.......... j. ac|Mt:iiiDEr 21)02 štev. 36 (3185)»letnik 57 « cena 0,73 evra
Osip manjšin tudi
od petka 11., do nedelje 13. oktobra 2002
BERNARDIN - PORTOROŽ
Župana Janko Pajank, Gerhard Visotschnig in predsednik ZSO Marjan Sturm so nazdravili z gosti iz sosednje Slovenje, med njimi župan občine Metlika Slavko Dragovan (desno), na uspešno sodelovanje.	Vel o pliberškem jormarku na strani 5.
na Gradiščanskem
KI e le za Koroško, tudi za Gra-IMdiščansko lansko ljudsko štetje izkazuje osip govorcev manjšinskih jezikov. To velja za Hrvate in Madžare, pri Romih pa število govorcev raste. Gradiščanske podatke je te dni predstavil Martin Ivančič, predsednik sosveta gradiščanskih Hrvatov.
Po podanih navedbah je pri lanskem ljudskem štetju na Gradiščanskem od 265.996 prebivalcev navedlo 17.330 ali 6,52 % hrvaščino kot pogovorni jezik. Leta 1991 je 19.109 oseb navedlo hrvaščino kot pogovorni jezik. Osip torej znaša 1779 oseb ali 2,8 %. Pri tem pa je treba upoštevati, daje izbira med gradiščansko hrvaščino in hrvaščino nedvomno marsikoga zmedla. Vrhu tega pa do danes niso znani podatki za Dunaj, kjer živi najmanj četrtina gradiščanskih Hrvatov, vendar tam niso priznani kot avtohtona manjšina. Hrvaške kulturne organizacije podatke o štetju ocenjujejo zelo skeptično, ker ne odražajo pravilne moči narodne skupnosti. Po njihovem prepričanju je število treba najmanj podvojiti. Kljub temu pa je razvoj zelo dramatičen v veliki občini Borištof, kjer je 245 manj govorcev kot prej. Hrvatski akademski klub na Dunaju je kot obliko hitre pomoči zahteval poseben MASTERPLAN za hrvaščino. Podoben masterplan imajo Retoromani v Švici.
Predsednica HAK-a Silvija Bucolič je dejala, da mora skrb za hrvaščino biti skupen interes vseh Gradiščancev. Rezultati štetja dokazujejo, da se je v preteklosti premalo storilo za jezik. Pri drugih manjšinah v Evropi se vidi, da je možen tudi nasproten trend. Padec je obču-
ten tudi pri Madžarih, kjer je število padlo za 5,1 % na 4.721 govorcev. Za roman, jezik gradiščanskih Romov, pa je napočila vigred. Saj se je število govorcev razveseljivo zvišalo od 100 leta 1991 na 264 leta 2001.	(Komentar na strani 2)
Franc Wakounig
Vse bralce in prijatelje prisrčno vabimo na letošnji izlet v Bernardin - Portorož. Kot vsako leto se bomo tudi letos potrudili, da nam bo lepo in prijetno. Za ples in zabavo nam bo igral TRIO KORENIKA iz Šmihela pri Pliberku.
CENA:	143 € po osebi v dvoposteljnih sobah
29 € doplačilo za enoposteljno sobo Prijave 0463/514300-40 (Milka Kokot), -14 (Urška Brumnik)
Vaš partner za transport + turizem
A-91 41DOBRI A VAS
KOKS
Podpora
Janku Tolmajerju in staršem
I/ oordinacijski odbor koro-l\ških Slovencev (KOKS) je na torkovi seji obravnaval tudi ravnanje deželnih šolskih oblasti z Jankom Tolmajerjm pri nastavitvi za šolskega nadzornika. KOKS je to najostreje obsodil in ugotovil, da je Tolma-jer, ki je izkušen dvojezičen pedagog, bil odpoklican zaradi zahrbtne kampanje in odpora proti dvojezičnosti. To pa je nesprejemljivo. Nadalje je KOKS poudaril, da pri zapiranju ljudskih šol, najnovejše primer je šola v Slovenjem Plajberku, gre z spodkopavanje ugleda in pomena dvojezičnega šolstva, torej za njegovo razvrednotenje. Zato bo KOKS podprl pravno-formalne ukrepe staršev proti zapiranju šol.
ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV
v sodelovanju s Slovenskim prosvetnim društvom »Zarja«,
SPD »Valentin Polanšek« in Športnim društvom »Obir«
vabi na
spominski pohod
»Po poteh Johana, Gašperja in Lenarta«
v nedeljo, 8. septembra 2002.
Zbirališče je ob 7.30 pri Wölfel-nu-Prušniku v Lobniku, zaključek pa med 14. in 15. uro pri Peršmanu v Podpeci. Če bo slabo vreme, pohod odpade.
Prisrčno vabljeni!
PREBLISK
■ Ste že slišali? Če še niste, preberite članek na tretji strani, beseda je o gospodu Tolmajerju, ki je postal šolski nadzornik, pa to spet ni. In zakaj ne? Doslej še nič ne vemo, vsaj do zaključka redakcije je bil vzrok preklica njegovega imenovanja zavit v meglo. Dovolite, da razmišljam. Mož je gotovo kvalificiran, sicer bi sploh nihče ne prišel na idejo, da bi ga imenoval za funkcijo. V najlepših letih je tudi, priden, z neoporečnim družinskim, javnim in vsakršnim drugačnim življenjem.
Hm, kaj bi bilo? Morda se je kdo zbal, da bi ob težkem novem poklicu oziroma funkciji gospod Tolmajer ne zbolel? Ne bo držalo, vprašal ga ni nihče, kako se zdravstveno počuti, videti pa je tudi kar zdrav.
Pa menda ne bo vzrok ... Kaj pa, če vendarle? Možakar je Slovenec. In v teh časih, pri tej politični konstelaciji zna biti narodna pripadnost usodna. Da bodo vedeli, h komu, h kateremu narodu morajo spadati, če hočejo nekaj od tistega, čemur se reče kariera in do katere ima vsakdo tudi pravico.
Prave
kvalifikacije
Ali pa je bil stolček obljubljen že komu drugemu, iz kateregakoli razloga že?
Meni lahko pripovedujejo, kar hočejo. Zame je stvar jasna in bi spadala pravzaprav pred sodišče za človekove pravice.
S. W.
ZVEZA SLOVENSKIH IZSELJENCEV
redni občni zbor
8. septembra 2002 ob 14. uri v Kulturnem domu na Radišah
Občni zbor bo v znamenju letošnje 60-letnice pregnanstva in povezan s tradicionalnim družabnim srečanjem.
Za uvod bo kulturni spored v zasnovi Jožeta Rovška z domačimi prosvetaši SPD »Radiše«.
Vsi prisrčo vabljeni, da se s svojci in prijatelji udeležite srečanja na Radišah, kjer smo pred leti odkrili spomenik z željo, da bi danes in v prihodnje spominjal in opominjal na čase preganjanja, ki se nikoli ne smejo povrniti.
Jože Partl, predsednik Rado Janežič, tajnik

J
ŠOLI V SLOVENJEM PLAJBERKU ODKLENKALO
Deželni glavar je požrl svojo besedo
KOMENTAR
■ Medlem ko so rezultati ljudskega štetja 2001 za Koroško znani že nekaj časa - slovenski pogovorni jezik je nazadoval za približno 10 odstotkov - so zdaj znani tudi rezultati za Gradiščansko. Hrvaški pogovorni jezik je nazadoval za 9,3 odstotka, madžarski za 5,1 odstotka, le pogovorni jezik Romov je krepko pridobil za 284 odstotkov, v absolutnih številkah od 95 na 270 govorcev.
Prav gotovo je ptva ugotovitev ta, da asimilacijski proces v Avstriji ni ustavljen, nasprotno, nazadovanja za približno 10 odstotkov pri slovenskem in hrvaškem pogovornem jeziku ni mogoče drugače tolmačiti. To bi moral biti izziv za avstrijsko državo, da pospeši ukrepe, ki bodo preprečili nadaljnjo asimilacijo. Asimilacijski proces je namreč tudi v popolnem nasprotju s cilji evropske integracije, ki pospešuje učenje tujih jezikov in še posebej jezikov sosedov.
Nadalje kažejo rezultati ljudskega štetja nekaj specifik: kljub temu, da je na Gradiščanskem manjšinska zaščita bolje urejena kot na Koroškem (odjavni princip v šolstvu, javni dvojezični vrtci, uradni jezik, dvojezične table in še posebej konstruktivno vzdušje v deželi), je hrvaški pogovorni jezik nazadoval skoraj v isti meri kot slovenski na Koroškem. Poleg tega na Gradiščanskem nimajo organizacij, ki bi dnevno razširjale rasistično miselnost in tako zastrupljale vzdušje; kljub temu je prišlo do nazadovanja.
Torej poleg osnovne tendence po asimilaciji delujejo pri uporabi manjšinskih jezikov očitno še drugi dejavniki: nazadovanje prebivalstva je prisotno tudi pri avstrijskih avtohtonih manjšinah, modernizacija naše družbe forsira bolj angleščino oziroma močnejše jezike ipd.
Obstajajo znanstvene teze, ki govorijo o tem, da bo v naslednjih 100 letih od zdaj 6000 go-
vorjenih jezikov izumrla kar polovica. Če bi se ta scenarij uresničil, bi bili npr. ogroženi tudi nemščina in francoščina. Zato se danes v okviru Sveta Evrope in Evropske unije precej razpravlja o tem, kako zagotoviti jezikovno kulturno raznolikost ttašega kontinenta. Kajti prav ta jezikovno-kultuma raznolikost je bistven element eiropske identitete.
Na žalost se odgovorni v naši državi in deželi še ne zavedajo tega, da je izginjanje manjšinskih jezikov le prvi korak k izginjanju večjih jezikov in k siromašenju naše kulturne podobe.
Rešitev je mogoča iz dveh smeri: na eni strani se bo morala naša država zavedati, da je znanje jezikov in še posebej jezi-
ko\’ sosedov bistven element uspešnega sodelovanja v tem prostoru, na drugi strani bodo morale manjšine same spoznati, da je ohranitev manjšinskih jezikov in kultur le mogoča, če se bodo manjšine uspešno vklopile v procese modernizacije. S kvalitativnimi ponudbami bodo morale dokazati, da se manjšinski jeziki ne morejo zreducirati zgolj na folklorno ravan, temveč da se tistim, ki te jezike obkladajo, odpirajo vrata v razne smeri: preko kulturnega sodelovanja do uspešnih karier na gospodarskem področju. Tisti, ki bo te izzive sprejel, bo tudi uspešno kljuboval asimilacijskim procesom in bo poleg tega še pridobil na življenjski kvaliteti. Sčasoma bo tudi država spoznala, da je z asimilacijo manjšinskih jezikov najbolj škodovala razvojnim možnostim ljudi v obmejnih območjih. Ko bodo ljudje te dimenzije prepoznali, bo tudi odklenkalo politikom, ki živijo od ščuvanja in širjenja rasistične miselnosti.
dr. Marjan Star m
Kaj nam povedo rezultati ljudskega štetja 2001?
I ani, 19. maja 2001 je Plaj-L beržanom sonce kar lepše zasijalo: tega dne jim je namreč deželni glavar Haider, ki je tudi šolski referent, po dolgi in trdi razpravi svečano obljubil, da bo Ljudska šola v Slovenjem Plaj-berku ostala samostojna in da ne bo ukinjena oz. spremenjena v podružnico boroveljske dvojezične LŠ I. Pogoj za ohranitev oziroma rešilni čoln šole je njena dvojezičnost.
Takratno zborovanje je bilo v prostorih plajberške šole, udeležilo pa se ga je okoli 200 domačinov, predstavnikov deželne vlade in šolske oblasti z glavarjem Haiderjem in predstavniki mestne občine Borovlje z županom Krainerjem na čelu.
Usoden odlok
Deželni glavar je besedo držal samo eno leto. Se v prvi polovici avgusta, 8. 8. 2002, je pristojna deželna šolska oblast, ki jo vodi politično deželni glavar, izdala odlok s številko Zl. 6-OG2-82/2-2002 o ukinitvi samostojne šole v Slovenjem Plajberku s 1. 9. 2002 in njeni spremembi v jrodružnico, to je ekspozituro, LŠ I v Borovljah.
Boroveljski župan Helmut Krainerje prav tiste dni bil na dopustu. Zato je iz Turčije tele-fonično narekoval odgovor deželnemu glavarju.
V pismu je v imenu prebivalcev bivše občine Slovenj Plaj-berk protestiral proti odloku o razpustu šole ter obenem prosil deželnega glavarja, naj odlok razveljavi. Spomnil ga je na lanski pogovor v maju s Plaj-beržani, ko je Haider obljubil, da bo šola ostala samostojna.
Ali bo to kaj koristilo, še ni jasno. Vsekakor župan do ponedeljka tega tedna še ni dobil termina pri deželnem glavarju in ga je zato skušal srečati v torek na pogrebu deželnega gasilskega komandanta Oberlercherja.
Začetek konca šole (in vasi?)
Necivilizirana obrt ukinjanja majhnih in geografsko odročnih ljudskih šol ima na Koroškem dolgo tradicijo. Gojili so jo že socialisti, sedanja, Haiderjeva vladavina pa jo je razvila do popolnosti in bo s temi šolami očitno docela počedila.
Na dvojezičnem ozemlju dežele se je lani pričel desant na majhne, a samostojne šole. Občina Pliberk je sicer na pritisk deželne vlade, a kljub temu samodejno in po nepotrebnem ukinila šoli v Šmarjeti in na Komlju. Samostojne šole na Kotu v Selah ter na Obirskem in v Lepeni so postale podružnice. Zato sta občini Železna Kapla in Sele pri ustavnem sodišču vložili tožbo proti ukinitvi šol. Razsodbe še ni, starši pa masivno zahtevajo osamosvojitev. Plajberška šola je ukinitev preživela za dobro leto, Radiša-ni pa so jo še zaenkrat odnesli. Šolo na Kneži pa je oblast krat-komalo »upihnila«.
Primera Plajberk in Libuče
Letos sta na dvojezičnem območju na udaru dve šoli: plajberška in libuška.
Zgodba o plajberški ljudski šoli je znana. A tudi v primeru libuške ljudske šole razvoj ne kaže ravno dobro. Pred časom je občina Pliberk od deželne vlade dobila pošto z usodnim vprašanjem, koliko bi občina bila pripravljena soprispevati k ohranitvi šole, ali drugače povedano: s kakšno vsoto bi se občina soudeležila pri stroških za vodenje dvorazredne ljudske šole v Pliberku. Če se ne bo, bo šola pač enorazredna, je bila suhoparna grožnja deželne vlade!
Pliberškim občinskim očetom je najprej kar sapo vzelo, potem pa je mestni svet sklenil, da se bo šola pri stroških udeležila z 10 %, poleg tega pa bo prevzela stroške za prevoz šolarjev.
Zdaj v Pliberku in Libučah upajo, da so apetiti deželne vlade potešeni in da bo libuška šola ostala dvorazredna.
Varčevanje proti dvojezičnosti
Ukinjanje šol in socialno-izob-raževalnih uslug deželna vlada utemeljuje s potrebnimi ukrepi varčevanja, predvsem pa s padajočim številom šolarjev. Mnogi nasedajo tej trditvi, ki ni nič drugega kot propagandna pretveza.
Kajti če upoštevamo vse stroške staršev in javne roke, ki nastanejo zaradi ukinitve šol, in če vračunamo še negativne posledice ukinitve šole za kraj in za ljudi, potem kaj hitro spoznamo, da stroški niso manjši, temveč običajno višji. Razlika je le ta, da so drugače razpore-
jeni. Res pa je tudi, da na prvi pogled niso takoj opazni. V primeru Slovenjega Plajberka je ta računica očividna.
Število dijakov na šoli je kljub letnim nihanjem zelo konstantno in zadostno. Argument prenizkega števila dijakov zato ne pride v poštev.
Kaj pa varčevanje? V plaj-berškem primeru spodleti tudi ta finančni argument. In s tem smo pri jedru odločitve: ukrep ukinitve šole je naperjen zgolj in edinole proti dvojezičnemu šolstvu.
Do zdaj je vodja plajberške šole za upravno vodenje dobil mesečno doklado okoli 100
evrov. Ker bo šola odslej ekspozitura boroveljske šole, odpade mesečna voditeljska doklada. To je določen prihranek, drži.
Ždaj pa si oglejmo drugo plat kolajne: Enorazredna plajberška šola bo vključena v dvojezično Ljudsko šolo 1 v Borovljah, ki bo s tem imela osem razredov. S tem bo po zakonu dosegla tako visoko stopnjo organiziranosti, da bo ravnateljica, ki je doslej poučevala svoj razred, oproščena pouka.
Namesto nje bo zdaj na LŠ I v Borovljah treba nastaviti dodatno učiteljsko moč. To pa pomeni, da bo zanjo treba odpreti novo službeno mesto v višini 2600 evrov mesečno, in to 14-krat letno. Kje naj bi tu bil prihranek, se vsakdo sprašuje.
To pa še ni konec zgage. Učitelj v plajberški podružnici mora za vsa službena potovanja, na primer prihod na konferenco v Borovljah, šolske proslave in podobno, dobiti uradno odmerjeno kilometrino za služ-
beno prevožene kilometre. Šolska oblast se kljub jasnim zakonskim določilom do zdaj brani izplačila kilometrine. Ker pa je Plajberk vendarle oddaljen od Borovelj, se kaj lahko zgodi, da bo za kritje potnih stroškov potreben proces.
Ostre reakcije
Odlok o ukinitvi šole v Plajberku je sprožil ostre reakcije. Frakcijski vodja Volilne skupnosti Borovlje, mag. Peter Waldhauser, je ravnanje deželne oblasti dobesedno imenoval »veliko nesramnost«. Z odlokom da je deželni glavar prelomil obljubo, da bo šola ostala samostojna. Obenem pa odlok pomeni zlorabljanje zaupanja domačinov v politiko. »Tu gre za verodostojnost v politiki in družbi, ki je zategadelj hudo ogrožena«, poudarja Waldhauser.
Robert Kauer, govornik Plat-
forme za ogrožene šole, je s protestom proti ukinitvi samostojne šole izrazil vso solidarnost s Plajberžani. Poudaril je pravico otrok, da obiskujejo ljudsko šolo blizu doma. Platforma protestira tudi proti koroškemu šolskemu zakonu iz leta 2000, ki je občinam vzel pravico do soodločanja pri ohranjanju šol.
Predsednik koroških socialdemokratov Peter Ambrozy je dejal, daje ohranitev šol neob-hodno potrebna za krepitev infrastrukture podeželja in obrobnih krajev.
Za podpredsednika deželnega šolskega sveta Rudija Al-tersbergerja je ukinitev samostojne šole v Šlovenjem Plajberku ponoven udarec na dvojezično šolstvo v deželi. Obenem pa je to prvi korak h dokončni ukinitvi šole, kajti ekspozitura je le začasna ureditev.
Franc Wakounig
ZADEVI TOLMAJER IN UKINITEV ŠOL
Protest Delovne
skupnosti
narodnosti
A na Blatnik, predsednica Al Delovne skupnosti narodnosti v SPÖ, je ostro obsodila postopanje koroških šolskih oblasti z Jankom Tolmajerjem v zvezi z imenovanjem za
šolskega nadzornika v okraju Celovec-mesto. Zahtevala je, da »se odločitev, pri kateri gre za strankarsko-politično in proti Slovencem naperjeno sa-mopaštnost, umakne«.
Predsednica Delovne skupnosti je protestirala tudi proti ukinitvi dvojezične šole v Slovenjem Plajberku, ki bo od začetka tega šolskega leta naprej le še podružnica LS 1 v Borovljah. Blatnikova ugotavlja, da je to le prvi korak na poti k dokončnemu zaprtju šole.
Slovenji Plajberk - kako dolgo še bojo otroci hodili tu v šolo?
BURKA V ŠOLSKEM NADZORSTVU
Imenovanje po dveh urah preklicano
v
^"esa enakega ali podobnega V*Koroška še ni doživela, razen morda v časih politične sa-mopašnosti in diktature.
Komaj imenovani šolski nadzornik za okraj Celovec po dveh urah in na ukaz »višje sile« to ni bil več. Ta primer je edinstven na Koroškem in v Avstriji, in seveda odkriva ves kompetenčni in organizacijski kaos, ki trenutno vlada v koroški šolski oblasti. Hkrati pa je veren odraz samovolje in nesposobnosti politično odgovornih oseb.
Kaj se je zgodilo?
S 1. 6. 2002 je dosedanji celovški okrajni šolski nadzornik Franz Schleicher šel v pokoj. Ker zaradi manjkajoče objekti-vizacije še ni novega in definitivnega naslednika, je bil z nalogo celovškega okrajnega nad-
zornika provizorično poverjen Gerhard Brummer. On, tudi samo provizorično, že vodi okraj Trg (Feldkirchen). Po nekaj tednih je oddal celovški okraj in poslevodeči predsednik deželnega šolskega sveta Heiner Zechmann je iskal kvalificiranega naslednika. Odločil se je za ravnatelja medgorjanske šole Janka Tolmajerja. On je bil pripravljen, da provizorično prevzame pedagoško nadzorstvo nad okrajem Celovec.
Provizorično vodstvo okraja Wolfsberg pa je Zechmann namenil mag. Johanni Trodt, ravnateljici LS v Ločah pri Baškem jezeru.
V ponedeljek, 2. 9. 2002 ob osmih zjutraj je Janko Tolmajer od svojega predhodnika prevzel ključe za svoje novo delovno mesto, predsednik deželnega šolskega sveta Zechmann pa je celo povabil na kozarec šampanjca.
Na zdravje in imenovanje za provizoričnega nadzornika pa ni trajalo dolgo, samo pičli dve uri. Kajti po dobrih 120 minutah je predsednik šolskega sveta Zechmann brez navedbe vzrokov preklical imenovanje Janka Tolmajerja za provizoričnega nadzornika. Zechmann se je skliceval na »višjo silo«, vendar te sile ni poosebil.
Ta edinstven in v celoti sramoten in poniževalen primer poigravanja z ljudmi odpira seveda številna vprašanja. Kdo stoji v ozadju tega podlega ravnanja, ki odgovorne in vzorne osebnosti skuša degradirati na raven lutk? Kdo lahko prekliče imenovanja, kakšno vlogo igra politično pristojni referent za šolstvo? To pa je Haider.
Podpredsednik deželnega šolskega sveta Rudolf Alters-berger meni, da imenovanje nadzornikov sme in more preklicati edinole ministrica Geh-rerjeva, ker jih tudi ona z odlokom poveri s to nalogo. Ali ministrica ni bila celovito, temveč
samo pomanjkljivo, seznanjena z imenovanjem? Kakšno vlogo sta pri vsem tem igrala poslevodeči predsednik deželnega šolskega sveta Zechmann in Haiderjev svetovalec ter nadzornik Maier? Cel snop vprašanj, ki jih bo treba razčistiti?
Vsekor je ta akcija hudo poškodovala ugled šolskih oblasti in učiteljstva, hkrati pa je zloben napad na ugled in osebno čast vzornega pedagoga.
Istočasno pa je usmerila luč na nerešene probleme v šolstvu. Okoli petdeset ravnateljskih in nadzomiških mest je zasedenih samo provizorično, ker je toliko opevana izbira na osnovi ob-jektivizacije bila ena sama velika polomija. Ta problem pa je samo vrh ledene gore nerešenih vprašanj, ki dejansko ogrožajo to deželo. Franc Wakounig
I kinitev Ljudske šole v w Slovenjem Plajberku je lep primer poigravanja deželnih oblasti s prebivalstvom na dvojezičnem območju dežele.
Lani, 19. 05. 2001, je v Slovenjem Plajberku bilo protestno zborovanje proti ukinitvi šole. Na njem je deželni glavar sprva zagovarjal ukinitev šole, a argumenti previvalstva so ga le prepričali, da je zagotovil dolgoročni obstoj samostojne šole. Tri dni zatem, 22. maja 2001, je boroveljski župan Krainer poslal pismo deželni vladi, v katerem se deželnemu glavarju kot najvišjemu predstavniku dežele zahvaljuje za razumevanje, da je treba šolo ohraniti. V pismu župan izraža upanje, da o ukinitvi šole v prihodnjih letih in desetletjih ne bo več treba diskutirati.
Eden od glavnih argumentov za ohranitev šole, in župan ga izrecno omenja v pismu, je ta, da
LŠ V SLOVENJEM PLAJBERKU
Obljube in zakonska izhodišča
Weitere Argumente könnten zuhauf angeführt werden, ist aber nicht notwendig, weil der oberste Repräsentant des Landes Kärnten, Landehauptmann Dr. Haider, die spezielle Situation persönlich genau kennt und anlässlich obgenannter Aussprache am 19.5.2001 dies eindeutig und klar zum Ausdruck gebracht hat.
Seitens der Landesregierung wurde die bereits 2001 beabsichtigte Maßnahme (Auflassung der VS Windisch Bleiberg und Wetterführung als Expositur) nochmals für ein Jahr ausgesetzt, weshalb sie nun mit dem Schuljahr 2002/2003 umzusetzen ist.
Faksimila iz pisma župana in odloka deželne vlade
je Slovenji Plajberk na območju	potreba po ohranitvi samostojne	manjšinskem šolstvu iz	leta
avtohtonega naselitvenega ob-	šole, ne pa ekspoziture. Nadalje	1959, pri čemer prav dejstsvo,
močja koroških Slovencev in	župan našteva pravna izhodišča	da je Slovenji Plajberk bil	leta
zato obstaja trajnostna krajevna	za ohranitev šole, to je zakon o	1958 samostojna občina,	igra
odločilno vlogo, ki je zanimiva tudi v zvezi z razsodbo ustavnega sodišča.
Zupan pa tudi ugotavlja, da občina ne jamči za ohranitev ekspozitumega razreda na vasi.
Odlok deželne vlade z dne 8. 8. 2002 o ukinitvi šole v Slovenjem Plajberku in njeni spremembi v ekspozituro LS 1 v Borovljah, seveda ne upošteva zgoraj-šnjih argumentov občine, predvsem pa ne obljube deželnega glavarja. V odloku piše, da je deželna vlada leta 2001 načrtovano namero (ukinitev LS Slovenj Plajberk in sprememba v ekspozituro) preložila za eno leto, zaradi česar jo je treba v šolskem letu 2002/2003 uresničiti.
V odloku še piše, da ugovorov občine in domačinov niso mogli upoštevati zaradi jasnih zakonskih določil, ki predpisujejo, da je treba šole z manj kot 20 otroki ukiniti.
Franc Wakounig
SVEČE, SLIKARJI IN UMETNOST
Nad dve desetletji trajajoča simbioza
Doli teče vince briško Damjana Podveršiča
1 I soboto, 31. avgusta 2002, V zvečer se je iztekel letošnji, že 22. sveški slikarski teden. Po utečeni navadi so sodelujoči likovniki svoje sveške stvaritve predstavili v Adamovi dvorani.
Dvorana in umetniški eksponati vsakič tvorijo svojstveno prostorsko-artificialno sožitje, ki je že od prvega tedna sem eden od viškov prireditve. Pravzaprav velja poudariti, da zaključek tedna v svojem jedru živi in črpa iz enkratnosti prostora, to je od oziroma iz Adamove dvorane.
Jasno, tudi letos je zaključek bil odmeven dogodek. Predsednica SPD »Kočna« Tatjana Feinig je z zadoščenjem poročala o bogati ponudbi, ki so se je obiskovalci z veseljem poslužili, najsi je to bila dopoldanska slikarska matineja z otroki ali pa popoldanski jezikovni tečaj slovenščine. Ali pa večerne prireditve, od pokušnje briškega vina do domačega ovčjega prigrizka, od Goršeto-ve galerije preko Adama do Martinca. Vmes pa petje moškega zbora »Kočne«, džez, oboje pod taktirko Tonča Feini-ga, in dobra družabnost. Nad
vsem pa, in to tudi v dobesednem pomenu besede, so ustvar-jale/i slikarke in slikarji, dva celo na podstrešju stare šole.
Vsi so dejali, da so Sveče bile pravzaprav oddih, daleč od tiste moralne dolžnosti, da moraš na koncu nekaj pokazati. Češ, čemu pa smo te povabili? Na koncu so vsi imeli veliko pokazati, kajti okolje, ljudje,
svetloba zgodnje jeseni, glasba govorice, in pa dobro počutje so jih podžigali, da so ustvarjali.
V soboto zvečer, ko je napočil trenutek slovesa, so Jana Pečar, Pope, Breda Varl, Uwe Bressnik, Hanzi Jani Mlečnik, Niclas Anatol Walkensteiner in Emi Čero-Friedl ter Andreja Lepuschitz, Snježana Rehak-Višnjič in Andreja Sturm z
otožnostjo v srcu ugotavljali, da je odhod iz Sveč težak, ker so postali del vaške skupnosti. Sprejela jih je z vso njihovo različnostjo in jim nudila umirjenost vaškega vsakdana, lepote kraja, predvsem pa toplino in
prisrčnost ljudi. Morda je mimo vseh političnih in zgodovinskih pomembnosti, ki so spremljale in sooblikovale podobo, značaj in nastajanje tega tedna, prav to njegov čar. Kaj vemo?
Pri »Kočni« bo zdaj pobera tedna. Gotovo bo dobra. Po kratkem oddihu pa se bojo v Svečah spet začele priprave na slikarski teden, ki bo že 23. zapored.	Franc Wakounig
ODPOKLIC JANKA TOLMAJERJA
Posledica
deželne
personalne
politike
H redsednik sednik Enotne li-I ste, Andrej Wakounig, je dogodke okoli imenovanja Janka Tolmajerja za šolskega nadzornika v Celovcu in odpoklica s tega mesta označil kot »značilno za Haiderjevo
personalno politiko«, ki postaja »vse bolj groteskna« in podrejena strankarskim ciljem FP. Zasedanje vodilnih mest po strankarski pripadnosti na Koroškem ni omejeno samo na deželno vlado. To potrjuje primer Janka Tolmajerja, ki je bil najboljši kandidat za nadzor-niško mesto. Ker »očitno ni ustrezal političnim intencijam in je poleg tega Slovenec«, je bil že po dveh urah odpoklican. Wakounig ugotavlja, daje Haiderjeva personalna politika že povsem zasenčila nekdanjo socialistično prakso dodeljevanja služb zgolj po strankarski pripadnosti.
/^vbčina Bilčovs je prejšnjo vy nedeljo upravičeno slavila: saj je v okviru dostojne slovesnosti bil odprt in svojemu namenu predan nov gasilski dom, hkrati pa je občina končno dobila svoj grb. Da je istega dne domači župnik in boroveljski dekan Poldej Kassl obhajal svojo sedemdesetletnico, pa je celotni slovesnosti dalo še poseben pečat in gotovo tudi dodaten blagoslov od zgoraj.
Zanimanje in radovednost
Odkritje gasilskega doma običajno ni zadeva, ki bi na široko razburjala duhove in zbujala zanimanje. V bilčovškem primeru pa je prav zaradi očitnih osebnih računov določenih oseb in gonje proti dvojezičnemu napisu na gasilskem domu zadobilo dinamiko, ki je segla daleč preko občinskih meja.
V nedeljo, 1. 9. 2002 o tem grenkem priokusu ni bilo sledu, v govorih sta bila poudarjena skrb in dolžnost gasilcev za skupnost ter pomen solidarnosti, ki presega meje. Pri tem so govorniki poudarili pomen dvojezičnosti kot značilnosti Bilčovsa in posebne vezi med prebivalstvom. Ta pomen se še posebej izraža v grbu.
Harmonija in vzajemnost
Slovesnost se je pričela s troje-zično (slovensko, latinsko, nemško) mašo, med katero je pel domači cerkveni zbor pod vodstvom Marjana Gasserja. Župnik Kassl se je gasilcem zahvalil za sodelovanje in izrazil upanje, da bi harmonija vladala tudi naprej in da bi gasilci še naprej delovali v duhu vzajemnosti, krščanske ljubezni do bližnjega in po vzoru patrona sv. Florjana. Priprošnje v obeh deželnih jezikih je bral gasilski načelnik Hanzi Mischkulnik.
Gasilski dom je bil zgrajen v dobrem letu dni, dežela je zanj
izraža v dvojezičnosti občine, kot sta izrazila deželni referent za občine Wurmitzer in županja Šte-fi Quantschnig. Županja je izrabila priložnost, da je posredno odgovorila tudi na gonjo prejšnjih dni proti dvojezičnemu napisu na gasilskem domu. Z geslom »Skupno smo močnejši« je zagovarjala napis na domu, hkrati pa s skrbjo ugotovila, da znani stari predsodki ogrožajo to skupnost slovensko - in nemškogovorečih in dvojezični značaj občine, ki se odraža tudi v njenem uradnem dvojezičnem imenu.
Pot žive tolerance
Zato ne more razumeti, kako nekateri v dobi miru ogrožajo
to skupnost. Občina ima nalogo, da to skupnost in medsebojno spoštovanje ohranja živo. Gasilcem je namenila misel, da morajo besedam o skupnosti slediti tudi dejanja. Svoj govor je zaključila s stavkom »poti žive tolerance in skupnosti ne bom zapustila!«
Zapleti okoli dvojezičnga napisa so vplivali tudi na govore predstavnikov političnih strank. Okrajni predsednik socialdemokratov Rudi Schober je menil da je važno, kar se dogaja v domu. Prebivalstvo naj ne naseda poskusom razdvajanja, namesto olja v ogenj je treba priliti olja na odprte rane. Robert Lutschounig (VP) je menil, da politika pri gasilcih ne sme igrati vloge, Sigisbert Dolinschek (FP) pa je ponovil znano svobodnjaško stališče, da naj občine odločajo o dvojezičnosti, ne pa Celovec ali Dunaj.
Odprtja gasilskega doma so se udeležile delegacije gasilcev iz Koroške ter Nižje Avstrije in Štajerske, pela sta še Moški pe-vsi zbor »Bilka« in Gemischter Chor iz Bilčovsa, mladina pa je v obeh deželnih jezikih deklamirala pesmi gasilcem v čast in veselje.
Posebnih čestitk pa je bil deležen dekan Leopold Kassl. Njim se pridružuje tudi uredništvo Slovenskega vestnika: še ad multos annos, da jih bo precej več kot 34 v Bilčovsu in mnogo več kot 70 v knjigi življenja.	Franc Wakounig
Župnik Leopold Kassl
prispevala 456.000 evrov, načrt pa je naredil arhitekt Omansiek. Pri gradnji so sodelovala tudi domača podjetja Gasser, Kru-schitz, Hedenik, Kropivnik in Sprachowitz. Dom je nedvomno najlepše darilo bilčovskim ognjegascem, saj bojo čez štiri leta obhajali 100 letnico svojega obstoja. Brizgalko, ki jim je pred nedavnim odpovedala, bo nadomestil deželni gasilski referent Georg Wurmitzer.
Ključ za gasilski dom sta načelniku Mischkulniku preda-
la županja Štefi Quaantschnig in referent Georg Wurmitzer.
Grb in zastava
Zatem je sledila predaja grba in zastave v zlato-modrih barvah. Zlata ponazarja kmetijstvo, modra pa vode Drave in Ho-diškega jezera, ki sta meji občine. Pletenina simbolizira nekdanjo obrt pletenja košov (na to spominja ime domačije »pri Košarju« na Gori), pletenina pa poudarja tudi povezanost ljudi, ki se najbolj plemenito in vidno ter slišno
NOV GASILSKI DOM IN OBČINSKI GRB
V Bilčovsu slovesno brez zapletljajev
Štefi Quantschnig in Georg Wurmitzer z grbom in v družbi dveh komunalnih politikov
KOMENTAR
■ Zakaj je naziv občine na grbu samo nemški, ne pa dvojezičen »Ludmannsdorf-Bilčovs«, nihče ni vedel ali hotel povedati. Ravnatelj detelnega arhiva 'Wilhelm Wadi je dejal, da je njegova hiša sodelovala pri heraldičnih vprašanjih in
pri oblikovanju grba, za ime in obliko imena občine pa je pristojna deželna vlada, ki ga mora po določilih Splošnega občinskega reda odrediti. Sklep občine o dvojezičnem imenu očitno ne zadošča.
F. W.
QliberSki jormak, najbolj pril-r jubljeno ljudsko slavje v Podjuni, je vedno spet obiska vreden. Letos je bilo organizatorjem vreme zelo naklonjeno in okrog 100.000 ljudi od blizu in daleč si je ogledalo sejem na travniku. Na 4,5 ha veliki razstavni površini je 400 razstavl-jalcev iz Slovenije, Hrvaške, Italije in Avstrije ponujalo obiskovalcem svoje proizvode Poleg tega je bila na ogled razstava kmečkih strojev, posebna razstava »Narava-divjad-lov«, šotor »Alpe-Jadran«, kramarski sejem, mednarodno srečanje upokojencev (letos že desetič) v šotoru SPD »Edinost«, mednarodni praznik pihalne godbe, srečolov, zabaviščni park idr.
Ob izredno lepem poznopo-letnem vremenu je spremljalo tisoče ljudi tradicionalno slavnostno povorko po glavnem trgu Pliberka, na kateri sodelujejo domala vsa domača podjetja in kulturna društva. Po naznani-
609. PLIBERŠKI JORMAK
Soglasna podpora projekta na Peci
	
	
Nasmejana Andi in Dana z lectovima kruhkoma iz Železne Kaple	Foto: Siukeij
lu o odprtju trga je sledila v šotoru ob navzočnosti zvezne in deželne politprominence otvoritev 609. pli-berškega sejma.
Predstavitev
regij
Tržni referent in podžupan Stefan Visotschnig je v obeh deželnih jezikih pozdravil številne častne goste, med drugim:	ministra
Martina Barten-steina, državno sekretarko za turizem Mares Rossmann, dež. glavarja Haiderja, deželne svetnike Ambrozyja, Pfeiffenbergerja, Wurmitzerja, žu-
pane sosednjih občin onstran meje Janeza Praperja (Mežica), Drašiča (Prevalje), Dragovana (Metlika), Primožiča (Lovran), župane iz Italije in pa seveda župane velikovškega okraja.
Visotschnig je dejal, da poteka jormak v znamenju prijateljstva in dobrega prekomejnega sodelovanja. Želel je vsem razsta-vljalcem gospodarskega uspeha, obiskovalcem pa veliko zabave in družabnega veselja. Izrazil pa je tudi skrb nad nazadovanjem števila prebivalstva in posledicami. Grozi namreč zapiranje šol in okrnitev infrastrukture. Kot pozitivno je ocenil gradnjo mostu čez Dravo pri Lipici.
Uresničiti projekt na Peci
Kot tržni referent se je tudi župan mestne občine Pliberk Raimund Grilc zavzel za uresničitev zimsko športnega centra na Peci. Nadalje je dejal, da je jormak tudi stičišče regij alpe-ja-dranskega prostora. Sejemsko
prireditev je označil kot prispevek v malem v smislu evropske ideje in zgled za visoko politiko v širšem pomenu.
Deželni glavar Haider kot tudi vsi deželni svetniki in predstavnika zvezne politike so s podpisi dokumentirali, da bodo projekt na Peci tudi gmotno podprli. Govornik iniciative za izgradnjo smučišča na Peci, hotelir Christian Breznik, jih je prosil za podporo tega projekta, ki je pomemben za razvoj turizma v podjunski regiji.
Priznanja
Občina Pliberk vsako leto podeljuje dolgoletnim razstavljal-cem posebna priznanja za njihovo zvestobo. Med drugim je priznanje iz rok župana Rajmunda Grilca prejel tudi fotograf Našega Tednika Marjan Fera, ki že četrt stoletja z objektivni budno spremlja dogajanje na jormaku.
Mirko Štukelj
Q reteklo nedeljo je vabil I UNIKUM (Univerzitetni kulturni center na celovški univerzi) na akcijo muzej, ki je sestavni del prekomejnega projekta »Schöne Öde, lepa pušča, bella brulla«. Kar lepo število izletnikov se je z avtobusom in privatnimi vozili podalo v tri regionalne muzeje: v domovinski muzej v Podkloštru, nato v rudarski muzej Rabelj (Raibl, Cave del Predil) in za zaključek v Gornjesavski muzej Jesenice.
Opoldne se je zbralo pred menzo nekaj ducatov potnikov različnih starostnih skupin, med njimi je bilo tudi nekaj mlajših obrazov, da se podajo na ekspedicijo v nekdanje centre rudarstva. Pot je vodila v Šentjanž, kjer je še pristopilo nekaj oseb, med njimi tudi predstavnika k & k centra Trude Wie-ser-Moschitz in Andreas Berchtold. Nato je šla »rajža« skozi zeleni Rož preko Bistrice in Šentjakoba v Podklošter.
Pred domovinskim muzejem so se potem izletniki zdužili z udeleženci iz Beljaka, tam sta tudi vse prijazno pozdravila uni-kovca Emil Krištof in Gerhard Pilgram. Pozdravne besede je udeležencem te akcije spregovoril tudi podžupan tržne občine Podklošter Erich Kessler. Nato je Gerhard Pilgram razložil namen te muzejske akcije, ki jo je popestrilo sedem umetnikov in umetnic. Ti so se poprej seznanili na kraju samem z muzejskimi zbirkami in z njihovimi vsebinami ter specifičnim izrazom. »Zamisel je bila s časovno določenimi posegi v obstoječe zbirke posredovati obiskovalcem nov, drug pogled na dozdevno znano. Namen nikakor ni bil olepšati zbirke, jih izboljšati ali pa obogatiti z umetnostjo. Umetnost ne more konkurirati s kraji, ki so napolnjeni z zgodovino in so neke vrste akumulatorji spominjanja. Cilj je bil z malimi iritacijami in motnjami prestreči rutino obiskovalcev takih zbirk v muzejih.«
Domovinski muzej
Domovinski muzej v Podkloštru je bil ustanovljen leta 1972 in se nahaja v nekdanji stari občini, v neposredni bližini propadlega samostana. Zbirka obsega predmete kmečkega življenja, gozdarstva, rudarstva itd. Muzej je gotovo eden naj-
GOSTJE IZ ZAKARPATJA
Stiki in izkušnje za boljši jutri
r redi avgusta je skupina me-3 nedžerjev za regionalni razvoj, komunalnih politikov, turističnih delavcev in zastopnikov kmetijskih zadrug iz Za-karpatja v Ukrajini bila na večdnevnem obisku na Koroškem, kjer so spoznali poti in možnosti družbenega razvoja po zasebni in uradni plati.
Pred rudarskim muzejem v Rablju. Vodja muzeja Claudio Pohar (levo) in Unikumovca Esther Schmidt (sredina), Gerhard Pilgram (desno)
Unikumovec Emil Krištof, kustosinja Gornjesavskega muzeja Nataša Ko-košinek in umetnik Roberto Pači Dalo (z leve)
AKCIJA UNIKUM
»Museum, museo, muzej« - Tudi pušča ima svoj čar
Obiskovalci pri ogledu rudarske zbirke in umetniših del Foto: Štukelj
bolj natrpanih in zaprašenih muzejev na Koroškem.
Umetniški duo, medijska in akcijska umetnika Halt & Bo-ring, ki z domovino in ljudsko kulturo nimata kaj opraviti, sta poskrbela za pravcati kontrastni program. Halt & Boring sta izvedla v Podkloštru plakatno akcijo, kjer sta vsakdanjik tematizirala z elementi komercialne propagande. Akcija je dvignila veliko prahu, umetnika pa je celo pridržala žandarmerija. Vse to je v muzeju dokumentirano z video posnetki in z malimi slikovnimi katalogi.
Po osvežitvi in s pogovori z umetniki smo se z busom preko Trbiža in vijugastih cestnih odsekov pripeljali v Cave del Predil (Rajbelj, Raibl).
Rudarska zbirka
V tem kraju je še pred 50 leti živelo 2.000 ljudi in bilo zaposlenih 1.150 rudarjev. Danes živi ob vznožju Kraljevske špice le še približno 400 oseb. Ta kraj je doživel viške in padce v 500 letni pestri in menjajoči se zgodovini in razvoja rudarstva (cink in svinec). Menjavali so se koncesionarji, lastniške družbe in upravniki. Od leta 1970 je število zaposlenih nenehno upadalo, 1. junija 1991 pa so rudnik dokončno zaprli. Še danes so vidna ob vznožju strmega pobočja razne zarjavele rudarske naprave, stroji idr. V centru kraja se nahajata nova in stara cerkev, spomenik rudarstva, stanovanjski blok, kavarna »Da Pao-
la« in rudarski muzej, poln zgodovine težkega dela in borbe za preživetje v tem nekdanjem rudarskem centru ob tromeji.
Pred muzejem je na stopnišču vse goste, med njimi tudi obiskovalce iz drugih krajev Italije, srčno pozdravil vodja muzeja Claudio Pohar, nato pa je Gerhard pojasnil umetniški pristop oziroma dela štirih umetnikov in umetnic, (Uwe Bres-snik, Veronika Hauer, Reinhard Blum in Oona Peyrer-Heim-stätt), ki so se na licu mesta seznanili z zbirko muzeja. Ustvarili so 12 del pod naslovom »Cave-man«. Objekti so dokument kreativnega procesa, eksperimenta brez določenega cilja.
V muzeju samem so umetniki obiskovalcem razložili svoja dela in namen ustvarjanja, razvijali so se pogovori in asociacije ... Po ogledu je kar zraven v kavarni bila majhna pogostitev
s kavo, torto in vinom. Ob 18. uri odhod na mejo (čakanje zaradi mejnih formalnosti) in preko Kranjske Gore v Jesenice.
Gornjesavski muzej Jesenice
Jeseniški železarji so svoje železarske predmete zbirali po Gorenjskem in leta 1954 odprli stalno zbirko. Predstavili so jo v nekdanji fužinski Bucelleni-Ruardovi graščini iz sredine 16. stoletja na Stari Savi, tik ob Savi Dolinki. Zbirko je vse od ustanovitve vodil Tehniški muzej Železarne Jesenice. Od leta 1992 je skrb zanjo prevzel občinski Muzej Jesenice, danes pa je pod tu-torstvom Gornjesavskega muzeja Jesenice. Z rudarstvom so se ukvarjali na severu Karavank že pred 600 leti. Muzej hrani okrog 5.000 eksponatov. Zagotovo pa svojo zanimivost predstavljajo številni predmeti z raznolikih področij življenja in dela jese-
niškega fužinarja, oglarja, rudarja, kovača, skratka železarja-ko-vinarja.
Tudi tukaj, ob šumeči reki Savi, je pozdravil najprej vse navzoče unikumovec Emil Krištof, ki je predstavil umetnika Roberta Pači Dalo iz Italije, nato pa je še spregovorila kustosinja Nataša Kokošinek. Po ogledu muzeja je na prostem, pod milim nebom in deloma zgodnji temi, specijalist za elektronsko glasbo Dalo, projiciral na cerkveno steno slike, video posnetke iz okolice Jesenic, arhivske posnetke okrog železarstva in družbenim dogajanjem v tem nekoč pomembnem industrijskem kraju. Slikovno inštalacijo je obogatil in pomešal s specifičnimi zvoki v zvezi z rudarjenjem, in pridelovanjem železa.
Zaključne prijazne pogostitve z domačimi pridelki in pijačo so se prav vsi veselili, lakota je že bila velika, vmes živahni pogovori, spoznavanja ... in nato odhod čez Ljubelj. Utrujeni in polni raznolikih muzejskih in krajevnih vtisov so se izletniki vrnili na domove.
Umetniška dela so na ogled v teh muzejih še do 6. oktobra 2002. Informacije: www.uni-kum.ac.at.. tel: 0043/463/2700-9712,0043/664/4511854
Naslednja akcija v okviru tega prekomejnega projekta bo v nedeljo 22. 9., na Bistrici v Rožu (pri gostilni Kurasch), Rablju in Jesenicah (fo-toinštalacije v javnem prostoru). Vabljeni!	M. Š.
Po osamosvojitvi Ukrajine leta 1991 se je za Zakarpatje končala doba zaprte meje, napočil je čas razvoja v demokratični in odprti družbi. Ljudje v Zakarpatju te priložnosti niso hoteli in nočejo zamuditi, in so sprostili vse razpoložljive energije v prid razvoja pokrajine. Sem sodi tudi navezovanje stikov z državnimi, poldržavnimi in civilnimi ustanovami v ostali Evropi, ker hočejo koristiti njihove bogate razvojne izkušnje, ob tem pa se hočejo izogniti napakam, ki običajno spremljajo takšen razvoj. Med ustanovami, ki so Zakarpatčanom nesebično ponudile svojo pomoč in podporo, je tudi kooperativa
Longo mai, ki je gostom zdaj Pridobljene izkušnje so za nudila tudi svoje gostoljubje. goste bile zelo dragocene, saj so
Z »ganka« je lep razgled po deželi
doslej skoraj vsi bili zaposleni v birokratsko-upravnem sektorju v pokrajini. Zdaj pa morajo samostojno razvijati podjetniške in oblikovalne dejavnosti.
Gostje so med drugim obiskali Smrtnikovo domačijo v Kortah, seznanili so se z predelovalno dejavnostjo pri Piskerniku na Obirskem, s pli-berškim županom Rajmundom Grilcem so prerešetali številna sodobna komunalnopolitična vprašanja, srečali pa so se tudi z nekaterimi koroškimi novinarji in komunalnimi politiki.
Ukrajinski gostje so svojo pot nabiranja izkušenj nadaljevali v Francijo, pred tem pa so vabili na obisk v Zakarpatju. g.-f.
PRIREDITVE
PETEK, 6. 9.__________________
SELE, farni dom - KPD Sele
20.30	Koncert rock-skupine »BaLiš» po geslom »Zadnji poljub poletja«
SOBOTA, 7. 9._________________
ŽELEZNA KAPLA, Griesplatz (občinski urad) - Društvo gorskih kmetov doline Bele
09.00	6. Coppla kaša-veselica. Otroški program pri otroškem vrtcu, tombola s kmečkimi izdelki, žaganje hlodov z ročno žago, domače živali za otroke idr.
Igra Trio Pegrin. Ob 11. uri otvoritev
GLOBASNICA, na gori sv. Heme
15.30	»Ad fontes-k izvirom-Quellen suchen«. Spremstvo na duhovni poti in meditacijski stezi - v slovenskem jeziku
GLOBASNICA, na gori sv. Heme
16.00	»Ad fontes-k izvirom-Quellen suchen«. Spremstvo na duhovni poti in meditacijski stezi - v nemškem jeziku
BILČOVS, gostilna Koren -Enotna lista Bilčovs
20.30	Poletna veselita Enotne liste Bilčovs. Igra ansambel Rosa
NEDELJA, 8. 9.________________
ŽELEZNA KAPLA, pri Devici Mariji, v Trnju -Župnijski zrad Železna Kapla
07.30	Romarski dan s sv. mašami ob 08.30 in 10.00
ŽELEZNA KAPLA, pri Wölfelnu-Prušniku v Lobniku - ZKP, SPD Zarja, SPD Valentin Polanšek,
ŠD Obir
07.30	Spominski pohod »Po poteh Johana, Gašperja in Lenarta«. Zaključek med 14. in 15. uro pri Peršmanu v Podpeci
ŠENTJANŽ, k & k -»SPD Šentjanž«
10.00	Vaški praznik. Program: otroški boljši trg, glasba, zabava, jedača, pijača, tombola,
igra za otroke in odrasle
10.30	»Rdeča kapica« v okviru vaškega praznika
RADIŠE, kulturni dom - ZSI
14.00	Redni občni zbor Zveze slovenskih izseljencev
SREDA, 11. 9.________________
TINJE, Katoliški dom Sodalitas 19.30 Tinjska serija prireditev »Spor zaradi krajevnih napisov - kriza ali šansa? Predavanje:
Ohranitev jezikovne raznolikosti v Evropi; jjredavatelj Romedi Arquint, Švica
ČETRTEK, 12. 9.______________
TINJE, Katoliški dom Sodalitas
19.30	Koncert. Igrata: Renarda Peti iz Albanije in Alexandra Fheodoroff iz Celovca
SOBOTA, 14. 9._______________
GLOBASNICA, na gori sv. Heme
15.30	»Ad fontes-k izvirom-Quellen suchen«. Spremstvo na duhovni poti in meditacijski stezi - v slovenskem jeziku
GLOBASNICA, na gori sv. Heme
16.00	»Ad fontes-k izvirom-Quellen suchen«. Spremstvo na duhovni poti in meditacijski stezi - v nemškem jeziku
NEDELJA, 15. 9.______________
GLOBASNICA, na gori sv. Heme - Fara Globasnica
08.00	Rozalsko žegnanje; sv. maše ob 9. 10. in 11. uri
ŠENTJAKOB, Farna dvorana -Društvo upokojencev Šentjakob
14.00	Družabno srečanje in filmska prezentacija dr. Herte Maurer-Lausegger »0 saneh«
SREDA, 18. 9.________________
ŠENTJANŽ, k & k - k & k
20.00	»Okus po moškem« (gledališki abo). Gostuje Slovensko stalno gledališče Trst.
SOBOTA, 21. 9.________________
KOSTANJE, v Drabosnjakovem domu - SPD »Drabosnjak«, KKZ, SPZ in SNI Urban Jarnik
14.30	Odprtje etnološkega muzeja »Drabosnjakov dom«
ŠENTPRIMOŽ, kulturni dom -SPZ, Glasbeno gledališče Gabriel, SPD Danica
20.00 Premiera glasbenega kabareta »čisto čezz«
PRAZNUJEJO: Denise Čik -11. rojstni dan; Elena Maria Mochar- 10. rojstni dan; Marija Žuntar, Stefan Kristan in Janez Kolter - osebni prazniki; Albert Piskernik iz Sel-Borovnica - 70. rojstni dan; Milli Roschman - 28. rojstni dan; Justina Koletnik, Matevž Nachbar, Horst Koletnik, Fredi Uranšek, Nina Koletnik, Marica Maček, Franc Koletnik in Lipej Kolenik vsi iz Čirkovč -osebni prazniki; Hilda Gotthard iz Dul pri Šmohorju - rojstni dan; Michaela VVo-schitz iz Gorič pri Miklavčevem - rojstni dan; Manfred Kranjc ml. iz Vogrč - rojstni dan; Rozi Strmčnik - 50. rojstni dan; Anni Zidej iz Vogrč - 20. rojstni dan; Valentina Plösch iz Vogrč - 4. rojstni dan; Miha Lubas iz Vogrč - 80. rojstni dan; Eric Wörfl iz Strpne vasi - 60. rojstni dan; Edit Hribernik s Šajde - osebni praznik; Zofija Kandur iz Lovank - osebni praznik; Rozalija Kassl iz Horc - osebni praz-
nik; Breda Župane iz Železne Kaple -osebni praznik; Mateja Nachbar - rojstni dan; Mari in Hanzi Smrtnik - rojstna dneva; Mici Štern iz Suhe pri Miklavčevem - 50. rojstni dan; Sabina Buchwald iz Nonče vasi - osebni praznik; Zalka Mandl - osebni praznik; Anita in Jožko Hudi iz Nonče vasi - 33. letnica poroke; Marko Lesjak - rojstni dan; Mara Kušej iz Pliberka - rojstni dan; Pavel in Fridej Rudolf - rojstna dneva; Rozalija Wutte -god; Neža Sadjak iz Rinkol - 75, rojstni dan; Saša VVakounig - rojstni dan; Uši in Daniel Urank iz Encelne vasi - rojstna dneva; Matijas Rosenzopf iz Breške vasi - 12. rojstni dan; Marianne Mautz z Sel-Šajda - 40. rojstni dan; Marija Ogris z Sel-Šajda - 50. rojstni dan; Bernarda Doujak iz Železne Kaple - rojstni dan; Janko Kulmesch - 50. rojstni dan; Rafael Bojnik iz Breznice pri Medvedu - rojstni dan; Nežka in Fric Kert - osebno slavje;
Za posredovanje imen slavljenk in slavljencev se zahvaljujemo predvsem slovenskemu oddelku ORF v Celovcu!
Za delo v prodajnem salonu pohištva v Celovcu iščemo
komunikativne in samostojne sodelavce:
1.	Prodajalca/prodajalko (svetovalec/sodelavka pri prodaji notranje opreme)
2.	Poslovodjo/poslovodkinjo
Zaželene izkušnje s prodajo pohištva, uporabno znanje programov Word, Excel in uporabe interneta.
Tehnična izobrazba je prednost.
Prav tako iščemo partnerje za montažo pohištva pri strankah!
Prošnje pošljite na naslov uredništva v 8 dneh pod šifro »AKRON«.
Slovenska študijska knjižnica v
Celovcu obvešča uporabnike, da bo zaradi gradbenih del od 8. 7. do predvidoma 30. 9. 2002 zaprta.
HOTEL KOROTAN -DUNAJ JE SEPTEMBRA NAJLEPŠI
Nudimo ugodne cene in nočitve, za otroke zastonj
Tel. 0043-1-403-41-93, faks 0043- 1-403-41-93-99 e-pošta: office@korotan.com
Zajtrk s profilom
Gost v oddaji Zajtrk s profilom je geolog Adrijan Košir, koordinator razstave Dinozavri Krasa in Istre, ki je trenutno na ogled na Ljubljanskem gradu. Z njim se bo pogovarjala Barbara Predin.
V GRADCU oddamo opremljeno sobo študentu v stanovanjski skupnosti/ WG Majhen-Jager Tel.: 0676 9304453 ali 0463 54906
Slovenski vestnik - usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin.
tel. 0463/514300-0 • faks -71 e-mail: sonja.wakounig@slo.at
UREDNICA
Sonja Wakounig...............................(-50)
Tajništvo.......................Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba ..............Milka Kokot (-40)
Prireditve ................Andrea Metschina (-22)
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566
-----------------------VSI-------------------------
Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE - teletekst 299
ČE 5. 9.1 18.10 Rož - Podjuna - Zilja
PE 6. 9.1 18.10 Utrip kulture_________
SO 7. 9.118.10 Od pesmi do pesmi - ...
NE 8. 9. I 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! 18.00 Glasbena
PO 9. 9. I 18.00 Kratek stik__________
TO 10. 9.1 18.10 Otroški spored_______
SR 11. 9. I 18.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerni spored__________________
DOBER DAN, KOROŠKA
NE 8. 9. | 13.30 ORF 2 • DOBER DAN KOROŠKA • Dejanja namesto lepih besed o strpnosti in sožitju: v dvojezični občini Bilčovs so na pročelje novega gasilskega doma namestili napis z dvojezičnim krajevnim imenom • Ta teden je prejel tudi boroveljski župan Krainer pismo deželnega šolskega referenta, z njim pa poziv, da mora preurediti malo dvojezično ljudsko šolo v Slovenjem Plajberku v ekspozituro boroveljske ljudske šole • »Na koroški zemlji«: glasbeno po poteh naše zgodovine z družino Artač iz Galicije • Nedaleč od obalnih mest slovenske Istre, v bolj ali manj pozabljenih predelih okoli Hrvojev, so fuži prava značilnost domače kuhinje. Alice Tripar testenine do danes zvija ročno, najboljši pa so fuži s tartufi.
PO 9. 9. | 3.35 ORF 2 15.55 TV SL01 (Pon.)
RADIO DVA - 105,5
DNEVNI SPORED OD PONEDELJKA DO PETKA: 6.00 Dobro jutro 9.00 Solin poper 12.07 Žurnal, nato glasba 3 krat 3 13.00 Klub Radio dva 15.00 Lepa ura 17.17 Žurnal 17.30 Naša pesem________________________
SO I 6.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna) 7.00 Domača budilka 8.30 Otroški vrtiljak 9.00 Sobotno dopoldne 12.00 Glasbena 3 krat 3 13.00 Evropa v enem tednu 13.23 Glasba 14.00 Slovenske popevke 15.00 Farant____________________
NE I 6.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna) 7.00 Domača budilka 8.30 Zajtrk s profilom 10.00 Zimzelene melodije 10.30 Svetopisemske zgodbe 11.00 Iz zlate dvorane 12.00 Glasbena 3 krat 3 13.00 Radio dva v zrcalu 15.30 Narodnozabavna in zborovska glasba 16.00 Vikend___________
RADIO AGORA 105,5
Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mail: agora@magnet.at
PE 6. 9.1 19.00 Zrcalo kulture kulturni magazin (pon. 7. 9., 1.00) 20.06 Proud to be loud oddaja o rocku in punk-rocku
23.00 Rdeči Boogie_____________________
SO 7. 9.1 19.00 Special: Pustolovščina vzgoje: šola (pon. 8. 9., 1.00) 20.06 Yugo-Rock Oddaja z jugoslovansko glasbo 23.00 Siesta: oddaja nonsensa in kabareta____
NE 8. 9.1 19.00 Musič for the Masses
Nove zgoščenke, glasbene novice, predstavitev skupin, recenzije filmov 22.00 For those about to Rock vse to, kar dru-gi nikoli ne bi vrteli_________________
PO 9. 9. I 18.00 Zdrava ura: oddajo vodi dr. Franz Wutti 21.00 Take the Jazz Train 24.00 Forum: V oddaji za ponočnjake podajamo referate in posnetke zborovanj, simpozij in predavanj_______
TO 10. 9. I 19.00 V pogovoru Stefan Schellander (pon. 11. 9., 1.00) 21.00 Noche Latina 23.00 Vešča Glasba vseh stilističnih in zemljepisnih smeri_____
SR 11. 9.119.00 Literarna kavama Literarna delavnica: Iris Stromberger (pon. 12. 9., 1.00) 21.00 Voz latina 22.30 Madforce
ČE 12. 9.1 19.00 Po Koroškem Poletna akademija na gradu Hrastovica; šola spominjanja (pon. 13. 9., 1.00 ) 21.00 Freak an'Style oddaja o računalnikih in internetu
PLANINSTVO
Visoko nad Gitschtalom
Qpet me je zaneslo k Belemu «Jjezeru/Weissensee. Tokrat iz Techendorfa preko mostu z južne obale jezera s štirisedežno sedežnico na planino Naggler Alm in peš dalje do eno uro in pol oddaljene planinske koče Kohlrösl Hütte (1533m), ki pa se že nahaja na drugi južni strani Ziljskih Alp visoko nad dolino Gitschtal. Do te lepo oskrbovane koče sta dve poti: daljša lagodna po gozdni cesti in krajša bolj strma deloma po grebenu Ziljskih Alp.
Na grebenu Ziljskih alp
S spremljevalko sva se odločila za daljšo pot, ki se po lepo oskrbovani cesti vije preko prevala na južno stran Ziljskih Alp na lepo urejeno planino Ja-
dersdorfer Alm z več pastirskimi stanovi. Se deset minut najprej in bila sva na cilju pri prijazni koči, ki se nahaja na izredno strmem pobočju tako, da
sem imel občutek, ko sem videl globoko pod seboj naselja v dolini Gitschtal, da se nahajam v letalu. Zaradi hladnega meglenega vremena ni bilo pravega razgleda. Le Poludnik je kukal iz oblakov. Jasno pa se je odražal bližnji nasprotni stegnjeni greben zahodno nad Gitschtalom, Guggenberg.
Pri prijetnem vzponu skozi senčne gozdove severnega pobočja Ziljskih Alp sva na nekaterih mestih, ob poti so cveteli sicer redki rdečebledi rododendroni, uživala čudovito lep razgled na Belo jezero, ko pa je v nasprotju s tem imenom temno-plavo. Le na nekaterih mestih ob bregovih, kamor so hudourniki z višin nanesli beli apnenec, je svetlozeleno. Menda
so mu prav zaradi tega belega apnenca, ki zelo spremeni bar-no obrežja na svetlo, dali ime Belo jezero. To razliko med temnim in svetlim jezerom najbolj opažaš prav z višin.
Na povratku po krajši vendar bolj strmi poti, ki se deloma vleče tudi po grebenu Ziljskih Alp, se je nudil razgled tudi proti zahodu in severu na mogočni Reiskofel, Kreuzeckovo in Latschurjevo gorsko skupino. Na poti sva srečala mnogo tujih turistov, ki so se pripeljali od daleč občudovat ta naravni raj ob Belem jezeru. Zakaj ga ne bi tudi mi obiskali, ko ga imamo tako blizu. Dostopen je iz Dravske in Ziljske doline. Okorajžite se in obiščite ta naravni juvel, ne bo vam žal!	I. u.
FOTOGRAFSKEMU KOLEGI MARJANU
Še na mnoga desetletja!
Qred nedavnim je Marjan I Fera, fotografski kolega in dolgoletni sodelavec pri Našem tedniku, praznoval svoj osebni praznik. Povabil je prijatelje in znance, ki so to pojmovali kot čast in priznanje. Tudi jaz.
Preteklo soboto je Marjan prejel odlikovanje pliberške občine, ker že dolga leta s svojo fotografsko kamero spremlja živžav in dogajanje na jormaku in tako tudi za poznejše rodove dokumentira, kako so v njegovem času ljudje živeli. To priznanje si je več kot zaslužil.
Naj omenim dve poglavitni stvari, okoli katerih se suče
Marjan Fera sprejema priznanje
Občine.	Foto: Štukelj
PLANINSTVO
Vajnež (2104 m)
1/ajnež je glavni vrh grebena V Belščice, ki tvori zahodno krilo Stolovega masiva. Na zahodu meji na sedlo Medved-jak, na vzhodu pa na Vajneževo sedlo. Vajnež je dostopen preko markirane grebenske poti, ki povezuje obadva imenovana sedla. Eno možnih izhodišč na Vajnež je gostilna »Pri Jožefu« (nem. Stouhütte, 960 m) v Rutah (Bärental), do koder se lahko pripeljemo z Bistrice v Rožu. Neposredno od koče se začne markirana gozdna steza ki vodi mimo zapuščenih hiš do zapuščene Žnidarjeve domačije, tik pod Žnidarjevom travnikom, kjer spomladi cvetijo bele narcise. Gozdni teren postaja vedno bolj strm in v zadnjem predelu pridemo mimo majhne-
ga skalnatega grebena. Po dobri uri hoje stopimo na razgledno travnato sedlo Medvedjak (Bärensattel, 1698 m), ki leži med zahodno ležečo Struško in vzhodno ležečo Belščico. Nedaleč od sedla je planina Seča z majhno planinsko kočo. Od sedla naprej vodita dve poti proti vzhodu na Vajnež. Za manj izurjene priporočam lahko markirano pot, ki se začne tik ob koči na planini Seča in se konča čez poldrugo uro hoje pod travnatem grebenu Belščice na Vajneževem sedlu. Mi pa malo prej zavijemo navkreber proti vrhu Vajneža, katerega dosežemo v nekaj minutah.
Za izurjene planince pa je zanimivo prečenje grebena Belščice po nemarkirani, a pre-
Marjanovo poklicno življenje: ljudje in fotografija, slika in dokumentacija. Menim, da njima namenja tudi mnogo zasebnega časa, kajti kogar sta prevzeli, ga ne izpustita več. Saj nekdo pa mora upravljati arhiv pri časopisu!
Obe osi sta neločljivo med seboj povezani, dostikrat ni jasno, kje se ena konča in druga začne. Prepleteni sta med seboj. Marjanova pot do njiju ni bila vedno lahka. Pa vendar je premagal vse težave in z vedrim značajem in veliko vztrajnostjo opravlja svoje delo.
Za to, in pa za tvoj osebni praznik čestitke tudi v imenu uredništva SV in v lastnem imenu. Ne daj se!
Franc
gledni zavarovani poti. Zato moramo takoj na sedlu Medvedjak zaviti na levo na mejni zahodni greben Belščice. Skozi rušje je izsekan lep širok prehod. Kmalu pa postane greben skalnat, ozek in prepaden. Na nekaterih izpostavljenih mestih so ostanki starih žic in klinov, ki pa niso več v najboljšem stanju. Zato je potrebno, da se na tem predelu zelo pazimo. Čez dobre pol ure pa ja konec muke, ker se pridružimo prej opisani markirani poti in nadaljujemo pot kot že prej opisano.
Na vrhu Vajneža so avstrijski planinci postavili svoj leseni križ z nemško vpisno knjigo in Slovenci onstran meje graniti kamen z napisom »Vajnež« s slovensko vpisno knjigo. Iz vrha Vajneža imamo lep pogled na Jesenice in Bled ter na sosednji Stol, Struško in Golico. Za sestop lahko vzamemo pot vzpona. Za bolj izurjene pa bi priporočal dolgo melišče Dolgo rižo, ki povezuje Vajneževo sedlo s sklepom Medvedjega dola. Tako smo lahko v kratkem času spet v dolini, kjer se priključimo na pot, ki vodi od gostilne »Pri Jožefu« do Celovške koče. Tu zavijemo na levo in sledimo gozdni cesti do izhodišča naše krožne ture.
Za celotno krožno pot bomo porabili okoli pet ur.
mami
Pismo braka
Kar tako naprej
Že več kot dve leti planinsko dejavnost v Slovenskem vestniku s planinskimi turami seznanja Ka-pelčan Marjan Miki. Začel je - kar je še posebno razveseljivo - z opisovanjem planinskih izletov domačega območja, seznanja pa nas tudi s posebnostmi drugih gora. Marjan, odbornik SPD Celovec, obiskuje gore tudi tam, kjer je treba uporabljati roke tako, da ga prištevamo med alpiniste. Sicer so za slednje stroga merila - tečaji,
izpiti - vendar si je Marjan potrebno spretnost v strmo skalo prisvojil kar tako po svoje, enostavno iz velike ljubezni do gora.
Z odprtjem ceste preko Pavličevega sedla so Kapelčani in Solčav-ci spet postali sosedje, obnovile so se sorodstvene in prijateljske vezi, planincem pa se je odprl čudovit svet sončnih Karavank in Kamni-ško-savinjskega pogorja, ki mu Marjan posveča še posebno pozornost. Njegov način opisovanja izletov je prijeten in dobro razumljivi. Želimo mu, da bi nas še naprej seznanjal z opisi planinskih izletov, ki bodo gotovo našli dosti posnemovalcev.	I. u.
IGRALCI KOŠARKARSKEGA ŠOLSKEGA KLUBA
KOŠ Celovec [ 3	]
POSOJILNICA ZVEZA BANK
ime: Miha Šporar številka: 6 velikost: 190 cm teža: 90 kg pozicija: krilo/ center dan rojstva: 13. 8. 1984 poklic/izobrazba: dijak interesi: šport, računalnik, televizija, ženske glasba: rap najljubša hrana: pica, pommes frites srečal bi se: Vince Carter pomembno mi je: uživati, biti zadovoljen z delom želja za bodočnost: biti uspešen in uživati življenski moto: živi in uživaj
ime: Dominik Rozman številka: 0/15 velikost: 188 cm teža: 115 kg pozicija: krilo dan rojstva: 22. 6. 1984 poklic/izobrazba: dijak interesi: košarka, šport, šola, prijatelji glasba: bard rock, black metal, dalmatinska najljubša hrana: naravni zrezek z rižem; srečal bi se: Mike Tyson; pomembno mi je: šola, sigurna bodočnost, družina; želja za bodočnost: zaključen študij, si ustvariti eksistenco; življenski moto: vsakomur svoje, meni pa največ / »no risk no fun«
LINKI • www.members.magnet.at/ssz • www.web.teleweb.at/mladinskidom www.euroleag.comwww.nba.com
Košarkaša K. Mcintyre in Stefan Hribar sta vadila z otroci metanje na koš
REBRCA
W
Sport, igra, zabava in učenje
Tedna jezikov in športa, ki ga I je SŠZ od 26. do 31. avgusta priredila v mladinskem centru na Rebrci, se je udeležilo rekordno število otrok in je bil velik u-speh. 70 mladih od 6 do 12 let s celotnega dvojezičnega ozemlja, med njimi 16 deklet, so preživeli ob strokovni spremljavi mentorjev in mentoric nepozaben teden ob vznožju Obirja.
Spored med tednom je bil zelo pester in raznolik. Po zajtrku je bil pouk slovenščine, nato prvi trening (otroci so lahko menjali skupine) in spoznavanje športnih panog (nogomet, košarka in odbojka). Opoldne je bilo potem kosilo, nato odmor in spet ena enota pouka slovenščine. Nato so mentorji otroke popeljali z dvema kombijema in osebnimi avtomobili na treninge v Železno Kaplo in Žitaro vas. Po športnem udejstvovanju so otrokom v skupinah približali italijanščino. Po večerji pa je sledil zabavni program z raznimi igrami (olimpijada, bingo, metanje žoge na obroč, orientacijski tek, gril večer idr.)
Mentorica Tamara Woschitz: »Letos sem se že drugič udeležila tedna. Tim, ki smo ga sestavljali je dobro deloval in tudi razumeli smo se odlično. Naša na-
ODBOJKA
Previsoke odškodnine za igralce SK Aich/Dob?
1 lodstvo odbojkarskega kluba V je upravičeno ogorčeno: Obojkarska zveza Slovenije (OZS) je namreč zvišala odškodnine za igralce iz Slovenije, ki igrajo pri uspešnem klubu Dob, v primerjavi z lanskim letom kar za 130 odstotkov. OZS je zavrnila tudi skupno prošnjo kluba in SŠZ po znižanju visokih pristojbin za igralce iz Slovenije kot pomoč omenjene zveze slovenskemu športu na Koroškem z utemeljitvijo, da so vsi možni popusti opredeljeni v
loga je bila otrokom na igriv in zabaven način približati jezike in zanimanje za razne športne panoge. Otroci so bili zelo motivirani in so navdušeno sodelovali. Kraj je zelo lep in tudi s postrežbo sem bila zadovoljna.«
Udeleženka Bianka Blajs (11 let iz Celovca): »Meni se je zelo dopadlo tukaj; zanimal me je šport in igranje. Spoznala sem tudi nove prijateljice Liso, Saro, Magdaleno, Petro idr. Najraje sem igrala odbojko, v šoli smo tudi že vadili. Drugo leto se bom najbrž spet udeležila tega tedna.«
Pravilniku z odhodi v tujino, trenutno pa OZS žal nima možnosti za kakšne dodatne popuste. Predsednik SK Aich/Dob Andrej Wakounig je bil z odločitvijo OZS nadvse razočaran in napovedal, da bo o ravnanju OZS informiral tudi ministrstvo za šport ter OK Slovenije. Tudi SŠZ bo ga pri tem podprla. Po najnovejših informacijah s sedeža Mednarodne odbojkarske zveze (FIVB) pa je OZS celo krivično povišala odškodnino za igralce s slovenskim državljanstvom. Baje obstoja sklep FIVB, da odškodnine ne smejo presegati višine iz leta 2001, kar bi moralo veljati tudi za OZS. Glede igralca Kosija, ki ga je štiri leta izobraževal SK Dob, pa sta Dob in SŠZ predlagala OZS, da se ta zadeva uredi posebej.
I. L.
Niko Smrtnik (11 let iz Pliberka): »Zelo lepo je tu na Rebrci in teden obiskujem že drugič. Najraje sem igral nogomet, v prostem času smo se igrali in okrog skakali. Naučil sem se tudi nekaj italijanščine, veliko slovenščine in športa. Drugo leto bom spet prišel, če bom smel.«
Simone Wieltschnig (10 let iz Vrbe): »V šoli sem izvedela od učiteljice o tem športnem tednu in takoj sem se odločila za sodelovanje, ker sem vedela, da bo to lep in vesel teden. Zelo mi je ugajalo tukaj. Zanimala me je odbojka in tudi hrana je bila dobra. Spoznala sem tudi prijateljice, naučila sem se tudi nekaj slovenščine in italijanščine.«
Mlade so obiskali nogometaši Almedin Hota (FCK),Erih Oraže, Mathias Zimmerling, Jani Pate (SAK) in ameriški košarkaš, ki igra v 1. zvezni ligi K. Mcintyre.
Vodja tedna Marjan Šmid: »Teden je odlično uspel in vsi smo zelo zadovoljni. Naslednje leto hočemo še popestriti ta teden športa in jezikov. Zahvala
pa velja otrokom, staršem in pa mentorjem/mentoricam.«
Tudi deloma deževno in megleno vreme ni skalilo veselega otroškega vzdušja. Z lepimi spomini so se otroci vrnili na domove.	M. Š.
KOLESARJENJE
»Paco« odlični peti
Qeter Wrolich je konec I tedna zaključil naporno in zahtevno dirko »Tour de Poitou Charentes et de la Vienne« v Franciji na izvrstnem petem mestu v skupnem seštevku.
Po vožnji na kronometer, ki ni imela posledice za loškega kolesarja za zaključno razvrstitev, je na zadnji 101 kilometrov dolgi etapi osvojil 37. mesto z zaostankom 2:54 minut. Zmagal je Italijan Guido Trentin, drugo mesto je osvojil Sylvian Chavanel, šele tretji pa je postal lokalni matador Laurant Jalabert. Kot kaže se Peter Wrolich spet nahaja v dobri formi in pričakovati je, da bo še zabeležil nekaj vidnih udpehov.
Mentorici Nataša Oraže in Tamara Woschitz (desno) z otroci pred odhodom na trening	Foto: Štukelj
NOGOMET
V nedeljo bo vroče
Q točko v Welsu minuli te-Jden žal ni bilo nič. SAK je šele proti koncu srečanja po nesrečni napaki obrambnega igralca podlegel z 0:2.
Sedaj je važno, da igralci čimprej prebolijo nesrečen poraz in da se spet koncentrirajo na derbi prihodnjo nedeljo (ob 16. uri) na domačih tleh proti Pliberku, ki se nahaja na repu lestvice (tri točke). Obe moštvi bosta skušali točkovati, da spet najdeta pri-
ključek do sredine lestvice. Obeta se napeta in borbena tekma.
Položaj za trenerja Lojza Jagodiča je zelo težak. Ključni igralci kot Tonči Blajs, Robert Zanki, Thomas Weis-senberger, Simon Sadjak, Igor Ogris in Jani Pate so poškodovani, manjkal pa bo Albin Kesselbacher.
Trener Lojze Jagodič o tekmi v nedeljo: »Polovica igralcev je poškodovana in upam, da bo ta ali oni do nedelje spet zdrav, da bo lahko igral. Pliberk je zelo borbena in močna ekipa. Naš cilj je, z oslabljeno ekipo doseči vsaj eno točko.«	M. Š.
KOROŠKA LIGA
ATUS doma poražen
Zaradi poškodb in bolezni so manjkali kar trije standardni igralci. Ekipa iz Treibacha je igrala zelo homogeno in oslabljeno moštvo trenerja Oblaka premagalo z 2:0. ATUS je s šestimi točkami na 13. mestu. P0DL1GA VZHOD
Šmihel je zmagal s 3:0
Po treh remijih so se igralci Šmihela lahko končno veselili preteklo soboto prve zmage proti DSG iz Borovelj. Srečanje v prvem polčasu je bilo zelo izenačeno, obe moštvi sta imeli kar nekaj priložnosti za zadetke. Šele proti koncu srečanja so domači napadalci dali odločilne gole in fiksirali zasluženo zmago.
Bilčovs v krizi ?
Ekipa iz Bilčovsa z novim trenerjem Manfredom Maierho-ferjem na čelu je tesno podleglo proti enajsterici iz St. Stefana z 1:2 (0:1). Čeprav so gostje v drugi polovici imeli enega moža manj na igrišču, domačinom ni uspelo premagati izredno dobro obrambo gostov. Bilčovs je s štirimi točkami na 13. mestu, DSG Borovlje zaseda 9. mesto (8 točk), Šmihel pa je s šestimi točkami enajsti.
1. RAZRED D
V tem razredu je zelo napeto na vrhu lestvice. Razlika med prvim in četrtim je samo ena toč-
ka. Železa Kapla (11 točk) je na tujem dosegla remi proti Labotu 1:1, vodeča ekipa Šentpavel (11 točk) je visoko premagala Klopinj s 5:1. Neodločeno 1:1 je doma igrala Globasnica proti Sinči vasi, Rikarjani (11 točk) pa so ugnali Metlovo z 2:0. Vovbre in Žitara vas sta se razšla neodločeno z 1:1.
2. RAZRED D
Selani so na domačih tleh visoko premagali Reichenfels s 4:0 in so sedaj na lestvici na odličnem 4. mestu (12 točk). Zmago so slavili tudi Dobrolčani proti Žvabeku s 4:0. Galicija je tesno premagala Djekše z 2:1. Pliberk II je remiziral proti St. Marga-rethenu 2:2. Na lestvici vodi Dobrla vas z 18 točkami. M. Š.
Trener in igralec Christian Wölbl od Šmihela (bela majica) je bil na
konCU ZelO Srečen	Foto: Štukelj
ŠAHOVSKI OREH Št. 213	Silvo Kovač
Olafsson - Unzicker (Lugano 1970)
Beli kmet je prodrl na sedmo vrsto in ob podpori belih figur omejuje delovanje črnega. Kako uveljaviti veliko pozicijsko prednost, razmišlja beli, ki je na potezi, saj je izhodiščno
abcdcfgh
polje belega kmeta na d8 črne barve ob belopoljnem lovcu.
Toda pozicija skriva lep motiv za kombinacijo, ki belemu omogoči pot do zmage.
Rešitev štev. 212 Kdo bi si mislil, daje vse tako enostavno, razmišlja beli in kar za kmeta, ki ovira njegove načrte, žrtvuje damo s potezo l.Dh4:+! Lh4: In sedaj sledi dirigiranje črnega kralja na polje h5 s potezo 2.Lg7+ Kh5. Tokrat odloči beli kmet s polja g2, ki je bolj gibljiv in s potezo 3.g4 matira črnega kralja na robu šahovnice!