Političen list za slovenski narod. P» poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 1» gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman veljil: Za eelo leto 12 gld., za pol leta C gld., za četrt leta 3 jld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. Štev. I 1V Ljubljani, v soboto 30. junija 1888. Letnik -V VI. Vabilo na naročbo. Drugo polletje 16. letnika se bliža. S 1. julijem prične so nova doba naročanja. Vse prijatelje našega lista prosimo, da nam ostanejo ne le zvesti v prihodnje, ampak da nam tudi še novih moči pridobe v duševnem kakor v gmotnem oziru. Naš list se čedalje bolj utrjuje ter sega v širše narodno kroge, kar nam daje nov pogum, neprestrašcno držati se načel, v katerih jedino je blagor vernega naroda slovenskega. Da-si bridko čutimo bremena slovenskega dnevnika, sklenili smo vendar — da še več storimo za dobro reč, kojo zastopamo — začetkom tega polletja list razširiti z redno prilogo pod imenom »DOMOLJUB«. Izhajala bode ta priloga dvakat na mesec, t. j. vsak prvi in tretji četrtek meseca; dobivali jo bodo vsi naročniki ,,Slovenca" brezplačno. A da se ustreže tudi priprostemu narodu, kateremu je dnevnik predrag in preobširen, vsprejemali bomo naročnino tudi na samo prilogo — brez glavnega lista. Vse svoje prijatelje in somišljenike prosimo, naj bi ta poljudno pisani ter pouku in zabavi namenjeni listič blagovoljno razširjali med onimi, ki si dražjega časnika omisliti ne morejo. „SL0VENEC", edini katol.-konservativni slovenski dnevnik s prilogo „Domoljul)" vred velj & za Ljubljano pri opravništvu ali v „Katol. Bukvami" prejeman: Za celo leto predplačan 12 gl. „ pol leta .... (i „ „ četrt leta .... 3 „ „ jeden mesec ... 1 „ Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec. Po pošti prejeman za vse avstrijske dežele pa velja: Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. „ pol leta .... 8 „ — „ „ četrt leta .... 4 „ — „ „ jeden mesec ... 1 „ 40 . „l>oixioljiil>" sam brez ,,Slovenca-' stane do konca tega leta s poštnino vred, ali v Ljubljani na dom donešen, le štirideset krajcarjev. Naročnino na prilogo sprejema „Slovenčevo" opravništvo in pa „ Katoliška Bukvama". Vredništvo in opravništvo. V Ljubljani, 30. junija. Človek se mora spomniti časov Napoleona III., ki je z novoletnimi govori vzbujal pozornost evropskih politikov, ako čita razne glasove časopisja o nemškem cesarji Viljemu II. in njegovem prestolnem govoru. Angleški listi pišejo, da je prestolni govor sicer mirnega značaja, vendar pa ne zatrjuje stalnega miru. „Daily Nevvs" vprašajo, ali ne bodo bremena oboroženega miru konečno pretežka narodom; vendar priznajo, da je cesar vreden naslednik Frideriku, knezu miru. Francoski listi pišejo o govoru, da ne po-vdarja toliko miru, kakor Friderikov. „Gaulois" pravi: Bismarek je na vrhunci svoje moči in slave. On ima v rokah mir, a ta je predrag za Francijo. „Mot d'Ordre" piše: Prestolni govor ne premeni evropskega položaja, a ga tudi ne poostri, in to je že veliko. „Rappel" se izrazi: Brali smo dobre in mirne besede prestolnega govora, ploskati moramo iu nadaljevati oboroževanje. Ruski listi sodijo o govoru jako ugodno. Evropski mir je odvisen od nemško-ruske zveze. Nemčija je pokazala ljubezen miru. Laška „Opinione" piše, da so v Italiji z veseljem pozdravili govor. Hohenzollernski rod je že LISTEK. S v i f t i j a d a. (Sedemindvajseti spev.) Nulla salus bello, pacem te poscimus omnes. Vergil. „Mir nam bodi!" Ta „predragi" glas, ki nas velja davkoplačevalce letos samo okroglih 200 milijonov goldinarjev, razlega se na levi iu na desni. Kako miroljubni smo osobito mi Avstrijci in naši delegacijski poslanci, izpričuje nam čiu, da so „pri-maknili" oni še izvanreduo 47 milijonov goldinarjev kar jednoglasno za eminentno mirovna sredstva in sicer: za mali kaliber repetirk, za malokalibersko strelivo in za poranoženje vojske, za večerjo našim vojakom pa ne vinarja. Poslednje ima brez dvoma važno politično motivacijo. „Korajža" naših vojakov vseh barv je občeznana že zdaj, ko vstajajo brez zajuterka iu spe brez večerje. V kaki nevarnosti bil bi svetovni mir, ko bi se dovolili že davuej določeni trije krajcarji našim vojakom za večerni razkošni „table d' hote". Da je preobloženi želodec z jedjo in pijačo siten in zabavljiv, je znana stvar in jako kočljiva, in da so nenavadno nervozni naši pruski Nemci, ko čujejo. da se podpira naša .ko-rajža", vemo iz letošnjih delegacij. Poslednje čutil je najbolje delegat Hausner, ko je vtopljen v 200 milijonski vojni budget naglašal nevarno prusko ner-voznost. Obsodili so ga zaradi tega naši patrijotični židje iz gole navdušenosti za cene vojskine in za visoke svoje papirnate akcije na borzi. S postom in z miroljubnimi mislimi ubogih se zadostujejo baje na svetu potrate in grehi mogotcev, 36odnevni večerni post v letu naših vojakov pa nam zagotavlja svetovni mir in nam daje dokaz, da se postopa v istini jako štealjivo z dovoljenimi 47 milijoni za posebne vojaške potrebe. Tudi Nestor naših politikov in rodoljubov, zbornični prvomestnik, zabredel je zaradi svoje miroljubnosti v delegacijah našim še bolj miroljubnim Židom v črnilo. Celo Bismarek poslal mu je za njegovo sočutno pomilovanje prisrčno nemško zahvalo, avstrijski po-itiki pa mu oporekajo breztaktnost, ker še ni pozabil, da je bilo v sedanjem veku 1866. leto iu da se je nadaljevalo ono štiri leta pozneje. „Thalatta, Thalatta 1" jednako temu Kseuofono-vemu radostnemu klicu pri pogledu na morje, razlega se danes „mir, mir", nič druzega kot mir mej rožljanjem orožja na vseh svetovnih straneh, da nam kar po ušesih zveni in da oglušimo davkoplačevalci ne samo na ušesih, temveč tudi na mošnjičku, kateri odpiramo neprestano le za mirovni obolos. davno prijazen italijanski kraljevi hiši. Cesar se sklicuje na zgodoviuo in narodnostne zahteve, ki tirjajo zvezo med Italijo in Nemčijo. Iz tega posnamemo, da se je politiško težišče premaknilo proti vzhodu, nemška politika odločuje evropski mir. Židovski časniki celo trdijo, da je mogoča zveza mej Nemčijo in Rusijo, ki bi utegnila biti nevarna srednjeevropski mirovni zvezi. Toda pameten človek ve, da v sedanjih razmerah ne more noben legitimen vladar poprijeti se klativiteške politike. Nemški vladar mora braniti stari pruski prestol in nove pridobitve. Naravno je torej, da je v govoru povdarjal mirovno politiko s toliko odločnostjo, da morajo sovražniki miru spoznati mladega odločnega vladarja. Prostomišljake in židovske liberalce pa bodejo v oči cesarjeve besede, da bode vladal popolnoma v smislu prestolnega govora z dne 17. novembra 1881 ter skrbel delavskemu prebivalstvu za varstvo, katero more dati po načelih krščanske nravnosti slabemu in zatiranemu v boji za obstanek. Viljem II. je razvil krščansko-socijalni program, ki more poravnati nezdrava družbena nasprotja: to pa ravno ni všeč židovskim časnikom in prostozidarjem na Dunaji, v Budimpešti in Rimu. Kakor krti rijejo ti ljudje. Mnogi ljudje se posmehujejo, ako jim rečemo: Evropo ne vladajo toliko vladarji, marveč mejnarodna zveza Židov in prostozidarjev. In vendar je tako. Ti sovražniki narodovega blagostanja in miru poznajo vse skrivne nitke in zvijače macbia-vellizma, delajo javno mnenje, vznemirjajo države in marsikaterega državnika obračajo, kakor lesenega možica v gledališči. Razširjati znajo zmešnjave med svojimi nasprotniki, da jih premagajo in gospodujejo narodom; iu ta svoj namen izvršujejo tako spretno in zvito, da se jih narodi že več otresti ne morejo brez višje pomoči. Odstraniti hočejo vero, razrušiti monarhije ter ustanoviti republike, z drugo besedo : kapital naj vlada v Evropi. In če se Židom in njihovim somišljenikom posreči, da pridejo na krmilo, Ni čuda torej, da konvertujemo Slovenci svoj zemljiško-odvezni dolg, spomin svojega nekedanjega osobnega tlačanstva, z jako ugodnimi pogoji ter ga premiujamo v moderni novodobni dolg, da plačujemo lažje davek za svojo sedanjo uživano svobodo. Kako se preminjajo časi. V prejšnjih vekih smo bili mi, zastopniki „minorum gentium", tlačani svojih mogočnih vitezov in graščakov in oni naši zaščitniki v vojski, zdaj smo pa vsi jednaki. Vsi delamo dolg in ne osobne tlake, da se bojujejo naši zastopniki z ogromnimi denarnimi številkami za naš predragi mir. Da so njih slavne zmage naperjene vedno le proti našim denarnim mošnjam, je posebno zanimivo za zgodovino sedanje zlate mirovne dobe. Da, Sviftijanec sodi in trdi celo, da ni praznovala naša slavna vojskina moč in navdušenje za-njo še nikedar tako lahkih zmag kot v sedanjih najbolj oboroženih časih, in sicer zaradi občnega brato- in miroljubja narodov na desni in na levi. Radujmo se zaradi tega svojih vojnih budgetnih zmag in dolgo zagotovljene mirovne dobe, saj nas prepričuje zmage dan, kako neprijeten mora biti stoprv izgubljeni boj v resni dobi, ker čutimo tako grenko celo svoj ceni zlati mir. Sviftijanec. postavili bodo na prestole navidezne vladarje, slamnate može, in vao oblast bodo dobili parlamenti. In kako se sestavljajo mnogi parlamenti, kako se volijo; zastopniki po mnogih državah v Evropi, je znano. In kaj potem? Mogočae stranko, ki bodo imele na svoji strani armado in birokratiiem, podpisavale bodo neljubim jim vladarjem potne-liste v novi svet. In kaj more katoliška cerkev pričakovati v takih razmerah, o tem nam že pričajo žalostne razmere v Franciji. Poročilo deželnega odbora glede konvertovanja kranjskega zemljiško-odveznega dolga. (Konec.) Po dogovorjeni pogodbi plača zavod „Uuion-bank" deželi Kranjski za prevzete obveznice v nominalni vrednosti 4,000.000 gld še tekočega leta deloma v nakupljenih kranjskih zemljiško-odveznih obveznicah, deloma v gotovini znesek 8,820.000 gl. Doslej neizsrečkane kranjske obveznice iznašajo . . . 3,875.086 gld. — kr. premija od njih iznaša . . 168.751 „ 80 „ za meseca november in december t. 1. odpadle 5% obresti....... 28.125 „ — „ dohodnina, ki jo bode prevzela dežela od neizsreč-kanih zemljiško-odveznih obveznic za leto 1889 do 1895, iznaša..... 66.333 „ 50 „ temu je še prišteti poprej navedeni primanjkljej zem-Ijiško-odveznega zaklada za leto 1888 v znesku . . 189.561 „ 15 r torej se pokaže za izpeljavo konvertovanja kranjskega zemljiško-odveznega dolga potrebščina v znesku . . 3,827.807 „ 45 „ v čegar pokritje bode dežela do konca tekočega leta iz novega deželnega posojila imela na razpolaganje . . 3,820.000 „ — „ tako, da bode le še ostanek 7.807 gld. 45 kr. nepokrit ostal, katerega pa ni v poštev jemati, ker se bode, kakor je bilo že omenjeno, dohodnina od obresti neizsrečkanih kranjskih zemljiško-odveznih obveznic v skupnem znesku 66.333 gld. 50 kr. po dosedanjem razdolžnem načrtu plačevala državnemu zakladu šele tekom let 1888 do 1895., od katerega davka pride na leto 1889. le 16.380 gld. Ker po razdolžnem načrtu novega deželnega posojila letna potrebščina za obveznice, ki se bodo izsrečkale, s potrebščino za obresti vred iznaša le 201.300 gld., zadostovala bode v ta namen že v prihodnjem letu le 10°/0 priklada na neposrednje davke, pridržaje pobiranje dosedanje 20% priklade na posreduje davke, torej se bode državni donesek, ki je po novem dogovoru izplačevati v znesku 127.227 gl. že od leta 1889. pričenši mogel uporabljati za izbolj-ševalne namene. Za doslej še nedovršene operate zemljiške odveze, glede katerih se je za režijne troške postavilo 7082 gld. v proračun zemljiško-odveznega zaklada za I. 1888., se bode le še nekoliko let potreboval primeren znesek na račun novega posojila, ker je po ponovljenih izjavah c. kr. vladinega zastopnika v deželnem zboru pričakovati, da bode to obreme-njenje dežele v kratkem času prenehalo. Deželni odbor ima zdaj najprej nalogo, izžrebati že dne 1. julija 1888 vse še ostale zemljiško-odvezne obveznice v ta namen, da bode njihovo obrestovanje nehalo z dnem 1. januarija 1889. Po gori navedenih razložbah je pač odveč, dalje razpravljati za našo deželo očividni dobiček konvertovanja kranjskega zemljiško-odveznega dolga, pri čemur je c. kr. vlada deželi Kranjski naklonila pomoč, za katero ji gre največja zahvala iu priznanje. V tem oziru se deželni odbor sklicuje na deželno-zborski predlogi žt. 48 in 85 v pretečeni sesiji. Deželni odbor torej nasvetuje: Slavni deželni zbor blagovoli: 1. pritrditi dogovoru zakona z dne 17. junija 1888, drž. zak. št. 89; 2. sprejeti ponudbo zavoda BUnionbank" na Dunaji in odobriti med deželnim odborom in tem zavodom dne 16. t. m. skleneni dogovor; 3. deželni odbor pooblastiti, da izvrši konvertiranje kranjskega zemljiško-odveanega dolga v novo deželno posojilo po navodil, o«načenih v tm poročilu. ^Politični pregled. V Ljubljani, 28. junija. Notranje dežele. Cesar se je predvčerajšnjim povrnil iz Budimpešte na Dunaj. — Danes zvečer se bo odpeljal na tri tedne v Gastein. Cesarjevič Rudolf se je danes povrnil s potovanja ob V*11- uro na Dunaj. Predvčerajšnjim so zaključile delegacije svoje zasedanje. Povodom prizivne obravnave zoper Schiinc-rerja vršili so se na Dunaji zopet večji izgredi. Redarstvo je zaprlo 12 oseb ter je pretilo celo Scho-uererjevemu zagovorniku, dr. Klingerju, da ga bo odvedlo v zapor. Kakor hitro bo končala euketa za davek od sladkorja svoja posvetovanja, sešla se bo enketa za špiritni davek, in sicer se bo to zgodilo dne 4. julija. Obravnavala bo o izvršilni naredbi k tej postavi. Dunajski borzni krogi so vzlic vsestranskim mirovnim zatrjevanevajem jako tesnosrčni. Poleg tega pa se govori, da je imelo gospodarstvo obeh državnih polovic leta 1887 jako slab izid. Samo carinski dohodki so padli baje za 7 milijonov. Predsednik ogerski regnikolarni tlepU-taciji, kardinal Haynald, je naznanil hrvatskemu predsedniku Vukotinoviču, da se bodo pričela skupna posvetovanja dne 1. novembra. Iz tega je razvidno, da ne nameravajo letos dognati finančno poravnavo. Ogerski domobranski minister sklicuje rezervnike k orožnim vajam z ozirom na setev še-le za sredo meseca septembra, da se bodo vežbali v rabi Mannlicherjeve repetirke. Budimpeštanski krogi zatrjujejo, da bo nemški cesar v kratkem obiskal našega cesarja na avstrijskih tleh. Tnanje države. Papež Leon XIII. je dne 28. t. m. sprejel nemškega odposlanca kneza Lichnowskega, ki mu je prišel naznanit vladni nastop Viljema II. Knez Lichnowski je naglašal, da je nemški cesar zelo srečen, ker vidi v svoji državni vladi popolni verski mir in ker so odnošaji mej Prusijo in Vatikanom izvrstni. Sv. Oee mu je odgovoril naglašajoč svojo trdno nado, da se bo vedno bolj ukrepil verski mir. Pozneje se je razgovarjal s knezom v svojem zasebnem stanovanji nad pol ure. Knez Lichnowski je obiskal tudi državnega tajnika kardinala Rampollo, ki mu je včeraj priredil na čast slavnosten obed. Dunajsko ministerstvo zunanjih zadev zatrjuje, da se ni premeuil mejnarodni položaj. Vzdržujejo pa se vesti, ki obljubujejo približanje Nemčije in Avstrije Rusiji. Veleposlanik general Schweinitz bo v kratkem došel v Petrograd z jako važnimi naročili cesarja Viljema II. Poslovanje nemškega veleposlaništva v ruski prestolnici vodi začasno grof Pourtales, ki pa ni pooblaščen za neposrednje občevanje s cesarjem. Ruski krogi za trdno pričakujejo kot posledico vseh teh obravnav mej napomi-nanimi tremi državami temeljito zadoščenje za Rusijo v bolgarskem vprašanji. Srbski kralj je pri nekem na čast ministerstvu prirejenem obedu napil Kristicu ter ga imenoval nekako prvega bojevnika za zapadno omiko na iztoku. Kdor je bil vsled te izredne časti najbolj začuden, bil je — Kristie sam, kajti sam mora priznati, da so zasluge njegove v tem oziru jako skromne. Koliko časa bo ta mož sploh še na srbskem vladnem krmilu, je le še vprašanje najbližjega časa. Zadnje občinske volitve so pokazale, da Kristie le gladi pot sovraženemu Garašaninu; naprednjaci so zmagali tudi v dosedaj strogo radikalnih občinah. Bolgarski princ Ferdinand jff potrdil razsodbo zoper Popova in tovariše. Vojni minister pa je dne 27. t. m. predlagal pismeno princu, naj odpusti Popovu in ostalim obsojenim častnikom odmerjeno jim ječo. Nemški kancler, knez Bismarck, je izrazil nasproti nekojim članom gospodske zbornice trdno nado, da se še dolgo ne bo rušil evropski mir. — „Nat. Ztg." je izvedla, da bo imenovan ministrom kraljevske hiše pl. Wedell-Piesdorf. Francoski predsednik Camot je sprejel nemškega odposlanca generala pl. Alvenslebna, ki mu je uaznanil prestolno zasedenje nemškega cesarja.— Ministerstvo ni potrdilo ostavke Delaporteja, državnega podtajnika za naselbine. Italijanski konzul v Adenu, Cecchi, bo takoj z ladijo „Archimedesu odpotoval s posebnim nalogom v Zanzibar, kakor hitro bo dobil navodila, koja mu je poslala rimska vlada dne 26. t. m. — Crispi bo obiskal svojo družino, ki bo odšla prihodnje dni v Karlsbad, kakor hitro mu bodo to dovolila paria-mentna dela. Rpanjskn kraljica je podelila avstrijske mornarice poveljniku, viceadmiralu baronu Sternecku, in načelniku mornaričnega oddelka, ki je bil \ Barceloni , kontreadmiralu baronu Manfroniju, veliki kordon reda za mornariške žaslutfe. — Zbomiea je s 135 proti 54 glasovom iavrgli precltfrg konservativcev, ki je nameraval povišale «arinsfeih'tarifo?. Izvirni dopisi. Iz Ljubljane, 28. junija. (Upravnega sodišča razsodbavzadevi„kongru e".) Po MVaterland-u" z dne 22. t. m. št. 172 posnamemo, da je upravno sodišče 21. junija razsodilo računski ključ (Berechnungsschlttssel), po katerem so se vsled miuisterskega ukaza računale in nakazovale župnikompolovice „kongrueu za 1 e t o 18 8 7., v smislu § 9. postave z dne 19. aprila 1885, d. z. št. 47, nezakonitim. Postava namreč pravi, da se mora onim samostojnim duhovnim pastirjem, ki nimajo lokalnih dohodkov v postavni visokosti, dodati nedostatek iz verskega zaklada, oziroma iz državne blagajnice, vendar za leto 1887. samo polovica. Splošno se je s početka ta postavna določba tako-le umevala: Kongrua — K — izračuni se iz lokalnih dohodkov — L — in iz doklade — X. K = L + X, Iz tega sledi, da X — K — L. Za i. 1887. bil bi ključ: x = | = a i. Nekoliko časa se je tudi pri ministerstvu za uk in bogočastje tako računalo. Pozneje pa so iznašli nov „ključ" ter ukazali vsem podredjenim uradom , naj po njem računajo. Takov le je: X K — k . x = g — k H-----L, ki pomeni staro nkongruo", drugi znaki pa isto kakor v zgornji jednačbi. Gori povedani dan vršila se je o tem „ključi" obravnava pri upravnem sodišči, kjer se je bil pritožil župnik rodinski (Rodaun), g. Vencel F i s c h e r. Zastopal ga je znani advokat dr. Viktor Fuchs. Upravno sodišče pod predsedništvom grofa Belcredi-ja je ministerski odlok, po katerem se je bil omenjenemu župniku nedostatek nkongrue" izračunil po novem „ključi", zavrglo. Kot posledica te razsodbe pa je bila nastopna razsodba upravnega sodišča: Župnik E. Karabaček iz Kalksburga blizu Dunaja pritožil se je bil tudi po dr. Viktorji Fuchsu, ker mu je bila davkarija, oziroma namestništvo v smislu ministerske določbe ustavila po prvem načinu preračunjeno in tudi že nakazano plačo. A tudi teh uradov ravnanje razsodilo je upravno sodišče kot nezakonito, češ, da nista imela pravice, ustaviti že nakazano plačo. V tej zadevi pritožil se je bil tudi v državnem zboru, če se prav spominjamo, štajerski poslanec dr. Pscheiden. Minister pl. Gautsch je takrat odgovoril, naj se oni, ki se čutijo oškodovane, obrnejo do upravnega sodišča; razsodbe tega sodišča se hoče držati. Po tej izjavi sme se torej z gotovostjo pričakovati, da se bodo fasije v smislu te razsodbe zopet popravile. Iz ljutomerske okolice, dne 28. junija. (Same nesreče) imam danes poročati, ki so se te dneve v naši okolici dogodile ali vsled neprevidnosti ali pa vsled hudobije ljudi. Dne 23. junija so imeli tukaj največ nesreče tisti, ki so črešnje trgali, kajti tisti dan so trije s črešenj padli, vendar se je samo jeden tako hudo poškodoval, da menda ne bo več hodil. Drugi dan, 24. junija, je bil somenj na Raz-križi poleg štajerske meje. Popoludne je voznik, ki se je domov peljal, pa je poprej menda pregloboko v kupico pogledal, povozil staro gluho žensko zlasti po rokah in nogah, da je tudi v smrtni nevarnosti. Dne 26. junija zvečer se je šel star oženjeni mož iz Ljutomera v Globetko kopat, ker pa ga nenavadno dolgo ni bilo domov, šli so ga iskat ter so našli mrtvega v vodi. Gotovo ga je v vodi mrtvoud zadel, in ker ni imel pomoči, žalil se je ter umrl. Govori se tukaj, da je tisti večer pri sv. Jurji v Ščavnici utonil žandarm, ki se je s svojimi tovariši kopal. To so skoro vse takošne nesreče, ki so se dogodile vsled neprevidnosti dotičnih, ki so se tako ponesrečili. Danes pa smo izvedeli nesrečo, ki se je dogodila vsled posebne človeške hudobije. Preteklo noč so namreč pri sv. Križi na murskem polji ta- (Dalje y prilogi.) Priloga 148. štev. »Slovenca" dn6 30. junija 1888. tovi v cerkev vlomili ter odnesli raonštranco, kelih, nekaj denarja in kar se jim je sploh vredno zdelo. Presveto Režnje Telo so hudobneži na altarji pustili. Ne ve se sicer, ali jih je bilo več ali samo jeden, pa toliko je gotovo, da so tatovi skozi okno splezali v cerkev, po dovršenem hudodelstvu pa so si zakristijska vrata odprli ter jo bržčas pobrisali preko Mure. V tem kraji je o takih hudobijah sploh redko-krat slišati in še takrat, kedar se kaj takega dogodi, storijo to navadno tuji postopači, kar je mogoče tudi zdaj. Je pa res tukaj vedno tujih posto-pačev in prosjakov toliko, da se jih skoro že ne moremo obraniti. Čudno se nam samo to zdi, da domače berače zapirajo, tuje pa pustijo okoli hoditi in ljudi nadlegovati. Tii bi trebalo malo ostreje pogledati sumljive ljudi, kam gredo in s čim se živijo. Iz Prage v dan 25. junija. (Izv. dopis.) Bero-linska „National Zeitung" objavila je zadnje dni že drugi članek o nevarnosti, kakeršna preti Nemcem ua Češkem in sploh v avstrijskih deželah. Poudarja dobro organizovani slovanski pred-voj na meji ter dalje našteva težke krivde, ki se gode Nemcem. Tako n. pr. je izročen lanškronski okraj, glede narodnih razmer zelo važen, sinu ministra Praž&ka, koji preganja nemške učitelje zaradi demonstracij, ako agitujejo proti Liechtensteinovemu predlogu; neko nemško vas (Lichvy) kaznoval je celo za njeno šulferajnarstvo s tem, da je ondi policijsko uro določil na pol 9. uro zvečer, da bi nemški kmetje ne mogli politikovati po krčmah. V tem torej tiči po izjavi berolinskega organa nevarnost, ki grozi Nemcem na Češkem I To so tedaj muke, o kojih trpko toži! Seveda predlog Liechtensteinov jim zaradi tega ni po volji, ne da bi bil zoper nemško narodnost, temveč zbog tega, ker se boje, da bode potem med Nemci prodrl pomirljivi duh, koji hočejo živeti s Cehi v svetem miru in se ne postavljajo v boj zoper Slovane. Deželni zavarovalni zaklad cesarja Frana Josipa prejel je doslej samo od treh okrajnih zastopništev prispevke po 50 do 100 gld.; od čeških okrajnih zastopništev darovalo je največjo svoto (1000 gld.) lomniško zastopništvo (pri Jičinu) v to svrho. Kakor znano, bil je svet iznenaden v jutro 21. maja z grozno novico o napadu češkem na nemške turne rje krumlovske, vračajoče se s turner-ske slavnosti budjejoviške čez Kameuny Ujezd domov v Cešky Krumlov po noči z dne 20. na 21. maja. Dunajske, berolinske in pražke novine prinesle so žalostne vesti o novih bojih in trpljenjih Nemcev. V dan 20. t. m. je zatoženih sedelo 12 mladeničev iz Kam. Ujezda na obtožni klopi zaradi imenovanega prestopka. Toda obravnava se je s tem končala, da je bilo vseh dvanajst zatoženih oproščenih. V Krumlovem pa vlada nemala razburjenost, daje poslanec in župan dr. Kraus tako kompro-mitoval mesto, da celo vojaško posadko so preložili iz mesta zaradi njega. Za šolsko leto 1888/1889 izvoljen je bil rektorjem na nemškem vseučilišči prof. Ullmann, na nemški tehuiki pa prof. dr. Puluj; dekanom na češki modroslovski fakulteti prof. dr. Strouhal, senatorjem pa prof. dr. Emler; dekanom ua češki medicinski fakulteti prof. dr. Ji ruš, senatorjem pa dr. J. Horbaczevvski. Ministerstvo za poljedelstvo, hoteč ustreči češkim zahtevam, ustanovi v Pragi izpraševalno komisijo za učiteljske kandidate na srednjih gospodarskih šolah. Doslej so delali izpit češki kandidati učiteljski na Dunaji, seveda nemški. Poročal sem vam zadnjič tudi, da je volitev dekana višegradskega kapitlja ostala neizvršena, vsled tega imenoval je preč. knezo-nadškof grof Schou-born kanonika Fr. Kočega dekanom tega kapitlja. Nedavno preiskavala je v T ep lici h in mo-steckih rudnikih komisija vzroke znane katastrofe, koja je zadela toplice. Prof. dr. Waagen izjavlja, da ti vrelci izvirajo iz Rudogorja, odkoder prihajajo topli iz velike globine. Kopanje rude in premoga ima na te vrelce torej velik učinek. Rudokopom vedno preti preplavljenje, ko bi voda prodrla vrste in predore. S črpanjem vode iz predorov dela se prostor vrelim vodam, ki dero v rudnike. Prof. Waagen je torej mnenja, da ni drugo pomoči, nego topliške kopeli zrušiti ali pa prestati rudariti. Ker pa toplice obstoje že 1100 let iu so rudariti pričele stoprav pred 20. leti, priporoča opuščenje rudnikov in premo-govih jam. Konečno naj še omenim, da bode 15. julija na grobji v Kundraticih (blizu Prage) odkritje nagrobne plošče Karolu Vidu Hofu. Pokojnik bil je jeden izmed starih oseminštiridesetletuikov in soboritelj Ha v ličkov, pisatelj češki, vrednik Havličkovih »Narodnih Novin", ustanovnik »Akadem. bralnega društva", bivši predsednik »Umelecke Besedy" v Pragi, odbornik za stavbo »Narodnega gledališča" i. t. d. Meščanski klub smihovski spomnil se je tega požrtvovalnega in zaslužnega moža iu mu postavi torej na grobu spominsko ploščo. Iz mestnega zbora ljubljanskega. V Ljubljani, 27. junija. Predseduje župan gosp. Peter Grasselli. Navzočih je 28 mestnih odbornikov. Overovateljema zapisnika seje imenuje gospod župan mestna odbornika Gogolo in Žagarja. Gosp. župan naznani, da vabi si. deželno predsedstvo mestni odbor k slovesni črni sv. maši, katera se bode darovala za cesarja Ferdinanda v stolni cerkvi ob 10. uri. Deželno predsedstvo naznanja, da sta prišla strokovnjaka sekcijski načelnik dr. Lind in dvorni svetnik Exner v Ljubljano, da si ogledata za strokovno lesno šolo in šolo za šivanje čipek in umetno vezenje pripravljene prostore, katere je kranjska hranilnica ponudila v Virantovi hiši. Gospoda strokovnjaka označila sta prostore v Virantovi hiši kot popolnem pripravne iu zahtevala le, da se predložijo po mestnem stavbenem uradu dotični črteži, kar je stavbeni urad že izvršil. Dalje naznani gosp. župan, da je obvestilo si. deželno predsedstvo, da visokemu ministerstvu notranjih zadev novo predložena pravila za mestno hranilnico popolnoma ugajajo tudi kar se tiče garancije, in da je deželno predsedništvo dobilo sedaj nalog iste odobriti, naročiti pa mestnemu zboru, da predloži iste v peterih izvodih. — Društvo ru-dečega križa predloži svoje poročilo o delovanji preteklega lrta. Podžupan g. V. Petričič predlaga, naj bi se g. M. Treun vsled njegovih mnogih zaslug za trgovski stan imenoval brezplačno meščanom ljubljanskim in naj bi se ta predlog smatral nujnim. Gosp. mestni odbornik Iv. Hribar temu predlogu kot nujnemu ugovarja, čemur pritrdi tudi večina mestnih odbornikov, na kar gospod župan odredi, da se ta predlog stavi na dnevni red prihodnje seje. V imenu odseka za praznovanje štiridesetletnice vladanja Nj. Veličanstva cesarja Fran Josipa I. poroča mestni odbornik g. Ivan Hribar in pravi: V seji dne 15. maja t. 1. izvoljeni odsek za posvetovanje o praznovanji štiridesetletnice slavnega vladanja Nj. Veličanstva presvetlega cesarja Frana Josipa I. sporoča sledeče: Vodilna misel odsekova pri posvetovanji o načinu praznovanja štiridesetletnice bila je: vravnati svoje sklepe tako, da bodo soglasni z željo prejasnega vladarja samega, kateri mesto hrupnih ovacij in bliščečih slavnosti želi do-brotvornih naprav, ki bi še poznejšemu potomstvu pričali o čutih zvestobe in udanosti naše, poleg tega pa vendar ne opustiti vsega, kar bi stanov-ništvu našega glavnega mest« dalo priliko, da pokaže primernim načinom, kako ljubi iu časti presvetlega cesarja. Glede na to predlaga odsek: Slavni mestni zbor naj sklene, da se ima štiridesetletnica slavnega vladanja Nj. Veličanstva Frana Josipa I. proslaviti v mestu Ljubljani tako-Ie: 1. Dne 4. oktobra t. 1. bodi praznik za mladino vseh mestnih šol. Ta dan ob 8. uri bero naj se v zato odločenih cerkvah sv. maše, pri katerih naj bode navzoča vsa šolska mladina. Po sv. maši zbere naj se šolska mladina v šolskih dvoranah, kjer naj ji šolska ravnateljstva s primernimi govori pojasnijo pomen praznika in kjer naj učenci in učenke de-klamujejo domoljubne pesmi. Konečno uaj se med vse učence in učenke razdeli spomenski spis, spisan v slovenskem jeziku. Ta spis nakupi se na mestne troške. 2. Dne 2. decembra t. i. vdeleži se mestni zastop polnoštevilno zahvalne sv. maše v stolni cerkvi. Istega dne ob 11. uri dopoludne bode v primerno ozaljšaui mestni dvorani slavuostua seja, h kateri se povabijo vsa načelstva oblastev. Gosp. župan pozove s posebnim oklicem mestno prebi- valstvo, da v ta dan ob šestih zvečer razsvetli svoja stanovanja. 3. Ustanovi se: a) 12 ustanov za mestne uboge in sicer 10 po 20 gld. in 2 po 25 gld. ter b) 5 ustanov za obiskovanje lesno-obrtne šole in šole za umetno vezenje in čipkarstvo. Te ustanove imenovale se bodo, ako se zato zadobi Najvišje privoljenje, »cesar Fran Josi-pove jubilejne ustanove" in bode prve oddajal vsako leto v dan 2. decembra mestni župan takim mestnim revežem, ki ne dobivajo iz mestne ubožue zaklade redne podpore; druge pa mestni zastop v začetku šolskega leta po lastnem preudarku med učence in učenke obeh imenovanih obrtnih šol, pri čemur se mu bode v prvi vrsti ozirati na prosilce in prosilke v Ljubljani pristojne. 4. V kolodvorskem delu mesta ustanovi se drugo mestno otroško zabavišče s slovenskim učnim jezikom. To zabavišče odpreti se ima po mogočnosti dne 2. decembra t. 1. 5. Sedanji leseni mesarski most zameni se zidanim ali železnim mostom, kateri se bode, ako se zadobi Najvišje privoljenje, imenoval potem: »most cesarja Frana Josipa I." Na primernem kraji mostu napravi se napis: »V spomin slavnega štiridesetletnega vladanja cesarja PRANA' JOSIPA I. postavilo mesto 1888." Pri občnem razgovoru oglasi se mestni odbornik g. Železnikar. Popolnem radostno pritrjujoč vsem nasvetom posebnega za proslavo štiridesetletnice izvoljenega odseka dostavi le še jeden nasvet. Letos proti jeseni končala se bode krasna zgradba nove mestne vojašnice in ravno v jeseni nastanjeni bodo tam vojaki. Nasvetoval je torej, naj bi se Nj. veličanstvo presvetli cesar prosil, da se nova vojašnica sme imenovati po Njihovem presvetlem imenu: »Vojašnica cesarja Prana Josipa I." (Dobro! Slava!) Predlogi odsekovi kakor predlog g. Železnikarja se enoglasno potrde. Dr. Tavčar poroča v imenu finančnega odseka o ljubljanskega mesta donesku za gradnjo novega deželnega gledališča in pripravi stavbinskega prostora v Ljubljani. Poročevalec pravi, da se je mestni zastop že enkrat o gledališki zadevi posvetoval in že takrat se je soglasno pripoznaia velika važnost deželnega gledališča za ljubljansko mesto. Že takrat pa se je načeloma izreklo, da hoče mesto znaten donesek izplačati, če bi se novo deželno gledališče iz nova sozidalo in če bi se pri tem uničile znane, sedanjim časom neprimerne pravice posestnikov lož. Finančni odsek torej nasvetuje: Mestni zbor naj sklene, če bi se po deželi sozidalo novo gledališče v Ljubljani: 1. Da bode mestna občina izplačala deželi donesek 10% ocl skupnih troškov nove zgradbe, in ko bi ti skupni troški dosegli ali presegli 800.000 gl. donesek 30.000 gl. 2. Ko bi se pa sozidalo novo deželno gledališče na mestnem prostoru, da bode mestna občina ta prostor brezplačno odstopila, ter ji izplačala še posebej v denarjih 15.000 gld. Mestnemu magistratu se naroča, naj o tem sklepu obvesti deželni odbor s pristavkom, da se deželnemu odboru predlagajo na izber trije prostori: a) prostor od Lattermanovega drevoreda proti ko-lizeju; b) prostor na sedanji mestni drevesnici za Freli-hovim vrtom; c) prostor, kjer stoji zdaj mestna od Jalenovih dedičev nakupljena hiša ob Resljevi cesti. Dr. vitez Bleivveis-Trsteniški pravi, da je gotovo mestnega zastopa dolžnost skrbeti z deželo za gledališče v Ljubljani, kajti isto je gotovo za stolno mesto potrebno. Kar izreka danes mestni zbor, ni še zadnja beseda; še bolje se bo podjetje podpiralo, ako se posreči odpraviti nerazumno pravico ložnih posestnikov. Mestni odbornik g. Benedikt misli, da bi bilo umestuo za gradnjo gledališča ponuditi cesarja Jožefa trg, čemur pa ugovarjajo mestni odborniki dr. Vošnjak, Hribar in Pak i ž. Pri glasovanji se spro.jmo odsekovi predlogi. (Konec prih.) Dnevne novice. (Najvišje priznanje) za dolgoletno vspešno delovanje je dobil profesor na tukajšnji gimnaziji, g. Miliael Wurner, povodom svojega umirovljenja.— Fotografu v Kranji, g. Payerju, je presvetli cesar podaril 20 cekinov za fotografske podobe iz svete dežele. (G. naučili minister) je potrdil Dasvet glede prostorov za lesno in čipkarsko šolo v Ljubljani. (Družba sv. Cirila in Metoda.) Vodstvo je prosilo glavno ravnateljstvo južne železnice za znižano ceno vdeležencem glavne skupščine na Ptuji. Uspeli objavimo pozneje. (Znanstveno predavanje.) G. prof. Anton Kas-pret predaval bode v torek dne 3. julija 1888 v deželnem muzeju: „0 stanju gorenjskega kmetovstva na koncu XV. in pričet-k o m XVI. stoletja". Predavanja se lahko vde-leži vsak razumnik. Početek zanimljivemu predavanju ob 6. uri zvečer. (V cerkvi sv. Florijana) je v četrtek zjutraj pal z vrha altarja do 20 funtov težak angelj od mavca na sredo stranskega altarja, stlačil kelih in okrušil altarno mizo, ravno ko je č. gosp. jezuit o. Kos molil pristopne molitve. Ko bi bil gospod stal še sredi altarja, gotovo bi ga bil kip težko ranil, ako ne ubil. (Tiskarska slavnost) vršila se bode jutri v knežjem dvoru 1. nadstropje, dopoludne ob 11. uri; pri tej priliki izročili bodo jubilautu g. Pleš k o tu dar v spomin. Ob 1. uri bo banket v gostilni pri „zvezdi". Popoludanski koncert pa bo preložen, ako še danes dež ne poneha. („Obrtnik"), strokovnjaški list za obrtni stan, pričue izhajati početkom julija meseca. Urednik mu bode Josip R e g a 1 i. Tiska „Narodna Tiskarna". Cena do konca leta 1 gld. 20 kr. Sprejema tudi inserate in jih računi po dogovoru. Izšel bode po dvakrat na mesec. (Treščilo je) včeraj zjutraj okoli 7*4. uro v dimnik hiše št. 13 na šempeterskem predmestji ter ga razneslo. (V Moravčah) je v sredo popoludne proti 5. uri treščilo v hlev g. Ignacija Detele, hlev je pogorel do tal. Zgorelo je tudi jedno tele in nekoliko krme. Bog je blagoslovil trud pridnih gasilcev in odvrnil še večo nesrečo. Naj bi bil drug veter, pogorelo bi bilo pol vasi. (V proslavo cesarjeve štiridesetletnice) stavil se je v poslednji seji brežiškega občinskega zastopa sledeči predlog: „Povodom štiridesetletnega vladanja Nj. veličanstva cesarja hočemo v veden spomin bodočim rodovom tega za Avstrijo iu njene prebivalce tako pomenljivega dogodka v smislu cesarjevem Njega vreden čin dobrodelnosti izvršiti. Zato naj občinski odbor sklene: Jednostopna hiša št. 100, lastnina brežiške občine, z vsemi prostori in lepim vrtom naj se v ta namen odloči in pripravi, da bodo v njej ubožani in za delo nesposobni Brežičani dobivali stanovanje." Predlog se je soglasno sprejel. (Potrjena izvolitev.) Presvetli cesar potrdil je izvolitev odvetnika dr. Jurtele v Ptuji kot načelnika in gvardijana o. Benka Hertiša kot pod-načelnika v okrajnem zastopu ptujskem. (Celjski župan) dr. Neckermaun je dne 27. t. m. prisegel ter nastopil 18. leto svojega župa-novanja. (Konjski somenj) na sv. Alojzija dan v Maren-bergu je bil izvrsten. Blizo 300 lepih konj so skupaj nagnali; kupčija je bila jako živahna. (Občina Porečje) na Koroškem ob vrbskem jezeru je imela mnogo prepirov zaradi cesta. Od deželne vlade kot kurator postavljeni c. kr. komisar je dne 26. t. m. zopet odprl vsa pota, katera so zasobniki v prepiru zagradili. (Morskih volkov) je letos v gorenji Adriji, ob Dalmaciji in Istri, neki jako mnogo. Jeden ribar naletel je v enem dnevu na osmero teh pomorskih zveri, ki so bile vse popolnoma odrasle. (Ušel) je dne 21. t. m. iz sodnijskega zapora v Slovenji Bistrici zaradi mnogih tatvin kaznovani Matija II a h a t recte P a h e r n i k v jetniški obleki. Do sedaj ga še nimajo. (V Dravo padel) je v soboto pri Ormožu, kjer most čez reko grade, delavec z desko vred, katero je v rokah držal in ki mu je tudi življenje rešila. Revež ni znal plavati, zato pa se je tem trdneje deske oklenil. Tovariši hiteli so mu s čolnom na pomoč in ga tudi rešili. Telegrami. Berolin, 29. junija. Cesarski ukaz državnemu kanclerju izraža najiskrenejšo zahvalo za vsestransko sožalje povodom smrti cesarja Friderika ter zatrjuje, da se bo tudi cesar Viljem enako svojim prednikom resno trudil pospeševati in utrditi nemoteno mirovno delo in deželni blagor. — Cesar je podelil rumun-skemu ministru zunanjih, zadev, C a r p u, red rudečega orla prve vrste. London, 30. junija. Zgornja zbornica je sprejela predlog pritrjevaje vladnim nasvetom za deželno obrambo in pričakovaje nadaljnili naredeb za zavarovanje države. Pariz, 30. junija. Zatrjuje se, da je sklenil pravosodnji minister odpovedati se zaradi zadnjega glasovanja v senatu. Zmerno časopisje odobruje senatno glasovanje ter upa, cla bo ministerstvo razumelo to svaritev. „Republique" zahteva odpoved pravosodnjega ministra in odstavljenje prefekta v departe-mentu Aude-u. Listnica opravništva. G. A. P. v Sl B. — Da uprav tako, do 30. junija je plačano. G. J. M. v II. „Slovenec" je gotov istodobno. Kje se pomudi, nam ni možno pogoditi. o * > g Cas Stanje S " ----Veter Vreme j* § nrtnynva niu nrakomero toplomera o opazovanja T mm po Colziju -g g 17. u. ^ut.l ViJM HF2 šl7jzap7 oblačno..... „0 Wn 28. 2. u. pop. 729'8 24 2 „ dl. jasno ' , 9. u.zveo. 7301 19-2 oblačno a<" 7. 11. zjut. 728 3 lti-4 brezv. oblačuo (lA 29. 2. u. pop. 727-9 15-2 si. vzh. „ , ,« 9. u. zveč. 729 2 13 0 brezv. dež ao/' G. L. li. na Sv. Da, 2. jan. zdaj. Plaeano vse do konca leta. poslali ste toliko, kakor Trcmenuko sporočilo. V četrtek čez dan deloma oblačno, po t), uri noči večkrat ploha. V nedeljo zjutraj močna nevihta čez dan večkrat dež, zvečer okoli 6. uro zopet dež. temperatura obeh dnij 20 9° in 14 9" C., za 2 0° in normalom. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 30. junija. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 81 gl Sreberna „ 5% „ 100 „ „ 16% „ 82 „ 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 111 „ Papirna renta, davka prosta......96 „ Akcije avstr.-ogerske banke .,.-.. 867 „ Kreditne akcije ....................308 „ London.............125 „ Srebro ..........................— „ francoski napoleond....................9 „ Cesarski cekini ....................5 „ Nemške marke ..........61 „ dež, po in tresk, Srednja 4 0" pod , 30 kr. n 95 „ 25 „ 90 l 15 „ 93l/s". 89 „ 37 V,. X© zameniti z _Badkcr Radgonsko, to jo sburger. _ Radenska kisla voda in kopališče. Radenci na slov. Štajerskem ob vznožji Slovenskih goric. rC Oti 7(1 Vf) Vil TIP Vfldfl Radenska kisla voda ima med vsemi evropskimi kisleei največ JA-UU £ju.xu)viiliaj VUUCl. natrona in litija. Posebna njena lastnost je, da pomaga pri vseh boleznih, koje dobi človek vsled prevelike kisline v svoji vodi, kakor pri hudiči, pri kamnu v želodcu, mehurji in ledicah, ter je neprecenljivo zdravilo pri zlati žili, pri boleznih v mehurji, pri zasliženjih, kadar se napravlja kislina v želodci in črevesu, pri vredu, katarih in živčnih boleznih. rCOTi TIRTTI17Tin Vflflfl Vsled obilne ofllene kisline in oglenokislega natrona, prijetnega . 7 UUOj. okusa in moč„ega penjenja je radenska kisla voda najbolj pri- ljubljena poživljajoča pijača. Pomešana s kislim vinom ali s sadnim sokom in sladkorjem jo močno šumeča, žejo gaseča pijača, kojo imenujejo mineralni šampanjec. I ) nvn.fnvfl 1 TI n 7 M V£l VI 1 n Jal£0 razširjena je in mnogo se rabi radenska kisla voda kot uu,UJiy "IJ..LJ.V /jUI Oj V 11U. varstvo in pravilo zoper davico, škrlatico, mrzlico in kolero. TC OTIP,ll ITI St.PTI fWfl Tli fl Kopeli se prirejujejo iz železnate in kisle vode z raznovrstno nj. OUGtulu V CtiJ-iJUit gorkoto. Skušnja uči, da pomagajo posebno zoper: hudico, trganje po udih, ženske bolezni, pomanjkanje krvi, bledico, histerijo in neplodovitost. (Cona kopeli 35 kr., eena za eno sobo 30 kr. do 1 gold.) Ogljeno-kisli litij kot zdravilo. to je množina, ki se težko prekorači pri enkratnem zavžitku. Kolike vrednosti jo ta jako močan lužnik kot zdravilo, dokazujejo Garrodovi poskusi, ki so se vsestranski potrdili. Položil je koščke kosti in hrustancev od protinastih bolnikov v enako močne tekočine kalija, matrona in litija. Prvi dve niste skoraj nič vplivali, slednja pa tako odločno, da so bile protinastih snovi navzete kosti v kratkem proste vse nesnage. To ga je napotilo, da je začel poskušati z litijem pri protinastih bolnikih, kojih scavniške prevlake so postajalo vedno manjše ter konečno popolnoma prenehale. Vspclii, koje so dosegli pri onacih razmerah tudi drugi zdravniki. Cenilce razpošilja zastonj in franlco lcopališče radenske slatine na Štajerskem. (27) V zalogi imata kislo vodo Ferdinand Plautz in Mihael Kastucr v Ljubljani. Ha Sap p^airfe© priporoča Andrej Druškovič-a trgovina z železnino, Mestni trg 10, v velikem, izboru in prav po nizki ceni okova za okna in vrata, štorje za štokodoranje, drat in cveke, samo-kolnice, vezi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, priznano najboljši kamniški Portland- in lio-ma,n-cement, sklejni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena štedilna ognjišča in njih posameznadela. i isj f, -w H» s« ■■ , kjer ni blizo vodo neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malih urah in majhnimi stroški na pravem mestu dobivati vodo; ravno tako tudi so dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za leseno cevi mesingaste trombe in ventile in železna okova. poIJedLeljatt-vo s (18) vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd. WtT Tmli se dobiva zmirom sveži dovski mavec (Lengenfeder Gyps) za gnojenje polja. Gospodom šolskim predstojnikom in učiteljem priporoča Air. Mim trgovina z železnino in orodjem mostni trjj IO., vsa vrtnarska orodja, kakor tudi orodja za sadjerejo in obdelovanje sadnih dreves, in sicer: drevesno sterguljo, škarje za gosenice, ročno lopatico, drevesno žago, sadni trgač, drevesne škarje, cepilnik, cepilnik za mladiče, cepilni nož, vrtnarski nož in drevesno ŠČetko; orodja so vsa na lepo po-plvskaiii leseni plošči vrejena, po prav nizki ceni. (i7) 1!gl«l. 38 a.v (glej podobo), najbolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popol-ii»o pozamenterijo, to je s čopi in dolgimi frunžami iz •blaga, izdeluje po — 38 gold. a. v. — zajamčeno dobro in ■solidno narejene Anton Obreza, tapecirar in dekorater *v Ljubljani, Šelcnburgovo ulice št. • t, Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem .najceneje. — Modroce na peresih (Federmadratzen) IO j»-l. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarne preproge. Cenilci s podobami zastonj in f ranico na zahtevanje. Adolf Roming, podobar v Ljubljani, Breg št. 16, se priporoča prečastiti duhovščini za vsakovrstna dela, spadajoča v stroko njegovo, kakor: altarje, leče, ta-bemakeljiie in spovedniee. Isti prevzame tudi križeve pota in druge cerkvene naprave ter najbolje skrbi, da se po slogu in dobro izvrše. Prenovljenja se po najnižji ceni oskrbe. Za častna naročila prosi se naj-vdaneje. (0) Marijaceljske kapljice za želodec, izvrstno vplivajoče pri želodčnih boleznih. Nepresegljive pri pomanjkanji teka, slabosti želodca, smrdljivi sapi iz ust, napetji, kislem riganji, koliki, pre-hlajcnji želodca, gorečiei, kamenu, preobilnem sluzu, gnjusu in bruhanji, glavobolu (ako ima svoj izvir v želodci), želodčnem krču, zaprtju, pre-obloženji želodca z jedili ali pijačami, boleznih vsled glist, boleznih na vranici in jetrah, ter zlati žili. — Cena steklenici z navodom o rabi 35 kr., dvojni steklenici 60 kr. Glavni razpošiljatelj lekarnar lf arol Brndy, Krcinžir |na Moravsktm]. Marijaceljske kaplice za želodec niso tajno sredstvo. Snovi, koje obsegajo, navedene so v navodu o rabi, koji je pridejan vsaki steklenici. Pristne dobiti so skoraj v vsaki lekarni. Svarilo! Marijaceljske kapljice za želodec se mnogo ponarejajo. V znak prist lOSti zavita mora biti vsaka steklenica v rudeč papir, na kojem je zgorajšnja varstvena znamka, ter mora biti vrhu tega tudi šo povedano na navodu o rabi, ki jo pridejan vsaki steklenici, da je tiskan v tiskarni H. Guseka v Kremžiru. Pristne so dobiti: Ljubljana: lek. Gab. Piccolli, lek. Jos. Svoboda. — Postojina: lek. Pr. Baocarcioh, — Škofjaloka: lek. Karol Fabiani. — Radovljica: lek. Alcks. lioblok. — Rudolfovo: lok. Dominik Rizzoli, lek. Berginann. — Kamnik: lek J. Močnik. — Črnomelj: lek. J. Blažek. (2C) C. kr. priv. tovarna za portlanriski in hidravlični cement Alojzija Praschniker a v Kamniku na Kranjskem. Ustanovljena leta 1854. Slavna zaloga v Ljubljani pri g. F. P. Vidicu & Comp., Slonovo ulice štev. O, priporoča p. n. gg. stavbenim mojstrom, arhitektom, stavbenim podjetnikom itd. svoje hidravlični cement (roman-ceinent) in portlandski cement, po kakovosti vedno izvrsten in enakomeren, ter jamči za večjo trdnost, kakor je predpisana v pravilih društva avstrijskih inženerjev in arhitektov. — Ta cementa sta tudi zaradi tega posebne koristi p. n. naročnikom, ker sta svojstveno mnogo lažja, nego izdelki večine ostalih cementnih tovarn, zaradi česar jo za enako množino cementnega zidovja ali morta treba veliko manj tega cementa glede teže. — Tudi priporočamo lepe in zelo trajne mozajiške plošče, brušene in likanc, v najraznovrstnejših obrazcih, in cnobojmite plošče od portlaudskega cementa, črne, rudeče, naravnobarvene itd. za polaganje tlaka v cerkvah, po prehodili, vežah, na verandah, po hodnikih, v hlevih itd., klajna korita, okraske in solie, cementne cevi itd. Blagovoljna naročila se najnatančneje in najtočnejo izvršujejo ter jih sprejema glavna zaloga v Ljubljani pri g. 3T. P. Vidicu «Sc Ooiiip., Slonove ulice št. 9. (9) Tujci. 27. junija. Pri Staliču: Knapfl, trgovec, s Sedmograškega. — Ku-gler, trgovec, iz Gradca. — Wi-mer, potovalee, z Dunaja. — Hiinle, trgovec, iz Nemčije. — pl. NVittenhorst, slikar, z Laškega. — Schultz, trgovec, iz Eipela. — K. Plauer, avskul-tant, iz Gradca. — R Plauer, pravnik, iz Gradca. Pri Slonu: Reissberger, tovarnar, z Vranskega. — Fries, Schneider, Konigsborger, z Dunaja. — Fiseher, poročnik, iz Pulja. — Icksberg, iz Nemčije. — Jonke, trgovec, iz Kočevja. Boitter, z družino, iz Francije. — Goldstein, z Ogerskega. — — Saus, potovalee, z Dunaja. !! Noben cilinder več ne bode počil!! i"Cj C. kr. priv. I streščasti in kroglasti cilindri PATEJfT MARIJAJf (z varstveno znamko) dobivajo se samo v c. kr. tovarniškej zalogi trgovina s steklom, (6) cp" v Iijubljani, Stari trg št. 15. SV Pred ponarejenimi cilindri brez varstvene znamke se svari, ""•d Priporoča dalje prečastiti duhovščini in si. občinstvu svojo bogato zalogo cerkvenih svečnikov, svetilnic, oljnatih podob, steklenine, porcelana, beloprstene robe, kakor tudi izdelovanje cerkvenih barvanih oken z raznovrstnimi podobami. Radgonska kisla voda (Radkersburger Sauerbninn.) 'Stetea: i j© Najčistejši alkalični kislec. Lastnina J. DELLER-JA v Radgoni. Glavna zaloga in prodajalnica za Kranjsko izročena je edino le agentnrni in komisijski trgoyini rn/Tm M^m mm i ai jRimska cesta št. 9 v Ljubljani larjeir s»pi*ejenis»jo vsa naročila. Enotna cena jc ako se kupi lOO bokalskih steklenic v zabojih po 35 steklenic 16 gld« in lOO steklenic po pol bokala v zabojih po 5© steklenic 11 gld. franko zaboj v I/jnbljani. Manjše število steklenic se ne more naročiti, pač pa se dopošlje, ako kdo želi, kislec za poskušnjo. v ril P I 1 je oglcne kisline in ogleno-kislcga natrona najbolj VTOrnnilD PTllf 011 OD b0^'1*11 mineralna voda, je čisto alkaličen studenec \ n M r. \llll ti 11 nI in j° vsled svojih izvanredno dijetlčnih in zdravilskih ULUiUlll U UlUl UliUU lastnostl najizvrstnejši kislec. Zvinom pomešan je Šte-_ J lani j<- studonec jako prijetna, hladilna in po- življajoča pijača in se posebno zaradi tega priporoča, ker tudi najkislejše vino spremeni v prijetno, ljubko in sladko-okusno pijačo. To so izvrši po posebni ugodni sestavi vode Štefanije st.n-ilcitcn, po kateri se vinska kislina nevtralizira, to je uniči. S sladkorjem, limonami (citronami) ali raznim sadnim sokom zmešana jo voda Štoliinijo nIikIciich prav Šampanjcu podobna. Vsled velike množino ^proste oglcnc kisline in dvojno oklenili kislih soli, posebno pa dvojno oglcno-kislega natrona je .Štefanijo studcncc najboljša nami/.na pijača, katera se z vso pravico uvrščuje mej najboljše kislece cele Europe. i _ r I ■ . i ima kot zdravilo najboljši vspeli pri katarih želodca OTetani SKI StUClGnOC in frcT< l)ri pomanjkanji teka, pri težkočali pre- J bavljanja, pri zaprtji vode vsled prehlajenja, pri zlati žili, pri jetrnih, vraničnih in žolčnik boleznih, pri bledici, popustili mrzlici in pri družili živčnih afckcijah. Dobi se 8TEFANIJSK1 STUDENEC v znanih^špecerijskih prodajalnicah v Ljubljani in na deieli. (Ki) Dobra dolenjska vina f sta? samostansko graščino JPleterje $ prip - v,a po najnižjih cenah graščinsko X oskrbništvo Pleterje pri Šent Jerneju na t Dolenjskem, in sicer: Iz leta 1881 zelenika, liter po 11 kr. n n 'J n 1883 „ „ 1884 „ „ „ 1887 rizling, „ „ 1887 belo vino „ „ 1887 „ „ „ 1887 „ n n „ „ 1887 cviček, „ „ „ 1887 „ „ „ „ 1887 rmleče vino, od južnoželezniške postaje Videni, ako se poprej pošljejo prazne posode in denar. (2) n 12 18 16 15 12 12 10 20 Š ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ t ♦ t ♦ ♦ ♦ 3 Gospodu (J. PICCOLI-Jl , lekarju ,,pri Angelu" v Ljubljani. Sprejmite izraz mojo naj-iskrenejše zalivale za Vašo esenco, katera me je rešila bolezni, koja me je spravila skoraj na kraj groba. Strašne bolečino sem trpel v želodcu brez vsakega upa na olajšitev. Vedno bujšej bolezni pridruži se šo zlatenica. Ali jaz in mnogo mojih tovarišev dobilo je zopet popolno zdravje, in to le po Vašej nedosegljive) ,,1'iccolijevej Esenci", za kojo smo Vara do smrti hvatežni. (4) Josip Tomažič, c. kr. orožniški vodnik v Pulji. C. kr. priv. fabrika za izdelovanje zarezanih strešnikov ■v Zilslci dolini na Koroškem priporoča svoje patentovane vštricne zarezane strešnike, ki so najbolj bili odliliovaiii lia lccraiuični razstavi v Pari/.u. Slove že daleč po svetu, ker so lnlilvl, solirtni, lic-ni, po eoni in ker iiM.jimu\j trpe o SP® WH§IH H ©MIH®!, V Ljubljani, Slonove ulice št. 0. Umrli so: 27. junija. Julijana Leopold, strojevodjeva žena, 28 let, sv. Petra cesta št. 47, Eeclampsia et morb. Brigthii 28. junija. Janez Breskvar, posestnikov sin, 23 let, Kolezij-ske ulice št. 3. Le previdno ! Mej letom izločuje ki i neprestano snovi, kojih ne porabi in ki provzror-njejo najiaznej-še in mnogokrat jako nevarne bolez-n i, ako ne pridejo pravočasnoiz telesa. Spomladi in v jeseni pa je pravi čas, dase s pravilnim čistilnim letenjem, ki nikakor ne škoduje telesu, odstranijo nabrane, nepotrebne in delovanje udov ovirajoče snovi in soki (žolč in sliz) ter tako preprečijo težke bolezni, ki lahko vsled njih navstanejo. Toda ne samo onim, ki trpe vsled slabega prebavljanja, zaprtja, napenjanj, lišajev, silne krvi, vrtoglavice, trudnih in težkih udov, hi pohondrije, histerije, zlate žile, bolečin v želodci, v jetrah in črevesu, priporočati se tudi dosti ne more zdravim in onim, ki mislijo da so zdravi, naj ohranijo polno čistost in krepost s primernim in rednim le-čenjem dragocenemu rudcčeinu soku življenja, ki se pretaka po naših žilah in žilicah. Vtanainon priporočati se smejo najtopljeje kot najboljše sredstvo lekarnarja liich. Brand-tašvicarskc krogljice, koje so spoznali najodličnejši zdravniški veljaki kot ravno tako vspe ne. kakor popolnoma neškodljive. Dobivajo se v vseh lekarnah a škatljica po 70 kr Zahtevajo naj so vselej s posebno pazljivostjo na krstno ime R i h. Brandta švicarske krogljice. ker se prodajajo mnoge mamljivo slično ponarejene krogljice pod enakim imenom. Prezreti se ne sme, da mora vsaka pristna škatljica imeti kot etiketo bel križ v rudeeein polji in podpis Rili. Brandfašvi. arskekrogljice. Zavrnejo naj so vse drugačne škat-Ijice. kakor jih rabi slovenski narod. S poljudnim opisom človeškega telesa. Izdal in založil Dragotin Hribar. Odobril br. Edvard Benedičič, uadzdravnik usmiljenih bratov v Št. Vidu na Koroškem. Ta slovenskemu narodu zelo koristna knjižica dobiti je v „Xarodni Tiskarni" in v „Katoliški Bukvami". Stane 40 kr., po pošti 45 kr. (10) F. P. VIDIC & Co. priporočata p. t. občinstvu za salone, kavarne. m gostilne, privatna stanovanja itd. lepe lončene peči po jako nizki ceni ter iz najboljšega blaga izdelane. (2) Zaloga if si oho vili olikah £10'tl (K Najboljši in najpripravnejši način hranjevanja je gotovo PT* zavarovanje življenja. Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbine. Naše življenje odvisno je od tolikerih slučajnosti, da ne smemo nikdar puščati iz oči bodočnosti onih, ki so nam dragi in za katere skrbeti smo obvezani. Najboljši pripomoček za to je zavarovanje življenja, katero je urejeno tako, da daje priliko vsakemu udeleževati se njegovih dobrot. Za neznaten denar more se zavarovati kapital, ki se izplača po smrti preostalej rodbini, ali dota, ki se izplača otroku, kedar doživi, 18., 20. ali 24. leto. Poslednje zavarovanje važno jo zato, ker se zavarovana dota izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval, umrl takoj potem, ko je uplačal prvi obrok, in ker se vsa uplačana premija vrne, ko bi zavarovani otrok umrl pred dogovorjeno starostjo. More se pa tudi zavarovati kapital, ki se izplača zavarovancu samemu o dogovorjenej starosti (n. pr. v 40., 50. ali GO. letu), ali pa njegovim dedičem, ko bi utegnil umreti prej. Vse te načine zavarovanja upeljane ima -waB*»sa s• .-ws».■.-«»« vs«. B a> » R»f»:h*l J*^** v i , katere prednost je še to, da je pri njej vsak člen brez kacega posebnega priplačila deležen vsega čistega dobička, ki je leta 1887 iznašal IO°/q, v prejšnjih letih pa tudi že po 20%, 25% celo 48%. Konci leta J88G. bilo je pri banki „ SLAVIJ I" za življenje zavarovanih 40.407 osob za 22,835.103 goldinarjev. Vsa pojasnila daje brezplačno (26) glavni zastop banke „SLAVIJE" v Ljubljani, v lastne j liir noske ulice 12.) \ "/fr ZBIRKA DOMAČIH ZDRAVIL Ustanovljena leta 1847. Tovarna za potto J. J. NAGLAS-A I^j ii 1>lj ana, Turjaški trg št. 7, priporoča se za napravo vseh v to stroko spadajoči predmetov, posebno pa cerkvene, hišne in i»osttIni-čarske oprave po linjulžjili oensili. (53 CmUnihi r/ratis in franlco. \ Janez Bogan, J mizarski mojster v Ljubljani ' iui Dunajski ccsti št. 15, (Medijatova hiša) ' priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstne \ Mia© / politovane in likane: altarne podstavke po 5 gld. 5 50 kr., divane, garniture, modrooe na peresih po £ 10 gld., žimnate modroee po 20 gld., vozičke za J otroke, okvire za svote in posvetno podobe, in sicer | za 20 odstotkov ceneje, kakor drugod, i Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. 1 Cenilnik s poclobani zastonj in franko. | Hirata Eberl, ► izdelovalca oljnatih barv, firncžcv, lakov £ in napisov. ► Pleskarska obrt za stavbe in meblje. y H^J liia RB Eljs« | za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4, y priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse ► v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot f znano reeino lino delo in najnižje cene. ► Posebno priporočilne za prekupee so oljnate barve ? v ploščevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem l lanenem oljnatem tirneži najiineje naribane in boljše ► nego vse to vrste v prodajalnah. ► Coililto iiil znlit<'Viinj(>. tU