Stališča in odmevi Dobrine gozda pripadajo ljudem, ki z njim žive -tudi na Koroškem Kdo so botri nove samopašnosti in centralizn1a v koroškern gozdarstvu? Kot nekdanji gozdar in deležnik družbe GG Slovenj Gradec se po desetletju demokracije in na pragu no- vega tisočletja čutim ponižanega in razžaljenega ob posledicah sprememb v delniški družbi, ki napovedu- jejo hudo erozijo tako v koroških gozdovih kot tudi v strokovnih in človeških odnosih med koroškimi goz- darji. V nadaljevanju bom s pomočjo zgolj vidnih dejstev poskušal dokazati, da mi pri pisanju nikakor ne gre za natolcevanje ali celo paskvilanstvo, temveč zgolj za opozarjanje na strokovno in etično nevzdržna dejanja, ki se skrivajo pod plaščem sklicev anj na načela tržnega gospodarstva. O uvodoma omenjeni eroziji, v tem pri- meru eroziji dobrega okusa, pričajo tudi kadrovske spremembe, kijih novemu vodstvu družbeni dogovor (beri: sedanja zakonodaja) in osebna etika sicer do- puščajo, so pa v popolnem nasprotju s strokovnostjo, tradicijo in sedaj veljavnimi družbenimi načeli . Novi direktor je z ukinitvijo gozdnega obrata Čma na Koroš- kem ukinil z gozdom najbogatejšo in po površini naj- večjo organizacijsko enoto GG Slovenj Gradec, čeprav je dejstvo, daje po zaprtju Rudnika Mežica gozdarstvo glavna gospodarska panoga Zgornje Mežiške doline, tega obmejnega območja Republike Slovenije z Avstrijo. Če k temu navržem še podatek, da največ delni- čarjev (lastnikov certifikatov) družbe GG Slovenj Gra- dec prihaja ravno iz Zgornje Mežiške doline in iz vrst tako aktivnih kot upokojenih gozdarjev ter da na mož- nost tako drastičnih organizacijskih posegov niso imeli nobenega vpliva, potem je razloge za radikalno rav- nanje novega vodstva mogoče iskati le v povsem no- vem kontekstu in se je treba vprašati tudi po njihovih botrih. Mežiška dolina (obč-ine Črna, Mežica, Prevalje in Ravne), pretežno z gozdovi poraščena površina, s 304 krn2 sodi tako po količini kot tudi po kakovosti gozdnih ses- toj ev med občine z največjimi zelenimi zakladi v drža- vi. Mežiška dolina premore kar tretjino vsega gozd- nega bogastva GGO Slovenj Gradec. Pa vendar novo vodstvo GG Slovenj Gradec ni čutilo niti moralne dolžnosti, da bi o nameravani reorganizaciji sprego- vorilo z občinskimi oblastmi v Črni in Mežici ali z vodilnimi na tamkajšnjem gozdnem obratu. Ob tem da je s strani slovenskih občin vse pogosteje slišati očitke zaradi centralističnih teženj države in s tem tudi prestolnice, seje mogoče zanimivo vprašati, kako hitro 94 se učijo "poslovneži" v najmanjši slovenski mestni občini. Ob težavah z lastno urbanostjo (ali pa tudi ravno zaradi njih) si dovolijo brez vnaprejšnjega do- govora z nepremišljeno reorganizacijo bistveno pose- gati v sosednja, pretežno ruralna okolja. Pri iskanju opravičil za omenjeno centralizacije bi se mogoče lahko sklicevali na zahteve trga, vendar surovost prvih "poslovnih" potez novega vodstva govori predvsem o tem, da bomo na borznih straneh dnevniškega časo­ pisja še naprej lahko spremljali le gibanja vrednostnih papirjev GG Postojna, GG Bled in drugih lesnopre- delovanih podjetij v Sloveniji, na kotacijo tudi naših delnic iz GG Slovenj Gradec pa bomo morali še kar naprej le čakati. Kot upokojenec in delničar se skupaj z nemajhnim številom ostalih deležnikov iz Zgornje Mežiške doline vedno bolj bojim, da bomo zaradi (ne)poslovnih potez GG Slovenj Gradec potegnili "ta kratko", če je seveda že nismo. Ukinjen gozdni obrat družbe GG Slovenj Gradec bi moral ostati v neokrnjeni organizacijski obliki. V takšni, kot je nastala po osamosvojitvi Slovenije z delitvijo zaposlenih delavcev, strokovnjakov in imetja na Zavod za gozdove Slovenije (OE Slovenj Gradec) ter družbo GG Slovenj Gradec. ln to najmanj dotlej, dokler ne bodo razrešena vsa privatizacijska vprašanja, od vračanja z agramo refonno nekdanje Jugoslavije odvzetih gozdnih zemljišč domačim lastnikom Sloven- cem do urejenega stanja odnosov do bivših gozdov tujega veleposestnika grofa Thurna, ki je odškodnino že dobil poplačano kot vojno škodo. V Sloveniji govorimo in delamo zahtevne projekte za vstop v EU, na Koroškem pa se obnašamo kot mrh o- vinarji in smo uspeli osiromašiti upravljanje gozdarske službe do nerazpoznavnosti. Ignoriranje delničarjev s strani GG Slovenj Gradec je brezobzirno, izigrana je upoštevanje našega večinskega deleža, kot da sploh nimamo nobenih pravic iz naslova solastništva. Takšna brutalnost predstavlja začetek samopašniškega in ko- rupcijskega uničevanja imetja in okolja. V zadnjih sto letih so na območju gozdnega obrata Črna nastale vse možne vrste lastništva nad gozdovi: privatna posestva, državni gozdni kompleksi, združenja raznih zadružnih lastnikov gozdov, cerkvena gozdna posestva in vaške skupnosti gozdnih posestev, obstajajo pa tudi občinski gozdovi in gozdne parcele v lasti lovskih družin. Go- spodarjenje s to naravno dobrino so v zadnjih sto letih GozdV 58 (2000) 2 uspešno vodili in usmerjali gozdarski romantiki z viso- ko osebno in strokovno kulturo - vse do včeraj! Po nedavnih dogodkih - industrijskih prijemih iz centra, neznanih naravnim panogam, kot je gozdarstvo -pa bi po mojem osebnem prepričanju morali nemu- doma začeti razmišUati o samostojnem Gozdnem gos- podarstvu Črna na Koroškem. Za to je namreč na raz- Stališča in od1r1evi polaga dovolj uveljavUenih strokovnih kadrov vseh profilov, izpolnjeni pa so tudi ostali pogoji za ustano- vitev ekonomsko sposobne in površinsko zaokrožene gozdnogospodarske družbe na območju Mežiške do- line, že za občini Mežica in Črna. Karel Dretnik Odgovor na stališče mag. Z. Belca (GozdV 1/2000) o nepravilni rabi dveh strokovnih izrazov v članku Razširjenost in rastne značilnosti malega jese~a (Fraxinus ornus L.) v Sloveniji (GozdV 10/1999) V omenjenem stališču avtor kritizira rabo (oziroma jo opredeli kot nepravilno) strokovnih izrazov mana in sloj ter besedne zveze "vlečenje v višino". "Sporni" izrazi so pomembna komponenta članka Razširjenost in rastne značilnosti malega jesena (Fraxinus ornus L.) v Sloveniji, zato je potrebno razjasniti in razložiti njihov pomen in rabo. l. Strokovni izraz plast je sicer lepši in ustreznejši kot izraz sloj, vendar se v gozdarski strokovni literaturi uporabljata oba izraza, zato uporaba strokovnega izraza sloj ni napačna, kot trdi mag. Z. Belec. 2. Za opis specifičnega pojava, ko mali jesen zaradi vrzeli v sestoju, ki ga gradijo drevesne vrste, ki dosegajo višje končne višine kot mali jesen, dosega večje višine kot v normalnih razmerah, je uporaba besedne zveze "vlečenje v višino" ustrezna, ker do- loča vzrok in posledico, v našem primeru je tisto, kar "vleče" mali jesen v višino, specifična vrstna in strukturna značilnost vrzelastib sestojev) posledica pa so večje končne višine malega jesena v takih razmerah. Tako rabo izraza vlečenje omogoča tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ 1985), ki na strani 464 pojasnjuje izraz vlečenje (glagolnik od vleči) v 21 točkah, npr.: - tč. 1: s silo usmerjeno proti sebi a) povzročati pre- mikanje česa za seboj, k sebi; - tč. 5: spravljati kaj iz česa, s česa, navadno s silo; - tč. 15: ekspr., s prislovnim določilom spravljati koga kam, navadno brez njegove privolitve. Prav zaradi poudarjanja specifičnosti omenjenega procesa je bila uporabljena besedna zveza "vlečenje v višino", ki je tudi v narekovajih in zaradi tega ne more biti sporna (Narekovaj nam zaznamuje (tč. 2) "poseben pomen, položaj ali vrednost posamezne GozdV 58 (2000) 2 besede ali besedne zveze.", Slovenski pravopis l. Pravila. 1990. DZS. Str. 55). Subjektivno razlaganje in (ne)razumevanje pomena uporabljene besedne zveze (kije celo v narekovaj ih) ni argument za opredelitev, daje uporaba omenjene besedne zveze v članku neustrezna oziroma celo napačna. 3. Strokovni izraz manaje homonim in ima tri pomene: - prava mana, - listna mana, - "nebeška" mana. Prava manaje i.z zarez (ali ran) debla malegajesena (in cedre ter alhagija) cedeči se sok, ki na zraku kristalizira in ki se je v preteklosti uporabljal v pre- hranske in zdravstvene namene. V medicini so iz mane izdelovali manin sirup (Sirupus Mannae). Ma- no so iz dreves cedre in alhagija pridobivali že Arab- ci; razcvet pridobivanja mane (iz malegajesena) je bil v 18. stoletju, ko so predvsem v južni Italiji za potrebe pridobivanja mane snovali nasade selekci- oniranega malega jesena. Listna mana je sladek, bolj ali manj nepredelan drevesni sok, ki ga izločajo nekatere vrste cevastih uši (Lachnidae) in kaparjev (Lecaniinae). To mano (medeno roso) nabirajo tudi čebele (hojin med iz jel ove mane). "Nebeška" ali "svetopisemska" manaje omenjena v Bibliji, ko naj bi med potovanjem Judov iz Egipta v Palestino padala z neba, vendar gre v tem primeru za užiten lišaj Lecanora esculenta (Pallas) Eversm., ki ga v sušnem obdobju prenaša veter. Jesenova mana vsebinsko resnično nima nič skupnega s t.i. "nebeško" mano. 95