•11 Socoio od 17. -marca razpravlja o vprašanju. oJ-kud iva izluua :ueč W4lsena?
Ako liočemo umeti to moć. ne smemo misliti samo m .»testove osebo, jmpalc tudi na deželo, ki stoji za njim. Kaki vsa »tenova moć ie ravno tu: v preds ta vitel jstvu ^ dežete, bolj duševnem, nesro di-ptoovaticnem. Je to ti»eia, ki je zaduia prišla v zgodovino. Kar prihaja se-z nmerikanwlvO »emlje, da stop.t v svet, )e v na-.»cotisKtrs svetovno politiko V^jeniovega tipa. Kdo je MHNte! misliti, Ja Zedinknc dp-žave vstopijo v vojno s to-»sihtv naporom — »a dr«te? V to je morala vojna postati vojna, ki bo odgovarjala nnli čustvovanju, njihovemu naziranju o svetu, npbovtm načrtom za bodočnost, z iKsedo: vsemu njiltovenui zgodovinskemu življe-t»ru.
PrKle so brez misli na svoj iatepes. Ntćesar ttiso za-filevaie Z/a-s»e. >Hčeftar jtoi ni bfk) treba žrtvovati od iwiega uro«rnma />a večanje, kakor }e to pri drugih. A ra\*Ro v tem je mj+liova moč, nHhova superiiornost, ferok. da -90 Zediinjene države otopile v vojno, je bi! v lavesH, Aa pridobe od spiošae vrednote vojne, od splo-avib oMrev, posefcmo pa etioMb, ki j»h je treba doseči frotem vntn«
Urani narodi' morejo biti v navztorriju med seboj ter TiAbtttj-eni na oceorevamu t-eh ciljev % oarrom na opravi-smisel svete posebne interese Amerika i» Wll-pa ne. Ta dva Hi bfla gubila vošro, ako oni splošni CikH ne bi biti i4o»ežefti. Njiju nesebičnost na korist ses »inosti irucih bi biia izikorMčeiia.
Hi Bvropejci moramo primati, da so v Vdenlnem raa-\ 4u civ4liLacije 3te*»itene države prod uami A to ne to-Un po iMcslugji ali krivda, kolikor v sled dej-^»va, da »o Aimenčani; prišJi zadoii, da w skoro novinci \ agodovUri, -do znn> v svofeu* -svožem realisNčne»u na-fcranlit ni»o v nem«Wca4t vslod *tarofcgodovit*akih strasti.
Stari evroj>»fci na-r>di imajo dolge tradiciic, ki so Hm v krvi. v mornfonih obKJn^h, v '»ktibeli in naziranjili. Re> urno prepevali k razvoju civiKaa^lfe, da se ta nahaja sedanj: višitti, i>r: problemu, M nas zaposluje: pro-W v hi 11 praktične \ et»4>liw»s« in suverenosti pravice. Ali vezani >»m» na mnodino nasprotujočih si Interesov v ^ „up«rUTii Evropi, ki je pretesna za toKl«o stremljenj -"ited lwvvii» in sedanjih rivalitet, germartskrb vpHvov, te matere nezaupljivosti in skepticizma, ^'sdbdo med nami si skuša ^voje sodelovanje za civlli-i^o drugače tolmačiti, nego kot hegemonijo, maskira-kakorsibodi.
•'odiniene driave ne, Te imajo malo zgodovine, ta j-e 'avna zgodovina — svobode. Gonilna sHa za njlbovn *iUanier%Kk ie btlo >i*ostovanje medsebojne ivobnde,
Mestna /astavtjenica. Dan^. v četrfeK, dopoidue bodo prodaNk juvni dnsiKbi dragocenosti. za-sUv+te*« meseort oktoi**;* na zarttimve listke serVjc 143 in cer od št.	št. h7.800; popoldne pa ««•
dm*oce«i predmeU. /H^vJ^eni n«	IKtttc senri«
m.	'	»
Ukradena kra>a. V noči od 14. iki 15. t. m. se neitHu ni tatovi ukradli vdovi Marv Mihalteevi v Kastelcu st» 17 pri Dolini brejo kmtvo. Žival ima belo liso na ćelu i« po hrbtišču. Kdor bi kal vedtl, kje se nahaja živnl, nef bi naananil stvar Varnostni oblasti ali pa lastnici.
Nevaren padec. V nI. Madonna del M*rc )e kurivi! Mapij GolditKiier padel tako nevarno, da si je zlorntt desne roko. Zdravnik reSHne postaic mit ic podal prvo ponšoč in ga poslal nato v bolnišnico.
Tatvine. 'Nti Borznem trgu so nekemu Krmtiillu Ra-'f rsw4iM ukradli listnico s 50W> K in raznimi lamami.
—	Aretiran ie bil mehanik Ernest Buden, star i« let, ker se Je sumilo, da ie ok-radel neko M ari in Korošec.
—	Neznani tatovi so vdrli v mlekarno Ivane Marta nI in so odnesli raznih stvari za približno- !Siiit K.
Razne vesli.
bosumne obramhe lashi^ svobode, \ disciplini tolerance - nova »Strabovl«, tKtald.i i-gra g. Skrbin^cK. ki jc dramo Kakor vsi HiVi-di	Wte ttidi »ne. da si ustvarim | tudi prevede'
zgodovino, in kakor v^i inndni narod.1. mbč^MV) rudi one potrebo, da raznese}« svoj interen v v-rdivo i?irše sfere in da -se merijo i močnimi' od vuepaj, da dobe tnko mer« za %voio lastno asebo<wjt.jW'oda njihov /.em-Ncpisni po-iožai. ki jim daie toiibo oddtt&ka in varnosti pred raznimi nevarnostmi, je tisti moment, v katerem posrodniejft, v evropski. 10 je: svetovni zgodovini, da prepode zločinske sanie natfvkdia, da politika	svobode postaj« njihova politika, naslov njihovo siadolovaitje v svetovni zgodovini, znak i-« vrednost «riihc»e*<i stremljenja.
Nič nevarnejšega ni torej, nego je to. čc se program VVtkvonov imntra le kot odraz enega človeka-rdeaHeta, branečoga sc s študijami in meditacijami v kabinetu ka4ega_ vseučilišča. Misel Wilsonova, v svojih splošnih črtaCle mteel /edinlmUi držav, najrazsetnojšeua javnega tratenja, najzrelejšega, naVsolidnejšega, Je (Kavi vzrok za to vojno. To je njibov imperijaltzem, imnerrialiaem velike rtidi^trija+ne drui"be, ki Koče uspevati v svobodi zase in za druge. To Je edina opravičba, ki so jo Američani Fazumeli, za -prlhed Wilsoiia v Evropo, (ie bi se ta moral povrnrti v Wasbmgton. nadvladan od nav»lcri*ij stare Evrope, bi bfla užaljena vsa Amerika. In program. ki ga ui mogel izvesti z nami. bi postal program ki naj bi ga tevršil proti nam. Ne z vojno — to jc gotovo. 1'oda vojna nt vse v a*odovtrw. Na koncu konca je vojna prav mak>, ker je vsHidar le epilog.
'Posledica takega nesrečnega rezultata bi bila pred vsem ta. da bi se poti Angilje in Zedinienih dr«av lo-čile uh veliko škodo za civilizacijo, a boli na škodo Anglije nego Zedlnjenih držav. Zato je ,lahko raamnetl soglaviB itied Uoyd (leorgom in Wibiot»o»n. v katerem vidijo nekateri le malenkostne osebne raatoge Vsak angleški državnik, postavljen -pred tako perspektivo navzkrižju z Zedinjemmi državami, bi postopal tako, kakor postopa Lloyd Oeorge, In Wilsonov program niti ni atnerrSka importacija. V tem je zopet razlaga za njegovo moč,, prihajajoča iz iBvrope same. Vse plemenite aspiracije narodov, ki so v zadujili stoletjih prispele k razvoju kulture, se morajo priznavati k temu programu. To je kredit množic bojevnikov in mrtvih. Ta program gotovo ni nov za Italijo, domovino Mazzinija, <iio-lK-rtiia. Cattauea in plemenite srčnosti Rissolatiia.
In ravno to, kar ^e 'e dogodilo Bissolatiiu, ie poučno. V vseli deželah, ki so se borile aH za upravičeno obrambo. ali za narodne revendikacije, ie nemirnega in ljubosumnega riacijonailzma, ki mu jc lahko metati smuuiec-iita izdajstva na domovino proti tistim, ki bi hoteli narodne' programe razširiti v programe človečnosti. A vsakdo se boji storiti prvi korak, ker sc boji. da mu drugI ne bodo sledili.
Zato je posredovanje Wilsouovo umestno. Kajli v vsakem glasu, ki bi se oglasil v Evropi, hi slutHi namene hegemonije. Ako naj pride v Evropi -do neke /i-stemizirane in, trajne edinstvenosti, mora priti apel za to edino le od zunaj, od neinteresirane volje pravice, in od vlasti, ki jc ni možno omalovaževati.
Zato mislimo, da se VVilsomr posreči. Zveza narodov je veliko već, nogo kaka ideja ali .program, ie marveč izraz svetovne politike velike dežele, ki jc že vojevaJa veliko vojno za to politiko. Iti za ši-bkeje in manje am-bicijozne je jamstvo proti novim sanjenr o hegemoniji!
Domale vesti.
Sfciepi mestne delegacije. Z oziroui na naredbo vrhovnega poveljništva italijanske vojske, da ie prei>ove->dana prodaja in poraba mesa ob sredah, četrtikiii in petkih, se je sklenilo, da naj bi btii broamesni dnevi pon-e-deljek, četrtek in petek, in da na) bi prepoved sploh ne veljala za konjsko meso. Obenem se jc sklenilo, da naj bi gubernijska oblast privolila, z ozirom na obstoječe pomaukaujc, uvoz živine iz pokrajin nnostran preniinie
Slovensko gledatišče. Nocoj ob K se uprizori po du-lj--sem času spet efekktna komedija »Vrag« v g. Sknbiu-škom v naslovni uiogi. — V soboto, 22. t. m,, je prvi glasbeno dramatični večer v tej sezoni. Spored je sledeči:
I. I. Cankar — Hllan in Milena, I. oddoiek, recitira g. SJcrJ>inšek, II a) R. Saviu — Poslednie pismo, b) A. La-jovec — Pesem o tkalcu, poje gdč. MezgeCeva, HI. I.
Cankar — Gospod stotnik ia ^Podob Iz sanj«, f». Asieerc — Iskarjot. recitira g. SkrbhtSek, IV. a) B. lpavec
—	Ce tta poljane rosa pade. b) A, Lajovec — NorOeva pesem, poje g. Šimenc. — Krajci odtnor. — V. a) I. Mažurarrič - Smrt Smaii Age Cengića — četa. recitira g. Martinčević, b) A, Aškerc — Karnevalska paradula, recitira gdč. Kavčičeva, VI. a) M. Vllhar — Ruilcl, b) (irie^ J«*^ ljubim ie, poje ga. S. Paulinova, VII. A. Senoa — Kngina kuća. recitira g. Marfeinčevrč, A. Poncbielli — (itoconda (Romanca slepe), poje gdč. Za-mejoeva, IX, Puccini — Dvospev Iz opere •Btirtor-Hy« pojeta ga. S. Paulinova in gdč. Zauiejćeva. Vse pevske točke spremlja na klavirju g. profesor Mlrk.
—	Daljši odmor. — Maska satana, groteska v enem de-1 jaujti z g. Skrbiti>kom \ giavnl ulogi gledališkega ravna- j telja. — V nedeljo *ta dve predstavi, popoldne ob treh drama Papa ekscelenca, zvečer ob osmih komedija' »Vrag-, v četrtek. 27. t. m. ob s /večer je bencficnu ptedstava ravnatelja g. >krbinvka uprizore se H. Ibse-1
Kdo ie Cleitienceaii. Clemeitccau ->e borikjc. Zanj nt žrvlienja, ue delovanja, ee nima pred seboi nasprohfjka, ■ki ga je tre-lva premagati. Nicmu jc prirojeno slavoh'epic borika, hTepeneuK1 za naglo in trenutno slavo in Ima-pogum, da se izpostavi vsem nevarnostim, nagli zmagi In naglemu padcu, hipni •izpremenljlvosti občinstva v gledališču. Cleruenceaii je samozavesten filozof in demokrat. ki ie pa istočasno avtokrat iu tiran. Ni držav-ihika. ki bi se s toliko drznostjo postavil proti ljudstvu, ko Clemeitcean. Istodobno pa njegovemu častihlepju si ino ugaja, če ga množica proslavlja in obožuje do oblakov Doživel jc zmagoslavje narodnega osvoboditelja, istočasno pa tudi dva atentata. Leta MM7. je Clemeiiceau udušil upor vinogradnikov, a 1. IO|s., ko jc bila nevarnost, da pridejo -Nemei v Pariz, je imel pogum, da je satu-stooil pred ogorčeno ljudstvo iu zmagal. Nicgove goreče lx.'sede so vklonik- poslance iti senatorje ler premagale množico., Clcmenccan ie največji govornik, t iko d i v kratkem času pridobi '.ase največje n.is,)totnike a1;- odbije ud sebe najboljše pristaše. V Clemenceauju so utelešene najlepše odlike francoskega piemci.a: Telesu;: !n duševna živahnost in gibčnost, izredna inhovilosl, uiiict-niška finesa, goreč govor, a istodobno liiaJinuvrvna prisotnost duha iti preračunjenost. Vedno živahen in veder, poln tempararnenta, da razvije svoje Juscvne in telesu« sile, V svoii visoki starosti je strasten liubit^lj športa, Izvrsten iahalec. ki zim krotiti najboh divje k uilc hv na glasu kot sabljač. Državni zdravnik, časnikar, dramatik, filozof. On ima utelešena na.jve6ia nasprotja v lepem skladu On je rcvoluciionar in avtokrat, liberalec In tiran, sebični k in idealist, hiter in nagel v hoiu, a moder in premišljen v načelih. Ce sedi v vladi. Jc strah In trope* vlade. V boju le brezobziren in ne pozna prizanašania On je eden največjih mož današnjih dni. N.i Francoskem ic rušil vlade drugo za drtigo, v inozemstvu ie rušil inK-nistre, sedaj je razrušil cesarstva in države. Cernin, ki se je bil -zaletel ^ tega tigra, je bil premagan prej. negi se je začel lw>riti, in je stal proti izkušenemu in zvitemu državniku \ ulogi šolskega dečka, ki jih je dobil s silr> Kot minister ljubi Clemenceau strogo disciplino in vzoren red. Pravijo, da je v tem oalru pravcat sirove/.. V svoj] polemiki s CernInom le osupnil polizanega in po-Hkauega avstrijskega diplomata, ki ie priučen na zn-vijauja in dvoumen govor v rokavicah, ko mu je vrgel v obraz z robato in republikansko odkritosrčnostjo, da laže. To je Clemenceau kot javen človek In državnik, V zasebnem življenju ljubi ugodnosti uživanja. Clemenceau ie star sladkosnede/, finega okusa in se zadovoljuje le z dobrimi leposlovnimi proizvodi in — dobrimi jedrni iz izvrstne kuhinje. Njegova- hiša, ki je tudi kot minister uc zapusti, jc umetniško urejena. Največ čita Balzaca in 'Raoinea ter grške in rhn^ke pesni#o. Ima veliko knli/-tiloo m zbirko umetnin. Oženil se lo bil z neko Amerikanko. tina dva sina in dve hčeri ter pet vnukov. Vstaja zgodaj tn odhaja takoj na delo. Bavi so z vrtnarstvom. Posobao ga zabava, čc strelja z revolverjem v svojem vrtu. Gostoljuben je, in ima vedno goste v hl§1. C>
itr
l/umiranje Bosne v volni. Začasa vojne Je padalo število prebivalstva v Rosni-Hercegovini naslednje: I.cta 1913. se Je rodilo 82.333 živHi otrok, umrlo jc 54.473 oseb, tako da Jo znašal prirastek to leto 27.860 duš; 1. I'>14 ir znašal prirastek še 24.«>hS du&; I. 1915. se le znižali število prebivalstva za 5100 duš, I. 191f>. za 17.790, leta 1917. pa za 13.383 duš. V primeri z letom 1913. jc torej znašal primanjkljaj leta 1914, 2MJ duš, 1015. leta 19|f». leta 45,fi56 In 1917. leta 41.243 dus, skupaj 122.731 dns. Temu je treba prišteti še primanjkljaj leta 1918. v približnem številu 30.000 duš. tako da le Bosna-Herce* govina začasa vojne osiromašila za nad 150.000 du>l Koliko ic pa še tisočev neznanih bosenskifi grobov Id ktisti raztresenih po bivših bojiščih, ve za enkrat le Hoj,
-Turški grobarji« sc Imenuje serija člankov, ki jih pi t v lournaht Audrc Tndes>q. Začenja z životopisom irv teresantnega Knvtr paše, ki je bil sin ženske, ki se 4 b.tvila v svoii mladosti s čmlniflt opravilom umivan:«
Suan kl.
»hlMKOST« 7S.
mr.vicev I*«! i»il št let.i I9UH. Mruinuven poročnik nekje \ /jiubiieiii makedonski parilizim. pozneje je M>lav;il na pmrMiio. k'risla je libijska lil balkanska vojna. ki jc p.« Napolcončič ni /ual dobro i/.rabiti. razen //tsetibc Odrina s pomočjo lirai*kejia klanja med Srbi in holaitri. Ta zmajia mu ic pripomogla do naslova licruj'. V ti dobi si ic paša mrdil temelk sreće in se oženil /. »Irko tirrško princezinio, ki pa je dobila kot dodatek k lepiti še veliko bogastvo iu pa sultanovo sorodstvo. f*ri§la W evropska vojna. Zviti baron Wejrenheim, nemški poslanik. je podviga! pašo: Poskusi, poskusi, Mohamed V, je star norec; poskušat! Poskusil je in spravil Tur-£ifo v vohio. Tako je za časa vojne postal gospodar v Carigradu on. Enver je izbral položaj, da ie postal bogat. Državna blagajna ie postala njegova, tajni iondi, ki jHi >c Nemčija sipala v Turčijo, so šli v njegov žep. Leta !i014. so cenili njegovo premoženje na 40 milijonov, Po »azstilti je nova vlada seštela 320 nepremičnin njegovega premoženja. Turška jc bila postala njegova privatna lastnina. rcdesq ie videl na nekih nemških vagonih za Turčijo zapisano / velikimi črkami <alo: V deželo F.n-verjevo . To je eden izmed mnogih grobarjev otoman* ske-ga cesarstva.
koliko tehta ena milijarda? Kna milijarda telita v nemškem denariu v srebrn 5 millionov kilogramov, v zlatu M.m kg. v bankovcih po ItHM) mark 11.500 leg. Ce bi nesel \s:ik mo/ 100 kg. tedaj bi bilo treba za transport ene milijarde: v bankovcih po 1000 mark — 18 mož, v bankovcih po 100 mark — 115 mož, v srebru — .Ml000 mož. Kna milijarda v bankovcih po 1000 kron bi znesla JOOO zvezkov po 500 listov.
Živali in alkohol. Da bi bil živalim alkohol popolnoma neznan, tega ne moremo trditi. Nekatera drevesa, kot ■hrasti, topoli in druga oddajajo v Hmiju iz svojih ran, Stremljev neke vrste v alkoholnem cvetju se nahajajoč sok, ki privabi cele množice gostov, kebrov. mravelj, polžkov, črvov, metuljev, ki se jim pojavijo čez nekaj časa vsi znaki velike pijanosti. Rajčica z Nove (ivineje se pusti radi poželjivosti po neki alkoholni pija-61 jako rada ujeti, ko&iji in psi ljubijo pivo. slon arak, medved žganje, opica pa vsako omamo, ki se Jo poslužuje tudi človek.
Plemenita vdova. Vdo\n po Octavu Mlrbeau je prodala zbirko slik pokornega moža za 400.000 frankov, s katero vsoto bo uredila s\ojo hišo iti vilo. da bodo v trii brezplačno stanovali siromašni književniki in umetniki.
V	vojni je padlo nad 7 milijonov ljudi. Vojne izgube
vseli narodov znašajo 7 milijonov in V>4 tisoč mož To so satno možje, ki so padli v bojih, ali so umrli pozneje od ran. Rusija ima 1 milijon 700 tisoč mrtvih, Nemčija 1 milijon 000 tisoč. Francija I milijon 305 tisoč, Avstro-Ogrska 800 tisoč. Anglija 7(>n tisoč. Italiia 4M) tisoč. Turčija 250 tisoč, Helgijm 102 tisoč. Srbija in Črna gora 100 tisoč. Zedinjene države M» tisoč. Onega dne, ko ie bilo sklenjeno premirje, so imele ZodUitene države v Evropi ?, milijona in pol vojakov.
Diplomacija. Je.m Pierre piše v -L'lllustration« o mirovnem posvetu, in med ostalim pravi, da si zaman raz-biia glavo, kaj se je prav /,u prav spremenilo v tej vojni. Stranke, časopisi, iapreliajalei. žene. vse ie tako kot poprej. No. najbolj podobni svojim prednikom pa so diplomati, ki se niti niso potrudili, da bi našli par novih iruen. ampak so ostali doslovno on kot poprej. Oni izrečejo k;*ko resnico samo tedaj, če vedo, da ie ui'liće ne sliši. Tako je nekega dne dejal eden najznamenitejših v soli: Vojskovali smo se zato, da ne bi bUo več vo>ne, a /daj delamo za mir tako. kakor ne bi bilo več miru.«
In vendar pravi Jean Pierre — ne bi bilo treba drugega, da eden začne govoriti iskreno, samo malo poguma je treba. Dva potolonu in dva komplimenta irwni in par odkritji besed več, pa bi bilo kaj dobro...
Nov način propagande so začeli boljše vi ki na Aiigk-škem. Ruski violinski virtuoz je imel v neki koncertni dvorani v Londonu konetrt in ie s svojhn umetniškim proizvajanjem kmalu pridobil naklonjenost občinstva; oboževali so ga. Igral ie ravno Wiemavske#a — pozornost poslušalcev ie bila silno napeta... Naenkrat pa je hrta čarobnost pri koncu... Divje je plesal lok... Strune s<; pele čudovito. Kaj se le umetniku pripetilo... Ta ie prenehal igrati in nagovoril prestrašene poslušalce lako-le: -Dame lil gospodje! Pravkar ste sliSali melodijo neke ruske revolucionarne himne. Igral sem jo sam, ker sem boljševik. Vi ne veste, kaj je to boljševizem, vi nt poznate njegovega blagoslova...« Občinstvo je planilo s sedežev, žvižgalo mi kričalo. Umetnik pu je nadaljeval svoj govor, kot ne bi bW slišat ugovora. Slavil ie Troe-ktga, Lenina in njih ideje. Koncert je končal z velikim škandalom, policija je morala poseči vmes. Preiskava je dognala, da je poskušal viTt»ioz tudi v drugih mestih s propagando. Spočetka Angleži tega niso imeli za resno. Umetnik, nenavaden človek je. se mu mora pač odpustili take malenkosti, ve menil flegmatični Auglež An-gleška policija pa ni bila povsem tega mnenja, l/gnala
je iz države,
V	Pragi, Znani nemški publicist Roda Roda pripoveduje sledeče šaljive, za Cehe pa laskave stvari: Potovanje iz Monakovcsa v Prago - lu povem že naprej
notri v Slovakijo je bilo prav prijetno. Sedeli smo v snažnih, z blazinami opremljenih, sv-etlih, nekoliko predeč kurjenih, le malo zasedenih vagonih. Stekla na oknih so bila cela. Prišli smo \ Prago natančno po vozni m redu, kar se !iam zdi v današnjih razburkanih ča-sifl skoro vsiljivo. Na carinski meji je šlo vse hitfo in gTidko. Nismo se mogli načuditi. Ali smo se zato borili •'/.Vi leta In pol. da sedaj potujemo tako udobno? Kot nekdanji avstrijski podanik zahtevam na železnici blati nraz i't zamudo, na to sem navajen, to mi gre po ,\>t naravni pra\ici. ^ele v Pragi sem deloma prišel
do sV'ii'li pravic, da >»o me tj.unrcč \rblusti mučile, ile ob prihodu rne ie sprejela ol> vozu močna Straža in iuis je peljala— mojo ženo, hčerko in. mene na kolodvorsko poveljstvo. V ve/i gostilne m> priskočili k meni častnih v tuji uniformi, Oeški častnik iu češki narednik. Rekli so, da so vpjaška policija. Moja žena pra\i po rusko: »Ali smo Vam sumljivi? (iospod je p*s«te!i i* Monakovega, jaz sem njegova žena!« Tuji častnik k pogledal potne liste, se poklonil in rekel: »Prav. Samo kovčegov Vam za enkrat še ne moremo izroditi.« Obrnil sem se na onega moža, ki ga edinega v Pragi poznam, na Jaroslava Kvapila, ravnatelja čeiškaga narodnega gledališča. Obljubil je, da tni pomaga. On je posebnež, original, edini Evropeiec, ki wweram drži (o, kat je obljubil. Par ur pozneje smo imdi celo svoio prtljago. Pripeljal sem jo potnoštevNno, šest kovčegov, tmfc v SJovakljo. Pa tako smo sami prej Cehe razktičaK. To •je bilo lepo maščevanje. Ni manjkalo nobenega listka, nobene siamice. Čudna prikazen, pribiti moramo to. — Ta sodba Roda Rode je t&m več vredna, ker ie bil on med najzagrizenejšimi nasprotniki Slovanov. Kdo se ne spominja njegovih sarkastičnih popisov o Slovanih, njegovega sicer v humor odetega, a zato tem hujšega zba-danin? Sedaj ie uvide! satu, da je resnica čisto drugačna nego si io ie on predstavna!. Fn \k\wtb vsemu je lepo, da to prizna. Saj bi bil lahko zamolčal in nič pisal. 1 Kako so postali rmovHj kmetje vslerf vojnih dobičkov prevzetni. Arbeiter-Zeitunft« poroča rz Ri«la na Gornje Avstrijskem: Tu sta 20. februarja koajski kmpčevalec Brandstaitter In gostilničar Streif zapravljala tisočake 'kar Havendan. Stavil« sta tudi za 3000 K. kdo izmed njiiii ima kMbrejše konje. Stava je bila še ponoči ia vršen a in sta snaila uboge konje nei»smilj«t»o naokoli. Prlh©dwjega rdne se je dirka nadaljevala. Ljudje so Mi v nevarnosti, da ne bi koga dirlafoči konji po v azili, Popokfcne &ta sklenila novo stavo za 4000 K. Branids^ler, ki se je tipi-janil, je gnal konje kot zbestiel. NVpd p®4tK> se je e^emu do smrti izmučenemu konju »lomila nota. Ubogo žival ni pustil takoj zaklati, pač pa jo »e odpravil M W«himi gostilničarju. Tako mučene živali ie vrtmd*k) med stvom veiliko nevoljo.
Petrolejka industrija v U«MoW. Obrati za pr«te4ova-nje petroleja v Galiciji so vsi v delu >tn aibrato se je že tolBko petroleja, da ga bodo lahko	v Ceil», Jn-
goslaviio. Madižars<<o hi Avstrijo.
Kako dolgo so se ie nameravali vojskovati. V slateiu. da bi hoteli vedeti, kako ido*go se je hotela Avstnija še bojevati za »osvobojenje sveta«, br fclto tnajbaHle (pogledati v vojaška skladišča, koliko zalog le bilo v po polomu. 2e vojaško skladišče v Brnu samo bi zadostovalo za veO let. Našli so v njem ra«eti dnifleca: 4f^.l44 metrov blaga za podloge. 7867 metrov blaga za našfce, 15.032 metrov blaga za črno^ftolte za»ta-ve, 170.060 m raznega blaga, 194.431 metrov blaga za	142.000
metrov blaga za podloge le-cteh, 58.000 metrov btoga za ženske obleke. 400.000 metrov blaga v paketih, lO&OOo metrov blaga za bris alke. 211.804 robcev, 259.500 *p4alit«, 498.000 parov čevljev, 158 milijonov evokov za čevlje. 258.000 kilogramov kož za podpalte. 95 niH+jonov metrov bombažastih iti lanenih niti, raaen tega še mnogo oW©k različnie vrste, kuhinjskega orodja itd*. Pa naj še kdo reče, da bi trpeli nedoetatek v bla«u m da smo trpeli mi pomanjkanje! — Na ta način »ansMten« i« »durch-halten« zna vsakdo!
HALI OOLASI
Mlzorske
Uctivce In učence iKem
_______________ i|Hi»H gospoda ali gotpo-
------- Kompar«, ul. Ert« A iHgm Sičao »a pomiva
litem	5?.ir^j^t^jreS:
Divj^? JanJar. _ 3481 pemikega jezika, fjf. Geppa
ili-— kfolaikeg« pomofnflci. - 2». vr. 47.__F 19«
\lim KontovHj 186.	3413. nM||n 1|U|||||||M||
H... sprejem, popravila ur vsel [,Q f 101116 IlIlClttlTK
Ulll vrst; delo točno, cene zmei	- --
ne. Velkivrh. nI. TI|jor 5, III.__3457
se sprejme v službo,
iTrsovina mcnlfckturneaTI Masa ^^
GENTILLI £ KRIZMflttCIt
Trst, Via Nuovi 38 vogđ tfla!. lozztro.
Prodaja na drobno in na debelo^Jj
Velika zaloga VIse odpre v Postojni 184. Belo istrsko m italijansko rdeče od 10-14 stopinj, po nizki ceni. Pelinkovec, maršala tro-pinovec 45 stopinj.

% vafloni vina
CHIAtlll „ROFFIT
L j. najfinejše italijanske znamke prodaj« v 2litrskih steklenicah pratekeHrana tvrdka
J. MIh v Trstu. ul. Tom unco Jt. 21.
Zlato, srebro In dragulje
kupuje po najvišjih cenah dobroznana urama in zlatarna A. Muli, v Trstu, Barriera veccbia i
m Zobumovnlk Dr. Mratek
Trst — Corso M — k n. — Trst.
Ordinira od 9—12 dop. in od 3—6 pop.
iRzMtMi izMrarii nI, iMmic in Milni m.
-—----a
U Ml. Istrskega tmpta
najfinejše vrste, prodaja tudi v malih množinah
po konku rečnih cenah protok ©lira na tvrdka J.	V Trstu
ul. Tom klMtt M. 10.
Vratorla-CevtlorJi
Ul. CarinTi. 19, I.
3474
o ti L' Herrifa. I§čem to knji
rabjjeno. Ul. mercial« 9, HI. Wo. R HS
(Vtvfthi -Sinki" se dobijo v do-UllVUl bromani trgovini itt.Oiull« II, PeteTnel pr«j Svajel.	3463
Uvinlro ra/D°^>rvDe ti
VnillilS sokodcMnate
imam na prod»j Uoin;i4 8 K Imam tudi grmiče „Evonij
Vrete M"n" """m™!;'«'
Fotograf Ant. JerkltVAm0HH vst'li vrst zele-
Tr«t, ul. delit: Poste fit, 10. ^CllltilU njudi priut»j;i> Oork«, Oorao At. M, naitvrdka Sever Kuntp. Trnt droriitu.	1.33 ul <lelle r<*te 1. [* ItfT
P 1KH
zobozdravnik D" §. NORPURGO
i mu t. mm umi«m n. m mi
Izdiranje zobov brez bolctin. Plombiranja Umetni zobje.	Umetni zobje.
KIS
vinski se prodaja po K 3.60 na drobno, na debelo ceneje.--
Vino italijansko, opolo, črno, belo briško poceni.
Posebna vrsta po kron 4,80.
Mu vtna Vi« Petrenle Z, GUL1Č
Došla je
velika množina najboljšega vina. ŽGANJA. RUMA. KONJAKA, In ŠPIRITA po nainlžll ceni.
TRST. ulica Amalla 19. ali pa direktno h ekspoziture m o I o Giuseppina,
Tvrdka APOLLONIO.
JADRANSKA
Umetni zobje ? tJrMi,^
VILJEM TUSCHER, konc. zotiotEhnik
Trst, ul.30. oklobra(ex Caserma) št. 13, II. — Ordinira od 9 piedpoltlne do 6 zvečer. -
- TRST -
Vin Cosso ti Risparmlo 5 - Via S. M 9,
Podružnice: Dunaj, Dubrovnik, Kolor, Ljubljana, Metković, Opatija, Split, .Šibenik, Zadar. Ekspozitura; Kranj.
Obavlja vse v bančno stroko spada-dajoče posle.
Sprejema vlo^e n.i knjižice in tekoči račun
•ar v lirah in kronah
po najktilaiuiiejših pobojih.
— Uradne ure blagajne od 9 do 13. —