OBZORJA STROKE - ETNO IZLOŽBA
reševanju aktualnih problemov na različnih ravneh (revitalizacije starih mestnih jeder, poslovna darila, spominkarstvo. promocija turizma itd.), so nam na Slovenskem pravzaprav že nekaj časa znana. Še najbolj znano zveni oznaka etnologija in sodobna slovenska družba', prav lahko pa bi jih poimenovali tudi krajše, aplikativna etnologija' (komur so ljubši domači izrazi, bo morda bolj všeč 'uporabna etnologija'). Tanja Peišolja Holmce se 7. natisom svoje diplomske naloge tem prizadevanjem vsekakor nadvse uspešno pridružuje!
Kam so vsi turisti šli? je knjiga o turizmu na kmetijah na območju občine Slovenska Bistrica. Avtorica je analizirala obstoječe turistične kmetije in vinoioče na raziskovanem območju, kar pa predstavlja le jedro, okoli katerega je najprej nanizala teoretična izhodišča za tovrstno raziskovanje in razjasnila terminološke probleme ter nas uvodoma seznanila še z arhitekturno podobo pokrajine in perspektivami turizma na Bistriškem nasploh. Zanimiva so kratka, pa ne nepomembna poglavja o tem, kdo in zakaj se in kdo m zakaj se s turi-mom na podeželju ne ukvarja. Gre za poskus starostne in socialne analize tako ponudnikov kot odjemalcev' turizma na podeželju, ki je seveda temelj vsakega tesnega načrtovanja na tem področju Pri tem .to Zelo upravičeno zajeti tudi potencialni ponudniki in odjemalci', torej tisti, ki se za zdaj ne s prvim ne z drugim (še) ne ukvarjajo. Sledi analiza gospodarskih temeljev turističnih kmetij in vinotočev, pa analiza prehrambene kulture, šeg in navad ter domaČe obrti na Bistriškem. kjer se Tanja Peršolja Holmec kar sproti ob podatkih iz literature 111 lastnih spoznanjih - navezuje na možnosti strokovno utemeljenega vključevanja analiziranih etnoloških vsebin v kvalitetno ponudbo turistične kmetije. Spodbudno je. kar je iz zapisanega razvidno, da je etnolo-ginja svoje predloge že ob sami raziskavi nakazala ljudem, ki se s turizmom na kmetijah že ukvarjajo, in očimo naletela na odprta ušesa ter v veliki meri tudi na pripravljenost za sode lova nje, kar je pri vsej stvari pravzaprav najbolj pomembno. Oh koncu so ponujene Še nekatere konkretne možnosti za
izboljšave turistične ponudbe v vasi Kočno na Pohorju.
Ce poskušam oceniti uporabno vrednost publikacije sem avtorici v prvi vrsti hvaležna za natančno razjasnitev terminoloških zagat. Zelo natančno je namreč opredelila vsebino pojmov turizem na vasi. turizem na podeželju, turistična kmetija (kot alternativa nekoliko nerodnemu kmečkemu turizmu), vinotoč in turizem na kmetijah.
Knjigo nadalje razumem kot odličen priročnik ljudem, ki se s turizmom na podeželju ukvarjajo. In to na več ravneh najprej tistim, ki imajo turistične kmetije ali vinotoče, in tistim, ki so odgovorni za zakonodajo in načrtovanje na tem področju -ti si bodo s knjigo lahko neposredno pomagali in. kar je morda Še bolj pomembno, ugotovili bodo (upajmo!), da je etnolog Še kako relevanten partner za sodelovanje na področju lutizma na podeželju Končno pa bodo knjigo lahko uporabili - kol priročnik - ludi etnologi, ki se znajdejo v vlogi svetovalcev v teh zadevah
Knjiga je geografsko vezana na območje občine Slovenska Bistrica. Pregled arhitekturne podobe območja, kulture prehrane. šeg in navad ter domače obrti je sicer razmeroma obsežen, po mojem prepričanju pa vendarle ni dovolj globok, da bi ga bilo mogoče takoj uporabiti za ustvarjanje turistične ponudbe. Namigi so vsekakor zanimivi, kljub temu pa knjigo razumem kot spodbudo, kol ptiziv drugim (ali avtorici sami), da se lotijo podrobnejše etnološke analize posameznih seg mentov in aplikacije spoznanj posameznih elementov v ponudbi turističnih kmetij, tako na Bistriškem kot drugod Odlična bi bila. na primer, natančna analiza lončarstva (od oblik posod, ornamenlike, barv. materialov, postopkov izdelave, uporabne vrednosti v posameznih obdobjih), dopolnjena z analizo možnosti za oživitev dejavnosti, za povezavo z oblikovalci in za povezav o med izdelovalci in odjemalci 1 v tem primeru ponudniki turizma na podeželju) za lastno uporabo in za potrebe obiskovalcev teli kmetij. Avtorica ¡e to in druge možnosti v besedilu nakazala že sama'
Marjetka Balkovec Debcvcc
JOŽE DULAR, SVETILA V BELI KRAJINI.
Zbirka Belokranjska dediščina, 2, Belokranjski muzej Metlika, Metlika 1995, 44 str.
ISBN % 1-90181-0-9
Publikacija Svetila v Beli krajini je izšla v februarju 1995 ob počastititvi osemdesetletnice profesorja Jožeta Dularja. Izidu tega dela je botrovalo razmišljanje, kako in s čim naj se .Belokranjski muzej, Belokranjsko muzejsko dni.Štvo in vse tri belokranjske občine, Črnomelj, Metlika in Semič, zahvalijo profesorju Jožetu Dularju za njegov tako velik kulturni prispevek Beli krajini. Odgovor se je ponujal kar sam. saj prav knjiga predstavlja Jožetu Dularju neprecenljivo vrednost. Izdajatelj in založnik se je tako odločil, da bo natisnil Dular-jevo razpravo Svetila v lieli krajini, ki je sicer nastala že pred dvajsetimi leti. a je kljub temu zanimiva tudi danes. Puhli-
54	"
BELOKRANJSKA DEDIŠČINA 2
GLASNIK SED 36/1996, it. 2-3
OBZORJA STROKE - ETNO IZLOŽBA
kacija je bila - zares kot presenečenje, ki ga je bilo preti avtorjem kar težko prikrili - podarjena sla\ Ijencu na prireditvi, ki so jo Belokranjci njemu na čast pripravili 20. februarja 1995 v metliškem kulturnem domu.
Delo je izšlo kol druga številka zbirke Belokranjska dediščina, ki jo izdaja Belokranjski muzej. Svetila v Beli krajini so ponatis razprave Jožeta Dularja, ki je bila objavljena v zbor niku Traditiones i/1975. na straneh 117 do 138. Zbornik je izšel v Ljubljani leta 1977.
lože Dularje profesor sla vistike, pesnik, pisatelj, publicist in muzealce. Trideset let je vodil Belokranjski muzej < 19511981) in hkrati trinajst let še Slovenski gasilski muzej ( 19691581). V času ravnateljevanja se je posvečal tudi etnološkemu terenskemu in raziskovalnemu delu. kar poleg drugih razprav < npr. Soseske zidanice v vzhodni Beli krajini. Nekaj ZQpisov o pustovanjit v Metliki idr.) izpričujejo tudi Svetila v Beli krajini.
Avtor je v razpravi podrobno in temeljito prikazal razvoj svetil v Beli krajini, način njihove izdelave in njihovo uporabo. Kot slavist je posebno pozornost namenil natančnemu zapisu narečnih izrazov za svetila, dele svetil, surovin za izdelavo. in tako dodal razpravi še dodatno razsežnost V svojem delu je zajel izsledke virov in literature, posebej zanimive podatke pa je izbrskal tudi v razgovorih Z ljudmi. Avtor nam odstira zanimiv pogled v čase, ko so si ljudje svetili s trskami, spoznamo luč ali čelešnik; zvemo, tla so mrak in noč premagovali tudi s pomočjo loja, masti ali olja ter se seznanimo z različnimi načini njihove uporabe Iz ovčjega in govejega loja so delali tudi lojene SVeče, Okoli leta i 870 so v razsvetljavi začeli uporabljati petrolej. Zunaj hiše so si ljudje svetili s trskami, baklami: kasneje so se razširile svetilke z lesenim ali pločevinastim ogrodjem, v katerega sp bila vstavljena slekla s prižgano svečo v notranjosti ali s pločevinasto posodico s
Petrolejem,
1'oleg razvojnega pregleda svetil in načina razsvetljevanja na vasi spoznamo, kako so preganjali temo v obeh belokranjskih mestih. Črnomlju in Metliki. Posebej zanimivi so opisi nalog sveti In ičai|ev. mestni red in pritožbe meščanov v zvezi z razsvetljevanjem
V Metliki so od okoli leta 1901 naprej živeli Mumpvi. znana
letlai ska družina. Dular je predstavil delo poklicnega s veča rja in inetlitarja Aniona Murna ter nas poučil o natančnem poteku izdelovanja voščenih sveč pri .Murnovih v Metliki
Razpravo je avtor končal s prikazom svetil in razsvetljevanja v obdobju po drugi svetovni vojni do sredine sedemdesetih let. Medtem ko so imeli elektriko pred letom 1941 le v Metliki in Črnomlju, je bila v letih po drugi svetovni vojni postopoma elektrificirana vsa Bela krajina, kar je prineslo bistvene spre menihe pri svetilih in razsvetljav ter tudi v načinu življenja ljudi.
Zdi se, kot tla bi sklepne misli v I Jularjevih Svetilih namigovali1 in liho vabile k nadaljevanju razprave za naslednje obdobje. Morda jo bo ponovno izdano delo tudi zares spodbudilo.
Razprava ima povzetka v nemškem in angleškem jeziku. Fotografije so iz arhiva Belokranjskega muzeja, knjigo pa Še posebej ožarjajo barvne Fotografije priznanega slovenskega lotograta Janeza Pukšiča, lino izmed fotografij je Belokranjski muzej izdal tudi kot razglednico ob kulturnem prazniku leta 1995.
Dodatno privlačnost je publikacija pridobila s prefinjenim oblikovanjem Mladene Brancelj, ki je oblikovala že številna belokranjska knjižna tlela, različen drobni tisk, plakate, diplome in vabila. Knjigo je uredila Andreja Brancelj Betl-nar.šek Natisnili so jo v tiskarstvu Opara v Novem mestu, finančno pa so njeno izdajo omogočili Belokranjski muzej Metlika. Belokranjsko muzejsko društvo Metlika, ter Občine Črnomelj, Metlika in Semič.
Etnološka veda je postala v zadnjih letih zanimiva za širši krog ljudi K njenemu boljšemu poznavanju in razumevanju nepogrešljivo pripomorejo tudi knjige, ki so sicer plod temeljitega znanstvenoraziskovalnega dela a ji1 njihova vsebinska in vizualna podoba vendarle takšna, da po njih z veseljem segajo ne le ljudje iz stroke, pač pa tudi tisti, ki se z etnološko dediščino .srečujejo zgolj ljubiteljsko. Vdružbo tovrstnih edicij gotovo sodita obe številki, ki sta doslej izšli v zbirki Belokranjska dediščina: Belokranjske jnsanice avtorice Andreje Bran celj BednarŠek in Svetila v Bdi krajini avtorja Jožeta Dularja. To knjižno darilo torej ni bilo le poklon jubilantu, pač pa tudi lep prispevek za vse tiste, ki jih tako ali drugače zanimajo svetila in način razsvetljevanja skozi čas.
GLASNIK 5ED 36/1996, št. 2-3
55