ISSN 035G-5561 za konec tednd Občasno bo deževalo« Več padavin bo v soboto. * •«___ • ^^ ». \ r.-j i i y ca' I 54 let Številka 73 četrtek, 29. marcâ 2007 "1,25 EVR'300SÍT lEAlll» Mladi pevci so bill simpatični kot vodno. (Foto: Mate} Blagus) V Rdcći dvt^rani v Velenju so sc minuli petek in soboto zavrteli na maturantskem plesu dijaki zaključnih letnikov ^o) Šolskega ren( ra Velenje, V petek je »odmeval« gaudeamus dijakov in dijakinj poklicnih in teliniških Sol za sioritvene dejavnosti, rudarsko, strojno in elctlro-raCunalnisko šolo, dan kasneje pa še iz ust dijakov splošne iu strokovne gimnazije. Letošnji maturantski ples je bil 30- po vrsti, in kol pravijo nekate- ri, predstavlja lep uvod v preizkušnjo. ki jih caka do kotí ca lega šolskega leta - matURi. "la pa pomeni zaključek enega in začetek novega obdobja na njihovi življenjski poti V Šolskem letu 2006/2007 končuje izobraževanje v šolah Šolskega centra Velenie 697 dijakov, od tega jili bo predvidoma 235 opravljalo zaključni izpit, 277 poklicno in 185 splošno maturo. MTp Kar 880 mladih pevcev na območni reviji Pozdrav pomladi 2007 Velenje - V velenjskem domu kulture jc prej.snji teden v četrtek in petek zvenela ubrana pesem iz 880 mladih grl. Na štirih koncertih je nastopilo kar 21 pevskih zborov iz vrtcev, osnovnih šol in velenjske glasbene šole. Ni kaj. pevski podmladek je velik, kar daje zagotovilo, da bo pevska kultura v Šaleški dolini še naprej ena najmočnejših in najbolj množičnih ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. Prav vse pevske nastope, ki so bili kot vedno zelo simpatični, dvorana pa je biia na vseh koncertih polna, je ua območni reviji Pozdrav pomladi 2007 spremljala selcktorica Anka Jazbec, priznana /borovodkj-nja, kj bo sedaj izbrala tiste, ki se bodo predstavili na regijski pevski reviji. Ta bo v mcsccu maju. natančneje 25. maja, v veletijski glasbeni šoli. na njej pa se bodo predstavili otroški in mladinski pevski zbori od Celja pa do Koroške. Revijo so tudi tokrat pripravili Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, obnKKna izpostava Velenje iii Zveza kuUurnih društev Salcske doline. Odrasli pevski zbori in vokalni sestavi se bodo na Pozdravu pomladi 2007 predstavili 1.^. in 14. aprila. ■ Bè Starševski dan? Bojana Špegel Sre se sjx)imijlf leio.wjega muieririskega dne? Sle obdarili svojo rnauio, lasčo, staro mamo? Ali pa sle eden íisťth, ki jim je bližje 8, marec, dan tem? Ce sle pripadnik mlajše generacije, vam ver/eino nobeden od dveh >'ženskili« praznikov ni tako blizu, da hi odprli denarnice in šli kupoval darila. Praznike lako ali lako velikokrat naredijo irgorci. potrošniki pa jim sledimo, /aio se je mnojám zdela blizn ideja, kije v dneh okoli mate-rifiskega dne zadonela }Kt drias i Kar nekaj se jih je oglasilo, da bil bih prav, će bi bil 25. marec ne le materinski, ampak slarsevski dan. In lako po svoje dan cele družine, osnovne celice vsake družbe, kur iahko zveni zelo àtduoje />a dejstvo, da drži. Ce je v družini v.íť lako. kol mora bili ali naj bi bilo. je pri hiši ljubezen, razumevanje, iX>go-vor. Ko popu sli le en člen, so same težave. In lesnobe. In alkohol ali druge omame. Du o nasilju med šiirimi Sienami (in pogostih padcih i>o .stopnicah med Slovenka tm) sploh ne govorimo. Te dni sem se kar nekaj-knii zalotila ob misli, ali ima moški, ki brez snimu dvigne roko nad partnerko, morda ludi na otroke, toliko poguma, da svoji ženski za dan žena ali materinski dan domov priftese rožo. Ali še kaj veá Po mojem ga ima. Še več. Po mojem so lake obdarjene še večkrat kot liste, ki se ob avojem partnerju poàtiijo varno, ljubljene in imajo v njem ludi odlićJiega, če ne najbojjšega prijatelja. Tiste, ki to imamo, ne potrebujemo roz ob dnevih, ki so po svoje »zaukazani«. Jih pa vseeno rade poklanjamo lisiim, ki .\o nam dale življenje. Ali može. Iz spoštovanja. In zalo, ker vemo. da to njim še nekaj pomeni. Zal starše obiskujem le še na pQkopališču, Velikokrat mije žal, da jima nisem^ ko sem ju še imela, še \ečkrai povedala, kako rada ju imam. Kako krasna starša sla bila. In kako veliko Iju-l}ezni in vrednot sla nam, njunim otrokom, dala. Zalo se mi starševski dan tie zdi slaba ideja, suj je meni osebno oče dal prav toliko kol mama. Med nji/na nikoh nisem delala razlik. Da bi bil ta dan lahko pros- na 2S. marec, pa rahlo dvomim. Materinski dan ima namreč dolgoletno, zgodovinsko tradicijo. Je krščanski praznik, ki pa so ga po drugi svetovni vojni iz znanih razlogov potlačili v pozabo, V zadnjih letih pa .^pet vse bolj dobiva veljavo. In morda je tako čisto pravi ~ hii 111M111 i iM Se politična kopja lomijo na proračunskih porabnikih? q od 2.4/07 PONEDEUEK - PETEK 8.00 - 21.00 SOBOTA 8.00 - 21.00 NEDELJA 9.00 - 15.00 DOBRODOŠLI V IVTEGAMARKETU ÍNTERSPAR IN RESTAVRACIJI INTERSPAR VELENJE, Salek 112 SPAR SLOVENIJA d.o.o. Ljubljana Letališka cesta 26 9770350556014 lokalne novice Oklepniki jih ne zanimajo Šoštanj. 21. marca - 14. marca je bita v Šošianju organizirana javna obravnava sprememb bi dopolnitev začasnih prostorskoure-ditvenih p ogojev /a del abmíícja naselja Šoštanj. Gre za prcstor, kjer bo (iorenjc paslavilo lovamo /a sesiavljanje oklepnikov. Ker na javno ohravn^w) ni prišel nibûe oú predstavnikov áirse javnosti (prišli so le izdelovalec sprememb in dopolnitev odloka, prcdstaviiica Občine Šašlanj in trije predstavniki dru/be Gorenje), obravnava ni biia uvedena. Tudi v času javne ra/^rniîve. ta sc je iztekla 21. tnarca, na dokument pripomb ni bilo. ■ mkp SVP-ju dobrodošle pobude invalidov Velenje - Svet za preventivno in varnost v cestnem prometu (SVP) Mestne občine Velenje vabi na pasvet oziroma skupno srečanje člane društva invalidov. Ta bo v torek, 10. aprila, ob 17. uri v centru Nova. Kot pravijo, na tem srečanju predstaviti prometno vaniosi vseh udeležencev v prometu, predvsem pa slišali pobude in predloge, ki jih imajo invalidi o tem, kako prometno varnost še izboljšati. Obenem bodo predstavili aktualno problematiko, vezano tudi na voznike zaćetuike in spremljevalce. ■ mkp V ponedeljek seja sveta Šmartno ob Paki - V ponedeljek, 2. aprila, ob l^. uri, se bodo smarski winiki sešli že na peti seji tamkajšnjega občitiskeg^ sveta. Med 14 točkami dnevnega reda je nekaj taksnib, ki napovedujejo kar pclemično razpravo. Med drugim slanje v kabelski televiziji v občini, prihodnost območja kamnoloma tufa v Gorenju, predlog letošnjega občinskega proračuna, predlog Pravilnika o sofinanciranju programov društev in organizacij pri ncprofitalî] dejavnostih. lega so svetniki doslej obravnavali ?. valno središče, v njem pa so zabeležili več kot 5 milijonov kupcev, ki prihajajo tja iz vse Slovenije pa tudi tujine. Obisk se je v primerjavi s prejšnjim centrom Interspar povečal kar za sedcradcset odstotkov. Direktor Bosijan Braiuša je seveda zelo zadovoljen, saj so presegli vsa pričakovanja. Ustvarili so za več kol 90 milijonov evrov prometa, kar je petim: več. kot so načrtovali. Prepričani so, da se obiskovalci in seveda kupci ustav^ajo pri njih tudi zaradi zanimivih dogodkov, ki jih pripravljajo. V prvem letu delovanja so pripravili več kol 80 različnih dogodkov, še posebej pester program pa je tam potekal v teh dneh, ko so praznovali prvo obletnico delovanja. nikoli 8 Velenje in Lukavac bosta sodelovala Delegacija mesta Lukavac je bila na tridnevnem obisku - V soboto podpisali Listino o prijateljstvu in sodelovanju Velenje, 22. marca - Na tridnevni obisk je v Mestno občino Velenje prispela delegacija občine I.u-kava C iz Bosne in Hercegovine. V njej so bili župan Dževad Mujkič. predsednik občinskega sveta Su-Ijo Suljevič in tehnični direktor Fabrike Cementa I-ukavac, V sejni sobi mestne hiše jih je kmalu po prihodu v mesto sprejel župan Mestne občine Velenje Srečko Meh s sodelavci, v treh dneh pa so si dodobra t)gledali fíalcšhí do liuo in spoznali tudi nekaj naših podjetij, a katerimi bodo verjetno Modelovali. Gostje in gostitelji so si že na prvem delovnem razgovoru izmenjali veliko koristnih informacij. Županje v uvodnem nagovoru na kratko predstavil Velenje in delo v občinski upravi, podrobnejše informacije o občini, organizaciji dela v posameznih uradih in javnih Institucijah pa so obiskovalcem podali županovi najožji sodelavci. Vodja TIC Velenje Alojz Iludarin Je glavnino predstavitve namenil razvojnim načrtom Mestne občine Velenje za obdobje od 2007 do 2012 s poudarkom na projektih v okolici Šaleških jezer. To je obiskovalce §e posebej zanimalo, saj ijnajo tudi v l.ukav-cu velike, v smislu turizma še neizkoriščene vt)dne površine. Prav tako so gostje precej vprašanj namenili področju urejanja prostora in varovanja okolja, saj jim bodo tovrstne bogate izkušnje lahko veliki) pomagale. Obiskali so FRIC-o, si ogledali odlagališče komunalnih odpadkov. Centralno čistilno napravo za vode v Šoštanju in Kavčnikovo domačijo v /avod-njah, veleniska jezera... Povedali so, da so nad Velenjem navdušeni, saj so si mesto z močno razvito industrijo predstavljali prccej drugače in izrazili upanje, da se bo sodelovanje med obema občinama nadaljevalo na različnih podmčjih. Mujkič zahvalil vsem državljankam in državljanom Slovenije za pomoč in solidarnost, ki so jo iz-razJli včasu vojne v Bosni in Hercegovini in izrazil zadovoljstvo nad dogovori, ki so jih opravili v Velenju. Računa, da bodo na podlagi le-teh v prihodnjih lelili v občini l.ukavac lahko uspešno rese- Velenje izvira prav z območjaOb-čine l.ukavac. Poudaril je, da je ponosen na večnacionalno in multikulturno Velenje 1er dejal, da je prepričan, da lahko tudi na tem gradimo dobre temelje za uspešno prihodnost v novi Uvropi brez meja. Povedal je še. da bosta v bližnji prihodnosti občini I.uka- Podpis fistme o sodelovanju je prvi korak k še tesnejšim vezem med dvema mestoma. Obci' na iukovac je veliko večja kot Vele njej povezuje pa ju veiiko skupnih interesov^ Sodelovati) e na več nivojih listino o prijateljstvu in sodelovanju so predstavniki obeli mest podpisali zadnji dan obiska, v soboto zgodaj d spodarskem. turističnem in kulturnem. Velenjski župan Srečko Meh pa je povedal, da je bilo za odločitev o sodelovanju z Občino l.ukavac odločiho dejstvo, da veliko prebivalcev mestne <)bčinc vac in Velenje pripravili skupni mednarodni projekt, $ katerim bosta kandidirali za finančna sredstva iz evropskih skladov, že v prvih dneh aprila pa sc bo Velenje s svojo ponudbo predstavilo na Sejmu turizma, lova in ribolova v Lukavcu. ■ bs Kot predlaga Sašo - ne bo Saše I Prepiri zaradi še ne rojenih - Eni menijo, da je 14 »za pet«, Sašo bi jih imel le šest, brez | j Saše - Tudi Evropo zanima naše ogrožanje ptičev j I I Poriek(xi ae o otr(x:ih prepirajo, ko ^o že rc^eiU in Jih je mogoče ireba • Jodf>irajo mnoge sltvkovujake, ki men^o, da bi bilo dovolj veliko manj I ix>krujin. Poslanec, ki ima enako ime. kot hip imela pokrajina, do ka- • tere oi) nJego\eni predlogu ne bi pňšto. I^íče torej, se zavzema le za še.'it I pokrajin. Število pa bi bilo iKba zapisa'1 v wstavo, da se ka.snefe rte bi " pnriw nmoiile. kot je to primer z olxinami. Peče tako. JankovK- druga-I če. ljubljanski zu^hju bi rud mdi shven'îko prestolnico videl kol sanuy • stegno pokrajino. O delitvi Slovenije se riarn ton^' obeia še veiiko pestrih I razprav. Eni se pač pokrajinam ne bodo kur tako odrekk Kol so se na mz \ rutšem območji/, na primer, šele spočett rarvojne agencije Sara. Na vzhodu naše širše regije pa si prizadevajo za lepo in urejeno pokrajino. V Kozjanskem parka so pripravili posvet o sotitju narave in objektov. Id v njej stqjijo. Tako stari kot novi. Kako to združiti tako. da vendarle iudi ne bo prizadeto iivDetiJe (ludi na tem območju in rtJi-hov /urvi>/. To je seveda motno, le prijemi morajo biti pravi in z ljudmi, ki tam tivijo.je treba sodelovati. Arhitekti so ie pripravih kar nekaj načrtov, kakšne naj bi bile stavbe na pogled, pa tudi kakšne naravne materiale rtaj bi u/>orab!/ali. Ne gre seveda za nikakršen korak nazaj, le za spoz/ia/i/e, da je možno graditi in olmavljati v iradidonal-nem slogu in kolikor je mogoče uporabljali naravne materiale, Tudi les. Kaj lahko naredijo iz lesa^ pa s ponoso?n kažejo v žalski družbi Nomn. Njihovi leseni okrmni deli so v mnogih najprestižnejših avtekarileni posegali v naravo, ampak ta les namerno g dijo v taka okolja. Redkokdcii se ihič zgodi, kar kate:io ludi zgoraj našteti primeri, je kakšna odločitev vsem všeč. kzhats otp tsMdli Cera posamezne^ irvoOa je 1,25€ (20Û SIT) (S.5 % cxSItipni DĐV, 03 € (23,50 SIT}, csna izvcfla brez CffiV 1,14 SITU PJi pla^b etœ raroćrins 20%. pobu« 15 ^ âsirtietns 11in mesdčrs 7 % pcçust UPBdnKtvcE Boris Zakoše^t (direkion Stafia Vovk (odgovofm tuednik). MiKna Krsii&P^aniitc (pomoćnca urednika). Janu Piâ^nik, Talfana Podgoršek, Bejana §P8ge] {twnnar)l). Mir» Zaholek lurHna radija), Jania KoliJi»$De8$j (t«nrnir>a uedmca), TiMna2 Gerâak (oblikovalec) Pnipaosniti: Mina Jug (vodja propagarv deV Saâo K^ne^ník. Jure BeriCník (propa^andisla): Sntt urcdnBba In uprav»: 3320 Vetenje. Kldr16m 2i. p. p. 20?. mm (03) 838 17 50. ttftftl |03) 897 40 43. m- Nova Lfi, Vslenfô- 02425-0020133fl54 E-iuB: p'essSnascas si Oiiitkmnie In gm. pflprMi: £âs d.o.o. TlsIc Tskania S£Td d. HtUtOt: 5.400 tzvodov NenaroCaili lotograllj ta rohotsov m mCsno! Po akmo DDV je 'Nai èts' vvrl£er> mů pJOiMi}« ricrniaiMega veii^zii» laie saptofiup davek po 0,S$C£ri4aniâlc(»nji Letno cxte S^Nekaj je hudo narobe« /up an Srečko Meh je sejo začel s pojasnilom. Povedal je, da seje 13. marca sestal / vsemi predstavniki svetniških skupin v velenjskem mestnem svetu in da jim je že takrat povedal, da na tokratni seji ne bodo dobili zapisnika prejšnje seje in ne odgovorov na vprašanja in pobude, ki so jih podali na njej. Napovedal je naslednjo sejo, ki naj hi se zgodila 17. aprila, na njej pa naj bi obravnavali ludi osnutek proračuna MO Velenje /a letos in prihodnje leto. Ob tem je napovedal tudi sestanek z vsemi predsedniki svetniških skupin, ki naj bi se zgodil v ponedeljek. 2. aprila, "Jakoj za tem, se pred sprejetjem dnevnega reda. se Je k besedi prijavil svetnik Drago Marlinšek (LDS). Kot predsednik Komisije za pripravo statuta občine, piv slovnika in pravna vprašanja in kol svetnik (tako je poudaril sam) županu očital dve stvari. Po njegovem nastopu je Meh vidno prizadet prekinil sejo in zapustil dvorano, kar je veijetno presenetilo prav vse prisotne v dvorani. Draga Martinška snio takoj za tem prosili, da nam v mikrt>fon obnovi, kar je povedal za govor-niskim odrom. »Jasno sem opo zoril, da je bil s sklicem seje sveta kršen poslovnik sveta občine, ki govt)ri o dveh stvareh: ni zapisnika prejšnje seje in ni odgovorov na vprašanja in pobude svetnikov iz prejšnje seje. Na lo sem opozoril. ker se mi zdi, da sem dtjlžan opozoriti na to, da zagotovim zakonitost sveta občine. Reakcijo ste sami videli in jc ne želim k(v mentirati. ker ne poznam razlogov zatijbčine. Mislim pa. da si bo župan premislil in da bo poskušal odpraviti napako, ki jo je danes tîaredil s prekinitvijo seje. saj sicer od 1. aprila nihče od proračunskih porabnikov ne sme dobili sredstev iz proračuna.- Na vprašanje, ali bi svetniki Unije /a razvoj podprii predlagan odlok o začasnem financiranju občine (gradiva je bilo za celo skriptu), je Sever odgovoril: »Vsi. ki so gradiv(^ pregledali, so lahko Ugotovili, da jc bilo v njem pomoloma ali namerno nekaj izpuj>čc- 12-krat »Z nasmehom narave« Na velenjski kmečki tržnici je bilo v soboto slovesno - Kmetijskim pridelovalcem so podelili znak kakovosti regije SAŠA - Kmečka tržnica med Šalečani odlično sprejeta Bojana Špagal Velenje - V mrzlem in deževnem sobotnem dop(ïidncvu so na velenjski kmečki tržnici zazveneli zvoki harmonike. To ni prav t>bič2j-no. čeprav je od septembra dalje, ko v atriju nekdanjega KSC-ja vsakt) soboto na lično olv likovanih stojnicah ponujajo dobrote iz kmeiij pridelovalcev Šaleške in Savinjske doline, lam vedno čutiti prijeten vrvež. Mladi harmonika-sici Katja in Barbika Kropusek pa tokrat nista igrali kar tako - bili sla glasbeni gostji na uradni podelitvi regijske blagovne znamke, ki sojo organiy.atoiji poimenovali »Z nasmehom narave iz SAS A regije«. p là nova regijska blagovne znamka seje olv likovala v sklopu projekta Kmečka tržnica kol inovativna prodajna struktura kmetijskih pnv duktov, ki je sofinanciran iz Programa pobude Skupnosti Interreg IITA Slovenija-Avstrija. Pmjekl se sicer uradno zaključi konec marca 2007. vendar bomo kmečko tržnico, kot tudi regijsko blagovno znamko, peljali naprej. V sobiito so prejemniki pravice do uporabe le nove blagovne znamke prejeli priznanja ter že prvi promocijski maierial za označevanje izdelkov. to so nalepke in obešanke z logotipom znamke. K oblikovanju regijske blagovne znamke so pristopile vse (»bčioe SASA regije.« nam je povedala Karla Sitar iz projektne skupine, ki deluje na MO Velenje in vodi omenjeni projekt že od vsega začetka. Kriteriji niso bili skromni Cvetka Mavrič. predsednica komisije, ki je ocenjevala pridelke in izdelke kmetijskih pridelovalcev i/ regije SAŠA, prihaja iz razvojno podeželskega jedra /avod Savinja iz Ljuhne-ga. Povedala je, da blagovne znamke ni bilo lahko pridobiti, prvič pa so jih podelili 12. Iz rok župana Srečka Meha so jih prejeli; Ivan Čopar iz Mozirja za čebele pridelke. Zvonko Gradišnik iz Veleitja za sveže sadje, Tomaž Ini-perl tz à^stai^a za svežo zelenjavo in okrasne rastline, Alenka Klančnik iz Velenja za s>ežo zelenjavo. Bogomir Krajj iz Velenja za sveže sadje. Jože Kumprej iz LJubnega ob Savinji za mlevske izdelke, svezo zelenjavo in sveže sadje. Zvonka Oblak iz Velenja za svežo zelenjavo, Alojzija Oce pek iz Velenja za svežo zelenjavo. Zdenka Orozel iz Veletga za s^eže sadje in ze-lerijavo, Mar^a Poličnik iz Nove Štifte za svežo zelenjavo, Antonija Fumat iz Gornjega Grada za sveže sadje ter Francka Špeli iz Luč za meso in izdelke iz mesa. Dobitniki blagovne znamke so morali med drugim vse ocenjevane izdelke pridelati na območju SASA regije, proizvodnja izdelka je morala zadostiti vsem sanitarnim in zdravstvenim pogojem /a predelavo živil, /a kar m<»rajo imeti uveden sistem notranjih kontrol, pri pridelkih pa so upoštevali čudi vsebnosti pt)sameznih substanc... Ni kaj, kmečka tržnica seje prijela, ljudje vsako soboto pridno zahajajo nanjo. A ne le tja. Dobro je obiskana tudi «stara« sobotna kmečka tr^.nica. kjer ponuja^jo tudi marsikaj takega, česar na »novi« ne najdemo, ker se morajo pcv nudniki držali pravil prodaje svojih pridelkov in i/delkov. Velenjčani zato potrebujemo obe in menda ju bomo imeli ludi poicm tega ne bi potrebovali. Drago Martinček jc danes naslopil zelo odločno in mi povedal. da ne spoštujem poslovnika in se ne ravnam po siatutu. Očitka, da ne delam tako. kot mi nalagajo zakoni, ne morem sprejeti. To je zelo hud očitek! Ce svettiiki niso sposobni prenesli odgovi>mosii in razumevanja, da je šlo tokrat le za dva popolnoma formalna sklepa, predvsem za nadaljevanje začasnega financiranja, polem tudi sam nisem pripravljen poslušati neutemeljenih očiikov na moje delo ali nespoštovanje predpisov, ki smo jih sami sprejeli.a Povedal je še, da imajo na MO Velenje proračun pripravljen že nekaj tednov, da pa odhodke in prihodke proračuna še vedno usklajujejo v zelo širokem krogu. »Danes ali jutri bomo analizirali, kaj lahkt) naredimo, ker ne bi bilo prav. da zelo širokemu krogu pri> računskih uporabnikov, ki niso nič krivi, da si na njih lomimo politična kopja, zagotovimo nemt> leno delovanje. Vsak od nas mo ra nositi svoj del odgovornosti. Jaz sem skupaj z upravt> zelo odgovorno pripravil predlog odloka IZ začasno fmanciranje, ki ne bi omejeval nikogar od proračunskih porabnikov.« Zahteva po sklicu izredne seje_ še isti večer, torej v torek, je direktorica občij)ske uprave Andreja Katič prejela zjhicvo po sklicu iz-a'dne seje sveta, ki jo je podpisalo 16 občinskih sveinikov in svetnic. V njej je prviîpodpisani Drago Marlinšek zapisal: Predlagatelji želimo, da se kljub nerazumljivemu in nerazumnemu dejanju župana, ki je danes zaključil 4. sejo sveta MO Velenje še pred sprejetjem dnevnega reda, opravi v naslednjih dneli nova seja sveta MO Velenje z razpravo in sprejetjem sklepa vsaj o začasnem llnancira-nju MO Velenje v naslednjem trimesečnem obdobju. S tem želimo preprečiti večjo materialno in finančno škodo, ki bi jo Ziiradi nepře dloženega znajo, doslej je imela svoje prostore na Prešernovi 22. gramov zanima večja skupina ljudi, potem zanje pripravimo priia- g(Veno izobraževanje - predavanja in seminarske naloge organiziramo v kraju udele^jřnccv, iabo-raltmjske vaje pa v naših sod<^bno opremljenih laboratorijh na matični šoli in na Medpodjetniškem izobražcvahiem centru na Starem jašku v Velenju.« V novem študijskem letu bodo njihovim slušateljem na volj-dročju visokega šolstva pa sodelovanje z gospodarstvom ni tako zaživelo. Se posebej sedaj, ko se to vključuje že v srednješolske programe. Dohodninski ko'tiček ] Prihajajo predizpolnjene napovedi V današnji številki Našega časa prvič objavljamo posebno rubriko z naslovom Dohodninski kotiček, ki nastaja v sodelovanju z davčnim uradom Velenje - Objavljali jo bomo vsak četrtek do konca aprila, v njej pa boste zvedeli vse, kar morate vedeti v zvezi z napovedjo dohodnine za leto 2006 AfiVena KrstiČ • Planine Rubrika nastaja v si^delovanju z Davčnim uradom Velenje, s katerega bodo strokovnjaki iidgtv vaijali tudi na vaša vprašanja. Cq se vam bodo porodila ob prebiranju tokratnega Davčnega kotička, gotovo pa jih bo veliko zJasti potem. ko boste tudi sami po pošti domov prejeli prednatisnjene napovedi, se lahko obrnete na nas. Na voLjo. vsaj za zdaj, imate dve poti. kako to storile. Prva je. da svoje vprašanje zapišete in ga po klasični pošti pošljete na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a. 3320 Velenie. lahko pa tudi po e-p-slovanje ...). Vpisane pa so tudi olajšave za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Kaj je dobro vpisati? v letošnjem letu zavezanci še zadnjič tahko uveljavljajo olajšavo za različne namene (zdravila, gradnja, nakupi stanovanja, šolnina .„), ki pa jo morajo v napoved vpisali sami, saj davčna uprava s temi podatki nc razpolaga. V predizpolnjenih napovedih tudi niso vpisani podatki o doseženem dobičku in akontaciji davka zavezancev, ki neodvisno samostojno opravljajo dejavnost, saj bodo ti zavezanci davčne obračune oddali do 2. aprila. Te podatke vpišejo zavezanci sami. Kaj če obrazca ne bo? C'e zavezanec ne bo prejel pre-dizpolnienega obrazca inje imel v letu 2006 diihodke. zaradi kaierih je zavczanec za dohodnino, mora sam i/.polniti dohodninsko napo ved na predpisanem obrazcu in jo najpozneje do 30. aprila 2007 predložiti davčni upravi. Prazen Šaleška dolina na sejmu Turizem in prosti čas TIC pripravil skupno predstavitev turističnih ponudnikov iz treh občin Ljubljana, Velerye • Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bo od danes do nedelje potekal sejem 'Lurizcm in prosti čas. Prireditev je nadgradnja nekdanjega zelo odmevnega sejma Alpe Adria. Ker seje k pripravi letošnjega sejma vključila tudi Visoka šola za turizem Turistica iz Portoroža, organizatorji napovedujejo kar nekaj novosti. Dogodek bo temeljil na predstavitvi slovenskih turističnih dcstinacij, idejah za doživljanje Slovenije, spoznavanju sveta ter prepletu gastronomskili užitkov in vinskili zg<^db. Ob sejemskih predstavitvah b<.ido potekala tudi številna izobraževalna srečanja. Na skupnem razstavnem prostoru v dvorani C se bodo v okviru projekta "Stranske poli so zapeljivejše od glavnih'' na Janiaijevi poti predstavili tudi turistični ponudniki t/Velenja. Šoštanja in Šmartnega ob Paki. Skupno predstavitev tudi letos prlpravljiO<î v Turistično-inTonna-cijskem in promocijskem centru Mestne občine Velenje. Prvi dan sejma, danes, v četrtek, bodo svojo ponudbo predstavili predstavniki velenjskega hiitela Paka in raziskovalci Inštituta za ekološke raziskave tîRICo, v popoldanskem času pa se jim bodo pridružili še taborniki, ki sc žc pripravljajo na veliko pustolovsko tekmovanje Adventure Race Slovenia. Jutri bodo za predstavitev dejavnosti in za kulinarične dobrote poskrbeli v hotelu Razgorsek. petkov program pa bodo obogatili še dijaki Šolskega centra Velenje in predstavniki Muzeja premogovni!>iva Slovenije. ki bi>do uprizorili tradicionalni „Skok čez kožo". Zelo žjvahen bo sobotni dan, ko bodo vse iri občine poskrbele tudi z.a dogajanje na osrednjem prireditvenem odru. ťako bo v soboto obiskovalce pozdravila Pika Nogavička, ki se že pripravlja na svoj IK. festival, in obiskovalcem predstavila Muzej Velenje, Muzej premogovništva, mc Jezero in druge zanimivosti Šaleške doline. Za glasbeni pnv gram bodo poskrbeli predstavniki turističnih društev Velenje. Vinska Gora in Šmartno ob Paki. za dobrote in vinske pokušine pa člani društva zelišča rje v, šmarškj vinogradniki in vse tri občine. Nedelja bo „Dan Šoštanja". Pre d slavni ki občine Šoštanj bodo vgos-le poleg turističnih društev pi dtîdaina pomoč je že íhI 15. marca odprl tudi poseben klicni center na številki (01 ) 40 00 120, za odgovore na splošna in najpogostejša vprašanja pa se zavezanci preko spletnih strani DURS-a lahko obrnejo tudi na vinualno davčno asisteniko Vido. obrazec napovedi si lahko zavezanci izpišejo s spletne strani davčne uprave ali pa ga dobijo na davčnem uradu oziroma izpostavi. V katerih primerih napovedi ni treba oddati? Napovedi za odmero dohodnine zavezancem ni pi>ircbno vložiti v dveh primerih: če njihovi dohodki v letu 21^06. od katerih se plačuje dohodnina, niso presegli tolarjev in (ali) če so pí v leg pokojnine, od katere ni bila odtcgnjena in plačana akontacija dohodnine in pri akontaciji dohodnine tudi niso uveljavljali posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, prejeli diihodke, ki se vštevajo v letno davčno osn(Wt) in ti ne presegajo |y.l71 toiaijev. V napoved za odmero dohodni- ne se ne vpisujejo prejete obresti, dividende in dobički iz kapitala. Dohodninska napoved se izpolnjuje v tolariih. Kam z napovedjo? Zavezanci za dohodnino morajo podpisano napoved vložili naj-pozjieje do 30. aprila 2007. Napoved lahko vložijo osebno pri pristojneni davčneni uradu ozJrcv ma izpostavi davčnega urada (v mesccu aprilu vsak delovni dan), po pošti ali prek sistema cDavki na spletni naslov: hllp://edavki.-durs.sL Delavci davčnega urada bodo pobirali napovedi tudi na sedežih vseh občin. O tem kdaj, bodo še objavili. Napoved pa lahko zave-zjincl vložijo tudi na upravni enoti in njenih krajevnih uradili. AKTUALNO A\, lako kol je (veijeliio) prazno upanje o sedežu pokrajine. Bolj šivamo je razmišljanje o ohranilvi upravnega okraja, o čemer naj bi lekla beseda na bli/njem sosve-lu pri načelniku mo^irske upravne enoie Vuiku Policniku. Sreča-rýe bo ludi priložnost /a ugoiovitev, v kolikšni meri so mnenja z.gomjcsavinjsk:h veljakov do te^a vprašanja sploh poenotena. Zemeljska gmota nad vasjo se umirja? Macesnikov plaz nad Solčavo že vrsto let visi nad glavami domačinov kol Danuiklejem meč, po najbolj črnih scenarijih naj bi milijoni kubičnih metrov blaia v nekaj letih dosegli celo središče solčavske občine. Številni ukrepi in milijoni lolarjev, ki jih je država vložila v sanacijo, so v minulih lelih obrodili bolj malo otipljivih sadov. Odkar obsežna dela i/vajajo delavci celjskega Nivoja, so se s I vari očitno ohniile na bolje, kar ugoiavlja ludi solčavski župan A(oJz Llpink. Po podatkih dr. Bojana Vlalesa z državno komisije /a plazove se plaz, v zgornjem delu píJčasi ustavlja. Kar pa seveda ne pomeni, da si lahko Solčavani oddahnejo, saj jc plaz v spc^dnjem delu še vedno precejšnja neznanka. Dober streljaj nad Solčavi) se v plasteh izjiienjujejo različni materiali, kar naj bi v praksi pramenilo slabo preprečevanje drsenja. Do avgusta naj bi opravili tudi raziskave, če jc ogromna skala nad llončarjcvo kmetijo, ki zadržuje velik del plazu, v resnici nepremično ukoreninjena. Od lega je namreč v veliki meri odvisno nadaljnje drsenje Ma-cesnovega plazu in p;>sIedično varnost Solčave. Poudarek na središču občine OhCina 1. u če je verjetno ena redkih celo v slovenskem prostoru. ki ni zadolžena, in tudi v prihodnje županu Cirilu Roscu kol kaže ne bo potrebno najemali kreditov. Po zaslugi novega financiranja občin jc letošnji občinski proračun v primerjavi z lanskim višji kar za 31 odstotkov, kar pomeni, da se bt) v občinsko blagajno naieklo 1.8 milijona evrov oziroma 441 milijoni)V lolarjev V [ojčah so se v preteklih lelih razvojno ukvarjali predvsem z okolico. letošnji poudarek pa je na samih Luča h. Starejši še gotovo pomnijo čase, ko so bile l.uče med turističnimi biseri, kar že dolino niso več, tudi po zaslugi dotrajane komunalne in cestne intra-strukture. Občinski svetniki so se na zadnji seji strinjali, da se v središču Luč uredijo parkirišča in pločniki z ulično razsvetli a v< j. ceste do turističnih kmetij pa bodo poskušali posodobiti z asfaltno prevleko. Lučani si v resnici že nekaj let prizadevajo povrniti nekdanji turistični sijaj, čeprav ne pretirano uspešno. Morda bo obmdilo sadove razmišljanje o turistično-rckreativnem centru, do katerega naj bi po besedah župana Rosea prišli na osnovi vse boU popularnega javno zasebnega partnerstva. Povečali bodo vrtec V občini Luče beležijo v zadnjili letih ugodne demografske razmere, saj število rojstev presega umrljivost. Vrtcc v prostorih osnovne šole obiskuje trenutno 18 otrok, 9 pa jih starši vsak dan vozijo v vrtce ven iz domačega kraja. V vrtcu je vedno več tudi kmečkih oirok, kar še do pred nekaj lei ni biJa praksa, zato so se na občini odločili za razširitev znoiraj obstoječega vrtca, /a la namen so zagotovili 63 tisoč cvrov, s kale rimi bodo za najmlajše občane uredili približno sto kvadratnih metrov dodatnih površin. O proračunu brez posebnih pripomb Svetniki občine Nazaric ao se v resnici držali dogovora in proračunski dokument za letošnje in prihodnie leto sprejeli po hitrem postopku. Za letos znaša predviden obseg prihodkov 2,3 milijoîîa evrov, v prihodnjem letu bo priliodkov nekaj raaûj, to pomeni, da bodo razpolagali s 195 milijona evmv. V tem obdobju naj bi se tudi zaključilo odplačevanje kreditov, ki jih je občina pred leti najela za izgradnjo osnovne šole iu športne dvorane, kar bo po mnenju tajnika občine Jožeta Stiglica pcnnenilo vclib» razbremenitev obciijskih financ. Po novi metodologiji je občina Nazarje edina v /gornji Savinjski dolini, ki sama dosega primemo porabo, kar po meni, da fK^sluje brez finančne izravnave od države. PUP za Topolšico pripravljen na pripombe Dopolnjeni prostorski ureditveni pogoji bodo omogočili razvoj Topolšice - Možna tudi gradnja parkirne hiše v štirih etažah z do 400 parkirišči - Pripombe do 2. aprila M/fena Hrstič • Planine Soslanj - Do 2. aprila fahko zainteresirana javntist na upravo Občine Šošlsnj posreduje pripombe na predlog sprememb in dopolnitev odloka o prostorskt>urcditvenill pogojih zj Topolšico, ki zajema območje naselja 'Ibpolšica. zaselka in letališča l.ajše 1er Bolnišnice Topolšica. V predlog odloka je (med drugini) vključena gradnja večnamenskega objekta za potrebe krajanov in gasilcev, ti o te la kol novogradnje na isti l(fkaciji oziroma na istem mesiu, a z eno etažo več, in tudi gradnjt) parkirne hiše (-v štirih etažah z do 400 parkirišči), V predlog i>dloka pa so vnesena ludi določila, ki b<'>do omogočala povečali objekte In spreminjali namembnost delov objektov v storilvene in turistične namene. Občina Šoštanj jc na pobudo Krajevne skupnosti Topolšica sočasno s spremembami {>dljencev nekaj več kol 146 evrov cnkrainc pomoči, v predlogu letošnjega proračuna, ki ga bodo obravnavali predvjd s podeljevatyem pomoči novon>jen-cem zanioč damo v denaiju, ludi kakšno oblačilo in poučno knjižico za starše o negi in ht)le/ni t>lroka. /. d^gom pomoči nowony jencem spífdbujamo pcmilajevanje v svojem okolju, posledični) želimo zapolnili zmogljivosti v prenovljenem vrtcu in osnovni šoii,*" je povedala Anka Rakun. V najmlajši občini - Rečica ob Savinji - pa je lamkajšnji župan Vinko Je raj povedal: «»Doslej lega prispevka nismo imeli, saj je občina začela delovati šele januaija letos. Seveda pa razmišljamo o njem, in ko bomo pripravili predlog prvega občinskega proračuna, ga bomo zanesljivo predvideli. Kakšna bo višina? Podobna, kol jo za le namene namenjajo v preostalih občinah /gornje Savinjske dtîline. Ne mislimo izstopali,« je še dejal Vinko Jcraj. V letu 2006 je prijokalo na svet v tukajšnjem okolju 18 novorojenčkov. Iz ob(iite Šmartno ob Poki Uspešni na razpisu Občina seje skupaj s tamkajšnjim športnim društvom prijavila na razpis Športne fundacije Slovenije Zii pridobitev sredstev, namenjenih za dokončanje šptmnih garderob. Kandidatura na razpisu je bila uspešna, saj sta pri-dobUa 41 tisoč evmv namenskega denarja za dokoíičanje objekta. Vsekakor dobra novica za člane špt)rinega d rušiva kol tudi učence šmarške i)snovne šole, ki btido imeli z ureditvijbljcncev. Porabilo so 120 kubičnih meirov betona ter blizu iri tone betonskega železa. Poleg lega síí uredili še odvodnjavanje in postavili nekaj maivših i)pornih zidov. Vrednost naložbe je približno 100 tisoč evrov. Stroške so v precejšnji meri poravnale Slovenske železnice, občina je primaknila le blizu 15 tisoč evrov. Prometna vaniosi seje z izgradnjo nove cestne povezave v Ciavcah z naložbo močno povečala. To med drugim ugotavljajo tudi nekateri lamkajšnji občani, ki so si cesine povezave želeli že približno 10 let. Projekte so izdelali že leta 2001, vendar niso imele denarja za naložbe ne Slovenske železnice in ne občina. Vztrajnost vaške skupnosti Gavce - Veliki Vrh, kije pri tem tvorno sodelovala, seje tako obrestovala. Poravnava tudi za področje bivše KS Šmartno ob Paki Po številnih usklajevanjih z Državnim pravobranilstvom je občina pred nedavnim podpisala Poravnano o vračilu prekomernih vlaganj v telekomunikacijsko omrežje za področje bivše krajevne skupnosti .Šmartno ob Paki, Tako bo komisija za vračanje, vodijo Franc Berdnik, v naslednjih nekaj dneh objavila seznam upravičencev, podobno kot je to slorila pred časom za bivšo krajevno skupnost Gorenje. Na seznamu upravičencev bivše BCS Smart» no oh Paki je približno 240 krajanov, potrebno dokumentacijo pa jili je doslej predložilo blizu 190. Kot smo že 7^pmïu je bilo upravičencev s področja vbivši KS Gorenje 100. ustrezna potrdila o upravičenosti pa jih je dostavilo 70. Judi na državni ravni se zadeve glede vračanja premikajo, saj so že usivarjeni pogoji za prodajo deležev države v podjetju Telekom. Ta bo del sredstev prenesel na SOD, od lam pa preko lokalnih skupnosti do upravičencev. Prva Izplačila pričakujejo konec tega leta. Mednarodni stiki Prejšnji leden so se na sedežu občine mudili predstavniki krajevne skupnosti (mestne zajednice) iz Novega sel a (Srbija). Malo starejši občani šmarške občine imajo gotovo še lepe spomine na srečanja s prijateljevanj v 70. in 80. lelih, Tok dogodkov je te stike prekinil in po 18 letih so li zjiova navezali slike s tukajšnjim okoljem. Osnovni razlog za to je praznik omenjene srbske krajevne skupnosti, 67 O-let ni ca obsto ja. Na praznovanje jubileja so tako povabili tudi občino .Šmartno ob Paki. Ali se bodo odzvali povabilu ali ne, bo - pravi šmarški župan AJcjjz Podgijršek - znano dokaj kmalu. MiCjiS Od srede do torka • STCt it donoTiu «5 Stranka SD po firidružiM ètîrih nekdanjih čtanov LDS-a postata najmočnejša opozicijska stranka. Sreda, 21. marca štirje poslanci LDS (Anion Rop. DafjH liivijžiir Bebler, Markrs Pavliha in Milan M. Cvikl) so se slovcrsno (m-ključili poslanski skupini SD. Nove člane poslaiiskcgH kluba jc sloveno sprejel iiidi predsednik Socialnih demokratov in evn)poslancc Uorui Palit^r. Poudaril je. da 113 naslednjih volitvah v DZ pričakuje velik uspeh, /a 10 pa mora si ranka najprej pripraviti alter-naiivni program za vodenje ilržave v naslednjem mandatu. Premier Janša je dejal, da bos I a slovenska Istra in Kras poslala uspešna kol pokrajina, ki bo nase priic-^lila dodatne investicije. Po gospodar-skili in socialnih ka/.aieih drug^ najbolj razvila pokrajina izpolnjuje vse pogoje za uspešen natîaljnji razvoj, čemur polr-jujcjo invesiicijski načrti projeklov v skupni vrednost 510 milijonov evrov. ki naj bi bill sofinancirani tudi s potnocjo evropske^ denarja. Milja (iaspari je za tîaniesinika guvernerja Brtnke Slovenije imenoval Andreja l^nia in lako zagotovil nemoieno delo bajikc po izteku svojega mandata. / ukrepom je 5c/i;anil predsedniJca dr-/iivc .lanc/a Drnovška in predsednika državnega zbora I rariccta Cukiall.ja. Predsednik Janez Drnovšek in generalni sekretar /N Ban Ki Mun sta v New Yorkti govorila o Darfiirj;!, Kostv vu in iranskem jedrskem vprašanju. osJalc vsebine srccanja niso mane. saj nobeden od njiju ni žclci dajati izjav. I rancoski predsednik Jacques Chirac je v boju za svojega naslednika píxl-pri notranjega minisira Nicolasa Sar-kozyja. Chirac, ki se po 45 letiJi delovanja poslavlja od politike, je dolgo odlašal s podporo kateremu od kandidatov, nazadnje pa se jc vendarle odločil jav-JÎO podpreti Sarkozyja. ki je hil dolgo njegov sodelavec. Četrtek; 22. marca Viada je sprejela predlog zakona o varstvu potrošnikov pred nepoSienimi poslovnimi praksami in predstavila načrt umika Iz Telekoma. Poleg lega je določila vi§jc cenc električne energije ya gospodinjske odjemalce, ki bodo začele veljali 1. aprila. Maloprodajne cene za gospodinjske odjeiaalcc bodo v povprečju višje za 4,y4 odstotka. Cene sc bodo povišale selektivno • v najnii:-jem tarifnem razredu (I ) bodo visjc za cer obćulili. vendar politika nisia bila ranjena, Cicneralni sekretar /N je sicer Irak obiskal nenapovedano, tam pa je i^<îvoril z iraškim premîerjem Nurijem Al Mallkljem in drugimi vladnimi predstavniki. Močan pok. ki jc prekinil tiskovno konferenco, naj bí povzročila eksplozija minometné mine. ki naj bi pristala le 5(1 metrov t>d dvorane. Petek; 23« marca /ačel seje tridnevni praznik v Planici. ki je navdušil Itidi vse slovenske lju- Začetek praznika v Planici je bii tudi po zasiugi naéih skakaicev neverjetno vesei Verjetno ste zelo veseii -podražila seje električna energija. 4 odstotke, za porabnike II. stopnje /a 4,9 odstotka» v najvišjem razredu (III) pa za 5.1 odstotka. / Onkološkega inštituta so sporočili, da so uspešno zmanjšali prisoinosi le-gionele iiî da se zato ze pripravljajo na selitev bolnikov. Služba za nadzc^r bolnišničnih oktiPb je namreč ugotovila, da so z vsemi izvcdcniiiu ukrepi prisotnost bakterije zmanjšali na to raven, da ne ogroža več bolnikov. Novinarsko kotilereiîco Ban Ki Mu-na h) Ntirija Al Malikija v Bagdadu je prekinila eksplozija, ki so jo zbrani si- biielje smtičarskili skokov: Jernej Damjan je namreč osvojil tretje. Roben Kranjec pa četrto mesto. Komisija za nadzor vamosuilh in oN vcščevaUiili služb je prekinila niijno sejo o nadzoru vlade nad Sovo in obiskala se«.lež agencije. Komisija, ki želi preveriti, ali je vlada z ustanovitvijo posebne skupine /a oceno dela Sove prekoračila pooblastila, je sejo prekinila po manj kol pol ure. ko so se njeni člani odločili, da obiščejo sedež Sovo. Vjavnostl pa so se pojavili očitki, da naj bi člani vladne skupine vsiopití v prostore Sove in opravili vpo^ed v lajne baze tajnili sodelavcev agencije. Predsednik komisije Davcv rin Terčon je dejal, da od vlade pričaku-jepojasnila o pristojnostih skupine ter v katere baze podatkov so CIaiii sknpine vstopali in jih pregledovali. Kolegij predsednika državnega zbora je odločil, da naj dr/avni zbor poslance, ki so zapustili LDS, razreši z vodstveni}] funkcij. Desetim poslancem, ki so zíípuslili vrste stranke, jc s sklepom kolegija ze prenehalo članstvo v parla-meiicanrih delovnih telesih, o pretieha-njii veljavnosti vodstvenih lunkcij pa morajo odločali poslanci. Cukjati je odločitev kolegija utemeljil z besedami, da so funkcije podeljene poslanskim skupinam, ne posameznim poslancem. Iranske sile so zajele 15 pripadnikov britanske kraljeve mornarice, ki so v Perzijskenî zalivu pregledovali trgovsko ladjo. Velika Bnlanija je zatrdila, da so bili njeni vojaki v iraških ozemeljskih vodah, kjer z dovoljenjem /N pn^ledu-jejo lovome ladje, medtem ko iranske oblasti dogodka kometuirale. Sobotd; 24. marca Poleg dogajanja v Planici je bilo slovesno tudi na podeli Ivi Viktorjev, ki jih je uspešno vtlerlng so v itemškem zgi^do-vinskem muzeju v Berlinu v okviru ne- 50 let je minilo od nastankov zametkov Evropske unije. ibrtnalnega vrha i:ll p<5 d pisali berlinsko izjavo, ki naj bi bila ob 50. obletnici EU simbol dosedanji!! uspehov unije in zagon pri soočanju z izzivi v prihodnosti. podpis izjave so spremljali zvoki evropske himne. Beethovnove (Xle radosti, Ponedeljek, 26* marca Minister /ja razvoj Žiga Turk seje prvič srečal z aovijiarji iji govoril o svojem delu. Ker je želel opomnili na us- tvarjalno razmišljanje. JC konlercnco pripravil kar v Hiši eksperimentov v i.jubljani, Predstaviljeswje stališče do privatizacije Telekoma in povedal, da se zavzema za partnerstvo, lako da hi novi lastnik 1'elekomu omogočil, da vstopi v njegovo lastniško strukturo. Svojo službo želi kadrovsko okrepiti, njene naloge pa naj bi natančno opredelila uredba, ki jo pripravlja skupaj s finančnim ministrom. Novi vodja poslanske skupine LDS je poslal Jožef Školč, za njegovega namestnika pa je bil izvoljen Aleš Gulič. Oh tem je tajnik republiške volilne komisije Marko (iolohič povedal, da prestopi poslancev iz LDS v SD niso nič Jienavadnega. saj do njili stalju) prihaja tudi v tttjini. Onkološki inštitut jc ZJicel seliti bolnike iz slare konjušnice v nt)V() stavbo 1:, kjer so ž.e izvedli prve operacije. Začetek selirve je razveselil direktorja onkološkega inštituta Zvonimirja Rudol- V novi stavbi sta zaživela oddelka dnevne kirurgije in protiboleéinske ambulante. fa. bolniki in osebje bolnišnice pa so povedali, da so stari in novi proslori povsejn neprimerljivi. Katoliški in protestantski voditelji na Severnem Irskem so se sporazumeli, da bodo samoupravo obnovili 8. maja. Pn zg(Klovinskem srečanju vodje ttnio-nistov lana Paisleyja in stranke Sinn i'ein Gerryja Adamsa sta politična nasprotnika izrazila prepričanje, da ho dogovor pripomogel k utrditvi miru na Severnem Irskem. Iran pa je opozoril, da petnajstim zajetim pripadnikom britanske mornarice grozijo ohiožbe zaradi vilora v iranske teritorialne vode. Torek, 27. marca člani zunanjepolitičnega iloni. da i^e spreMijo po nJeči preprogi, Ja dobijo "zia("kipec? '/e scenarij prihodov nominîrance\ v Cankarjev dom je "za crhi'i", (ai smeha seveda. Težko zeljrte kipca pripeljejo v črnih aviomobilih, ki niso limuzine. Rdeča preproga ni rezervirana le za visoke fios-le, saj morala na njej za.sijaii tudi novinarki! Pa strokovnjakinji z očesom za modno! C lede na to. da si Viktorjem zelo zelo želimo dali pridih iz najbolj prestižnih prirt'^diiey', .vno zaradi prihoda no?ninirafh cev res nekaj posefme^a, Zakaj pa bi Í>ila rdeča preproga le zanje!? Xíisiiia sem se nekaj dodati, pa saj smo verjetno komentiranja velike modne pozftaval-ke Teje fle^edus vsako leio vsi zelo zeljni; ker ta "te' fa" se pa res spozna. Dimilselna nverittra vpotialpski .Sloveniauxm/ se naio .spremeni v doniisehfo fkidehiev. A očiino fiam je domiselnosti znmnjkaJo. saj nas je ponm no zaba-val Jure Zrnec. Seveda govorim o čislo drugačni do-nn'selnosti. da ne ho ptmioie; ^re namreč za domiselnost tiste vrste, ko nas preveva občutek, da je nujno pzlrajočih. jlirtajO' cih. zlasti pa nesproščenih Shyvenceijnov. Zrnecu je "misija: nemogoče" pimovno uspela, saj smo se lahko po odhodu p(xIeIJe\'aJcev in njihovih "briljantnih " govorih ali po "izjemnih" glasbenih vložkih v.saj malo smejidi. f>rugi razlog, da Viktorja preimenujemo v juri ja. je "naš" junak; zeleni Jurij. Prihod pomladi je namreč vedno iudi motnost zd nove ideje, nove obraze, nove podvige. Kaj ni namen viktorjev prav odkrivanje novega v medijskem prostoru? \'^dite, kako lepa mela-fora je ta misel, kot jurje vanje. Pa še eno bolj spodbudna lastno.st ima tale Jurij: obeta dobro letino al! - kot pravi pregowr - če je na Jurija lepo, vina dosti bo. Nedvomno je Jurij avtohtoni predstavnik slowfh skega rodu. in ker so Viktorji avtohtoni pred.stavnik slovenske kreativnosti, je Utrej prav. da nagrado fxii-menujenu) jurij. Tretji razlog pa je povsem psihološke narave, saj je verjetno prav viktor kriv za slovensko medijsko fki-dobo. Beseda vlklor kot sinonim za usf>€h oziroma zmago je namreč lahko prevelika odgovornost za tistega, ki kipec prejme, saj jo lahko vzame dobesedno. !n začne delati slabo! Beseda viktor je lahko ui-di prevelik .spodbujevalnik za tistega, za katerega se spra.šujenio - kdo je pa tega spustil na televizijo? Ker dela slabo! Viktor je nedvomno kriv za slovensko medijsko podobo. A verjetno je tudi jurij ne bi izboljšal, saj hi lahko bil njegov pomen - prihod novega - s^m usoden za {-pre)nekatere, 107,8 MHz Radio Velenje GOSPODARSTVO Namesto v trgovskih v podjetniških zgodbah Skupina Era razvija programe, v katere je potrebno vložiti več znanja in višjo dodano vrednost - Skopski saem - prostor povezav - Prestrukturiranje je šele na začetku Tati^na Podgoriek Pri odprodaji trgovske mre/e v Sloveniji in na Hrvaškem najboljšemu sosedu v letu 2005 velenjske trgovske drui^be Hra praklièno m biki na sceni. ^Izkušnje v trgovini smo v večji meri ra/vijali v prcle-klosli, od lani dalje pa se usmerjamo predvsem na druge storitve. Razvijamo programe, v katere je potrebno vložili več /tianja. imajo višjo dodam» vrednost in niso tako izpostavljeni globalizacjji. Sledimo ra/vojnim lokovoni, ki prina^Najo hitre spremembe, in se odzivamo na zahteve okolja, ki je narekovalo preoblikko naravnano družbo,« je povedal predsednik uprave Skupine Era Gvido Omladic. Na nekatera naša vprašanja je lakolc odgovoril; 0/> fiedav/teiii obisku shvens/ie vfade y Ma/cedonijije vûs ptvjeki Skopski sejem vzhudii veliko zdfiimanja. To je vaš aaj-veCjiprojeki, na kaievem sredite nadatj-nji razený dmžhe- Kako dalex ste? »Ski»pski saeni jc nas največji projekt, ki ga pí) preobDkovanju Skupine I-ra razvijamo zelo zavzeto. Kot njegovi lastniki poskusamo sejem prestrukturirati v dve smeri: na površini 16 hektarjev nameravamo zgradili irgi)vsko-poslovno-zaba-viščni center, nekaj podobnega, kol je BT<' Ciiy v Ljubljani. Druga smer pa predvideva i/gradnjo poslovnega centra, ki bo srednjim in malim podjeijcm, ki bodo želela, /iigj^iavljal podporo pri njiliovi iniemacionalizaciji in nadaljnjem razvoju. Taksne mulli busiiiess centre, kol jiii imenujemo, bomo gradili, oblikovali v vseh državah bivše Jugoslavije, saj ima- mo na teh trgih izkušnje, znanje, določen denar, povezave.« iVđ katei-iJi področjih? f»V naših novih strateških usmeritvah smo se f)sredolocili na tri dejavnosti: informacijska tehiiologija. ekologija iiî energcti- Predsednik uprave Skupine Era Gvido Omladič: "izkušnje v trgovini smo v večji meri razvijati v prete-Mosti, od iani naprej se usmerjamo predvsem na druge storitve, t ka, tretja pa je bio tehnologija. Za uresničitev teh projektov ključni sodelavci, zato se na Kri v tem trenutku ukvaijamo z zelo pomembnim projektom pridobWanja in usposabljanja novih sodelavcev.« yameravate muhi business centn' zigra-d it i tudi v Sioveniji? »vSevcda. Taksen center smo v Velenju že postavili in iščemo nove poslovne priložnosti. Iščemo mlada pi^djeija. ki šele začenjajo, a imajo nove ideje, nove /^odbe. Mi bomo preko leh /godb prepoznali nove positivně priložnosti. Seveda bomo vključevali tudi podjetja, ki že imajo razvite dtv ločene izdelke, dejavnosti, a iz taksnih in drugačnih razlogov nimajo sama moči in možnslovnimi vezami, izkušnjami. pripravljeni smo projekte tudi finančno podpreti.« Kako daleč pa je Era City? »Snu) v fazi projektiranja zgradbe, ki bo imela deset nadstropij, 30 tisoč bruto kvadratnih metrov površine. Gradnjo btv m o začeli najkasneje letos jeseni. Poleg leh aktivnosti vabimo v najsodobnejši poslovni, trgovski in zabaviščni center v regiji poslovne partnerje iz Slovenije in tujine. Mislim, da so lu velike poslovne priložn-jekt? »v Makedonijo smo doslej vložili več kot 15 milijonov evmv. Namenili smo jih predvsem za obnovo obstoječega sejmišča, razstavnih dvoran, /gradil: smo konferenčne dvorane, največji paviljon smo preuredili v najsodtîbnejso festivalno dvorano. primenii> m koncerte, konvencije. za razstavišče in podobno." Je lira ze presirakiimrana? »Zagotovo ne. Je v začetni fazi pre-strukluriranja, katerega procesi niso nikoli končani. Projekt Skopski sejem je eden od naših stebrov. Imenujemo ga prostor p»racijske proizvodnje razvija celostno oskrbo za področje delovne zaščite, /elo intenzivno pa še krepi lastne blagovne znamke Good. Adut in Agrina, Skupina bo letos na vseh ifgih realizirala približno 70 milijtmov evrov prometa, v njej pa je zaposlenih 450 sodelavcev.« Veliki odpirajo vrata majhnim Srečanja velikega in malega gospodarstva, tokratno je biîo že deveto, so namenjena medsebojnemu informiranju in odpiranju novih poslovnih priložnosti - Gorenje in BSH Hišni aparati predstavila novosti v nabavnih politikah Mira Zakošek Razvojna konferenca, ki jo je v okviru devetega srečanja velikega in malega gospodarstva pripravila Savinjskosaleška območna gospodarska zbornica v sodelovanju s Savitijsko-šaleško razvojno agencijo, je pokazala, da je aktivna vloga gospodarstva v načrtovanju regionalnega razvo- Alenka Avberšek, direktorica Savi njsko-ša leske gospodarske zbornice. Prvi korak na področju dogovarjanja je bil z razvojno konferenco narejen, seveda pa bo potrebnih še veliko usklajevanj, V prihodnjih mesecih se namreč obeta kar nekaj državnih in evropskih razpisov /ja sofinanciranje razvojnih programov, v okviru srečanja je potekala uporabnikom prijazno elektronsko povezavo, ki omogoča dostop do ažurnih informacij o stanju naročil, kar jim tmiogoča hitrejši pretok podatkov oziroma dostop do ažurnih informacij o stanju naročil, Preko porlala (za registrirane poslovne partnerje) imajo dobavitelji pregled nad novimi naročili, statusom naročil, možnostmi potrditve in dcUt- Ě A ' t-, ^ ^ Î UJ:'' % k t w --■■ r- - ň> «kJ • ''»it^ Veiiki odpirajo vrata majhnim, seveda pa morajo tudi ti upoštevati zaostrene konkurenčne po-goje. Nanje se iahko potem, ho spoznajo podrobnosti naliavne politike uspešneje pripravijo. ja nujna. »Brez organizirane komunikacije, ki jo podpirajo, in za redne stike z gospodarstvom ptv ucbujejo tudi občine, prihaja do razdrobljenosti ali pt3dv^Pa tudi tu ugotavljamo. da lastniki podatkov še nimajo pripravljenih- Popisovalci se morajo zato večkrat, ne samo dvakrat, kol predvideva metodologija. oglasiti pri posameznem lastniku, preden lahko popišejo nepremičnine.« Samopopisa ni toliko, kot so pričakovali- A so lega kar veseli, ker imajo z njim precej dela. Več je samopopisov tam. kjer stanovanja popisujejo upravniki stavb. Ti namreč popišejo samo stanovanja. ne pa tudi drugih nepremičnin, ki jih imajo lasiniki stanovanj drugod po Sloveniji. V tem primeru se morajo lastniki sami oglashi na geodetsko upravo, kjer pridobijo podatke za ic nepremičnine, »Z vsemi velikimi lastniki pa smo že navezali stike in jim predali popisne pakele. Pri njih tudi poteka neke vrste samopopisa. Podmbneje jih seznanimo s tem, kaj se popisuje, pripravimo jim obrazce za njihove nepremičnine, potem pa sami na osnovi podatkov opravijo popis. Večina večjih lastnikov je obrazce že prevzela, deloma pa so že opravili tudi popis, v zvezi s rem moram povedati- da je za velike lastnike zakon omogočal daljši rok popisa, ne 15 dni, k(U velja za ostale fizične <»scbe.« Trudijo se, da bodo popis uspešno končali. Ce se bo izkazalo, da ne dosegajo predvidenega plana, bodo v popis vključili še dodatno število popisovalcev. Za zdaj se jim še ne dogaja to, kar se ponekod že, da so popisovalci, ki so pričeli delati decembra, že odnehali. »Pri nas odpovedi vsaj za zdaj še ni bilo. Ali bodo vsi, ki so začeli, tudi zdržali do konca, pa se seveda ne ve-« Slabih izkušenj s popisom zaenkrat nimajo. »»Kakih posebnih pritožb ni bilo. Nekaj je bilo negod detska uprava je ob podaljšanju popisa kot enega od ukrepov uvedla terenski dodatek, ki pripada tistim popisovalcem, ki popis opravljajo na območjih, kjer so naselja zelo razslojena in imajo zato višje stroske (potni stroški) od popisovalcev, ki popis opravljajo v strnjenih naseljih. Plaiilo glede na oprovljeno delo Na kritike nekaterih popisovalcev o plačilu za opravljeno deio so se odzvali na republiški geodetski upravi. »Izplačila popisovalcev nepremičnin se izvajajo po opravljenem delu. Prvo izplačilo popisovalcem je bilo izplačano 2S. februarja, drugo K^do prejeli 30. maa-a, naslednja izplačila bodo mesečna,« spomčajo v izjavi za javnost. v drugem obračunskem obd<îbju, kije trajalo od 21. januarja do 22. februarja (izplačilo pa bo, kot že rečeno, 30, marca), je geodetska uprava poj>isovalccm posredovala v izplačDo naslednja izplačila: med O in 5(X)evri bo prejelo 351 popisovalcev, ki so v poprečju posamezno pi>pisali 103,7 siavb in delov stavb (plačilo je odvisno od količine opravljenega dela): med 500 in 1000 evri bo prejelo 305 popisovalcev: med 1000 in 1500 evri bo prejelo 126 popisovalcev; več kol 1.500 evrov pa jih bo prejelo 24, ki so v povprečju posamezno v tem obdobju popisali 645.9 stavb in delov stavb. POGOVOR Z RAZLOGOM «MifjISS 29. marca 2007 Državni tožilci (vsaj v Velenju) ne poznajo zaostankov V Zunanjem oddelku Okrožnega državnega tožilstva Celje v Velenju so lani prejeli 641 kazenskih ovadb, vse rešili v največ 30 dneh - Državni tožilec Dušan Roš je prejšnji teden napisal obtožnico zoper odgovorne za delovno nesrečo na Golteh Milena Krstfc • Planine Osnovna pravica In dolžnust dr/avnih tožilccvje prejjon siorilcev ka/Jiivjh dejanj. Največ kazenskih ovadb, vsaj v /uaanjeni oddelku Okro/nega lo/il-siva C cljc v Velenju je lako, k lými pride s policijo. (Gn pravi vodja Zunanjega oddelka Velenje Dušan Ro^. je lakilj ovadb vsaj 90 odsiolki>v. Vse nimajo /nauega storiJca. DcscUno ovadb pa jim pošljejo bodisi oj^kodovan-ci sami bodisi njihovi odvetniki ali različne ustanove. Med slednjimi je največ ovadb lakih, kijih podajo davčni organi. Kaj se z ovadf>f) (ti)i>aja od tu napivj? Se p/wi od Ire» nuika. ko jo prejmete? »Oe v njej ni podanega kaznivega dejanja, državni tožilec ovadbo zavr/c. Ce meni, da v ovadbi ni /branili dovolj dokazov za obtožnico, jo pošlje v dopolnitev. Sicer pa ima, ko zadevo zaključi, na vo-dve niožnosli: bodisi da /ahleva preiskavo, bo disi se. čeje v ovadbi zbranih dovolj dokazov, odloči za tako imenovani neposredni obtožni predlog oziroma neposredno obtožnico, ki jo posreduje ali na okrajno ali na oitrožno sodiSče, odvisno od tega, za kakšno pristojnost gre.« Zadovoljni s prostori in kadri Ko že omenjate okrajno in okrožno pr'aîojnost, ka-ko je pmzapmv državno totífstw oruanczirano? »Vrh predstavlja Vrhovno drwvnt> ložilstvt^ / generalna tožilka In štirimi zunanjimi oddelki. Poleg njih iniamo v Sloveniji 11 okrožnili državnih tožilstev. med njimi tudi celjsko. Večja okrožna državna tožilstva imajo zunanje oddelke. Takih je osem. Imajo jih večja mesta, tam, kjer so ludl okrajna stv dišča. Zunanji oddelek Velenje je največji od teh zunanjih oddelkov.« Koliho zaposk'ni/i imate? -V Zunanjem oddelku Velenje smo zapt^sleni irije okrožni državni tožilci in dve administrativni delavki.« [>oyvlj. piv malo? »Ob sedanjem pripadu kazenskih ovadb ravno prav. Pred tremi leti ko smo imeli velik porast ka-ženskih i)vadb. pa je pa bilo to premalo.« Kako ste zfídoivljni s prostori, v katerih dehtet »Skoraj bi lahkih rekel, da so pogoji za delo idealni. Ze to, da ima vsak tožilec svojo pisarno, svoj računalnik. prav zdaj dobivamo nove, in nenazadnje to. dasmo visii zgradbi, kjer je tudi Okrajno s<ídiš-če Velenje, kar nam olajša udeležbo na obravnavah, to dokazuje. Mislim, da smo lahko zadovoljni,« Kako pa je poskrbtjetio za varnost? W sami zgradbi, že ob vhodu, imamo varnostnika, receptorja, celo zgradbo pa varuje družba Prosignal.« Lani manj ovadb kot prejšnja leta Koliko kazenskih t^'adh bte pnjeti v preteklem letu? ft64LToje v primerjavi z letom 20ÍB, ko smo jih prejeli S15. relativno malo. Pri našem delu je že tako, da jih je kakšn od leta 1990 do leta 2000, ko smo lein(^ v poprečju prejeli od 450 do 500 kazenskih ovadb. Omeniti pa je ireba tudi leto 200!^, ki 1815 ovadbami predstavlja vrhunec. Od tega leta naprej pa letno prejemamo od 650 do 750 kaz.enskih ovadb.« Cemu pa bi lahko pripisali io, da je imdh v zadnjih letUi spet manj? «Cikoli 50 odstotkov, kar ni slabo.« PoroťUa o dogodkih? «Pri tem gre /a to, da nas policija obvešča o dtv godkih, ko ej zapletene kazfsnske ovadbe? "Cq že gre za težke, v narekovajih seveda, ovadbe, ima ložilcc možnost zaprositi vodjo tožilstva za dodaten tt»k. Mislini pa, da lani ovadbe, ki bi zahtevala za reševanje več kot 30 dni, ni bilo,« Državni tožilec Dušan Roé pravi, da /e Zuna^ nji oddelek Velenje eno najbolj ažurnih tožil^ stev v Sloveniji, Kakšen je delež kazensfdh tïvfidb zoper polnoletne, Zffper mladoletne? »Mladoletniški kriminal preganjajo na ložilsivu v Celju. Naš oddelek je pristojen samtJ za polnoletne Slonice kaznivih dejanj. Lahko pa povem, /a koliko kazenskih ovadb je pristojno okrožno, se pravi zíí težja dejanja, in koliko tikrajno tožilstvo. Ta dele/je vsa leia okoli 20 odstotkov za hujša kazniva dejanja in 80 odstotkov /a lažja, ki spadajo pod okrajno pristojnost tukajšnjega sodišča.* y zadnjem obduhju pojavljajo kaldne nove obli' ke hazflh'ih dejanj? Ptvd leti smo govorili o izdaji uekritih čekov, nasilnih y^îelitvah vstanovanja? Teh zdaj skorajda ni, so jih nadomestila kakšna dniga? »I.ahko bi rekel, da je takšno kaznivo dejanje poslovna goljufija, kije v bistvu novo kaznivem dejanje. V veljavi je štiri lela. Pred tem smo laka dejanja šic^ li kot goljufije. V zadtýera času se takih kazenskih ovadb pojavi med 20 in 30 leuio,* Alternativna kaznovanja Pèvd štirimi leti sta bila uređena dva nova instituta: poravnavanje in odlotni pregon. 'Zakaj pri tem gre? »Pri tibeh gre za kazniva dejanja, pri katerih je zagmžena kazen do treh Ici zapora (t. i. bagatelna kriminaliteta). Cire za zadeve, v katerih naj ne bi bilo primerno Izreči kazenske sankcije. Poravnavanje se vodi zunaj sodnih stavb pred poravnalcem s ciljem, da se obdolženi in oškodovanec poravnata, predhodno pa morata oba dali soglasje k poravnavi. Letno na ložilsivu predlagamo v poravnavanje med 50 in 60 zadev.« Kako iLspešnipa so poravnalci? »V poprečju 55-odstotno.fl Kaj pa odložen preuon? «Odložen pregon teče pred tožilcem na tožJlstvu in tudi tukaj morala obe stranki dati soglasje za odložen pregon. Oba postopka sc končata s sporazumom. s to razliko, da se postopek pri poravnavanju konča z opravičilom ali denarno odškodnino, pri odloženem pregonu pa ložiJec naloži osumljencu naloge, in sicer da poravna škodo, plača preživni- no. opravi kakšno javno delo ali pa plača prispevek kakšnemu zavodu. Tudi tuje uspešnost podobna kol pri pi") ravnava nju,« Kaznovalni naloM pa je spet nekaj druMega? »V tem primeru tožilec pt^da predlog za kaznovalni nalog, ne da bi se opravila glavna obravnava, ker dokazi v kazenski ovadbi dajejo dovolj osnove za izdajo kazm)valnega naloga. dbo pravico ugiwora in v lakem primeru sodišče razpiše glavno obravnavo in steče nomialen kazenski poslopek.«^ .V temi postopki lahko torej tudi tf^zilci pripomorete k razbre/uenit\'i dela sodišč? »Drži. S tem tako imenovanim altemaiivnim kaznovanjem ložilci bistveno razbremenimo sodišča, saj v primerih, da se zadeve pri pt>ravnanju. odloženem pregonu in kazjiovalnem nalogu uspešno zaključijo. odpadejo obtoževanja in glavne t obravnave, kar ludi bistevno skrajša postopke.« Obtožnica zoper odgovorne za nesrečo na Golteh je spisana .\ajbolj izstopajoči primeri lanskega leta, ki so tudi v javn osti vzbudili največ poymftsti? Kateri hi to iabko bili? »Prav gotovo je bil to umor, ki je bil) an i s sodb(» na Okrožnem sodišču v Celju tudi zaključen. Zadeva še ni pravnomočna, storilec pa je bil obsojen na 5 let zapora. Prav včeraj (21. marca, op. avtorja) sem napisal obtožnico zoper odgovorne osebe v /vezi z delovno nesrečo na Golteh. ko sta pri mertja-vi nihalne vrvi vZekovcu dve izpma reorganizacija Li>žilsiev. Več naj bi bilo okrožnih državnih tožilstev. Zdaj jiJi je, kot sem žc rekel, enajst. Reševanje težjih ka/nivih dejanj naj bi centralizirali v večjih tožilstvih, podobno kolje sedaj s pt^sebno s kupim i tožilcev, ki preganja zgolj organiziran kriminal.« Pogoj je prostovoljna odločitev Brezplačne storitve na Centru za socialno delo Velenje za tiste, ki se znajdejo v stiski - Najpogostejši razlog za stisko odnosi z ljudmi - Prihajajo ljudje brez poklica in tudi intelektualci Tatjana Podgorieii Na Centru za socialno delo Ve-leiîje ue izdajajo le odločb o upravičenosti do otroškega dodaika. denarni pomoči, ampak se lahko občani ^alečejo po pomoč tudi. kadar so v kakšnih drugih osebnih stiskah in težavah, ť.ni od brezplačnih sioritev sia prva socialna m osebna pomoč. Za prvo je na velenjskem centru zadolžena višja svetovalka Erika Novak, za nuđenje osebne pomoči predvsem odraslim pa Irena Vučina, samostojna svetovalka. Prva socialna pomoč l'.rika Novak je píwedala. da so prava vrata tistih, ki pridejo na center prvič po socialno pomoč, zagotovo vraia na sobi številka 12, kjer Ima svujo pisarno. Tudi klice listih, ki povedo, da kličejo zaradi osebne stiske prvič, sodelavke usmerijo k njej. Za nujne primere, kot je nasilje v družini, pa je organizirano dežurstvo regijske interventne službe, od koder jih seveda vključijo v reševanje primera. Na vprašanje, v čem se njeni uporabniki razlikujejo od ostalih, je Novakova odgovorila, da so upravičenci do prve socialne piv moči vsi običajni uporabniki slo rilev centra, od ostalih jih loči le dejstvo, da so na zavod prišli prvič, niso vabljeni ali naročeni, pri- hajajo pa zaradi svoje potrebe in praviloma prostovoljno. Svoje težave in stiske običajno ne znajo opredelili in ne vedo. kakšno pomoč lahko dobijo na centru ali v širši socialni mreži. »Tem ljudem pomagam z usmerjenim pogovorom v ireh delili, pri čemer se mora uporabnik aktivno vključiti. Običajno na treh do petih srečanjih posamezjiik ali dt^žina tako prepozna socialno stisko in tudi uresničljivo obliko pomoči. Pogoj za storitev je njegova praviloma prostovoljna odločitev in tudi pristanek za storitev, ki jo center prične po uradni dolžnosti.« Izvajanje samostojne storitve prva so« cialna pomoč je osrednja naloga centra in je - po besedah Novakove - osnrwa za nadaljnje dek) z upr^rabnikom sociahiega varstva. Slednjega ne seznani samo z možnostmi, ki jih nudi pri tem center, ampak tudi i vsemi drugimi oblikami pomoči iz širšega okolja, od nevladnih organizacij do sodišča. Izbira polije stvar posameznika. Skoraj vedno je možnost izbire Tako pravi [rena Vučina, izvajalka osebne pomoči predvsem za odrasle na centru. Kot je pojasni- la, je namen le pomoči omogočili posamezniku, ki seje znašel v socialni stiski Ln lež.avi, ohranjanje, razvijanje, dopolnjevanje in s tem izboljšanje njegovih socialnih zmožnosti. Izvaja jo v treh oblikah sintk(»vne pomoči, in siccrv obliki svetovanja, usmerjanja in vodenja, «Svetovanje je najprimernejše takrat, ko posameznik sam ne zna ali ne zmore odpraviti stiske in težave. Pri tem je pomembno, da jili zazna, da je pripravljen spremenili svoje vedenje, poiskati ustrezne rešitve in urediti odnose 2 drugimi osebami v svojem okolju. LIrejanje pride običajno v pošiev pri posameznikih, ki so zašli v socialno stisko in težavo zaradi osebnih ali vedenj- í^adaíjevanje na strani 9 UIJDJE Preveč jedače, pijače, premalo pa gibanja v celjski regiji je nedejavnih polovica odraslih, več kot tretjina je debelih - S pozitivno spremembo življenjskega sloga možno preprečiti predvidoma do 80 odstotkov srčno-žilnih bolezni in blizu tretjino vseh primerov raka - Presejalni testi za zgodnje odrivanje raka dojk ter debelega črevesa in danke konec tega leta Tatjana Podgoršek V ccljski rcgjji /ivi pribli?Jio 300 lisoč prcbivalccv. Poilalki o njihovem zdravstvenem slanju niso prav spodbudni. Tveganje, da btv-do zboleli /a eno ab bolezni srca in ožilja je namreč naU slovenskim povprečjem, ra/log /a lo pa so popolna telesna nedejavnost (skoraj polovica odraslili prebivalcev), predebelih je več kot tretjina. već km desetina pa jih prekomerno pije alkoholne pijace. Po ocenah zdravstvenih strokovnjakov bi lahko s pozitivno spremembo življenjskega sloga pre-predli predvidoma 80 odstotkov srcno-žiliiih bolezni, do 90 odstotkov sladkorne bolezni tipa II In pribli/^no tretjino vseh primerov raka, Nekdteri dejavniki tveganja nad slovenskim povprečjem v leilh 20C2 do 2006 so v cel> ski zdravstveni regiji, kamor vklju0jjej!sežnt^sti tihe. a zahrbine bo-lezjri krhkih kosti v tukajšnjem okoli u sploh ni zavedala vse dtv tlei, dokler za boleznijo nI zbole- telcsni dejavnosti, zdravemu življenju brez kajetîja in prekf)mer-nega uživanja alkohola 1er osve-ščaiiju tako žensk kot moških za pravočasno merjenje kostne mase. O lem jih seznanjajo na strokovnih predavanjili in delavnicah, ki jih organizirajo praktično celo lelo. »Z odzivom na sledjîjih snn^ zadovoljni. Najbrž je na teh akliv-nostih tako zalo, ker so se po iiiih predavatelji- zdravniki specialisti. vajo narediti še več pri izobraževanju, osveščanju in promociji društva. S strokovno vodjo društva Aleksandro luber, dr. med. načrtujejo širiiev dejavnosti na učence višjih razredov osnovne Šole ter srednješolce. Predavnnja o pomenu zdrave prehrane, o pravih jedeh Z-a zdrave kosli so za prve že 13 rga nizi rali, za srednješolce pa se o teh dogovarjajo. KULTURA 29. marca 2007 V "Caša nesmrtnosti" za Milana Vincetiča Na akademiji Poetična Slovenija so predstavili tudi mariborsko in velenjsko kandidaturo za Evropsko kulturno prestolnico 2012 Bojana Spe je/ Velenje - Prejšnjo sredu. točno 21. marca, na svclovni d»T\ poezije, je v velenjskem domu kulture nova Velenjska knji/na fundacija, O-Vregijski odbor Drušiva slovenskih pisaieljev in Asociacija Velenika, glavna pokroviiclja pa sia bila Minisirsivo Rá id kuîiuro jn Mestiîa obćina Velenje, /h pesniško nagrado je bilo nominiranih pet pesnikov: Iztok Geister, Jurij Mudolin. Brano Mozetič.. Vinko Mo-demdorlér in Milan Vincetič. Svoje pesmi so na odru brali sami. ra/en Branela Mozetiča (predstavil jih je Suiîpnik), ki se osebnih razlogov prireditve ni udeležil. Ko\ prvj pa je svoje verze predstavil lanski nagriOenec Lavreat Milan Vincetfc med branjem svo/i/i verzov na Akademiji Poetična Slovenija. nje ob partnerski kandidaturi za l'vropsko prestolnico kul-lurc 2012. S partnerskim pristopom pri projektu se želi mesina občina Velenje umestili na evn^pski kulturni zem lic vid iti v skupni kandidaturi šesiih občin (Velenje. Maribor, Novo mesio. Murska Sobota, Ptuj in Slovenj Gradec) pod sloganom »('ista energija« vidi priložnost za cdolno regijo. Film je lepo predstavil kulturne insiitucije in tudi nekaj ustvarjalcev, »naredili« pa so ga v regionalnem multiiiiedijskem centru Kunigunda. Omenili smo že, da je bil • h J / potekala prireditev, ki sojo organizatorji poimenovali Akademija Poetična Slovenija. Bila je pravzaprav »trojček«, saj so fia njej ob h ru. Temu so bile v glavnem posvečene vaje pred novim letom in po njem in Pevci Šaleškega akademskega pevskega zbora na pripravah na Debelem Rtiču, tudi tradicionalne priprave na Debelem Rtiču pred tremi ledni. Ptmiladni meseci sozahil. Saj vesie. kako varn ostane v glavi kakšna miseJ ali pa oseba In nikakor ne fell iz vaših misli. No, tako tudi ta možak ni želel iz mofe $las'e. Sprva sem bil nanj jezen, saj je v meni vzbu/al prikriti ol)čutek knvde, da ^re meni vsaj navidezno l)olje in da ne fHtznam uikšnih problemov kxyt on. Potem sem bil jezen nase, da se sploh pripravim do takšnega oličulka krivde. Na koncu pa je sledila imwvna jeza nanj. saj bi konec koncev moral hiti samo ponosen nase In na svojo družina To pa vsaj navzvan ni bil oziroma bi verjetno poirehoval nekoga, do mu lo dopove, Pa hi moral hui zelo ponosen, saj mu uspeva nekaj kar vsekakor ni lahko in zahteva celega človeka. Preživeti tako veliko družino z minimalnimi dohodki je vsekakor iivljer^ski uspeh. Ce pri tem otroci ne zaidejo na stranpoti .k' toliko večji. Namreč, če bi zantif-njali fiiegove dohodke z dohodki nekoga premožnega 1er hi morala oba iJreživeti en mesec z njimi, kiij mislite, komu izmed njiju bi u.sf>elo. Vsekakor revnejšemu, saj bi razixdagal z veliko več denarja. kol pa je vojen. Zato je .*križarjet\je^ skozi žlvljetj/e z minimalnimi dohodki tako velik uspeh. Pred kil so v SlomUji izx'edli zanimiv eksperime/tl s /mmočp /v>-sknicev. Mislim, da .niinu pa mi je ostal irljo-veljski župan in fmlanec SNS Bogdan Jiarovič. Ker so v.v/ pisali nekakšen evidenčni dnevnik, kaj so z denarjem počeli, je v njegovem dnevniku prišel dan. mislim da nekje na polovici meseca, ko je ugotovil, da ne bo usiKd preživeli do konca meseca, in je tako poskus predčasno zaključil, /aniniiwje sicer, da ni tmknšal menjali pristopa ori porabi denarja, ampak ga je porabil za stwi, ki jih je bil vajeti 7.daJ iHj (f MKlabii vkljnčeno^tli. SiKialni vkljačenuiHt leh »revnih" ljudi. Ker smo kol država na 2H. mestu najbolj gosix>darsko ra^i-tih držav, smo se ah /w se še bomo pri.'Uljeni uhurjati s lakš-nimi vprasafijî, kol je vklfučevanje socialno ogroženejših slojev v dnižbo. V10 smer gre /udi politika in pobude v A'6! Kot ena najbolj raziiiih svetovnih držav bi morah skrbeli, da se s />onKKio gospodarskega napredka in ekonom.'^ke razvitosti v družbo vključi ludi najbolj ogrožene skupine. Konec koncev gûstxydarski napredek ni mišiien tako, kol se sedaj predslavlja. Ni mišljen kol sredstvo za izbrano elilo, da pride do svojega neizmernega bogastva. Je že res, da do neke mere je />oirebno napobiih njihow malhe in žepe, da l)olem lažje »furnJo biznis*:. Vendar /j/ morala gospodarska rast in razvitost skrbeti predvsem za dobrobit majhnega človeka. Pogled v zgodovino nam liokaže. zakaj naj bi bilo tako. V primen/. da se majhnega človeka izkorišča in se ga pusti ryegoyi usodi ter predle m čtmlx)f{ izkoristi, se la upre. In upre se z revolucijo. S vijo sistema, ki je njega izkoriščal in izbrane bogatil. Tako nam govori zgodovina in vsekakor se bo tako zgodilo ludi s taku opeva-nim kapitalizmom. Pnygrami socialnega vključevanja so usmerjeni t>fedvsem v mesta, ki so tradicionalno prostori več/e odii(jenosii in manjšega sodelovtt nja med l/udmi. Gre za ponovno vzpostavljanje dialoga med sosed! in ljudmi, ki živijo v soseskah. Vzpostavljanje takšne socialne vkljit-čenosii u.\iyarja zaupanje med ljudmi in omogoča večjo vanmt v soseskah, preprečevanje kriminala in vandalizma ter vzimiavirev ugodnega bivalnega okolja. Takon se ljudem pokaže, da lahko o svojih problemih govorijo in o njih sprejemajo tudi odločitve ter kompromise. Kar življenje v neki določeni .'ioseki v.sekakor je. En sam velik kompromis. Takšni programi bi morali bili v interesu vsakemu mesiu, ker omogočajo preprečevanje negativnih fiojavov v mesUh in vzix^bujalo Kvezanost ljudi. Pretivsem pa hi mestne uprava v veliki meri prenehale bili zatočišče za vic velike fantke in dekleta, ki se ne zruijo ah pa enostavno nočejo ukloniti veljavnim praiilom ter hodijo tja jokat in prili.skat, da se jx)teni .\tYari lahko sučejo v njihovo smer. Takšnih problemov potem ni in se te stvari rešujep znotraj soseske same s pogovorom. '/. rastjo in razmahom kapitalizmaho tudi />ri nas začelo stopnjevali družbeno razsky'ewnje. ki bo peljalo v velike razlike in ustvarjalo ogromne .s-vale glasbeno dogrOanje poznih sedeludesteill in zgodujili osemdesetih let. Ilie Police niso nikoli uradno razglasili razpada skupine. vendar so po objasi zadnjega skupnega albuma leta 1983 (Syii-chronidiy) vsi irije člani odšli na samostojno pot. Justin uspešno Najnovejši singl Ju» stina Timberlakea What Cioes Around ... Comes Around se je povzpel na prvo me SU) najbolj predvajanih skladb na številnih radijskih postajah po Evropi in v /DA. .luštin pa jc popularen tudi v Avstraliji. kar dokazuje kar šest nominacij za nagrade MTV Australia Video Music Awards, ki jih bodo 29. aprila podelili v Sydneyu. Njegov aktualni album Future-Sex/LoveSounds je bil do sedaj prodan že v več kot 5 milijonih primerkov. Makako Jump v Velenju stavniki tako imenovane italijanske neodvisne glasbene scene. Doslej so izdah en liP z naslovom Mi gueso es tu Queso, glasba na njem pa je nekakšna mešanica optimističnega, veseljaškega reg-geja. prežetega s ska in dub ritmi. Simpatična plesna glasba kar sama sili v gibanje, številčna zasedba pa zagotavlja dobro izvedbo v živo in dobro zabavo. SSankRockom do kitare Deset dni je od i/ida novega, ze štirinajstega albuma skupine Sank Rock z naslovom Serîca sebe. ki je izšel ob 2.S-le{nici njihovega delovanja. Skupina Sank Rock jo za kupce njiliovega novega albuma pripravila tudi prijetno presenečenje, ki se ga bodi> še posebej razveselili nadebudni glasbeniki, Rockerji so v vsak CD dodali nagradni kupnnček. / njim kupci albuma Senca sebe sodelujejo v žrebanju kitaro Ibane/ Gax 06 Limited Edition in drugih to-lažiinih nagrad. To pa seveda velja le za liste, ki pohitijo in kupijo CD pred žrebanjem, ki bo 31. maja. Skupina je ob predstavitvi novega albuma, kije potekala 16. marca na gradu Kodcljcvo, pripravila V petek, 30, marca, bo v velenjskem klubu Max nastopila italijanska skupina Makako Jump. Skupina deluje štiri leta, v tem času pa je odigrala skoraj tristo nastopov po Jtaliji. Avstriji Nemčiji, .Švici, I irvaški in Sloveniji. Nastopili so tudi na številnih Teslivalih, oder pa si največkrat delijo skupaj z najpomembnejšimi pred- tudi zabavo ob praznovanju 25, tibletnice benda, na kateri so se jim pridružili številni glasbeni kí^ legi iz različnih generacij - od najmlajših do uveljavljenih imen. kot so Tomaž Domiceij, Jan Plcs-tenjak, Tjnkara Kovač, Alya, Nina iz skupine Tabu. 6 Pack Cn-kur. Dan D. Billy's Private Parking in drugi. nikoli sami 107.8 Njivski kvintet Pred kratkim je svoj prvi cede izdala zanimiva z-asedba z imenom Njivski kvintet- Ansambel priliaja a Podkraja pri Velenju in deluje ■/& šest lei. Sestavljajo ga ljubitelji domače ljudske glasbe, ki s svojim petjem in igranjem ohranjaj<^ ljudsko izročilo, kije že skoraj utonilo v pozabo. Ime Njivski kvintet so si nadeli, ker so njihovi inštrumenti narejeni iz njivskih buč. Kljub temu da se uradno imenujejo kviji-tei, pa v ansamblu sodeluje osem članov, ki igrajo predvsem za zabavo. Olani zasedbe so: Zlalka Lamprct - Kompan (diatonična harmonika), Ivo Borovnik (vokal, klarinet). Milan Moža (vokal bariton). Jože Meza (vokal, saksofon), Milan Milciav (vokal, Tro benta). Duško I lladin (vokal, kontrabas in bugarija). Franc Lemež (vokal, tamburin in bobni) ter Milan La m prêt (tehnična pomoč). Direktor Šolskega centra Velenje Ivan Kotnik je seveda eden od tistih, ki ima to čast, da ga na plesišče na maturantskem plesu pripelje brhka mladenka. To ga najbrž tudi ietos ni motilo, po obrazu sodeč ga pa nekaj vendarle je. Je temu bil kriv spomin na čase, ko je bil še sam srednješolec? Morda ima že vsega poln »kufer«^, ker gre vse po istem kopitu. Čvek kar sliši njegov komentar: »Služba je služba. Vse za promocijo šolskega centra, če tudi je treba kdaj delati tisto, kar ti ni ravno takrat po godu. Tako je pri nas že več kot 50 let in ne vem, če bo kdaj kako drugače.« Ista dvorana, druga prireditev. V velenjskem domu kulture sta se namreč pretekli teden zgodili dve pomembni, obe dolgi dve uri in še malo. Na Akademiji poetična Slovenija so nekateri tudi malo oddremali, na Boleru je čas mineval kot bi mignil, dr. Franc Žerdin si je ogledal prvo in si vmes vzel tudi malo časa za počitek. Ali pa ga je čvek ujel ravno v trenutku, ko je užival v igranju svoje hčere, nadarjene harfistke Tine, saj je znano, da glasba zveni še lepše, če jo poslušamo z zaprtimi očmi. Kako krasti med delovnim časom /a ene najbolj predr/iiih taiov hj lahko nominirali m »junake«, ki so v nakupovalnem srcdiscu v New Jerseyju odnesli /a kar 12 li-soč dolarjev zapeljivega spodnje- ga perila. Perilo i/, slavne irgavine Vicioria's Secrel so odnesli kar nicd delovnim časom • v velikih vrečah minu) vseh prodajalcev in kupccv. Policist i so ugotovili, da jc irojica • dva nu)^ka in ženska • nagrabila za skoraj i^cdem lisoč dolarjev spodnjih hlačk in ^a nekaj manj koi pet lisoč modrčkov. To pa najbr/ ni bilo ležko, saj je ireba /m modrček le znamke sicer odSieti tudi več kol 50 dolarjev. Vseeno so bili na policiji začudeni: «Taksnega primera se nikoli nismo reševali- l/praznili so res velike /aloge perila.« So bili prodajalci na kavi? Najprej tetovaža, nato poroka Nekemu Angležu je končno uspelo, da se bo poročil /. žensko, katere Ime sije na ramo vieiovi-ral kar pred 32 leli. Zalelavi, a do ušes zaljubljeni Andy Cheeseman sije namrcc pri 17 letih omislil ta- tu / imenom svojega takratnega dekleta Anneitc Law, A njuna zveza se je končala, Se preden je dekle sploh uspelo videli, kaj je storil v /nak ljubezni do nje. Zdaj. po več kol dveh desetletjih in dveh propadlih zakonih, sta so Angleža na srečanju starih prijateljev spet videla. iskrica ljubezni s« je prižgala in Annette je končno lahko videla njej namenjeni tatu. Poroka bo v kratkem. Čarovniske skrivnosti so v grobu Harry Iloudiiii velja za slavnega čamvnika, ki je umrl leta 1926. in to prav na najbolj temačno in skrivnosmo noč v letu; noč čarovnic. Uradni vzrok smrti je hil razlitje slepiča, ki ga je povzročil močen udarec v trebuh. Zdaj, več kol KO let po smrti najbolj slavnega čarovnika na svetu, pa je Houdinijev prancčak George llardeen zahteval i/kop trupla. V pogovoru za medije je Hardeen dejal, da mora biti truplo pregledano, saj je I lou-dinijeva smrt šokirala ves svet, sum o umoru pa sc vedno Mnogi namreč menijo, da so 1 toudinija zastrupili njegovi sovražniki saj obdukcija nikcíh ni bila opravljena, osmrtnica pa je bila objavljena sele. ko so čarovnika že pokopali v Queensu. Nekateri zalo celo namigujejo, da je pri Iloudinijevi smni sodelovala skupina, znana po Lnenu spiritua-listi, saj naj bi bil uspešni Čarovnik njihova huda konkurenca, l-.den od spi ri tua listov je bil tudi slavni sir Arliiur Conan Doyle, avtor lika Sherlocka lloinjesa. V skupini znanstvenikov, ki bo zdaj pregledala Uoudinijcvo truplo. bosta tudi Michael Baden in James Starrs. Gre /a znanstvenika, ki sta opravila obdukcijo že na truplih revolverasa Jesseja Jamesa. »bostonskega davitelja« Alberta DeSalve. borca za človekcv ve pravice Martina l.uihra Kinga in umorjenega predsednika ZDA Johna Kennedyja, Pilot postal (lovek-raketa Neki svicarski pilot se je s krili, priiijenimi na hrbet, in letalskim motoijem spremenil v človeka raketo. Nekdanji 45-lcini pilot vo> nega letala Yves Ross y je svoja karbt če bi bií ptič,«je dejal Švicar, kije letel s hilrf)slj, da si bo zmagovalka, ki je prvo mcslo dobila kar 2500 dolarjev, I flŽHifet & Poprazni prej doživela kulturni šok, dolgo Ic poslušala in brala slovaške časíípise, potem pa tudi spregovi)riIa. ?» Jezik seje satn po sobi nalepil name,« je povedala Alenka. Od ta- krat iz slovaščine občasno prevaja leposlovne in strokovne tekste. Roman Razum pa je njen prvi večji preveden tekst. Prevajala je ejio leto in to zelo intejizivno, ob svojem rednem delu na gimnaziji. Dr Andrej Rozman je ne le izredni profesor na kaledri za zahodnoslovanske je-zike. /aslu/en je za najpomembnejše kulturne stike med Slovenijo in Slovaško. Na Slovaškem jp ze prejel ugledno državno Jiagrado /a kulturne stike na področju literature. PisaicUa Rudolfa Slobodo je opisal kot zanimivega človeka, ki se je ukvarjal z več umetnostmi, a nikoli ni hotel potovati in zapustili domačih krycv. sam pa ga je tudi t)scbno poznal. Dínes ze pvo dr/i! ■ Ss Dobrodelnost Jožeta Pančurja je nalezljiva Kdor hitro da, dvakrat da, pravi vodja vokalne skupine Habrovi fantje - Pomagati sočloveku v stiski je njegovo življenjsko vodilo^ ki ga je prenesel na celo družino Pojava Jožeta Pančuria iz zaselka Krnica nad l.učami ob Savinji izžareva polno malho nalezljive pozitivne energije. Ob rojstvu so mu rojenice položile v zibel vsaj dva velika talenta, ljubezen do glasbe in petja ter izostren občutek za ljudi, ki jih jc življenje po tisailo v težk;> premostljivo preizkušnjo. Ilahrov Jož.e, kakor so mu po domače pravi, je v bistvu preprost kmet i/pod Rogatca, ki se mu zdi organiziranje dobrodelnih kimcertov tako samoumevno kot nedeljska maša pri farni cerkvici v l.učali. Krivice ga bolijo in ni mu všeč, da država pritiska in oženia najrevnejše sloje prebivalstva. V njegovih otroških letih se jc v skromni sobici drenjalo šest otrok, h katerim je treba prišteli še nekaj odraslih. Vendar se je živelo, dovolj skromno, da je že v mladih letih občutil vso bridkost pomanjkanja. Vodja vokalne skupine Ilab- Materialno bogastvo Jožeta in l^arije Pančur je izmerlJivOf duhovno širino njunih src pa lahko vrednotijo samo brezštevilnif ki sta jim priskočila na pomoč. rovi fantje pošteno pove, da ni pretirano veren in še manj neveren. očhno dovolj v harmoniji z Bogom, da mu je bila dodeljena milost s petjem pomagati ljudem v sLiskl Za to in še kakšna njegovo vrlino so mu bralci zgorojesa-vinjskega časopisa Savinjske novice za preteklo icto prisodili laskavi naslov naj osebnosti občine Lu- če. Ob tem Pančur odločno povzame besedo in pove. da priznanje v enaki meri pripada tudi si-novi)ma Jošku in Alešu, saj so v sedmih letih pevskega delovanja skupaj organizirali oziroma s<îde-lovali na blizu tiirislo dobrodelnih koncertih. Veselja do petja je v tlabrovem rodu ua pretek, čeprav si fantje vsakodnevni kruh sluZijo s težaškiri delom sekačev v zgomjcsavinjskih gozdovih. Jože ne skriva ponosa, da tudi sinova nosila v sebi čut za dobrodelno«. V resnici živi za soljudi cela družina, saj si brez žene oziroma mame Marije ne morejo zamišljati svojega poslanstva. Najpomembnejše je zdravje, in če po magaš ljudem, ki ostanejo brez te dragocenosti, se notranje bogatiš. Preprosta filozofija Jožeta Pančurja jc služiti ljudem. Prepričan je, da je v socialni državi Sloveniji odprtih preveč' sociahnh vprašanj. zato bi rad ob primerni priložnosti predsedniku države dr. Janezu Drnovšku, ki živi na višji stopnji zavedanja, položil na dušo, koliko ljudi v naši državi živi v resničnem pomanjkanju. Vendar, se sogovornik nekoliko zamisli, hi bilo to prazno početje, saj sita vrana lačni ni še nikoli verjeln. Domačini v Lučah največkrat ne vedo. kam se je odpravila družina llabnivih pevcev in od kod sc bo vrnila. Prcpevaj<) in uživajo, kadar čutijo, daje njihovo poslanstvo obrodilo sadove. Nič zJaga-nega ni v Jožetu Pančurju. rHo vsem. ki sodelujejo na dobrodelnih konceriih. zlahka pove, da honorarja /a nastop ali povračila polnih stroškov ne bo. Sleherni tolar, oziroma sedaj evro, je dragocen in dobili ga mora tisti, kateremu je namenjen. Drugače preprosto ne sme biti, pribije bradati basist s tako izrazito vnemo, da je drugačno mnenje o teh zadevah vnaprej izgub^ena vojna. ■ £di Mavric - Savinjčan Valencijeve prvoaprilske še odmevajo Za Miha Valencija iz Stare vasi je bil 1. april vedno praznik - Njega niso mogli nikoli potegniti, ker se je zaradi svojih domislic moral na dan lažnivcev običajno držati kje bolj ob strani Milena Krsiič - Planine Pred vrali .ie 1. april, dan šaljiv-cev in lažnivcev. Neštelo zgodb obstaja o tem, kako je kdaj kdo koga potegnil In bil pri lem enkrat bolj, drugič manj uspešen iii enkrat bolj. drugič manj izviren. Tod naokoli pa si ljudje, sploh lis-ti starejši, še vedjio znajo obnoviti kakšno iz časov, ko je znal Sta-rovaščan Miha Valenci marsikatero razdreti. Valencija takrat, koje ljudi vlekel, običajno ni bilo blizu. No, toliko je le poiiledal izza kakšnega vogala, da je preveril, koliko uspeha je imel. Na trenulke bi lahko bilo kar nevarno. Se je raje. kol danes pripoveduje, za kak dan ali dva umaknil. Potegavščin se je običajno lotil skupaj s poštarji, ne da bi slednji sploh slutili, da sodelujejo pri nalogi. Pri Valenciju je bilo vse uradno, in tudi prvoaprilske so običajno prispele po pošti. Uradno. / njimi je ene hudo ujezil. druge nasmejal. >»/daj sem prekinil. Se ni dalo več. Ne pisno in ne u smo,« se zasmeji, /a 1. aprila je dal naiiSD:li vabila, ki jih je ljudem dostavil poštar. »Na različne zadeve sem jili vabiL Na vabilu je bito vedno napisano, da so prvega četrtega, nikoli, da so 1. aprila,« je pripovedoval, ko smo se skupaj z njim spoirnili nekaterih najbolj Buspešnih«. Cepljenje mačk in psov Tako se spomni, kako je enkrat ljudi pozval, da pripeljejo (prinesejo) mačke na cepljenje k znatie-Q)u veterinariu na konec Stare vasi, ki da se bo odvijalo v njegovih garažnih pn)Siorlh. Gospod /ivi-nozdravnik pa je imel prav na pr-voaprilski dan mjstni dan in polno hišo ljudi, pred njo pa tudi. »Prišle so predvsem ženskii. ki so imele doma muce. Te so sc šali smejale, ene bolj druge manj kislo, živinozdravnik pa je bil kar maki jezen, ko so ljudje bili so obvestilo, da je treba k Hrenu prinesti hišne tablice. ker dobijo nove. listi, ki so imeli do fakral parno neparne in obratno. Pa so jih nosili: »Mama llníntíva, prinesel sem nefjarno» zdaj dobim parno Hrenova, ki je hitro pogruntala, za kaj gre, pa se jim je smejala. Smejali so se tudi drugi, le eden, Ivan Kortnik. je bd precej jezen. Hišno številko je dal pod pazduho in brez besed Mifta Valencii 'Mene, da je kdo potegnil? Se ne spommm." odšel. »Milan Pirnai iz Slare vasi pa je, ker ni dobil žeblja straji, po hišni številki obešeni na lesen steber udaril kar z *montirajzlonť. Loščje kar dol tetel, a sije mísQl; saj bo nova.« Tudi krojač Jože Blřigotinšek je bil med tistimi, ki so nesli hišno šlevilko menjal. Domov se je s siaro vračal po drugi poli. da nc bi srečal tistih, ki jim je prej razlagal, kam gre s hišno šievilkcK Semenski krompir bi šel za med Podobnih potegavščin pa je bilo še veliko. Vseh se tudi opisali ne da. Mnogi se še spomnijo, kako je prodajal semenski krompir. »Fri-celj iz Šoštanja se je zanimal /anj. ko jc beseda prejšnji dan nanesla, da ga imam tri ione. da ga dam poceni, samo da se ga znebim. Ko sem prišel domov iz gostilne, je bila že skoraj polnoč, tako da ?eni na dogovor že tnalo pozabil, /juiraj, ko pridem na delo. pa sc pripeljejo šliije: »Miha, zdaj smo pa tu. Po krompir smo prišli. Sem jim rekel, naj kar v bifeju počakajo, da pride skiadishîik. Dolgo so čakali, preden so zvedeli, da ne bo ne skladiščnika ne krompirja. Sam pa sem med lem poklical na občino v Šoštanj, kjer je delal 1-ricclj, Kasesinikovo Vero, daje napravila sezjiam. ki> llki> tega krompirja bo kdo vzel... Po Šoštanju so se tej šali še dolgo režali.« Kno leio pa je semenski krompir kupoval tudi miličnik Anion (luček. Da ga imajo pri Kri^avčniku, mu je zaupal Miha. Pa sc je miličnik odpravil po vozi- ček in z njim po krompir, ki ga ni bilo. Pacnikov konj je šel sam domov Znana je ludi tista s paketi, ki da čakajo na pošti; z njo je potegnil tudi znanega goslilničaoa Milana Gorska in Janezovo mamo, ošiirko iz gosiilne Janez v Lajšah, »Janezova mama so mi bili hvaležni, da sem sc spomnil nanjo. [Ičerka Ida pa malo manj. saj jc ^la na pošto v Šoštanj po paket kar trikrat.« Ali pa tisia, da se je v peksrni pt)kvarila moka. ki da jo bodo zaradi lega po smešni ceni prodajali za krmo svinjam. Ker je bil lo čas. koje manjkalo tega in onega, za pokvarjeno moko ni bilo mahi zanimanja. »Listke oziroma izdajo moke sta potrjevala Franjo Vovšck in Jože /evart. /. listki so potem ljudje na moko čakali v gostilni. Ura je neusmiljeno tekla. Med čakajočimi je bil rudi kmet Pačnik iz Šentilja, ki je po moko prišel s konjem. Ta ni bil tako potrpežljiv kol njegov lastnik in jo je po dveh urah čakanja kar sam. brez gospodaria in brez moke mahnil proti Šentilju.« Mitia Valenci, kijih je doslej že toliko razdrl. da mu le še kdo kaj verjame, tudi če je res, se zdaj 1. aprila bolj težko zlaže. Malo jih je, ki bi mu še nasedli. A vseeno! Pazile se ga v nedeljo. VI PIŠETE i^HJÍS 29. marca 2007 Zgodbe iz šolskega nahrbtnilca Piše: Mar/an Marinšek Koželjka (3i) Uciicljid Mariji Koželj iii iiihcc rekel Jrugače kol Koželika. To mi<2 si je prislu;^ila. ker ni hib nikoli prava so;ialisiična lovarišica. ludi ne ker ni bii^ nikoli poročena, in tudi ne gospodična, ker jo Solari nismo smeli ulco ogo valjat i- Ko/eljka je imela rada oiroke In šolo, rada bi bila dobra in posle-na učiteljica, a lega ni znala pokazali. Rada bi živela normalno, kol druge učiteljice, a nliu>li ni šla v kino ali stopila v ^oslilno in nikoli ni šla k rri/Cerki, da bi ijncla na glavi ^t kaj drugega ktu dolgo črno kiU), spleteno v figo. Rada je igrala na pianino, a nikoli ni nastopila na proslavi ali pred olroki. / osebno higieno je tako preiira-vala, da i^a kljuko ni prijela drugače kol s papirjem in časopisa ni p blalniini škornji. ne bo- If tit do nikoli po/abiJi). Vse otroke je imela enako rada, tako kmečke kol trške, ol^{^ke pre-nmžnili staršev kol največje sircv le. deklice in dečke, niinisiranlc in liste, ki cerkve od znotraj sploh niso videli. Na šoli je previdno vpeljala j u rje va nje, /a tisie čase kar nevaren pra/nik. kate- rega je tt)varišica Samara odredila preiskavo, če ni slučajno povezan s svetim Jurijem. Mordi je posredovati ravnalelj KJancnik. da ta slovenski običaj ni bil prepovedan. Kljub temu za nas šolarje ta čudna tovarišica ni bila drugega kol Ki^žcljka, Lepili besed za njo ni bilo. pa čeprav seje trudila, da bi nas čimveč naučila, in je po šoli dodatno učila (iste. ki rednega pouka niso zmogli, in partizanske sirote. Njena edina pot jc bila v šolo, skrb /a mamo in k maši. Mi, pobalinski šolarji, smo kaj kmalu ugotovili in občulili, da ta l<ívarišica pří ljudski oblasii ni ravno odlično /opisana, in smo si marsikatero šalo privoščili nn njen račun. Ce je šla po cesti, je Cirobinov Mihec ^e od daleč si-kal: »Bežite! Koželjka gre!« - kot bi šla mimo kakšna čarovnica. Klavžarjev Pepi jo je zmerjal za tercijalko. čeprav ni bil prepričan, ali je to od tega. ker je znala peti v tercah, ali pa je prišla ta beseda od nekega geološkega obdobja pred peiinšesidesctimi milijoni let ... Še hujši je bil Bnkaličev Drago, kije bil od nas starejši in pameineiši in je nekaj govoril o zarjavelih devicah, čeprav nismo razumeli- kaj točno misli. Nekoč, ko je šla mimo občinske hiše. v kateri je bil internat, jo je Cepinov Miha polil z lavorjeni vode. Mesečevi otroci sojo redno streljali z lokom. Cernezlov Pepi pa jo je s fračo ustrelil v rit, ravno ko je šla k večernicam. Jaz pa. ki sem n:ed počitnicami namesto pismonoše nosil pošto, sem ji »Poročevalca« zanalašč porinil pod vraia, čeprav je lepo prosila: »Cuj, Tonček! Ko boš prinesel časopis, lepo pozvani in li bom odprla. Oasopis mi moraš dati v roke, veš?« Potem je nekoč tiho, kolje živela. tudi odšla. Naenkrat sem se zavedal, kakšno krivico smo ji delali. in hudo žal mije postalo za vse. Najraje bi se zjokal. A prepozno. Spoštovana gospa Ko želje va! Bili sle i)dlična učiteljica, srčno dobra ženska, izredna pedagoginja. prava sreča za nas kozjanske oin)kc. veliko sta nas naučili. Nagajali smo vam in se norčevali iz vas. Vi pa ste nam vse to vračali z ljubeznijo in se niste ozirali na naše posmehovanje. Živeli ste svoje življenje in z njim niste nikoli nikogar motili. Prosim, opro siiie mi. Že davno vas imam v najbolj blagem in hvaležnem sp>Arena mladih«, na kateri so mladi razpravljali na temo kajenje v zaprtih prosto rili. Tekmovali sta ekipa OŠ Miha Piutar Toledo in ekipa OS (jorica. Debato si je prišel ogledat tudi župan MOV Srečko Meh, ki je izrazil zadovoljsivo nad lenj. da mladi o pomembnih temah z^čno argumentirano debatirati zgodaj. Najprej so si obiskovalci ogledali kratek prispevek o lein, kaj o kajenju v zaprtih prostorih menijo srednješolci in naključni mimcndoči. Glavnina vprašanih je izra/ila zadovoljstvo nad popolno prepovedjo kajenja v prosiorih. Tisii, ki pa so proii tej restrikci-ji, ^0 večinoma predlagali, da se v lokalih naredi boljše fizične pregrade med kadilskimi in nekadilski-mi prostori. Za posneikom je sledila debaia, sesiav- Škoberne, ki jc skrbel tudi za to. da kateri od govorcev ni preveč skrenil s poti in da je celotno dogajanje potekalo v nadvse sproščenem duhu. V iretjem delu Sla ekipi zamenjali stališči in odgovarjali na tr-ditve» ki jih je podal povezovalec. Temu jc sledil še zadnji - četrti del debaic. v katerem je vsaka ekipa zjiključni govor, v kalerem je lahko dodala kiikšen argument in smiselno zaokrožila svf)je siališče. Razpravo je cel čas spremljala tudi iričlanska komisija, kije ocetýevala nasi op. aigu memacijo, odnos díuia-sprotne skupine. íídgovaijanje na vprašanja in poznavanje strokovnosti leme. Na osnovi teh kriterijev so na koncu zmago prisodili OŠ Gorica. In k^j so osnovno šolci povedali o kajenju v zaprlih prosiorih in /^k(mu. ki ho slednje prepovedal' Kot problem st) izpostávili brezposelnost (lobačna industrija,.,), kisejeob uveljavitvi zakcma pojavila na Irskem, v vlogi Ziigovaijanja kajenja so izpostavili svobodo posamezjiika do izbire in dejstvo, da je kajenje zasvojenost» katere se posameznik lezko znebi. Veliko več a^umentov sta obe skupini našli proti kajenju. LIčenci so našteli bi^lezni, ki jih povzroča vdihavanic It^bačnega dima. število smrti pasivnih kadilcev, neučinkovit osi dosedanjih ločenili pR>sto-rtîv v lokalih, zdravsivetie težave uslužbencev, ki so na delovnem nieslu izpostavljeni kajenju, in še marsikak-šen tehten razlog v ptîdpon> zakonu seje našel. Ijena iz šlirili delov. Na strani zagovarjanja kajenja se je najprej znašla ekipa OŠ Cîi)rica. učenci OŠ MFr pa so bili sprva v ekipi »proli«. V prvem delu debate sta ekipi izrazili osnovno stališče za ali proti, našteli argumente in povedaJi osebne izkušnje s kajenjem. Sledilo je navzkrižno zasliševanje - ekipi sta druga drugi postavljah vprašanja. Cel čas je učence spremo usmerjal povez soook mestni stolp in poležavali na znamenitem poševnem irgu II Campo, Uživali smo v deliJi Duc-cia. Simtmeja Nfariinija, Nicole in Giovannija Pisana. V Assisnu smo podt^živeii ;)ol sv. Frančiška skozi Ciiottovo pripoved- Opazovali smo. kako sc na srednjeveške »nebotičnike« San (îimignaiia spušča lema. Renesančni slikar Pierro delta Francesca riam je v Arezzu razkril zgodbo o Najdenju svetega križa. Ob palačah družine Este smo sc hladili s sladoledom sredi Ferrare in uživali v pročelju (na žalost zaklenjene) katedrale. Ko k temu prištejemo še dve noči ob jezeru Trasiineno. je rezultat popoln užiiek v umetnosti. ki odtehta napore pri dohitevanju načrtovanega. Poleg umcinosii smo občudovali lastnosti spreminjajočih se italijanskih pokrajin. Ekskurzije so se udeležili dijaki splošne in umetniške gimnazJje v okviru obveznih izbirnih vsebin. Organizacijo in strokovno vodenje smo opravili: pnjfesorja likov-nili predmetov mag. /eljko Opa-čak in Marjana G. Korošec ter geografinja Tanja Golob. DRUŠTVA, OBJAVE Iz Vilenice do Lokev iz Kokoši v Lipico in Spet smo se Planinci UNI polcpaii po nňií Primi>rski in kljub slabi i/kušnji j/ Kosovelove p<'>îi iskal) /aločisče pred dežjem, ki ga jc napovedovala vremenska napoved. lokrai siiiK lindi srećo in smo sc nu, čeprav je ves dan padal po naàjh krajih, iu (skoraj) čislo izobilj. / avioceste smo zavili proij Divači in izstopili v neposredni bližini jame Vi-icnice, kjer je pravkar pn.'-nehalo deževati. Do pri hoda jamarkc - vodicke. smo sc ra/kropil) po bli/nji okoiid pomitjiijoćc in zelo lepe pokrajine. (Mogoče k le ni u res pripomorejo ogromni kamiii. zanimive» razporejeni pred vhodom, ki so delo >/dravileIja« /cmljc Marka Po^žscnika ...). Ohćiidovali smo grme cveločega drena, ki je piv /jvljal prebujajoćo. a se zaspane? naravo. Zalem smo sledili vo-ciički v skrivrostno pod/emlje itdjsMiejŠe luiisliCiie jaii^e v Hv-riîpi. Vhod vsnjo, ki se sprva spuSCa po siopnicah navzdol, je okrašen z hogaio rasioCini br^ Ijanom. Nekoć je jama slovela kol najlepša, oajvecja in najbolj obiskana jama maiiOnega Krasa, dokler je ni zasenčila Postojnska. Domaćini so verjeli, da v njej prebivajo dobre vile, kar ji je dalo ludi ime. Po niej se ime- nuje mednarodna lilcrarna nagrada, ki jo vsako lep" podarijo v njeni Besni dWTani, O dcjhii-nikih pričaj" pri vhodu v skalo vklesana imena. Z brsijanotn in mahom oktaèen vhod vabi v skrivnostno podzemlje Vilenice, Po nauiiiju podzemnih lepot smo se prepeljali v l.okev in sc usidvili picU blai (Klavuiui stol» pom sKi^ naselja. V njem sc na-liaja zasebni vojaški nni/cj »Tabor« Srečka Ro2eia. ki so ga 1. 1485 zgradili Benečani. Nič manj kol muzej ni zanimiv nje-gíw laslnik. saj je živi leksikon vojaške zgt)dovj'ne. pa ludi siceršnje. Prav tako inn v znanju 'xllično sledi njegova ýena. saj nemoieno nadaljuje njegovo razlago, meillem ko njega žc kličejo druge obveznosti. Never-jeino. kaj laliko človek ustvari oz. /bere v razmeroma kratkem življenju! Po ogledu in okrepčiiu smo u naselja krenili na pot v smeri vasi Prel(y^e pri Lokvi. Od tixi snîo se povzpeli v gozd in pcv stali pri zanimivem i/viru Vroče (Vročaki, (xl koder smo pot nadaljevali proti /a-IkxJu. Po lepi kraški po-kraiini z značilnim rastjem borovcev, brinja in cvetočega drena, ki je spet poživljal sicer oblačno in zamegljeno pokrajino. smio prispeli do planinskega doina na Kokoši. Bil je sicer zaprt, ker je odprt samo ob vikendih in praziúkih, vendar smo pod piikrito le-raso za kratek čas pcv siaU, Nahaja se v prav prijclnem okolju, kazi pa ga seveda neizt)gibna an-lena. potreba danaàijega časa, Ker nas je dohitel dež. sm se včlanili ludi prebivalci Šoštanja, âmartnega ob Paki in nekateri še iz drugih <»kulišklh krajev. Društvo nI uancfjeno k -nedeljskemu nabiralnišlvu« gob, temveč je namenjencf spoznavanju kraljestva gob v ožjem in najširšem smislu. Predvsem pa smo si velenjski gobarji /adali cilj in usn^eritve zapisali v temeljne akte, da bomo pri naši dejavnosti živeli v naravi z narava lako kot je v tem času in prostoru tudi mo^o in i/v«xtJfvo, V dokumente našega gobarskega drašlva smo tudi zabeležili. da bomo o Jclu in delovanju društva obveščali širšo jav-ntKl in svc^i: izkušnje ter znanje o gobah prsredovali tudi bralccni tednika Naš Cas. Danes je pred vami prvi sestavek. Odslej vas bomo. vsaj v gobarski sezoni, obveščali in seznanjali, kako vaše dragocetie pn>ste urice, ki so vam v današnjem tempu življenja še na voljo, prijem o preživeti v naravi in jih začiniti še z gobarskimi užitki. Sfevitue knjige in čiduki o zdravem življenju nas vzptidbujajo, da se po napornem delu v rudniku, ob tckvsod in v vseh Icinili časih. V kolikor pa gobe gledamo bolj s kulinaričnega stališča, pa je v gozdu v tem času bi)li malo vnjt gob, ki so primerne za kuhinjski lonec. Goba, ki se jo ta Čas splača pobrati. je marčna poUcvka aH niarčnic;) (llygrophoms mar/iiolus!. V našili krajih se la goba običajno pojavi v z.ačetku aprila, zaradi letošnje mite /ime pa smo jo našli /a v začetku marca. CJoba rasle največkrat v mešanih gozdovih, najraje pod listjem, včasih tudi v večjih skupinah. Kol že samo njeno ime pove, spada marčna poiževka v ožjo družino polževk. V Sloveniji raste približno petdeset vrst poíževk. Večina vrst rasie jeseni. Pol/cvke imajo razmeroma redke lističe, rahlo pripele na bel. Rob klobuka je nekoliko pfKlvihan. kar spominja na polževo hišico-in od tod tudi njeno une. Značilno za polževke je to, da med njimi nI strupejîih vrst. Nekatere vrste so nc^ koliko grenkega okusa. Marčna pt^l/evka ima beK>«iv kitibuk. Kasneje tudi beli lisliči in bel bel nekoliko posi\i, Mesc» je belo. pod kožico av-kaslo. krhko in prijetnega okusa, veudar vonj nwlo spominja na vonj urijîa. V gozdu v tem leirem času ne najdemo dnigih po dobnih gob. <'e pa slučajno naletimo na podobno povsem belo gobi» ali morati z rjavim, rumenkiislim ali vorili, kaj so v osnovi glive in gf>hc ter kakšno vlogo opravljajo pri ohranjanju rawiovcsja v naravi. Spozjiali boste tudi kakšno zanimivo gobico, ki raste v pomladnem Času. ■ Jože Lekse NOVO-CAFFEHERIA VODONCNIK Ste si zazeleli izvrstno kavo v lepem naravnam okolju ob obronkih gozda? Pravi naslov za Vas je Caffettarija Vodončnik v Paki pri Velenju. Najdete jih na levi strani ceste Velenje-Slovenj Gradec. Pred zgradbo je velik parkirni prostor. Uspešno družinsko podjetje je pred novim letom odprlo prodajalno pekarskih izdelkov, pred nedevnim pa so ob trgovini odprli le kavarno. V trgovini vam ponujajo: -vsemte kruha, * drobno in siadko pecivo, -kekse, * mlince, rezance, drobtine... V novem kavarniškem delu lehko izbirate med: * razliinimt vrstami tort, «francoskim pecivom, * lahkimi prigrizki (topli sendviči, stručke s hrenovko, sirom.,.). * različnimi sladoledi, koktajli -vse vrste pijač... Tudi če ste zelo izbirčni, boste gotovo našli kaj zase. Odprto imajo vsak dan od 5.30 do 21. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 8. do 17. ure. Veseli bodor ce boste tudi vi postali njihov gost. SPORT IN REKREACIJA 29. marca 2007 Zavidanja vreden niz zmag Varovanci Mira Požuna so moštvo Kasima Kamenice že drugič premagali v tej sezoni - To je bila že četrta zmaga Gorenja zapored nad državnimi prvaki Pt) pričakovanju je bila Rdeča dvorana zasedena do zadnjega sedeža. v njej se je /bralo približn<) 1600 IJuhiieljcv le irenulno najbolj popularne igre v Šaleški dolini in daleč uaokolL Med njiinije bilo ludi veliko navijačev pivovar-jev. Ana koncu so /magoviii krog igralec Dngo Vukovid, pa čeprav s poškodovanim kolen 53m» pa tudi Boštjan Kavaš. ki ga Je tudi pestila poškodba, jc slisnil zobe. Vuković je bil skupaj z Brankom Bedekovicem drugi slrelec Gorenja, Oba sla zadela po petkrat, pelkrai je zatresel mrežo ludi celj- obranibah. dobri igri njegovih Siîig-ralcev pred njim in natančnih strelih v napadu so Velei\jcani prvi píílčas dobili kar s šestimi goli razlike. Tudi v prvih minutah îiadalje-vanja so igrali izjemno In v ireh minutah povečali prednost na sedem golov. A državni prvaki se niso skupaj s svojimi igralci zaplesali domaći Šaleški graK'akl. Rokomelaši Gorenja so bili na nekaterih prejšnjih tekmah v uvodnih minutah oziroma v prvem polčasu dokaj nezbrani- 'lev kral tega ni bilo. Dokaj nervozn(î pa so tekmo začeli gostje. Domači so tekmo začeli zelo samozavestno in odločeno, da nadaljujejo zavidanja vreden niz zmag proti večnemu nasprotniku, ki vedno predstavlja zanje velik moliv. Kako velika je biia zelja po novi zmagi, kaže tudi to, da je zaigral trenutno najboljši (lorcnjev ski igralec Harbok. Najbolj učinkovita pa sta bila s po devetimi goli Pavel Baskih pri Gorenju in Dragan Gajič pri Pivovarni Laško. Sijajen je bil tudi mladi Go rcnjev vratar Matevž Skok. ki je zaustavil kar 19 nevarnih žog. Že v prvih petih minutah je igralce ogrel z dvema uhranjenima se-demmcl rovkama. Slabše je bil razpoložen reprezentančni vratar Gorazd Škof pri gostih, zato ga je trener že po dobrih dvajsetih tni-nulah zamenjal z Amosem Rezar-jem, ki je nato branil do ktmca. Prav po blestečili Skokt^vih predali. Po nekaj dobrih Rcziiije-vih obrambah so povsem prevzeli pobudo in se s petimi zaporednimi goli pribli?^li domačim na samo dva zadetka razlike. Nastopila je razburljiva zadnja minula, ko so velenjski navijači t repe t ah za zmago. Najprej je z novo sijajno obrambo izenačitev preprečil vratar Skok. Nato sta sodnika izključila Luko Dobeiška, sedem sekund pred koncem sta Gajič in Harbok izvedla tako imenovani ce-pclin. Na srečo rokometašev Gonj-nja je IIart)ok prestopil, sodnika sta njegov gol razveljavila iti do mači navijači so poleteli na igrišče. Ali postajajo velenjski rokome-taSi za celjske nočna mora, se lahko sprašujemo po zadnji tekmi in njihovi zmagi v sredo prejšnji teden v Rdeči dvorani. S10 lekmo je bil za rokomeiaše Cîorenja končan prvi del prvenstva. saj bodo v naslednjem krogu prosti. Gostovati hi morali pri Veliki Nedelji, ki pa je izstopila iz lige. ■ vos od ponedeljka do jutri v Porecu Miro požun po četrti zmagi nad Celjani v tem prvenstvu: «Sedaj moramo gledati naprej. V nadalje-vanjti prvenstva nas bo po krajšem premoni čakalo kar nekaj težkih tekem, najprej pokal, nato pa se tekme s prvimi istimi najboljšimi ekipami, ki so letos zelo dobro priprav Ijene. Vsi vemo. da v tej sezoni ni nepremagUive ekipe.« V ponedeljek so rokomeiaši Gorenja od^li na priprave v Poreč, kjer bodo ostali do jutri. »Zadrge tekme so bile precej težke in stresne. Terjale so veliko energie, tudi nekaj poškodb in na krajših pripravah si bomo lahko nabrali veliko novih moči. Pozornost bomo namenih tia uigravanju in učinkovitosti napada in seveda postavitvi trdne obrambe. Trenutno imamo v ekipi kar nekaj težav s poikodbami in upam, da bodo med tem odmorom poškodovani igralci ozdraveli.« Lepa zmaga za konec prvega dela Elektra prepričljivo boljša od Kopra - Že sinoči začetek lige za prvaka - V sredo prihaja Union Olimpija Košarkarji l^Iektre Usotecha so s prepričljivo zmago z 98 : 61 v zadnjem krogu prvega dela prvenstva dokazali, da njihova uvrstitev v zgornji del lestvicc ni Z4:olj naključje. Sobotno srečanje v Šoštanju je bilo za gosie iz Ko pra vehko poniembnejive koi za Illektro. saj so v ligi za prvaka vsi dosedanji izidi brsejo, medlem ko ekipe, ki nastopajo v ligi za obstanek. rezultate iz prvega dela prenašajo naprej, /a Koprčane bi bila torej vsaka točka še kako pomembna, vendar so šošlanjski košarkaši dobro t>praviH svoj del naloge, kar dokazuje tudi končni i/jd lok me, /maga proti Kopru je tudi dober obet za lektiie v nadaljevanju prvenstva in daje upan^jc. da se bo Dekira lisotcch lahko dt^slojno kosala z močnejšimi in ugledncjšimi nasprotnik:. Na tektni s Koprom sc je po poškodbi dokončno vrnil ludi Miha Cmer, kije odlično razi-gravai soigralce, ob koncu sije nabral kar deset podaj. Poleg njega so bili zelo razpoloženi še Aleš Kune, Srboljub NedeUkovič in Blaž Rucigaj. Prvič pa seje do niačemu občinstvu predstavil ludi novinec v ekipi Ulektre Hs-otecha Stefan Ličartovsky, 2.V letni češki branilec, Soštanjčani so si odločilno prednost priigrali v drugi četrtini, ko so z delnim izidom 27:6 povedli $ 5} : Í3. v drugem polčasu so nadaljevali odlično igro in prednost se skoraj podvojili. Vis(^ka ra- zlika je bila tudi priložnost za oba trenerja, da sta dala priložnost za igmvsem igralcem. Po srečanju je bil fošlanjski irencr Bojan Lazić z rezultatom in tudi igro svojih varovancev zelo zadovoljen: »Čestitke igralcem. ki so tekmo vzeli zelo resno. Vidi se, da smo dvignih formo, pni del smo zelo lepo zakyučili. Pohvalil bi tudi mlade Igralce, ki so fwkazali veliko mero bojevitosti in tudi znanja. Zacei^a se liga za prvaka - upam, da bomo uspeli vsaj zadržati takšno formo.« Prvih sedem za prvaka Zc sinoči se je Ziîcel tudi drugi del prvenstva. Prvih sedem ekip lige liPC Tcicmach in Union Olimpija se bodo pomerili v ligi prvaka, preostalili pet pa se bo borilo za obstanek v prvi slovenski ligi. Elektra Esotech bo tako odi-grala še vsaj 14 tekem, od tega sedem doma. Prva je bila že sinoči, ko je v ŠoStanju gostoval domžalski Helios, ki je letos v izvrstni Tormi in eden glavnih kandidatov, da po osvojitvi pokalnega osvoji še naslov državnih prvakov. Srečanja v drugem delu prvenstva se bodo vrslila v ritmu sreda -sobota. v soboto čaka Šoštan-jčiine D ova težka preizkušnja (lahkih nasprotnikov v ligi za prvaka ni), in sicer v Šentjurju pri Alpvanja v Kopru, kjer so z vodilno Bonillkf) izgubili z I : 2. Koprčani so z novo zmago ^e povečali svojo prednost na prvenstveni lestvici, saj je drugi Livar izgubil. Premagali so ga Krča ni, ki so se s tem povzpeli na tretje mesto. Zanimivo. Velenjčani so kljub pi> razii napredovali po lcst\ic). .Sedaj so zaradi slabše razlike v golili za njimi Dravinja. Mura in Aluminij. Konjičani so v derbiju z dna lestvic« vis<ïko, z O : 3. klonili v Kidričevem. Mura pa je doma igrala neod-li>čeno s Triglavom. »Pričakoval sem, če že ne vse tri, vsaj točko. Izid so nam skrojili možje v crnih oblačilih. Že v 19. minuti smo ostali brez našega mladega napadalca Semiqa Agića. ki je v dodbri minuti dvakrat porumenel. Po naši oceni prestrogo. S tem je sodnik vsekakor vplival) na naso igro, ki bi bila gotovo veliko boljša ob vseh igralcih. KUub temu pa so se morali domači zelo potruditi za zmago,« je povedal po prihodu iz Kopra PolovSak. Zadnjih nekaj minul je bilo razmerje moči izenačeno, saj je sodnik (Boris Jeneš iz Lendave) pokazal strelcu zmagovitega domačega zadetka Adinirju Begiču po prvem v 67. minuti se drugi rumeni karton v minuti. Kljub izenačenemu številu igralcev gostom ni uspelo še drugič zadeti. V soboto (ob 18. uri) bo v Velenju gostovala predzadnja Mura 05. »To bo za nekatere o$re na fmalni lekmi svetovnega peckala v smučarskih poletih v Planici. Od najboljših slo-venskil) skakalcev je v letošnji dokaj povprcc-ni sezoni pokazal najvc<:ji napredek. Od vsega začetka jc sodeloval s slo\itim nekdanjim Unskim šampionom in sedanjim ireneijem slovenskih skakalcev Arrijem Pekko Nikkolo. kar se odra/a tudi v re/.ultalih. Skromen in redkobeseden ^Piki«» ki ima če/ vse rad kalo rićno čokolado, seje v letoSnji sezoni med dobitnike toCk /a svetovni pokal uvrstil sedemkrat. Na Ljubnem in v Zgornji Savinjski dolini velja Pikî za junaka. Ljudje ga srečujejo in mu stiskajo roko, njemu je očitno nerodno. Njegova skromnosi je pristna. Si je pač izbml način življenja ^porinika in zelo jasno pove. da mu ni žal. Spominja se začetkov pred petnajstimi leti in od listih, ki so se skupaj začeli •poganjati« čez Ijubensko skakalnico, vztraja samo še on. Med prvimi niu je česliial irener domačega skakalnega kluba Janez Debelak, nekoč ludi sam vrhunski skakalec. Primož Piki velja za najboljšega zgornje savinjskega športnika in ob vseh vzponih in padcih mu je klub stal ob srrani. »Imel sem srečo, da sem dobil v roke tako kvalitetno »testo«. Priniiiž je dokazal da se da uspeti tudi v podeželskem klubu. Fanijo z vasi so bolj jekleni in navajeni delati, zato mislim, da Primož se ni rekel zadnje besede,« ponosno pove .lanez Debelak. Za slovenskimi skakalci je precej vznemirljiva sezona, na katero so v veliki meri vplivali napeti odnosi znotraj nordijskih re-prezeiilanc. Največkrat so bili na uda-* ^^H ru (rcnei^i. kar je slabo vplivalo tudi na skakalce, /a uspeh Primo/.a Pikla ^ je v veliki meri zaslužen tudi trener Arri Pekka Nikkola, zalo si Ljubenec želi, da bi trener ostal z njimi tudi v prihodnji sezoni. Vendar to ni odvisno od nas skakalcev. Pravzaprav nas nihče nič ne vpraša. Z Nikkolo sva se lepo ujela, čeprav imajo i mej drugačen sistem dela. Primerjave med slovenskimi in finskimi treneiji preprosto ni, vendar zgleda, da mi Hnski način dela usireza,« jc svoje mnenje razkril Piki. Vsi trenerji imajo dovolj znanja. Pomemben je pristop do skakalcev in odnos do lekme. Najbolj ptv niembno je, da trener pomaga razbremenili le km ova I ca, /a Primoža Pikla velja, da je psihološko precej stabilen lekniovalcc iiî z njegovega zornega kola je pt^membno, da je ^premagal« planiško velikanko, najve^o le-lalnicti na svetu. Med skoki in poleti je ptjdob-na razlika kot med di^evom in nočjo. Nekateri si predstavljajo, da je dovolj odskočili in potem gre samo naprej. Vendarle zdaleč ni lako. Planica in Primož Piki sla se ociino ujela, /ato bo ljubenski orel že ob naslednji prilož-no»5ii poskušal izbolji^ati osebni rekord. Mej enostavno ni, potrebno si je zastakli cilj, In ko je dosežen Je čas za vzpon na naslednjo stopničko. ■ Edi Mavric • Savinjčan Za veselje in sprostitev adrenalina Matej Gradnik je 22 let star študent strojništva, ki tekmuje v avtomobilskem dirkanju - Začel je v pokalnem tekmovanju Seicento Siemens Junior pokal - Nadaljeval dirkanje s Cliom - Lani trikratni državni prvak Vesna G/insek »Naj najprej povem, da ljudje meSajo reli in avtomobilsko dirkanje, Ni vse reli. Reli je v hisivu samo ena od disciplin v avtomobilskemu dirkanju.« je nepravilnost že na začetku pojasnil Matej, av-lomobilski dirkač in član avto kluba V-Racing Velenje. Stadem strojništva zase pravi, da sla njegovi najljubši disciplini gorske hitrostne dirke in paralelni reli kros. saj jc ravno v leh dveh disciplinah dosegel svoje največje uspehe. Samo v lanskem letu je v okviru slovenskega državnega prvenstva osvojil enajst prvih mest. tri druga in štiri irelja mesta. »Nekaj podobnega načriujcm tudi v letošnji sezoni, kajti lanski uspehi so /ame dobra vzpodbuda in hkrati visoko izhodišče za to sezono,« pravi dirkač. Sliši se dobro, vendar tako kot marsikje drugod tudi tukaj brez denarja in sponzoijev preprosto ne gre. Malej pritrdi. »Tako je. Večinoma me finančno podpirajo domači, imam pa tudi nekaj malega sponzorjev, lako da se trudimo po najboljših močeh. Seveda paC brez vez in poznanstev ne gre. saj niti denarnih nagrad sktv rajda ni. Žal je tako. Vendar se splača potruditi in vzirajati» saj je to zame poseben užitek, veselje in sproščanje adrenalina. Skratka, dirkanje mi je v tîsebno zadoviîlj-stvo. Vsak ima svoje veselje in zame je to pač avtomobilsko dirkanje.« Trenuino vozi dva Reuaultova avtomobila: Clio 2,0 RS in Clio 1.4 Gr.A. -Sc prej sem tekmoval s Hatum, In sicer v pokalu Seicento Sieniens Junior, kjer sem že v prvi sezoni (2004) osvojil naslov najboljšega novinca in skupno peto mesto. Naslednje leto pa sem si s štirimi zmagami in dvema drugima mestoma priboril naslov prvaka.« doda. Lansko sezono p» je začel dirkali s cliom. ^Vozim predvsem gorske hitrostne dirke in pa paralelni reli kros, v katerem dirkam sam. brez sovoz-nika, saj so tu proge dolgo le ne- kaj kilometrov, pri paralelnem reli kn>su še manj, in se smatra, da se moraš pmgo naučili na pamet. l.etos pa začnem bolj aktivno tekmovati še v reliju, kjer pa so proge dolge tudi več K)O km. zalo imam ob sebi sovoznika Teodorja Uorvaia, s katerim greva nekaj dni pred lekmt> po progi in popiševa ovinke. bili prvj niz ter jvepiiCj/ivo vtxiili v drugcnt, naio pa popustili, tako Uh st> ta in se naslwlnja dva niza dobili domaii txlbojkatji liiíbina je oh kf>ncu zmagala s 3 : I, Trener ši«lanjskih oUbojkaijev /ivqiin Vraearic po tekmi ni bil zadovoljen z igi o svoiih varovancev: >Ponezonc. za najncCck pa sc pri igraiciii, ki bi morali bili no.silci igae - najstar«^šl. z veliko izkuštijanii in bi nioiali vse težke žoge zaključevali v naspix)inciîi igrišču, ne zunaj igriSča ali v mreži. Po vixlsivu domaCimîV 2:1 jc v igvo Scl mladi Jan KJobuCar, ki jc ki^l aajtniaj.^i p<^ka/al da se v prilimtnje na njega la2iki> raCuna.« Naslcdnio ickmo bodo odbojkajji Šoštanja Topolšice odigrali v soboto v domači dvorani, in siccrob 19. uri. Dviganje uteži - za pokal Slovenije VVcIcnjujc bilo prw) Iciosnjc pnr) ickinovanjcza ix>kal Sh^vcnijc. Po merile so sc tri ekipe: KDlI OUmpija, TAK Domžale in TAK lUJDAK. Za TAK RUDAK s<3 nastopili: Gocšek Marko (204,3? loCke), Miian /ep (235,59) in Slavko Uljck (242. liMoćkc). lekmovalci TAK Dom/ale so s svojimi dsigi zbrali 808,49 ločke po Sin» dainu KDlí01impija80.^,4íi inT/VK Rudar 682,03 točke. Obetavni Jernej Orešek i? DomM jc v sunku s 116 kg posiavU državni rekoni za dečke do 17 lel. Korate - 1« tekma zo pokal Slovenije v soboto, 24- marca, jc hila na Vrlmiki I. tekma za IcttiSpnjhi pt^kal Slovenije za vse kategorije, od najmlajših do Članov. Scnlclovalo je 49 klubi )V s skupno več kot 500 tekmovalci, ki so opravili 544 pt«amićnih in 51 naslopov v ckipniii katah. Prve pokalne lekmc so se udeležili ludi tekmovalci KK Tiger Velenje, ki so irenuLno na 6. mesiu za pokal S[.0 in L ob upt>5icvanju točk vseh tekmovanj v SLO in mwinarodnih tekmovanj. Reziiliaii KK I iger Velenje pCa vsako dr/avo sta nastopila po dva plavalca i}ziroma plavalki kadetske in mladinske kategorije. Tako kol lani v Kopru je pon<5vno zmagala Slovenija, med kadeU 225: 191 ločkainl in med mladinci 211:204 točkami, V reprezentanci Slovenije so uspešno nasiopili ludi veleniski plavalci Tina Mc?.3. Tamara Govejšek, Nina Drolc in JcrZe Blazina. V reprezentančni ekipi trenerjev je bila imli njihova Ir^ncrka Veru Pand/íi. Judoisti uspesni na turnirju no Ptu[u Na velikejn mednatudnem iurnii;iu v judii. kjer jesodelovak) 7 držav iz Kvriîpe, so uspešno tekmovali ludi mladi judoisti iz Judo kluba Velenje, V močni konkurenci mladili judoistw sod<íscgli naslednje rezuliaïc: mlajši dečki nad 50 kg 1. mesto AJJA/ SÎ.A'INAR; mlajši dečki do 32 kg 5. mesto AUA/ STROPNIK: starejše deklice do 50 kg Z mesto /IVA Vlw'NHOViC: siarejše deklice do 55 kg 1 mesio ŠPFIA STRNAD Mladinsko državno prvenstvo v skvošu v Velenju je bilo mladinsko državno prvenstvo dcklice in dccke: za c^rganizacrjo je poskrbel domači .»vkvoš klub. IJvTSlilve lekmovalccv Sguash kluba Velenie, dečki do 11 let: 2. Damjan Oblak, 3. l anilind Vezaj: 11-19: 1. Martin Mošm'k (SK V): deklice do 11 lel: I. Tjaša Goropensek. 2. Živa Kiajnc, 3. Tja^a Gorenc (vse Velenje) Rekreacija in družabništvo člani Društva Klub 81 iz Šmarnega ob Paki ocenili, da so bili zelo aktivni -Novi preiisednik je Borut Malus Tatjana Pođgoriek Med več kot 25 drusivi v občini Šniarim» ob Paki je tudi Društvo /Ji áport in rekreacijo Klub XI. Deluje 16 let. p ćil ga je voznik z nepraWliîim premikom in v<ížnje pod vplivom alkohola, ko je irčil v drugo vozilo. V ponedeljek, 26. marca, pa jc prišlo do nesreče, ki jo je zakrivil nepravilni premik vozila v križišču Kidričeve /a Kardeljev irg. Voznik je po irčenju odpeljal s kraja nesreče, v njej udeležena voznica pa si je zapisala registrsko oznako, lako da laliko pobegli voznik pričakuje plačilni nalog z dodamo globo za pobeg. V vrte« in v cerkev Moziije, Velerye, 23. marca • V noči na pelekje neznanec vlomil v prostore Vrtca v Rečici ob Savinji. nalo pa še v prostore upravne enote. Odnesel je DVD predvajal-nik in računalnik z monitoijem. /!c v torek, 20. marca, pa je neznani vlomilec obiskal cerkev sv. Mariina na Smarški cesli v Velenju- Odnesel je pozlačeno ška-llico za raaziljenje. Kariiasu pa prostíwoljne prispevke. Kje bo jedel za bloke? Veleiye, 21. marca -V sredo zju-iraj so v okrepčevalnici Mladoni na Šaleški cesli ugolovih. da so Mli tarča vloma. Storilec je iz lokala odnesel menjali denar in 250 blokov za malico podjetij Premogovnik in Gorenje. »Živahni« vio-miid v Spodnji Savin|sl(i Žalec, 26.marca - V dneh vikenda je bilo vlomljeno v trgovino na Šlandrovcm irgu v/alcu. Neznanec je odnesel računalnik, telefon in kovinsko blagajno z menjalnim denarjem. Nastala škoda znaša okoli 2.000 evrov. / gradbišča v Šempetru je izginilo več blejskih plošč In nekaj goriva. Škoda znaša 600 evrov. V Petrovčah pa je bilo v ponedeljek pozno popoldne vlomljeno v slan brem obveščanju občana ustavila na vožnji in v vozilu našla ukradeno jakno. Storilec je p(ivrainik, ki ga bodo za to dejanje spel ovadili državnemu tožilstvu. Da je treba bolj pazili na svoje stvari, pa dokazujejo še irije primeri taivin v lokalih- V bistroju Pod kostanji v l.ipju je v sredo ne- s MlNERVAŽALEC.d.d. pridelava plastike In kovin » Pongrac 101 • 3302 Griže tel.:4>3e6(0)3 71 36 200 - fax: ^386 (0)3 71 36 268 E-mail: upravaQminerva.sl • httpminerva.ai/ SEZONSKA RAZPRODAJA DRENAŽNIH IN OSTALIH CEVI IZ NAŠE LASTNE PROIZVODNJE V NAŠi INDUSTRIJSKI PRODAJALNI na Ložnici pri Žalcu Informacija na tal.: 03/ 71 36 280 Delovni čas od ponedeljka do petka med 8.00 in IB.ODuno Ko pijanega zanese v policijski avto Veleiye, 23. marca ' Ko je v peiek ponoči policijska patrulja nad« zirala pronict na regionalni cesti Velenje-Skale pri konjereji, je iz Skal / nepriDierno hitrostjo pripeljal v licijskega Yi)ku-menli, bančne kartice, srebrna verižica in nekaj denarja. Oško-dovanki je kasneje nekdo denarnico z dokumenti vrgel v postni nabiralnik. Ni pa bilo v njej denarja in verižice. Iz sobote na nedeljo je neznanec v Salcku, v Gega klubu, ukradel usnjeno i:ensko tc^rbico črne barve. V njej je bila denarnica z dokumenti In mobilni telefon znamke Siemens C55. Vlomile« si je vzel čas Paka pri Velenju, 25. marca - V nedeljo dopoldan so poHcisU ob- ravnavali vlom v stanovanjsko hiso v Paki pri Velenju. Vlomilec si je očitno vzel čas, če sodimo po beri, ki jo je odneseliz hiác: radi oka se t ofon, DVD predvaja I nik. ktisilnico na nitko, električni vrtalni stroj, kotni brusilni siny. parni čistilec, delovni kombinezon, gumijaste škornje (šievilka 42) in sekiro. Do izoterma s krajo Šmartno ob Paki. 21. marca - Vlomilec, ki je prišel v sredo v ograjeno zunanje skladišče irgo vine Kmetijske zadruge Šaleška dolina, je najbrž vedel, po kaj je prišel. Odnesel je 49 rol izolerma V4, vrednega 1.122 evrtw. Iz policistove beležke Pred ambulanto sta se sprla v lorek. 20. marca, so policisti píisredíwali pred ambulanto za odvisnike od drog v Zdravstvenem domu Velenje, kier sta se sprla partnerja, oba odvisnika. Pri tem je moški udaril tosko. Kršiiclju so izdali plačilni nalog. Pravila veljajo povsod in zo vse v petek, 23. marca, popoldne so policisti zaradi objestne vetek. 23. marca, dopoldne, so policisti v sodelovariju z zdravsivenim inšpektorjem v gostinskih lokalih v središču mesta preverjali, kako se gostinci držijo pravil Zakona o omejevanju porabe alkohola, predvsem pa, kako upoštevajo določila o prepovedi točenja alkohola osebam, mlajšim od IX let, Obiskali so osem lokalov, kjer se mladi zadržujejo tudi dopoldan, vendar kršitev niso ugotovili. Skupne iiadzore z inšpekcijskimi služ.bami bodo opravljali ludi v bodoče. Mogoče se odločijo eelo za kakšno noč ali večer! Upravičeno sumljiv v sredo, 21. marca, so po »dobrem« obvestilu občana v Rečici ob Paki policisti kontrolirali osebni avlo znamke honda sedan in ugotovili, da je imel voznik na njem nameščeni ukradeni registrski tablici. Kaj hitro seje izkazalo še, daje voznik pred tem wnkal na bencinskem servisu Petrola v Lí>-pati pri Celju, gorivo pa »pozabil- plačali. Žalostno, a vendar resnično! Na pokopališču v Podkraju imamo grob. kjer je pokopana naša mami- Kar se nam že nekaj časa dogaja, jc obsojanja vredna». Vsak teden nam kaj ukradejo z gorba, pa naj so to svečke, rože ali pa celo igračke, ki jih ji nosijo naši otroci (njeni vnučki)! Kaj imajo ljudje od lega. da jemljeji^ mrtvim? Na w+lost se to ne dogaja samo nam. tudi drugi povejo, da sc jim godi enakol To lahko poDjeni samo nekaj, da to dela vedno ista oseba» ki ve, kam mora ili pogledat, da najde stvar, ki jo lahko vzame! Tisti, ki to delaš, naj ti bo v vednost, da bo prišel dati, ko te bo nekdo videl! ■ Prizadeti domači y M ro Spodbude za vlaganja v gozdove v letu 2007 (jozd je poleg lega, da je vir tîbni)vljive surovine (lesa), vir nSsi^ številnih dobrin, ki so dostopne vsem: varuje pred erozijo, je vir zdrave pitne vode. saj jo čisti in urejuje njen odtok, proizvaja kisik, Čisli zrak, blaži hrup. v njem nabiram«) gi>zdne sadc.^c in še bi lahko naštevali- Zato je lastninska pravica omejena s pravico rabe gozda. Da bi nadomestila (kompenzirala) to omejitev, država lastnikom gozdov zagotavlja spodbude za vlaganja v gozdove. Vrste spodbud Obseg in struktura spodbud se spreminja. Sprva so bile lastnikom gt>zdov namenjene samo spodbude za gozd nogo-jiivena in varstvena dela iz državnega (nacionalnega) proračuna, potem so sledile spodbude za gojitvena in varstvena dela iz evropskih skladov. I.etos pa se lastni kž-be v gradnjo in rekonstrukcijo gozdnih cest in vlak in naložbe v nakup nove opreme in mehanizacijo za delo v gozdu. Ciljna skupina so lastniki gozdov, njihova združenja ali občine in njihove zveze. Predvidena stopnja sofinanciranja projekta je od 50 %-60 %. predvideni zjieskl pomoči za posamezen projekt pa naj bi bili od 500 do 500.000. Skupaj je v osnutku za te naložbe predvidenih 26,4 milijona. Pogoji za spodbude za naložbe v gradnjo in rekonstrukcijo gozdnih cest in vlak bodo: /osebna lastnina gozdov, narejen mora biti izja-čun zmanjšanja spravilnih stroškov. cesta mora bili opredeljena v gozdnogospodarskem načnu enote. za njo mora biti izdano ustrezno upravno dovoljenje, vlaka pa mora bili opredeljena v gozdnogo-jitvenem načrtu. Pogoji za spodbude v naložile /n nakup nove opreme in mehanizacijo za delo v gozdu bodo: upravičenec mora biti lastnik oziroma solastnik gozda, za nakup mehanizacije za strojno sečnjo mi^ra upravičenec leino spraviti vsaj 2-500 m3 lesa. za nakup ostale mehanizacije pa vsaj 150 m3 lesa letno, za nakup opreme za delo v gozdu pa mora biti upravičenec lastnik vsaj 3 ha gozda ali mora spravili vsaj 150 m3 lesa letno. Podpore ustanavljanje skupin proizvajalcev bodo namenjene ustanavljanju združenj zasebnih lastnikov gozdov. Pogoji 7ň spodbude bodo, da b sega lastne tržne proizvodnje in naj bi trajala prvih pet let po datumu priznanja. podpore za dodajanje vrednosti gozdarskim proizvodom so namenjene pravnim h\ fizičnim osebam, ki so registrirane za predelavo lesa, in članom kmetijskega gospodinjstva, ki izvajajo dejavnost predelave lesa. Pogoji za spodbude bodo, da se mora dejavnost interesentov izvajali na področju naše drŽave, narejen mora bili poslovni načrt, interesent bo moral predložiti dokazila o finančnem stanju, gradbeno dokumentacijo in dovi)ljenja. Kako priti do spodbud? Predvidoma bo v seplembru 2007 objavljen javni razpis, v katerem bodo navedeni vsi pogoji. Na razpis sc bodo morali lastniki gozdov prijaviti pravočasno, priložili bo treba vso potrebno dokumentacijo. Pri tem bo treba sodelovali z ustreznimi institucijami, tudi zZGS. Gozdarji ZGS bodo na osnovi razpisne dokumentacije lastnikom pripravili liste podatke, ki jih bo predvideval razpis. n> hoúo predvsem obnovljeni gozd nogoj it veni načrti, podatki o možnem poseku in podobno. Cilj te kratke predstavitve je. da se lastniki gozdov in njihova združenja pmvočasno pripravijo na program oziroma razpis, saj bo po (Keni razpoložljiv čas za priprav<^ na razpis kratek, na voljo pa je veliko sredstev. V razmeroma kratkem času bo ireba zbrali vso potrebno dokumentacijo- Glede na veliko odvisnost številnih, slasti hribovskih lastnikov gozdov, od gozda in na velik pomen gozdarstva /a naše p<ídcžclje bi bila velika škoda, če bi zamudili ponujeno priložnost. ■ Marijan Oenid, ufifv. dipl, inž. gozd,, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov Gozdne ceste bodo v Programu razvoja podeželja 2007-2013 predmet držav-niit spodbud iastnikom goz' dov, (foto Marijan Denša) RAZVEDRILO m Ťoroskor) Oven od 21* marca do 20* oprila V teh dneh boste spínali, dč) nii ni bolj ponKnibno kol zdravje in do-bro počutje, saj je. le imate lega. vse ostalo veliko lažje. Po^si vam ^ ^ bo Iki na bolje in kmalu boste latiko zzaiiovofjstvom utesničevali liidi V življenjsko pomembne stvari. Predvsem družina si želi. da bi ^e ^^^^^^ vdtn ns usia povrnil nekdanji nasmeh in dobia volja Da se vam zè viaSa, bodo lahko začuiili le cb koncu ledna, kajr^e? Nagradite se 2 darik^n>, ki si ga Že dolgo Želfie. Bik od oprila do 21. maja ✓ ^ VaSeJfvlienjesejeproňvaSfvoljizavrielovdíLisaČnosmer.koistepri VČakovali. Tudi lelošnja pomlad ni čislo nič takina. kol sle si Želeli. Kar bo veljalo tudi za prihajajoče pravnike. Kai verjeli ne bosie mogli, a daj je vse v valih rokah. Paifile, da dobljenega zaupanja vam drage osebe ne izgutňle zaradi nepremilljenih besed. V ljubezni bo §e naprej Padalo manjše zatišje, za kar pa ne boste veliko krivi. Partner rabi več časa za premislek in odločitev, kot sle st mislili. ^Jikar ne silile vanj. Ko bo pripravljen, bo že povedal. Dvojcko od 22» maja do 21* juniio Letolnje pomladi sia se dolgo veselili in sedal kljub dežju in pontanjka-nju sonca, resnično uživate v njej. čeprav vesle, da vas čaka veliko dela. ga boste opravljali z velikim zadovoljstvom in elanom. Oobro v» ste. da je delo iiidi privilegij, spkih. če je l&ko. da vas resnično veseli. In vaSe je. Tudi na ljuhe;enskem področju so vam zvezde še naprej na kk)njene.Na vas paje. da si priznale, kaj si sploii želite in potem tudi ukrepate. Nasprotna stran čaka inje pripravljena Še malo počakati. V nedogled pa ne. Rok od 22. Ivnijo do 22. iuli|o Pomlad je vedno po zaspani zimi tudi čas za druženje. Nič hudega, če ne bosie takoj uspeli s starimi prijatelji navezali sRka lako. da boste zadovoljni vi in oni. Soste pa polem loliko bolj ?adovoljni. Kako maki je včasih ireba. da človek spozna, kaj je sreča, kajne? Ponudite se, da ne bo ostak^ le pri Že^i po več druženja i ljudmi, ki vam imajo kaj povedati in ki jih imate radi. Na ljubezenskem področju pa ne bosle zelo zadovoljni izto so lahko obujena prijateljstva ludi zamenjava za to, Prav lako godijo, včasih le bolj. Lev od 23. |Mli|a do 23. avgusfa ^^^^^^ Zadovoljni boste, kot Že dolgo ne. Prav niČ več ne boste zaskrbljeni, kar ® se vase prihodnosti tiče Tudizato. ker sievtehdnehspozrTali.kakodo* bro sle naredili pred časom, ko niste sprejeli neke ne videz zeío manv Ipve ponudbe. Prav v teh dneh boste izvedeli, da bi se vam danes slabo pisalo, če bi jo. Dobro bo. Če Se naprej ostsneie zvesti svojimobčulkom in svojim sposobnostim, ki jih odlično poznate. To je prava poido va§a steče. Družina pa je lako ali tako na to Že navajena in vam zelo stoji ob suani. Zabava bo odlična. Devica od 24. avgusfa do 22. septembra ^ v Kar dvakrat se boste rtiorali v teh dneh krepko ugrizniti v jezik. Ko bo-AH sle izvedeli, kaj sedogaja prijatelju, boste seveda želeli pomagati. A pri /ff tem pazNel Včasih je lahko dobrohotna pomoč v tako kočljivih situaci ^ff jah dvorezen mec. Čeprav vas bodo vodili le dobri nameni, se lahko zgodi, da boste na koncu vi izpadli grelni kozel. Zalo krepko premislite, kako daleč sie pripravljeni 'é in ka| vse ste za ohranitev [?eke tuje zveze pripravljeni sio-rili. Uspeli bosie obnoviti zaloge eitergije. pomagala pa vam bosta Ipori in dobra družba. Tehtnica od 23. septembra do 23» oktobra Novega projekta sie se lotili opiimlsiicno in tako je tudi prav. Kol kaže. se boste Že kmalu veliko bolje počutili, naredili pa boste tudi leki liko. S partnerjem se bosia veliko pogovarjala in ob tem oba spoznavala. koliko si pravzaprav pomenila. Sta kol dva pola. ki se neizmerno privlačila in težko živita drug brez drugega. Pa Čeprav kdaj tudi poči. Na dektvnem mestu bo preče] napeto, doma prijetno. Če pa ste rra dopuslu. vas bo motil le dež. Vse ostalo pa bo brez pripomb. Škorpijon od 24» oktobra do 22. novembra Tokral ne boste odlaSalLTakoi boste začeli z akcijo in se lotili nekatfr nil slabih razvad, ki bi se jih radi znebili. Bodite irmasti. kar sicer ni ravno vaša odlika. Tokrat se ho splačaki. saj je vaše telo največ kar ^ShP imate, te pa boste vkleli. da brez strokovne pomoči ne bo ilo. ne Qkl& vajte in jo poiščite. Tudi kar se načrtov, povezanih z vašo družino liče. ne čakajte na boljše Čase. ko boste imeli več časa. Tega imate točno loliko kol si ga m mete. Partner pa je že nekaj Časa upravičeno jezen na vas. Ukrepajtel Strelec od 23. novembra do 22« decembra ^^^^^ 2aJ bo tudi v naslednjih dneh ostala vaša najbolj goreča zelja se vedno f;^ neizpolnjena in Čas je, da začnete intenzrvno delali na tem. da sevam uresniči. Vse kaze. da ste na dobri poti. pa tudi zvezde vam bodo stale ob strani. Predvsem ps se bo močno izboljšal odnos med vami in va> šim par tnerjem. saj bosta oba spoznala, kje s la v preieklo s li delala največje napake, da je tu in tam počilo. Ni kaj, oba sta trmasta, včasih pa se je dobro spusiiti iz oblakov na irda tla. Čeiudi je lahko prisianek precej bofeč. Koxoro9 od 23. novembra do 22. decembra ^^^^^ Zdravje bo listo, ki vam ne ho pusiiio. de bi v polni meri uživali v do-^L^^ brih novicah. Te bodo kar deževale in resnično boste lahko ponosni nase tnna svo|edeío. Res si niste mogli želeti lepšega in boi|šega. Vse-^f kakor se pazile, saj si lahko, če ne boste previdni, zdravje §e postat> ^^^^^ Šate. Se pač zgodi, da je tu in lam ireba leči v posteljo in izklopili vse ostale obvezitosii. Pa četudi se to zgodi na najlepši pomladni dan. ko je čas za uživanje na prostem. Cas je. da se malce razvajate. In pozabite na druge. Vodnar od 21. |anvar|a do 18» febrMaria še vedno ste polni zaobljub, ki ste si jih na ramena naložili Že pred J tedni. Nekaj strpnih in discipliniranih tednov ježe za vami sprememb pa le ni. Dostej sle seuspeli rešili le maki razvad, ki vesle, da vam prav nič ne koristijo. Sedaj pa boste res s polnim elanom začeli z odstianje-vanjem nesnage iz vašega živl|enja. Intate več molivov in motivacije, zato sle na dobri poti da vam uspe. Poirudtie se. saj boste lako dokazali ne le sebi. anv pak tudi partnerju, da znate držali obljubo. V soboto bo veselo in lo čisto nepričakovanol Ribi od 19. februarja do 20* marca Bežni opazovalci bodo menili, daslezek) srečniinzadovol|ni. v resnici pa bosie precej nemirni, celo nervozni. Tudi zalo. ker se vse preveč spuščale v razmišljanja, ki pa res ne morejo obrodili kaj dobrega. Ce boste zitali razmišljati bolj pozitivno, vam bo veliko lepše. Vsaj posku site. saj vesle, kako pomembno je dobro počutje. V dobre voljo vas bodo spravljali predvsem otroci, lako lastni kot tuji. Ob njih boste namreč spoznali kaj je to iskrenost. To pa zadnje čase zelo pogrešate. Povsod. Nagradna križanka Garant ^ 03RED-NJOST (AEÛKO) smScoîr NJAMNJA ZA a>Vt£T(-KO VAOfC V ftOOAiK tuffim MCR IS&US Ktfg AWEHiSXA FILMSKA NASnADA POVEĆANO CeZMEKNO IZLOČANJE SUNE ČC NA (TAUJANS, RtVIERI R A P ADAMOVA ŽENA. PftVA 2EN$lCA ODVAJAL dR^STVO, OJSTIR. VLPV ORCO.rE 12 •MJSTAAejàC MM ocec A OTOK v eVVRM jesnu V02 2 RAVNO IMaAĐ. n.08KV1J0 NSUY SACHS OOPADSL SADU Z DREVESA 2ADU1A NOGA PRI ŽIVALI. •njDi SKREK KLAVIRSKA TIPKA ^EOSIM ISfMXA (OAfBO) MAVRAH (MAR.) O AAIERlârO PISATELJ* (1886-1944] rt» REta Kft SVETU žaviA ALXCHQLN* VSTAMI TCKCČA VCCK 2EN$KO «t« ORitlBEhl eOCMM PCio2«j STANE OOLANC NTTKA ALI T1UK V sveCAH rTALLlANS. PESNIK (ALIGHIERI) GIR/INr WLTTRSI ORAO KAMSN IZOOVOAJ. GLASUJ' NAMESTO DVOUSTIĆN V m^RCE Acev KOŽE. miT Mislila \e Mlada žena pride vsa objokana k $vo)i mami. se ti je pa zgodito?" jo je zaskrbljeno vprašala mama. "Oko imaš čisto modro in zatečeno." "Moj Štefan mi je to naredil." je zavzdihnila hčerka. "Kako?" se je začudila mama. "Saj je vendar odpotoval?'' 'Tudi jaz sem take misilial" Neprimeren ženin Potencialni bodoči tast se pogovarja z mladeničem. "Upam da zahajate v gostilno, da kartate s prijatelji, da se ga kdaj nacedrte in radi pogledate za drugimi dekleti." "Vse to mi je neznano" odvrne mladenič. "Potem pa niste primerr^i za mojo hčerko, ker bi mi moja žena vedno vas dajala za zgled." Ženo ali ljubita Umetnik, odvetnik in inženir so se pogovarjali o tem. ati ie bolje imeti ženo ali ljubico. Umetnik je dejal: '^Botjeje z ljubico, ker od nje dobim energijo, strast in napetost za umetniško ustvar- janjel" "To je brez zvezei" je dejal odvetnik. "Ves čas moraš biti samo z ženo. v nasprotnem te lahko zena zalfubíz ljubico, potem pa sledi ločitev, defitev premoženja, plačevanje preživnine za otrok8,..,r írňenirpajedejal: "Najbolje ]6 rmetí ženo in ljubico. Ljubica misli, da si z žerxi. žena misii, da si z ljubico. ti greš pa v laboratorij in delaš v miru!" Avtogram Blondinka je na koncertu znanega glasbenika le-tega zaprosila za avtogram. On jo pogleda in reče:"Pd Pohištvena industrija d.d. Polzela Tel.:03 703 7130,703 71 31 vknivw.garant.si Vabimo vas v našo industrijsko prodajalno, ki je odprta od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure. v soboto od 8. do 12. ure. UGODNO V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI: VELIKONOČNA AKCIJSKA PRODAJA POKiSrVADO 14* APRILA! Izbirate lahko pohištvo za opremo spalnic, dnevnih sob. otnsških in mladinskih sob. predsob, kuhinj, omare v različnih barvah, kosovno pohištvo, računalniške in pisalne mize in vzmetnice. UGODNO: Hitri kredit do vrednosti 1251.88 EVR. ki ga uredite v kratkem času pri našem prodaj ateuî VABUENIVDELNO PRENOVUEN SALON POHIŠTVA GARANT NA POŽELI! Pohiftvo Garant-pohištvo trn vas dom I Izrezano geslo, opremljeno z vašim na-sbvom. pošljite naNaščas. d.o.o.: Ki-drii^eva 2a, Velenje, s pripisom "Garant" najkasneje do 10. aprila. Izžrebali bomo dve toaletni mizi HAOA BOR /sestavljeno/. res želiš, da ti dam avtogram na ta majhen zmečkan listek?""Seveda, saj ga bom doma prepisala!" Dobra reklama Ko je profesorica vstopila v razred ie na tabli zagledala narisano goto podobo moškega, poleg pa je bilo pripisano:'Tako sem grajen!" "Tlsd. ki je to narisal na tablo, naj se po pouku glasi pri meni v zbornici!" je dejala profesom^. Ko je naslednji dan vstopila v razred je zagledala napis na tabli: "Z dobra reklama lahko dosežeš kar hočeš!" www.racliovelenje.v df>m) ioš-lanjski igraki i/vcroškem rodil narodni heroj Miiia PintarTolc- Rudnik lignita Velenje (Arhiv Muzejs Velenje) do. ki je padel 3. junija lela 1942 v Lokovici; - 5. aprila 1896 so sc v Alenah začele prve olimpijske igre moderne dobe; obudil jih je ban^n Pierre de Couberiin, ki je kot zgodovinar dobro poznal razvoj antičnih olimpijskih Iger. kol pedagog pa pomen športa pri vzgoji mladega človeka; na olimpijskih igrah so lahko nekaj časa sodelt^vaii le moški, ženske lahko na igrah sodelujejo od leia 1900 dalje, prve zijnske tîlimpijske igre pa so pripravili lela 1924; - 5. aprila 1971 so na oddelku za gospodarstvo občine Velenje razgrnili osnutek zazidalnega načrta arhilektanske za-zidave za območje Šalck in Bevče pri Velenju; - aprila leta 1992 je bil sprejet ureditveni načrt Rekreacijskega centra Jezero; - 5. aprila 1998 ie velenjski rokometni klub Gorenje v Rdeči dvorani izvedel Dan slovenskega rokometa in lako zazna-ntoval štirideset letnico uspešnega delovanja. ■ Damijan Kljajic ^HjiS ČETRTEK, 29. marca SLOVENIJA 1 fi7.l)Q PíiTQňla 0/.06 Oahmiuirn O0.DD Porotjla 08.nb Dobro liiiro n9.QD Poro^la 09.DS Û9.bQ Risanki) 09.5b Mi/namo.B/l? in.16 feiliri.Bsf1in.33/39 10.^5 / vami 1140 poniviiev 13.QD Porořila. ipua vreina 13Jf) /aenimn7iiwň.lÍ/?0 Piramida Ib.Ofi Pofcč^la. prniiiDl 1S.in Mosinvi K[|uk8CSSirBhB.23/?B îG.DÎi lBlE*čikon;,(íokurn. him ínaisia^ía lAOO Nrivtce.SjiorLvreme 1730 Jasno m glasno 18.1â Oulifjvrii Miop lfl3n 2rRbanji?0elnl|((:ii 18.40 Pa]ii3|tarisank3 19^0 Dnïvriik, vreroG.Spnrt 19.65 MiliiQTHr/Jonasam há\ú ?î,bQ (ilmm Spori vrtïiiH Kiqip niHiie briya 23.10 ClisbBfii v^eer 0lj.4b Duhrjvni (ii;ip OlDD Dnevnik []m Itilokanal SLOVENUA 2 06.3D IIIIQM (\m rvpriilaja 0;.55 Hribar n9.no Sfi|a ilr^ffvnnsa/bnra. prnios 16.?5 SP V plavam ij. posnaisk 10ÍO Pofoùla 10116 Slovtnski veričj^k 19.05 Zglasbainspbsom 70.00 nimgova niania. nnrvs^ki íiír?i 21.2D HiiíU?/13 22.10 Všivenu riiojd. liai. (V liltn 23.4b înieohrs^fsU^hu, iial.hlin OlJb Seiadriaviiega;bG(â 03.40 liilnkanal pop 00.45 24 uf. pnnuviluv 0/.4Û Mni^no ?ílraviff). nan. 08,30 NeiBtnrli^riasrcB, nai 09.26 Dvojno M9118. nati, 10.?0 rVpriiilaia 10.5D Nwaprilo^nosi. nai 11.46 Pfiregnni, nail. 12,40 7a[iv;vGn.t|nkuni.Qr|r1a]a 13.'t0 IVprodaia 14jn Rii;kil.dkë ISilb Peregnn», nad. 16JI0 Novapnlo?ncKinai 1700 Dvoino ^ivíian|ějiati. 1/.65 2^ lir 18J10 NmRiniljanasrus. narl. 19ÍI0 24 Uf 20.(10 Iffinia 21.46 Na kraju ;lo&na. nari. 22.40 Zvfi^le na sodíSčii, iiar. 23.3b Sknvnosii v gibvi: mislilj ssks, du kuni. oddaie 00.30 S?ksvirisiu.fi8n. 01.0b 24 ur. ponovi U!v 02.06 Noi^ntf panorama PETEK, 30. marca SOBOTA, 31. marca NEDEUA, 1. aprila TOREK, 3. aprila SLOVENUA 1 © 09.fl0 OobrojLiiro.inlomisuvnaorlda la: na (ianainji dan, imraiqa mwM. viritaspoi driwa. juira-njigosL piRsni krjraki. kolerlar prirudfi&v 10.30 Vabimo k ogledu 10.3b OlpriaiRtiia. ponoviicvpiigo vora Vaniosi molorisirivv irssi mm proirelu 11J36 Vidaospouloeva 11.40 Pt^CURN.glasbsna oddaji. ij(St[e: Kocka in Lunapark 14.00 Virlf^os ira ni. obvestila 1756 Vabimnkoyitiflu 16ÍI0 lisinavr$(j.mladiru;kaodd3 la. 3. IV fnraia 10.40 Regionalne novice 18.46 Asova gibanica. fnNimiativna oddaia. pviaviiL^v Viricaspotdneva 19.20 VitoURni. obvb^lila 19.66 Vabiniokogladii 20.00 J^sm^vípta. oddaja/a uei|ii ?rvi|eri|skn o^obie. ponrivilsv 20.50 Ryyinnalite rravi«! 20.b5 VidfîQspoidnova 21.00 Na§aEviops:HišatUVl|iib liani, i/obrai^Eivalns odtlaia 21.30 Fsirada,kriniakina zabavno glasbona oddaia. 3. IV mre^? 22.45 I/oddaje Ofijroiuiro.inlortria (ivria oirfHis. ponovilisv 00.16 Vabimo k ogledu 00.70 Vidoosirani. obvt^iila PiJfO&lfl Dobro iiiim Poratila Dobro (Uiro Poroiila Rab ar. nan, kanj. dtikijiiL film fnajsta šola Avaískivniíškailics, 12/28 Oddaia ?a oirnkti Jasno m glasno. koiuakinR orl (iHja MiliionarzJonasufii Pornřila, iport. vrnnip Dutinvni uirip Ho^iiiarinka m Iimiiariks, 7/16 Slovonskj iilnnki Pofoňía Mrsiovi Mali Munari, 2B/28 U pni)nina lorbe PainkovsvBL3/13 Novics.vreni}?. Spnri Miuki p(i Romancu, dokiiii. od daja Velikani ^omlis. r^iorja m neba. 6/6 nsanka Putsa PEpa. risanka Dnsvnik.weme. Sport Zaínimo mm. 12/20 Na vdraviE/! Odnmvi. âpori, vrifmí: Polno ôn kili) Vslikan] ie^iiljs. nio;|ain n^ba. 5/5 Diimik, ponoviKiv Iniiikaiial 07.00 0706 OB.OD 08.06 09.00 09.06 09;30 mh 10.15 10.40 11.10 11.55 13.00 13.25 13.40 14.25 15,00 15.10 15.45 16.10 16.25 1700 l/.?5 1/.45 18.40 18,45 19.00 19.55 2050 2150 27.60 00D5 00.55 01.35 SLOVENIJA 2 06.30 liiiokaiial 07.36 TVproiiafa 08i)6 Kal«]dosk(V 09D0 Ssia driavnega/bora. pœnos 13.15 LouangsKek, ns^m^iíilm 14.45 Šporižpas.B/11 15.15 SPvplavanju 1B.4Ô Zda]!.odil!)ia/ara/iíibann?í vl|onje 1710 I.HSlvica 11() drugem 18.00 Poroûla 18,06 ÎViii(Qfôkn(irvaik 16.35 Smdeniska 19.00 Kajnov ii?smuh.fi/B 20.00 Plfimij.6/B 20.66 Vmi^isial 21.60 V§ahu.amer.film 2330 Privlaf.na/venna. ang.filrii 00.50 Seiartr^avnega/bora. posne lek 03.20 Iníokarial pop 06.60 24 Uf 07.46 Nelismlijena srt:?t, nad. 08.40 Dv'ijnn ^ivljunjs, nad. 09.35 IVproàia 10.06 Nova pnlo.^nosi nad. 11.00 PfíHigmia. nad. 11.55 Tron;a 13.40 TVprofiaii 14.10 Hidtilako 15.05 Pemgnna.nad. 16.00 Nova prilu/nosL nnii l/.OO Dvtjjno^ivlienjti, nad. 1/.55 24 Uf vrufTiii 18.00 Neusmiljena srna, nad. 19,00 24 ur 20i)0 V/L>mialipiBii 21.00 00/ Oovol]an|0 2aubi|aniu, amsr. Iilrn 23J?0 PodlupopriWiuG.rian. 00.15 Prava swar. amflf. lilm 02.30 24 Uf. ponovi lířv 03.30 NoCna panorama © 09.00 Dobro juiro. inloniiaiivrfa ndda ja:nadaiit^ikjidari, jLiiran[(> riovicR,ViduQSpQ( dneva, je/i kovns (ne)/nanke. juiranii gosi, vid^ia;ar£a.knludafpriraiiiiiA' 10;^Q Vabimo k oglerki 10i$5 Estrada,2abavnoglasbenaod rlaia. prHiovilfîv 11.5Û Vi dursput dneva 14.00 Videœuarii, obvesul^ 1755 Vabiiiu) k ogledu 13.00 Mi^n)a§.rjim^kanrldaja.3.TV mrB?a 18.40 Regionalna novice 18.46 Ca^vanas.mladinskarnldaja, puiir3viltiv 19.55 Vabimo k ugledu 20.00 Našalvropailli&aLUVLiiib ljani. ijobra^!valna uddajA, po-riovilBV 20^0 ReyionaInK noviue 20.26 Vi dfiospol dneva 2030 Manei polka, odrlsia/nsrod rio/abavrio gli^sba yosi: an sambel Crna mai^ka 2L30 Priiimki oili. rVikumiJmarna SLOVENUA 1 06.10 Kulmra 06.15 Odmavi O/.On /gadbni?§kn1jk[> 0730 (]ddaja?aoiroke 03.15 Mali?siv8CRlii;e.kvi2 09.00 Alna Fnki: bioiulini^ka iskuits la 09.25 Mnd;ipii£.ni?07.lfliii 10.^ PolnoCniklub 12.06 THřViik 13.00 PorïiCila, Spofi, vreme 13J0 Umko. 3. oddaja \m 0biskvakvaniu.9/l/ I4J0 VTUliak 14J5 Dni^ina, (osmo mi 14.26 fonsiika 1430 Glasben ncRi 14.40 Na vrlu, IVManbor 14.55 ÍV album 16.06 Tunsiika 16.15 IgraAOC^glKdalci 15.20 Mna pisma. ang,}ilm l/.On PoroCila, SpnfLvfsiiie 17.20 Vniljak 1/.25 Pan lomim a 1/.30 lunsuca 17.40 Mladopuroinuci l/.bO OMili 18.06 Karaokr 18.20 /šolnino 18.25 Špnri 18.30 A$o<:iai:ijs 18.40 Po/ab1joni igrači, ns^nka 19.00 Dnevnik, vmmi!, ^pori 19.55 7laiolaska 21.00 Hnb«r 22.05 Poroûila, Spori, vremii 22.40 Snpranovi, 2/21 73.35 UanD.daiskiiihn 00.411 Orievnik OIDO fninkanal SLOVENIJA 2 06.30 Iníokarial 0756 IVpmdaia 08.26 Tekma, dabainaoddafâ 09.15 Pn morski m o/3ik 09.46 Šiudeniska 10.05 VroùsLol 10.65 NnviprijaLelji.nnva sreća, nemški film 12.25 Tvprodaja 14.25 Tvprodaja 14.66 Zdâj! odilaia/a ra/ijibano il vljenjG 16.20 Svftlovno prvenstvo V j^avanju, posne luk 16.56 Nogomei. prva [iga fdBkrjm. Domials- Primorj«. prenos 19.20 Slovpnn po svem 20.00 G1(d)iis 20.36 Siovnnski maga/in 21.00 /laučasi.^anskililrn 22,46 Viuljak 00.4 b Obsodba. 3/G 01.40 Onevnik ^ameiske iv 02.05 (nitikanal pop 08.00 Na§ma]isvei,ns.senja 08.06 Brata Ko3li'i>k.ns.snnja D8J5 Bomba^k). ris.sarija 08,2b mail pom. rfs.senja 08.50 PoSiai Pclar, ris. serija 09.10 Pokû.ns.senja 09.35 AriAiiarj;, oiračka nddaia 10.00 Ninjaielve.ns.senia 10.25 ĐDaman.ns.senia 10.60 PowwrRsngprs.míad.im 11.20 Anrm all a. líokíím. oddaja 11.50 Pličari?AI(;3^/a,amer.lilni 14.26 Qi;eanskepusiolov§Cine, do kum. oddaja 1630 Zdravnikova ves i. nan. 16.25 ZlcN^in pred dnnrai^ifii prayom. nan. 1/.16 Razočaranu gospodinje, nan. 18.10 24 ur 18J5 Mo|a Alrika. fiokiim. SLmi ali ptisu 21,10 amor. film 23.20 Bifli/zapora. nan. 00.16 V^i u lepi konji, amar.lilm 02.20 24 ur D3.20 NoÈna panorama © oddaja 3. V mru?a 22.00 I/ oddaiR Dobfo iniro, mlorma- uvna oddaia. ponovi i£v 2330 Vabimo k oglerhi 2336 Vidfiosirani, obvcsiila ii§ ma^. oirtjška nildaja, p on. 10.15 Pnmorskipili.dokumsniania oddaja, ponnviuiv 10.46 Viifempui dnuva 12.00 Viiteosuarif, nbvesuia 16.60 Premier liga, neposredni prs-nis icknmMannbesijr Urnied : Hla^kbuin 18.00 NaSahropailli^aLUvljublja- ni. (/obra^evalna oddaja 18.26 Viitnospol dneva 1830 [i SI na vfsu. mladinska odda pfinoviU^v 19i)6 Virteosiram, ubveslila 20.00 1543. VTVmaga/]ii. regionalni inimmalivni program 20.26 Kulliira, infomiam oddsja 20.30 /daj. oddaja/a razgibann vljuiije 21.00 Píaneipoíka.orldajainarod no^abavno glsf^o. gosi : an sainbiil Crna ma^ 22.00 GdpriaičmaifvTDpskolnioana kih m odnosu, pngovnrvsmdiu 23,05 Videospol dneva 23JD Virlsostranf, obvesoia SLOVENUA 1 07.00 h)^v 1)9.25 Spori Spas 09.65 Niirbljskamaša. pronrjs 11.10 l/virtn)i 1130 Ob;oriadiilm \2W IjudjBinzQnilja 13.00 Pnrufiila.Spciri, vnviis M Na;(lfavie! 14,30 Iisiegalt^pnga popoldneva 1436 6minij lis lave 14.40 ClovRškifakinr 14.'I6 Drugo mnenja 14.60 Nedi^ljskonko 1ÍÍ.00 Mali oder. luikuvni siviw 15.05 Asinivi/ija 15J0 Sj]oriinf;as 15.20 CJasbanidvoboj 15.40 AngItfSka nogometna liga 15.60 Osmiprjinik mb Lorelia 1S.20 Odpriu 16.26 Nikariako;ivahn/i!, 14.dBl 17J)0 Porořiía, Spoti, vr^e 17.15 lisii^ga Lepegs popoldneva 1930 ?rr^ban|elota 16.40 Kravica Kaika. risanka 18.46 Sn^hnkmiHok, risanka 1B.55 Vreme IROO Dnevnik, vmmo. Spol 19.55 Spsldoma 21.46 lniBrv|iJ 22.4(1 fVoCila. vramsj. Spon 23.10 PreizkiiSnja na poll, ruski i^i) liliik 00.40 Onevnik SLOVENUA 2 0630 Inlokanal 10.06 Sko/ićas 10.16 Kvaristklaimrnov !ibia 10.40 lynx m ayam iv Koper IIIO tHobijs 11.40 SlovbtMski maria^in 12.10 îvprndaja 12.40 SP v umci. rlrsanju. revija, pr» na lek Ibiin Ivprodsja 1530 SPvplavanju.prsneiek 20.00 OrIpravK naoisLov. dokiim. od-dnia 21.00 fraiser. 17/24 21.30 S špnrina oddaja 22.15 Pokvanenadeklela. 13/16 23D5 Umt^uinsi glasbe m plesa OODQ Dneviiikmioj^elV 0030 Infokanal pop 0/30 Iv prodaja 08Í10 Bombaški, ns.senja 08.10 Mojmaliponi.ns.sanja 0836 P'étar Peter, ns.senia 00.55 Poko. ns.&enia 09,20 Prim;sskainlepail8ld(iia.ns. film 10.60 Niiiia/afvfl, ns-scnja 11.15 I^Daman, ris.senja 11.46 Šohka košarkarska hr;a 12.45 NaSa^odnir^, nan. 13.40 Bradata motonsia v kuhinji 14.20 Poredna dvoti^in. snmr. (ilm 10i}6 iïisio poseben par. avsiralski hlm I/.66 24 ur, vreme 10.00 Prsi3a2/4 19.00 24 ur 20.00 Bespodknnin3ln.amcr.lilm 21.46 šporina scana 2230 fenOTcn. amef.film 00.40 24 ur 01.40 Noina panorama © JWIÎEVOODAJltOi^.OTEÛA G6.00 Ml § mal otroSka oddaja 09.40 16^2. VTVmagami,regionalni infomialivni prriiiraiii 10.00 Kultura, mlomisuvna oddaja 10.06 šporini torek, Šporina informa' tivna nddaja 10.26 Šponnigasipogovorvsiudiu ll.On Mitsinaobi^inaVelerijemed siagnai^ju m ra2V(^em, gosi: francSovDr.pičfdsfidmkmesi nega svsla SbS 12.00 Planuipo(ka,odda|a;nan3rl no/ah avno glasbo, ijosi ; an sam bel Crna mai^ka 13.00 1543. VrVmnyaM rngionalm inlormauvn program 13.25 Kuluira. mInmisuvnH oddaja 1330 Videosu'am. obvistila 19i}5 Cas/anas.mladiiKkaoddaja 19.50 POP CfJRN, glasbena oddaia. gostje: Kocka in Lunaparíi 20.40 0PvTaekwiindoiu,feporiař3 21.20 Vabimo k oyledu 2).2S Videosirant. obvestila SLOVENUA 1 0700 l^oroiila n;.D6 Oobrofuiro OB.ilfl Poroi^ila I1B.Q6 llobroiulfo 03.00 Poroi^ila 09.06 l?popoinnioriJ8 09.26 IJmko 10.16 Sorieproii/lofleji. 13/13 10.46 Oddaja oiroks 11.10 Velikani /emlje. ntorja in rwba. h/5 12.00 P»ii|on Vlada Habjana. dokom, oddata 13.00 Poroi^.ila, Spon, vreme 13.15 Spel doma 15.00 l«la 15.10 Ooberdan, KoroSka 15.46 MateinRubi,3/26 16.06 Mariina inputssiraédo:Dii-naj 1B.15 Izguba. 3/5 1636 Moj pokal, igrani film 12 l/raela 17.00 Ninii;!!. šport vmiire 17.35 Sirova mjrava, 13/13 10.26 /r«hanje3x3pliis6 1B.36 Nina, Nana, nsanka iB.40 JokolMamokol ioiol.nsanka 19.00 Dntwitk. vrmm. Spori 19.66 Roímannka m lim)janka.8/16 20.66 Osmi dan 21.30 Prvjíndruyi 22.00 Odmevi, ^ort. vreme 23.00 Karol. Človek, ki poslal pa jîs?. 1/2 0036 Surova narava. 13/13 01.26 Onevnik. vrems. Spori 02.06 Iniokanal SLOVENUA 2 0B.30 InFokanal OB.OO Iv prodaja OB.30 /abavminiokanai 0930 Ivpindâja 10.00 lisiegaleperispopoldneva 13.411 Vruljak 15.40 Š • Športna oddaja 16.30 Slovenski m (tga^m 1700 Mo/aik 10.00 Poroi^ila 1B.06 Tekma, dsbaina oddaia /a mlade 19.00 / glavo na/eliavo. l.oddafa 19.26 Mi/namo, oddajamlade. 9/12 20.00 jRiknBla?c.l/2 21.00 Sujdiotny 22.00 Glasbitni večen na drugem, Ire kvonca 23.00 Soulh park. 13/14 23.20 Moj IjijlKKuriiiii bnvGL*. norvcS ki him 00.36 OnBvnik/amajsktfiv 01.06 Infokanal pop 0700 24 ur, pcnoviiev 07.56 Moino/dravilo. nan. DB.46 Ní)usmiljena srca. nad. 09.<10 I)vnjiin)ivlj6nje,nad. 10.36 TVprodaia 11.05 Nnva pridnost nad. 12.05 Pcfagrjna, nad 12.66 Sponnasœna 13.40 TV prodaja 14.10 RickiLake 15.06 PprRgnna. nari, 16.00 Nova prilo^nosi nad. I/.OO OvOjno^vljťniom.nad. 17.55 24 ur vrsme 10.00 N^ufidiilfena ^rca. nad. 19.00 24 ur 20.00 NaSa mala klinikla, nan. 20.66 Sedma nebesa, nan. 21i0 Urgenca, nan. 22.46 24 ur/vReer 23.06 Na kraju tóna. nan. 23.66 Seks v mcslu, nan. 0030 Nt^wyorškapoliaja, nan. 01.20 24 ur 02.20 NnCna paiii^n^ma © 09.00 Dubroiuiramíixmauvnaodda ja: na danaëiiii dan. juiranje noviœ, video^oi dneva. ra?gi bajmo |Ulian|i gosi vrinar ski kouôek. koledar pnredilcv 103S /rlai,oddaja/ara;yihano}i vljenjc. ponovi lav 11.05 Videospni dneva 18.00 Regmnalne noviœ IB.D6 Premier liga, posneiikiekme Mani:hr«i»r llmi^ : Bladburn 1936 Videospoi dneva 19.40 Vidoosiram. obvesiila 20.00 7upan 7vami, kniiiakina odda la 21.00 Regionalne novice 21.05 NooomeL posneiek Uikme MIK CMltďje:NRlía 22.36 I? oddaje Dobro luifo. inlorma uvna oddaja 00.10 Videos uan i, obvusiila SLOVENUA 1 0/.0n Pofofila 0/.05 Oobrajuiro 08.00 Porodila 08,06 Oobmjimr^ ÍI9.00 PnroCila 09.05 Radovediif iaCsk 09.20 Mariin^sn]ki 14.05 Vdih življenja, /godba dr. Pavla lunačka. d(^um. Iilm 15.00 Poroi^ila, promel 16.10 M(isif»i 16.46 Šola prvakov II.. 17/26 16.06 Pod klobukom 16,40 Risanka l/.OO Novice. Spor L vreme 1/36 /vami 18.30 /rabar^eLoia 18.40 Medu Popi. nsanka 18.45 Vran Doknlenko. risanka 19.00 Dnevnik, vrinne. Sport 19.55 Ugenda o Baggerju Vancsii, amer. Iilm 22.00 Odmiivi. Spon, vreme 23.10 0mi2je 00.26 Z vami 01.20 Dnevnik, vr^me. ^ort 02.0n Intoal SLOVENUA 2 06.30 Itilnksnal 08.00 Ivprod'.^a 08.30 Zabavni iiifokanal 09.00 Iv prodaja 09.30 /abavni miokanal 1130 Dinićki inlr^iiaf 12.05 Ivjirodaja 1235 Sv9ivoilnikiivali.il/13 13.05 Hnbar 14.05 Zlatolaska 15.06 le.sivica na drugem 16.50 Je/iknato 1/2 1630 Mn/aik 1725 Mostovi 18.00 Poriji^ila 18.05 Kaleidoskop 19.00 AhanyBlsk,3/3 20.00 Jadranje.pokalPorio^a.v ra/rudu Rt 44. reporia^a 20.45 Drava, dokum. oddaia 2136 Svwemi SIJ. srig drama Maribor 23.35 Slovenska ja77si:ena 00.16 Ja2.8fn8.KiC 00.20 Soliiiamoi^L pdjski fiim 02.16 Dnevnik/amejsko IV 02,40 Iniokanal pop pop 06.4 5 24 ur. ponovitev 0/.40 Moî^no/drsvilo, naa 0830 Nuismiljanasrra, nad. 09.26 Ovoj on )ivl|eoje. nad. 10.20 ÎV prodaja 10.50 Nova prilohirsi nad. 11.45 Peregrin a . nad. 12.40 Šolska košarkarska liga 13.40 fVpmdaia 14.10 IMiLake 16.06 Peregnna. nad. 16,00 Neva pnln^nosi nad. 17.00 Dvojno življenje, nad, 17.55 24 ur vreme 18,00 Neusmiljena srca. narl, 19.00 24 ur 2D.00 Priveneno! 21.05 Seme prevar«, aiiwr. hln 22.4 5 24 urAreČRr 23J)S Na kraju/iof.ina, nan. 23.56 SeksvmBlu.nan. 00,45 Neviryr^ka policija, ifsn. 0135 24 ur. pnnoviiev 02.36 Nočna panorama 06,50 24 ur, ponovilrrv 07.46 Mrjčno/dravilo.nan. 08.35 Neicmiljenasrc^, nad. 09.30 Dvojno hvi|enie. nad. 10.25 IVpn3daja 10.55 Nova pnlo^nosl nad. 11.50 Peregnna, nad. 12.45 Preverjeno! 13.40 IV prodaja 14.10 Rickilake 16.06 Ppregnna, nad. IG.OO Nova jKilo^iiosi nad. 17i)0 Dvi^noiivijenje.nad. 17.66 24 ur. vreme 16.00 Nensmrlji!nH^i:a, nad. 19.00 24 ur 20.00 Napatém obra/. amer. Mm 2130 NakraiuMna.nan. 22.25 24urmčsr 22.45 Na kraju Mna. nan. 2335 Seksvmesiu. nan. 00.25 Newyorská piikfja. nan. 01.16 24 ur. ponovitev 02.16 Nočna panorama © © 09.00 Dobro juiro, iníorniaiivna odda ja: na lianaSfiji dan. jiiiranje novice. videiRpot dneva, iznaša kuhir^e, fuuanji grisudrav niSki nasveli, koledar pnredij£V 1035 ?uj)an2vann.prjnoviievpogn vora 1135 Nogomet, posneiek tekma MIK CM Celle : Naítď 14.00 VidGOstrani. obvesiila 18,00 Mladi/a mlack kontakina oti daja, 3. rVmreia 18.46 NajairakiivnejSi dogodki an yleSke fumier lige. Sporina oddaja 19.30 Vidiiosirani. obvBSlila 20.00 1644. vrv magami, ri>giDf)Blm infonnauvni program 20,26 Kuliura, inionnaiivna orkJaia 20.30 športni lorek, S prv^a inlorms- iivna oddaia 20.60 Šponnt gosi. koniaklna oddaja 21.30 luri?tím m mi, iniorfiiativna od daja. 3. ÎVmreh 22.00 Asova g iban i i:a, i nfo miaiivn« oddaja. 3.1 V mriiia 22.30 l/oddajROobroiuiroiniomia irvna oddaia 00,05 VidG ostra m. o buss Ida 1035 10.55 1130 12.20 14.00 18.00 18.40 18.45 19.15 19,20 20.00 20.55 21.00 22.00 23.35 Dobrttjuiro. mlormauvna odda ja: na danaSrqi dan.jutranju noviŒ. vidtnspol dneva, novii i/da|e. vaše mnoriie. jutranji oosi koledar pnrRditev Šporini lor^k. Sporina ml orma tivna oddaja Šporini gfiSl pogovor, ponovt lev Najai/akuvncfSi duyudki ai> gleSke Premier lige. Sporina oddaja Vidp.ospot dneva Videos ira ni. obvestila Mala potepanja. oimSka odda ja.3. Vmfe7a Regionalne novica Dčka. akuvirafse, i/obrajevalni hlm.l.dei Vidiifispct dneva Vi ilsos Irani, obvesiila POP CORN, koniakuia glasbe na odilaja,gostja; bva teme Regtorialne novico Ddpria teme, kooiakma oddaja. 3. IVmmfa I; oddaje Oobro jutro, iniomia tis^ia oddata \^deoslrani. obvesiila PRIREDITVE VELiNJi v Četrtek^ 29« marca 16.00 KnjiTnlca Šoštanj Ure pravljic 17.00 Misdmski centBrVeienje Delavnica Tomaž Zottl. Osnova in čar 2biratel|STva 18 DO Kunigonda • regtonaini multimadiiski canier Predavsnje > Alèl Novak: Izzivi nova dobe 19.00 Glasbena šola Veienje. velika dvorana Večer dijakov 2. letnika umatniške gimnazija v Velenju. Razstava in koncert 19.00 Dom kultura Velenje Predstavitev knjig: Ivan Sivec: Slovenska pravljica Maksima Gasparija. !. del. Marjan Marin sek: Slovenikâ pravljica Maksima Gasparija, il. del Petek^ 30. marca 19.30 Dom kulture Velenje Gledališka predstava • Drama Ljubljana: Yasmina Reza: En Ipanski komad Sobota^ 31. marc^ 8.0a. 13.00 Atrij KSC Kmečka tržnica 9.QI1-13.00 Knjižnica Velenja, preddverje Vsi kupujemo, vsi prodajamo • Sejem rabljenih knjig 10.00 Dvorana Centra Nova Lutkovno gledališče Velenje • Vladislav Vančura • Alice Cop: Medvedja pravljica 19.30 Dom kulture Velenje Celovecami koncert - Šaleški akademski pevski zbor Velenje in Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem Koper 20.Q0 Mladinski centerVelenje Okrogla mrza in predstavitev krijiye: Igor Belin: Novi točk (1981-2000} 20.SD Dvorana Centra IMova Koncert * Erik Marende kvintet 18.00 Mestni stadion Velenje Nogometna tekma 2. SNL * NK Rudar Velenje : MK Mura 05 Kdaj - kje - kaj spregovorijo: vMoznar« 15.00 Večnamenska dvorana v Vinski Gori Koncert-10 let orkestra Roberta Goličnika. Nastopajo* Kvintet Dori. Ansambel bratov Avbreht, Skupina Katr'ca. Ansambel Jodei ekspress. Jure Vučić s prijatelji. Frajtonarji KUD Upa Koňovo. Ansambel Čebel 'ce. Ansambel Navdih,... 18.00 Mladinski center Velenje Klepet z Iro 19.00 Galerija Velenje Odprtje razstave slik Ivan Kolar in Stojan Špegel: Dvojice 19.30 Glasbena solaVelenje. orgelska dvorana Orgelski večer Ponedeljek, 2. aprila 10.00 Velenjski grad Nedeljska muzejska ustvarjalnica za otroke • Muzejski predmeti 12.00-17.00 Vila Mojca Dan knjige Knjižna menjalnica 18.0D Mladinski centerVelenje Bobnarske delavnice z Albinom 19.19 Knjižnica Velenja, študijska čitalnica Predstavitev knjige Aleksandra Ranic: Moje in tvoje pesmi 19.30 Glasbena sola Velenje, velika dvorana Koncert J a šminka Stan Ću I j klaviri Torek; 3. aprila 10.00-15.00 Kaj u hov park, Šoštanj Maraton glasbe In besed 17.00 Kulturni dom šoltanj. preddverje Torkova peta • ustvarjalnica za otroke in starse 17.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Ure pravljic 17.0Û Vila Mojca Sredina peta • ustvarjalnica za otroke in starše 1700 Mladinski centerVelenje Emine delavnice ustvarjanje z Erno 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Odprtje razstave Sveto pismo na Slovenskem Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje {03/896 1860). ŠOSTANI v Cetrtekj 29* marca 16.00 M e SI na k nji žni ca Šošta nj Pravljična ura Petek; 30« marca Gosti Iče Kotnik Krvodajalska akcija 20.20 Mestna galerija Šoštanj Galerijski večer s Katjo Koćevar Sobota^ 31« marca 19.00 Športna dvorana Šoštanj Šoštanj Topolsica : OK UP PoljćanelS državna odbojkarska liga) 20.00 Kavarna in slasčičarna Štorman Potopisno predavanja Torek; 3* aprila 10.00 Kajuhov park Šoštanj Maraton glasbe in besed 1700 Kuhurni dom Šoštanj Torkova peta: ustvarjalna delavnica za otroke in starše Sreda; 4« aprila 19.00 Kavarna in slaščicama Štorman Šoštanj Razstava - Galerija na iiengah (Leon VardnikPod vodno površino) 20.00 ^ortnadvoranaŠoltanj £lek1ra Esotech : Union Olimpija {1. A slo. košarkarska liga / Liga zaPflVAKA) Kgledar imen Mare< (suše<) 29. četrtek'Ciril 30. petek-Bogo 31. sobota - Benjamin April (m* traven) 1. 2. 3. 4. nedelja • Hugo cvetna nedelja ponedeljek'Franc mednarodni dan knjige za otroke torek - Rihard sreda-Izidor Lunine mene Slikarska delavnica v Galeriji § knjigO SOCt na »Novi rOCk« V'plpnÎA - V íř»h Hni»h l^ihlfn v Í*a1r»riii V<»lí»nií» /"»oUviali» rlw» ru/vtu. * ^^ * Velenje - V teh dneh si lahko v Cîaloriji Velenje ogledate dve razstavi; v priilicju svoja dela predstavlja akademski slikar Uroš Potočnik, v nadstropju pa je na ogled video ra/siava del na temo Ckivek-spome-nik. V soboto od 10. do 12. ure pa bodo v galeriji pripravili za udeležence brezplačno ustvarjalno delavnico, nainenjcno otrokom in mladim od 6. do 15. leta, nato pa bodo / akademskim slikarjem Urošem Potočnikom spoznavali, kako nastanejo njegove slike in fotoslike. KINO VELENJE:: S I bi KINOVVELIKI DVORANI HOTELA PAKA od 30.3. tlo 1.4.07 HEIDI (Heidi)) otroški. 104 mi nut B fiehia: Paul Marcus igrajo: Robert Bathurst. Emma Bol-ger. Geratdine Chaplin. Jesaca Cla-ridge. Max von Sydow Petek, 30.3. ob 1B.00 uri Sobota. 31.3. ob 18.00 uri Nedelja. 1.4. ob 16.00 uri -otro-ška matineja Filmska verzija Heidi je zvesta pri-rsdba otfoSke kfasike i?pod peresa Johanne Spvri. Osirotelo Heidi po-Sijejo řívet v gore k čemernemu stricu, ki ga n; še nikoli prej srečala, a se hitro vzljubita. V njun idiličen svet kmalu poseže teta, ki Heidi odpelje in jo proda kruti gospe Rotten-meier. Tam postane družica invalidnemu dekletu, ki je v oskrbi hudobne gospe. Kiub temu. da Heidi pridobi prijatelje kamorkoli jo ponese usoda, kmalu začne pogrešati svojega strica in hrepeni po povratku v gore. Film so posneli v Walesu in SLOVENIJI. REDNI PREDSTAVI (cena vstopnice 3.5 EUR) OTROŠKA MATINEJA (cena vstopnice 2,5 EUR) NEPOVABUEN (Breaking gnd Entering) drama. 120 minut Režita; Anthony Minghella Igraio: Jude Law, Juliette Binoche, Robin Wright Penn. Martin Freeman Petek, 30.3. ob 18.00 uri SobotaJ1.3. ob 20.15 uri Nedelja. 1.4. ob 20.30 uri Priznani artutekt Will načrtuje velikanski projekt novega stanovanjskega kompleksa, toda neprestani vlomi v njegovo pisarno mu otežujejo delo. Neke noči pri kraji zaloti mladeniča In mu sledi domov, kjer odkhje, da se tatii^ navdušuje nad ar- hfteîcturo, svojevrsten čustven izziv pa predstavlja tuđi njegova simp a-tii^nd mama. zaradi katere se Wil-(ovo p^opotno življenje obrne na glavo. Čustvene in življenjske tatvine bo raziskoval Anthony MingheHa. režiser filmov Hladni vrh. Nadarjeni gospod Ripley in Angleški pacíent. REDNE PREDSTAW (cena vstopnice 3,5 EUR) BEUMASAJKA (Die Weisse Mossai) romantilïia bH)grafska drama.131 mtn. Režija. Hermine Huntgeburth Scenarij: Johannes W. Betz po romanu Corinne Hofmann Igrajo: Nina Hoss, Jacky Ido, Katja Flint, Antonio Prester Petek, 30.3. ob 20.15 un Nedelja, 1.4. ob IS.OOuri Carola (NinaHoss) na počftmcah vKe-niji sreča postavnega vojščaka plemena Samburu Lemahana (Jatí^y Ido) In se vanj do u^szaljubi. Posledice so usodne, svojega fanta (Janek Rieke) pošlje domov v Švico samega, ona pa ostane v Keniji. Po naporni poti skozi afnško divjino se v M ara latu spoprijatelji z Nemko Elisabeth (Katja Flint). Kmalu spet najde Lemallana in mu sledi v njegovo vas Barsaioi. 2 neverjetno energijo premaguje vse ovire in si v Afriki zgradi novo življenje. Ampak kmalu se izkaže, da je tisto, za kar je mislila, daje ljubezen njenega življenja, v resnici mučna dogodivšiiina ki jO popelje do skrajnih meja.. REDNI PREDSTAVI (cena vstopnice 3,5 EUR) Naslednji vikend napovedujemo: Film leta. 4 Oskarji, triler DVOJNA IGRA (Departed), HUDIČEVKA V PRADI (The devil wears Prada)- komedija/drama, BDRAT ' ironična komedija. MAU PIŠČEK (Chicken Uttle) - animirani film sinhroniziran v slovenščino. OM iltiil llm £ radio0alfa 103,2 & 107,8 Mhz vsak dan 36 ur Avtor knjige Igor Bašin bo knjigo o žal ukinjenem osrednjem rock festivalu v Sloveniji predstavil v Max dubu - Sledil bo koncert »-bosanskega psiha« Veleiye - V soboto ob 20..10 uri bodo lahko vsi ljubitelji rock glasbe obujali spomine na 2al pokojni. a dolga leia i/jemno obiskan rock festival Novi rock. Pred nedavnim je namreč Igor Bašin. glasbeni kritik in velik poznavalec tega festivala in skupin, ki so nastopile na njem, i/dal knjigo s preprostim naslovom »Novi ročk«. Knjigo bo predstavil v Max ciubu, sledil pa bo koncert Damirja Av- dica, ki ga imenujeju tudi ^^bosan-ski psiho«. Pravijo, da Je umetnik besede, ostre kol britev, neposredne kot sirel v glavo, iskrene kot srce. Zato so njegovi nastopi neizprosni. Dogodek pripravljata Društvo Špil in Mladinski center Velenje, vstopnine pa ne bo. Nv MaaM-tf. tMwUMMf«. UmÔ*Rra iz zdravstvenih razlogov ne bo mogel udeležiti. Je bila tvoja smrt na ta dan le naključje ali pa je bilo tvole pisno poročilo o delu društva bilanca ter obračun tega dela tvojega življenja v senci slutnje smril, k J si Jo daiu?nsko izbral? Usoda našemu Oc/boru invalidov MOV in Medobčinskemu društvu invalidov SaJeške doline Velenje v te?n mandatu u i pri-zanesia - smrt nam je iz verige složnega sodelovanja iztrgala tebe. spoštovani Gašper, ki si bil predsednik Odbora invalidov v we.stni občini ^lenje in hkrati podpredsed/n'k Aiedobčinskega drtištw invaiiá>v .šaleške doline Velenje. Toda naša veriga je le natrgana, .spomin nate ostaja v nas kot opomin na slogo. Pogrešali b(mw tvoj prijazen pogled, topel glas in iskren nasmeh /.a vedno nam boš ostal v tntjnem in lepem spo/ninu. In naše skupne sanje bomo itresničewti še naprej. Danes in jutri. yflkiorlia Trauner Oćbor invđ/Mov Mestne občine Vefef^e HIDRAVLIČNI CEPILNIKI od 6 do 201 - pogon preko elektromot«^ oli traktorja GOZDARSKI VITU Mehansko ali etoktro- ^^ hldravfično upravHan|e ^^ ^ MtikmMt, 9301 f enovčL T«U 03/713 HlO Val>fy»>tc . od 35 kN - 80 kN (d,5t • 8t) k/f Oglašujte na Vaš oglas bo latiko videlo 1/. « PQK03/8981750 razvoj, proizvodnja^ inženiring in svetovanje, d.o.o. Štrbdnkova 10. SI-3320 Velenje. ra^isuje dve delovni mesti: 1. Direktor 28 komercialo in marketing 2, Glavni operater proizvodne Mnije Pod točko 1 ) Izobrazba VII stopnje, elektro. strojna, ekonomska smer. Aktivno znanje angleškega jezika, pasivno znanje nemškega jezika. Delovne Izkušnje - 6 let. Pod to^o 2) Izobrazba VI stopnje« elektro, strojna smer. Aktivno znanje angleškega jezika. Delovne izkušnje • 2 leti. Delovno razmerje se sklene za določen čas - možnost zaposlitve za nedoločen čas. Prošnje pošljite na naslov: 8IS0C d. o. o., Štrbenkova 10, S1-332Û Velenje Ing. Fnne Mokotar t.p. PREDELAVA LESA JeriKova 21,3320 Velenje Tel. & Fax: 03/566 14 24 GSM: 041/ 693 319 Nudimo Vam naslednje storitve PREDELAVE LESA: razrez, ikoblanje, bniianja, lepljenje, Izdelava nofllcav» polic, ploič, ftopnie, brikete in drva za peB» količke za sadje In vrt. a MciJEMmae>aeaecA IICLADRK Hm\m KLAMIK« t^^ Cisia 9/19. VELRIČ TeL: 03/ 887 51 56, GSM: 041/ B44 740 PAŠNI APARATI «CiA*, nillMi rv4èi. zvgrrav tako tudi na m idicwclenjc.coiTî. ' ''kvcr^ca m tako • • 'Pil • • .f T r ' Polegtêga lahko izkoristit«!«: • .'ij Poslovalnica SKS banke CanÎu'jeo J.u 2 ? v^eJeiiie www.skb.si * Zeleni telefon 080 15 IS ^^ SKB BANKA D.D. SOCIETE CENERAUE GROUP ait 3'' 11 i -slrMU CnRUK.29. marca I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.1& Ce^e informacije - po-ročilD Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika;9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00Kdai.Me.kai; 16.30 PoroĎla; 1700 Zdravniškinasveti; 17.45 Erosov kotiček; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 30. morca: 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Porosis; 6.45 Na današnji dan; 700 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila: 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Športni utrip; 3.30 Poročila. 9.00 Gospodarski iftrip; 9.30 Pomčila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav ; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdai kje, kat 16.30 Pofočila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih: 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 31. marca: I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila* 6.45 Na današnji dan: 7.00 Horoskop; 7.15 Cesuie informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8 00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje, kaj; 16.30 Poročila: 17.00 V imenu Sove; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje. NEDEUA, I.opnlo: I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 700 Horoskop; 715 Cesme informacije - poročilo Avto moto zveze Sbvenije: 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.45 Današnji kulturni utrip: 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.D0 Na svidenje; 14.00 Pozdrav: 14.10 Na današnji dan; Čestitke: Nedelja popoldne na Radiu Velenje: 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila: 17.00 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila* 19.00 Na svidenje. PON(DEUEK. 2. aprila: I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila: 6.45 Na današnji dan; 700 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila; 745 Današnji kulturni utrip, 8.30 Poročila: 8.45 Poljska kronika: 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje 14.00 Pozdrav: 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj^kaj: 18.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport 18.00 Glasbena lestvica 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 3. aprila: I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila 700 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila: 8.00 Ka dogaja; 7.45 Današnji kulturni utrip: 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti: 9.30 Poročila 10.00 Na sviden(e; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila. 16.00 Kdaj, kje. kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 4. apHla: I 6.00 Dobro ju^o in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip: 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila 8.00 Težava je vaša. rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav: 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila 15.00 Mtu-alno; 15.30 Šport; 16.00 Kdaj, kje. kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila 19.00 Na svidenje. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 18. marca 2007 do 24. marca 2007 niso povprečne dnevne kon-centraoje S02. izmerjene v avtomat^iti postajah (AMP) na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24'Urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka. M£ST/ÍÍA OBČm VELENJE URADZA OHOUElNPfíOSJOR MAKSIMALNE URNE K0NCENTflACUES02 od 18. marca 2007 do 24. marca 2007 (vmikro-gS02/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g S02/m3 zraka t fcû* ■ le.mar 119.mar >20.10^ 121.mar VZZ.mar 123.mar 1124.mar OBVESCEVALEC mali OGLASI DEŽURSTVA DEŽURNI telefon 2a pomoč anonimnim alkohoJikom 031/443.3B5. STIKI-POZNANSTVA ŽENITNA postedovafnica ZAUPAMJÊ z-à vse starosti, brezplačno za mlade ženske. Gsm: 031/505495, GSM; 03 V836-37a lel. In faks: 5726-319. DEKLE, če resne zveze si h\\i. po življenju v dvoje hrepeniš, pokliči na gsm: 031/836-378. 38-LETNI rno§ki. kije ostal sam z otrokom. bi rad spoznal zve^o in pošteno dekle, ki bi z njima zaživela in ju rada Imela. Lahko je brez službe, stanovanja. Pomembno je le, da ima dobre namene po ^vljenju v dvoje. Poktičite. ne ho vamlallGsm: 031/807-376. DOBROSRČNA vdova s srčno kulturo išče prijetnega vdovca podobnih lastnosti za prijateljstvo, pozneje kaj več. Alkoholiki in kadilci izključeni. ŠIFRA: SREČA ODDAM TRiSLINJ, 2 km pred vodicami, apartmaji, različne velikosti. 400 m do moija, tv. balkon, terasa, vrt z iarom, parkiiišče, izlet z barko. Cena od 25 ev-rov/dan. Telefon: 8919-306. gsm: 031/796-711. PODARIM STENSKE keramične ploščice. 20 x 25 za kopalnico sli kuhinjo (100 kosov) podarim. Gsm: 031/347-147), iSCEM IŠČEM ir^teresenta (g. Ramlaka). ki se je lanr (jeta 200B) zanimal za konjsko pašo. Izgubil sem njegovo gsm Številko. Dominik Krfčej. Tolsti vrh. Mislinja. Telefon; 02/8855-534. KUPIM KOVINSKI sod inox. 2001 ali 3001. kupim. Gsm: 041/843-100. VEČJI plaslicni ali kovinski rezervar do 30001 kupim. Gsm: 041/544-254. VOZILA SEATcordobo sdi 1,9.1.2002. 140.000 km. I.lasmik. z dodatno opremo, prodam. Gs!n: 031/650-481. TRAKTOR zetor 5011 predam. Teiefon; 5882-710. CITROEN C3.I. 2003. garažiran. 1. lastnik. 24.000 km. prodam. Gsm: 041/217-514. RAZNO ZA TRAKTOR Tomo Vinkovič prodam dva nova kompleta zatičev (bolzna} zs pregib. Telefon: 5893-279. REGAl za dnevno sobo prodam po ugodni ceni. Gsm: 031/667-979. PRIDELKI HLEVSKI gnoj. borovničevec, inedeno-vec ter vec vrst jabolčnika in !ganja prodam. Gsm: 041/344^83. PRIMORSKA vina cabernet ssuvig-non. bmbera. beli pinol. sauvignon (klet: Čehovin-ŠtanjelL prodam. Velenje- Konovo. gsm: 031/74&fi71. SADIKE vrtnic, cipres za mo mejo od 30 cm do 2 m visoke, prodsino. Dolin-šek gsm: 041/354575. telefon: 5870-600. ŽGANJE, jabolčnik. jstrojeno govejo kožo in dva oitopedska jogija (80 x 190) prodamo. Telefon: 5892-156. SILAZNE bale in molzni stroj Virovitica prodam. Gsm: 031/858-465. 8UK0VA drva prodam. Gsm: 041/504-987, ULEŽAN listnat hlevski gnoj in domače žganje (češpioveo} prodam. Gsm: 041/942-898. ŽIVALI PRAŠIČE mesne pasme - Švede, težke od 20 • 300 kg. za nadaljnjo rejo ali očiščene in dostavljene ugodno pro-dam.Bsm; 041/239-651. JAGENČKE za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Gsm: 031/619-115. PRAŠIČA domaČe reje prodam. Lahko polovico ali celega. Csm: 051/382-825. telefon: 5893-557. PUJSKE, težb od 20 do 30 kg. za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Možna dostava. Telefon: 5881-764, gsm: 031/606-147. NCPR6MIČNINE 3-SOBNO stanovanje v Šoštanju, pe-torček, pritličje, 105 m2 in 12 m2. prodam. Gsm. 041/202^86. nikoli sami 107,8 Tiho je odila od nas ROZIKA KEŠPRET izLokoitce, Šoštanj 2. 9. 1914-18. S. 2007 So žarele tvoje nam oči, vse dneve in noči. Njih /ar ugasnil je sedaj, v naših srcih pa bo svetil vekomaj. Zahvaljujemo se vsem. ki sic jo bodrili, veselili. ji pogosto stali ob sirani, jo negovali in jo v velikem Številu spremili na zadnjo pot. Vsi njeni talajoći: otmci, vrnifci in pravnuki Spomir je ediri cie/. ki ostane, r.e oveni, je edir.d lui. ki ne Luč spomina bo gore/a. hvûlfànosi v ririših sicih bo veé/io iivelá. v SPOMIN Na materinski dan. 25. marca 1997, seje poslovila od nas uho. kakor je živela naša draga mama in /data oma NEŽKA KOVAČEC 12 Smartnega ob Paki po domače Muškfrnikova Nežka iz Družmirja Hvala vsem. ki sejo z ljubeicnijo spominjale in ji v spomin prižigate svečke. Na Štefanovo. 26. decembra 1977, je ugasnilo mlado življenje dragemu braiu in stricu JAN KOTU KOVA C EC U iz Srna rt nega ob Paki Poln življenja in vedno nasmejanega obraza sc nam nI vrnil domov iz službe. Bolečina v srcu je neizmerna, ki jo tudi Cas ne izbriše. Spomin nanj bo vcCno živ in svcuil. koi si bil Ti. dragi bral in siric. I Ivala vsem za lepo misel in prižgane svečke. Njuni najdražji PRODAMO TniETAZNO STANOVANJSKO HIŠO V Pcdkraiu |it Velenju, tlorisr» velikosl: 80 in2. veKkost parcele: 1721 cere ; 106.000 EUR. IKFO: td. 041^24^775 ALSA • NEPREMIČNINE Trg mladosti 2, Velenje, wvwv.alsa.s Info: 04t/299 319 PRODAMO; HIŠA na odlični lokaciji na Gorici, letnik 82. velikost 250 m2 s poslovnimi prostori 2ÛÛ m2. primerna za vse dejavnosti - tudi gosiinsko. na parceli 1.107 ml cena 334 000 EUR OVOSOBNO STANOVANJE velikost B5.34 m2 s kletjo 12.B8 m2. na odlični mirni lokaciji, na Cankarjevi cesii v šo* itsnju. letnik 1959. cena SD.OOD EUR LEPO dvodti]2insko hiso. 220 m2. let» nik 19S0/ 2000. % parcelo 817 m2, v Rečici ob Paki. cena 12Û.0D0 EUR ZAZIDALNO PARCELO reodi&ti Ucaciji vZg. Bevcah, 1212 mZ cera 25 Eur / m2 Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas. daje tel.: 112 rezervirana za služba nujne medicinske pontoći. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, koje zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoa Pogovore na tej številki snepamo. Za informacije v zvezi 2 reševalno službo kličite na tdebnsko številko 8995-478. dežurno službo pa na 8995445. Lekarna v Velenju: Lekarna Center Velenje. Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na re- cepte. predpisane istega dne. Ob nedeljah in dilavnih praznikih je organiziran odmor za koslo od 13.00 do 14.00. telefon 898-1580. Zobozdrovniki: 31. marce in 1. aptifa - Darinka Šuster, dr. dent med,, (dalo opiavlja v zasebni zobni ambulanti, Stanetova 27, Velenje) V«ltnnBrsfce postaji {oitvnj; Dežurni veterinar-gsm 031/688- 600. Delovni 5as: ponedeljek • petek od 7 do 14. ure: Ambulanta za male živali in izdaja zdravi) - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure 1er torek in Četrte od 13. do 17. ui e. GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke: Antonija Zamuda, Skorno 26 a, Šmartno ob Paki in Zlatko Hojnik. Sevec 11. Slovenska 8isirica. Smrfh Frančiška Draga Pernovšek. roj. 1925. Šoštanj. TekavSeva cesta 5; Albert Grab ner. roj. 1933. Velenje. ZidanŠkova cesta 5: Alojz Brili. rc^. 1920. Šmarje pri Jelšah. Slomškova ulica 6: Jožefa Kozar, roj. 1927. Klane 35. Dobrr>0. www.nascas.com KOMUNAINO PODJETJE VELENJE d.0.0. Poiirabno potu pal iška dejavnosi KoroSkâ cestd 37 b. Velenje MA POKOPALiiĆU POOKRAJ IN ŠKALE SMO EDINI, KI IZVAJAMO V CELOTI: - POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE - PREVOZE POKOJNIKOV - NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA - UREDITEV DOKUMENTACIJE - MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV - UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS Tel.: 03/891 91 53, GSM 031/390138; 041/39013B: 031^75 041; Dosegljivi smo 24 ur na dan. Si roko nam podaln in v vednost st Mspab HVALA MAMA li fivljer.je. kinamsigá dula. ZAHVALA Oh boloci i/gubi drage inamc. babice, prababicc in sestre mNKE HRIBERŠEK Paka 70, Velenje 8. 1922 - 22. 3. 2007 sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijaieljcm in znancem /a darovano cvetje, sveie in izrečena sožalja. Posebna zahvala govorniku g. Zdenku Lešniku, g. duhovniku, cerkvcnemu pevskemu zboru, kvarieiu l-lamingo in Pogrebni službi Usar. Vsi njeni v SPOMIN V nedeljo, 1. aprila, bo minilo dve leti. odkar nas je zapusiila draga žena, mami, omica, sesira, leia in prijaieljica Pomlad se zopet je vuiiU. povsotl se slisi pličff spev. Tim. kjer počived. dr<3$á màfnt. spei češnje cyé bo Ztnlehfel. Ne moremo še doumeli, aa) v$e prezsodaj je Z4to. d Tâvemo grenke se lesnice. da Te n^zaj nič več ne bo. Čeprav Te čina ^mlj^ kii/e, Tvoj lik med fiđm/ie íivi N^j duša Tvojđ miririivà. tàm med zx'exdànû prebh'â. ZD vseše enkfdl pHvak li!« ZINKA GLAVNIK Vsem. ki postojiie ob njenem mnogo preranem gjobu. ji prinašale cveije. prižigale svečke, daru.icie /a sveie mase in ohranjale njen spomin, iskrena hvala. Moi Viktor, sinova Milan in Mi»nn z Renato, hći Marjanca s Silvvm, še posebno pa te pogrešajo vnučki Vrska, Matic in Sebastjan Kdo bo naj osebnost meseca februarja? Kupon za naj osebnost februarja 5 Glasujem za Obrazložite v Mof naslov Bralci Našiiga casa in pt^slušalci Rádiy Velenje lelus izbirale naj osubnnsii preko celega leta. Trenutno Izbiramo naj osebnost meseca februarja. Za ta laskavi naslav se potegujejo Maja Iloslnik. Kaja Vrhovnik in Marian Marinsck. /anjc boste lahko glasovali še ta leden, vsak dan pa lahko glasujete malo pred 17. uro v živo tudi na Radiu Velenje (Xy? 5004 in X097 5004). Prosinu) vas, da upoštevate, da lahko /daj glasujete l/ključno /a kandidate, ki src Jih uvrsiili na lestvico najbolj popularnih. Ostalih predlogov ne moremo upoštevati. Pont)Vno boste lahko kandidate predlagali na kuponu, ki ga homo objavili v četrtek 5. aprila. Va^ sodelovanje ludi nagrajujemo. Ta teden bomo med tistimi, ki boste glasovali, izArebali dva nagrajenca. Prvi ha prejel Almanah obéir Velenje, Šoštanj in Smanno ob Paki. drugi pa majico Našega časa. Obe nagradi p<ïklanja Uredništvo Našega casa. LestvKo: - Msya Hostnik, mestna svetnica, pfijaz:ia in energična oseba, ki dobro dela / mladimi • K^a Vrhovnik, odlična plavalka, ki je ra dr-/:avnom prvenstvu osvojila 5 /latih in eno Srebrno medaljo ■ Marjan Marinšek, prizadevni kuliurni delavec» avior dobrodelne prireditve Bolero Nagrajenci prejšnjega tedna: Almanah občin Veienje, Šoštanj in Smarino oh Paki prejme Matic Vsythauzer. Skale 16, Velenje: majico pa Anton Kusierbani, l.eiuš 10X D, Šmartno ob Paki. Bolero 2007 v presežkih Izkupiček dveh koncertov in prispevkov sponzorjev, kar 8213 evrov, namenjen nakupu CT aparata za Bolnišnico Topolšica - Nastopajoči odlični, voditeljski par prav tako Velenje - Nedelja, 25. marec. Materinski dan. Ilnim pomeni več, drugim manj. /aio sn bile ob letošnjem prazniku zelo glasne pobude, da to poslane starševski dan in ne Ic mairinski dan. Na glas je 10 idt^o podprla tudi nova varuhinja c):>vekovih pravic dr. Zdenka Cebnšck - Travnik, častna gosija humanitarne prireditve Bolern 2007, kije letos ponovno polekala v velenjskem domu kulture. In to kar dvakrat. Daje zelo pomembno, komu hv do v Knjižnici Velenje - cnt)ti prireditve, poklonili s pn>jek{om Bolero zbrana sredstva, seje izka/^alo prav letos. Bolnišnica Topolšica, naša najbližja bolnišnica, namreč /.e od septembra zbira sredstva za nakup (T aparata, sodobnega diagnostičnega »parata, ki ga zagotovo nujno poifebujejo- Tudi zato so se vabilu /a nastop na letošnjem Boleru odzvali zek^ priznani, od-ličnj glasbcjiiid, ki v poplavi humanitarnih prireditev ne rečejo vedno "daii. Vsi so se namreč odrekli honorarju, na velenjskem odru pa so nastopih kar dvakrat. Prireditev sla vodila Aca in Peter Poles, mama in sin. Prva uglajena, z t)dlično interpretacijo. Peter pa kot vedno šaljiv in nagajiv. Po prvem koncertu nam je povedal: »Res je, z mamo sva prvič skupaj stala na odru. Marsikaj sva že počela skupaj, tega pa ne. Lepo je bilo, saj sc mami pozjia, da ima izkušnje. Lepo je videti, da ljudem še vedtio ni vseeno. Kljub temu da imajo glasbeniki ogromno dela, še vedno pridejo nastopal brezplačno. Se mi pa zdi. da so to vedno eni in isii glasbeniki.« Obiskovalke (in ludi obiskoval- Pokrovitelji Baiera 2007: Lekarna Velenje. MO Velenje, Bojan Kon-tič. Opel Avtocenter Celeia. Dekora-tiva Cehner. NLB Leasing Velenje, Avtocenter Celeia Celje, Banka Celje, Drago Koren, NSi Šoštanj. De-sus Velenje, NLB Velenje. Brez* plačno SQ pomagali: Jože in Milica NapDtnik. Eurograf. PUP Vrtnarstvo, Naš čas in radio Velenje, VTV-vaša televizija. Studio Marirv Šek-Mdfinšek. Občina Šoštanj. Materinski dan popestrili razposajeni otroci Materinski dan, ki ga praznujemo 25. marca, ima po mnenju mnogih poganske korenine in sc navezuje na čaščenje matere. Sodobno praznovanje materinskega dne izvira iz Združenih držav Amerike, kjer ga praznujejo od leia 1910. v Evropo je navada prišla po prvi svetovni vojni, Po ptîUatkil] republiškega st aLi stičnega urada so med štirimi ženskami. starejšimi od 15 let, skoraj tri mame. V primerjavi z |-vropsko unijo pa so slovenske maiere z majhnimi otroki najbolj delovne aktivne. Trenutki sprostitve, ki jih znajo pričarali le najmanjši otroci, so d rago ce na vzpodbuda tudi za 101 leto sian^ Vidil nastop citrarja Tomaža Plahulnika. ki se mu jc na odru pridružil operni pevec Marko Kobal. Potem pa se je vodiieljskemu paru na t^dru pridružila dr. Zdenka Čebašek -Travnik, ki je povedala, da vedno podpira dobrodclnosi, ob tem pa poudarita: »Premalo pogovora je povsod, tako med nami, v družinah. med svojci, ker mnogokrat zmanjka časa ali poguma, da bi začeli kakšno pomembnst velenjskih Bolerov, za kar Re je organizator zahvalil obema s posebnim darilom. Nuša je na koncert prispela naravnost iz Planice, kljub suhemu grlu. kot je rekla sama. pa je nastop izpeljala brezhibno, /ame prav pťísebno dtJŽivelje je bilo prisluhniti Slovenskemu oktetu. Ob njihovem ubranem nastopu meje preleiaval srh navdušenja. Da so vrhunski, pa so za njimi dgc>voru. Dr. Janez Poles je bil zelo zadovoljen. Prejel je namreč ček v vrednosti X213 evrov. Povedal nam je: »Hvala vsem, ki sose udeležili kimcenov, vsem nastopajočim in mojima dvema, ki so odlično izpeljali pmjeki. Tehtnica se je od petka dalje prevesila čez 50 milijtmov tolarjev, računamo pa. da sc bodo srca in denarnice še odprla in da bomo dobili še nekaj sredstev. Glaslv^ni program je p