"Amerikanski Slovenec" DELA ŽS 53 LET ZA SVOJ NAROD AMERIKL Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI f Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do vmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. FCg^lCTOST Ml BUY 0HH vatrss rlrr **AR J^Knim KUPUJTE VOJNE BOMDEI Ste v. (no.) 40_______chicago, ill., petek, 19. maja — Friday, may 19, 1944__letnik (vol.) lih Nemci se umaknili iz Cassine DA SO SE REŠILI PRED ZAJETJEM SO SE UMAKNILI Neapelj, Italija. — Berlinska radio postaja je v četrtek jutro objavila vest, da so se nemške čete umaknile iz mesta Cas-sino in istega prepustile Zaveznikom, da so si s tem skrajšali obrambeno linijo. Ta nemška vest je podobna vestem, ki so jih Nemci objavili o svojih umikih - v Rusiji. Zavezniška poročila* strani pa doli do Gaete, ki se zavzetja Cassine dosedaj še ne nahaja ob morju na malem po-omenjajo. lotoku zadnja skupina gorovja, S padcem mesta Cassine je ki brani dohod do Rima. Je pa vsa Gustava linija iztrgana med Terelle in Pico že do kakih Nemcem iz rok. Zavezniške če- 20 milj odprta nižava ob reki te so že v sredo dospele do no- Liri, ki nudi zdaj zaveznikom ve takozvane Hitlerjeve o- priliko za udor v nadaljno iri-brambne linije, ki se razteza žavo proti Rimu. Borba za Hit-kakih 20 milj od Gustave linije lerjevo linijo bo huda, vendar v smeri proti Rimu. O Hitlerje- pričakujejo, da bo premagana vi liniji, ki so jo krstili z "firer- v kakih treh do štirih tednov, jevim" imenom pravijo, da je Ameriške čete se nahajajo silovito utrjena. Ima v gorovju tik pred mesto Formia in mne-in ob prehodih do 200 konkrit- nje prevladuje, da je mesto nih zaklonišč in najmodernejše najbrže že vzeto. Tudi na dru-utrdbe, ki so jih mogli Nemci gih točkah so Zavezniki napre-zamisliti. V tej liniji je od me- dovali od treh do štirih milj sta Terelle na sevemo-vzhodni (zadnje tri dni v Italiji. -ti- RUSI IZVAJAJO ZRAČNE NAPADE; DRUGE VESTI London, Anglija. — Poročila iz Rusije omenjajo, da ruski letalci že šesti dan zaporedoma bombardirajo nemške pozicije na 270 milj dolgi črti ob Belorusiji. Občutno so napadli mesto Minsk in druga važnejša železniška križišča, ki služijo Nemcem za premikanja vojaštva in pro-vijanta. Te zračne napade smatrajo za uvod velike poletne o-fenzive, katera se napoveduje od strani Rusov že več tednov. Na drugih točkah obsežne ruske fronte ni zadnje Štiri tedne posebnih sprememb, kakor le da se pojavljajo dnevne praske med prednjimi stražami, letalci, itd. Poročajo pa Nemci, da Rusi premikajo svoje številne armade na severni del fronte, kar je znamenje, da se pripravljajo na udar na Nemce v baltiških državah. Iz Azije poročajo, da so kitajske čete udrle iz _ Yunnan provincije v Burmo, v smer pro- SUSPENDACUA UMAKNJENA, 0RLEMANSKI ZOPET ŽUPNIK; Springfield, Mass. — Po prejemu pismenega obžalovanja, v katerem je Rev. Stanislav Orlemanski obžaloval in prosil svojega višjega pastirja škofa Most Rev. Thomasa O'Learya odpuščanja radi svojega potovanja v Moskvo k Stalinu, ne da bi bil dobil zato od njega uradno dovoljenje, je škof O'Leary umaknil suspendacijo. Suspendiranega župnika je zopet uposta-vil nazaj za župnika župnije in cerkve Kraljice Sv. Rožnega venca. Slučaj, ki se je dogodil je bil zelo mučen. Katoličani, ki vedo, da v sestavi cerkvenega osobja mora vladati disciplina in red, so zadevo razumeli. Niso pa tako razumevali dru-goverci in marsikdo je napač-. no tolmačil ves slučaj. Ko bi šlo samo za Poljsko, bi že imel Father Orlemanski nekaj pravice se spuščati v razgovore glede verske svobode, a še to le v sporazumu svojih višjih inštanc. Toda v zadevi ne sme iti samo za kake lokalne zadeve. Rusija bo morala pri- LADIJSKE KOSTI To so bile prej barke, ki so pripeljale Japonce in njihove zaloge na otok Seleo t pristanišče Aitape, Nizozemska Nora Gvineja. Predno so Zavezniki zavzeli otok. bo gwr močno obstreljevali, pri tem pa so se te barčice vnele in zgorele, da ni ostalo drugega ko njihovo okostje, ki lezi zdaj na obrežju. - : "■ — roosevelt zadovoljen j z uspehi vjitalui Washington, D.jC. — Ko je včeraj predsednik Roosevelt sprejel časnikarske poročeval-js ce, je izjavil, da j£ z razvojem i j položaja na italijanski fronti j g po vsem zadovoljen. Prve dni, c ko se je pričela o&nziva, ga je s skrbelo. Uspehi zadnjih dni pa š kažejo, da je usp$h zagotov- z jljen. ^ r Iz njegove izjave sklepajo razni komentatorji, da je za- £ vezniški udar v Italiji velikega J pomena. Zaveznikfom gre zato, j da pridejo čimprej do Rima. j Zavzetje Rima boj močno upli- i valo na ves italijanski narod, c Dvignilo bo v Italjjanih odpor \ proti Nemcem v severnem de- 1 lu Italije, ki bi pcjtem na vso moč delovali, da se znebijo l nemškega vladan>a in terorja, t Dalje bi pomaknitev fronte v i Italiji proti severu dala zavez- i nikom večji in šipi kontrolni j krog v zraku za napade na j Balkan in na Nemčijo. 3 -o--] raz važ alci mleka stavkajo i Chicago, 111. — 135 razva- ] žalcev mleka pri Borden Co. i stavka. Vzrok stavke je, ker je ] družba ukinila štiri podružnice, radi pomanjkanja razvažal- i cev. Unija trdi, da je bilo to nepotrebno. -o- poveljnik zračnega ko-ra kritizira stavkarje Washington, D. C. — General H. H. Arnold, vphovni poveljnik ameriškega zračnega kora je objavil včeraj ostro kritiko proti stavkarjem v Detroi-tu. "Ne vem za vzroke stavke," j je dejal general, "ampak ta stavka stane nas zdaj že več kakor 250 potrebnih bombnikov." -o- nemški konzularni urad zaprli v tangieru London, Anglija. — Angleški zunanji minister je sporočil poslanski zbornici, da je Španija dala zapreti nemški konzularni urad v Tangieru, v delu španskega Moroko na afriški celini pri Gibraltarju. Angleži so glede tega že dolgo pritiskali na Špance. ——o- Investirajte svoj denar v vojne bonde! Pomagajte svoji de-želi do zmage 1 KRIŽEM SVETA — Anzio, Italija. —^ Povelj- t stvo zavezniških sil v Italiji 1 i javlja, da so zgube v sedanji 1 j ofenzivi v Italiji precej nižje * j£>d prejšnjih- of enaiv. Na drugi s strani pa zavezniki dobivajo c številnejša o j a č e n j a, kar i zgleda, da je položaj za zavez- t nike ugoden. i — London, Anglija. — Iz 3 glavnega stana maršala Tito v j Jugoslaviji poročajo, da se je 1 jugoslovanskim ; par tizanoift ^ pridružilo 30,000 Albancev, ki 1 uspešn6 operirajo proti Nem- i cem 20 milj južno od Tirane Ji Zasedli so Berat, Korico in El- i basan ob grško-albanski meji. < — Washington, D. C.—Nem- 1 ški poljedelski minister Her- i bert Backe je objavil na nem- i ško ljudstvo apel, naj štedi z 1 živežem. Glede letošnje žetve i prevladuje negotovost, pravi 1 apel. Vse to so znamenja, da bo S Nemcem začelo na vsej črti pri-11 manjkovati živeža. < — London, Anglija. — Šest- i najstdnevna konferenca med h . prvimi ministri angleških do-!' . minijonov se je zaključila vče- < s raj. Poročilo omenja, da je kon- - ferenca bila povoljna in uspeš-. na. Anglija je s svojimi domi-■ nijoni ustvarila jasno stališče, ki ga bo zavzemala za naprej v mednarodnih zadevah. — Chicago, 111. — Radi ne-1 zadostne mere in teže je sod- - nik Clorfene na mestnem sodi-j - šču obsodil The State & Lake j i Fruit Shop na $25 denarne glo- j - be. Slučaj sta prijavila sodišču - dva odjemalca, ki sta bila pri-* krajšana na teži blaga. i — Springfield, 111. — Vodici telji republikanske stranke v - Illinoisu so včeraj imeli posve-; tovanje z governerjem Gree-! nom glede priprav za republikansko konvencijo, ki se bo vr- J šila v juniju v Chicago. Repu-blikanci v Illinoisu upajo, da il bodo igrali vodilno vlogo na i- konvenciji. i- — Detroit, Mich. — Spor pri u Briggs Mfg. Co., kjer so odšli ci na stavko preddelavci in poslo-si vodje, je vedno bolj kritičen, i- Zdaj je že nad 10,000 delavcev na stavki. Skupaj s stavkarji drugih tovarn pa je zdaj do j- 66,000 delavcev na stavkah v e- tem mestu. Proizvodnja letal je s tem občutno prizadeta. VLI PRIDE DO FEDERACIJE s DRŽAV V EVROPI? New York, N. Y. — Glede !l >odoče Evrope se je že marši- i ta j zapisalo. Strokovnjaki de- ] ajo na načrtih. Kaj pozitivne- i ra pa še ni nič na vidiku. Vse < itoji samo Se na teoriji, Po vseli, < losedanjih razvojih se kažejo n la obzorju bodoče* uredbe sve-a neki obrisi in ti so: Anglo- i imeriška sfera, Ruska sfera in, kitajska sfera v Aziji. Evropa 1 e najvažnejši del teh sfer. V ; 1 Londonu in Washingtomi se za-*edajo, da zasluženemu vplivu /elike Rusije se ni mogoče upi- j ati. Ako naj se računa v vzhod-li, centralni in južni Evropi na [ nir, bo na vsak način potrebno j lovoliti Rusiji zasluženo kon-rolo. So pa v Londonu drugega nnenja, kakor so v Washingto-iu glede politične uredbe cen- 1 ralne Evrope. London bi rad "ederalizirano zapadno in cen- s ;ralno Evropo, ki bi bila odvis- : la od njega. V Moskvi so proti i ;emu, ker vidi v taki federaciji i spletke proti sebi. Je pa gotovo, | ] ia ruski vpliv bo segal po voj- < ii najmanj do Dunaja in do 1 izhodne nemške meje, če ne še ialj. Glede federacije Evrope, j: pa še ni nič jasnega. -o--ji ZADEVA MONTGOMERY WARD & CO. Chicago, 111. — Kakor znano je vlada izročila vodstvo znanega velepodjetja Montgbmery j Ward & Co. nazaj družbi. Spori med unijami in družbo pa še daleč niso poravnani. Družba, ki ji načeluje Sewell Avery se pravda z unijami in vojnim de-lavskmi odborom glede delavskih zahtev. Družba ima najetih celo vrsto odvetnikov, ki se igrajo s pravnimi tehnikalija-mi v zadevah, kar bo zavleklo pravde v mesece in dalj. Vojni delavski odbor dolži družbo, da je zdaj ona na "sedeči stavki" proti vladnemu vojnemu programu. --o- NOVE POLJSKE OB DOLŽI TV E PROTI RUSOM London, Anglija. — Predsednik zamejne vlade Mikolajčik objavlja, da so ruske vojaške oblasti usmrtile 23 poljskih voditeljev podtalnih gibanj, ker se niso hoteli odpovedati uda-nosti poljski zamejni vladi v Londonu. Slučaj ustvarja nov razdor med Rusi in Poljaki. —1 ■ ZAVEZNIŠKI GENERAL POHVALIL PARTIZANE Washington, D. C. — (Poročilo iz Vojnega Obvestiinega Urada). Kakor je bilo nedavno objavljeno po BBC, je vodja bri-tiško-ameriškega poslanstva v Titovem glavnem stanu general McLean poročal, da so Zavezniki v zadnjih par mesecih pripeljali in izročili jugoslovanskim partizanom na tisoče ton vojnega materijala. V svojem poročilu trdi McLean, da se je Jugoslovanska ljudska osvobodilna armada, pod vodstvom maršala Tita, razrastla v veliko, j dobro disciplinirano silo, in da se je cela jugoslovanska fronta zedinila v duhu bratstva. Druga izdaja "Nove Jugo- j slavije" je priobčila celotno j besedilo izjave generala Mc-Leana, ki se glasi: "Popolni sporazum dosežen i v Teheranu priča, kako prazni so nemški upi, da bodo vsled zavezniške nesloge obvarovani. pred končnim poginom. V zad- i njih par mesecih so Zavezniki) poslali na tisoče ton vojnega materijala Ljudski osvobodilni; armadi. Malokateri dan mine, \ da ne bi Zavezniki napadali | nemške naprave v Jugoslaviji.' Pre'd šestimi meseci sem dospel v Jugoslavijo s padalom. Videl sem, da je Ljudsko osvobodilno gibanje veliko večjega pomena iz vojaškega in politič- j MORNARICA ZNIŽALA PROIZVODNJO LETAL Washington, D. C. — Ameriška letala so toliko boljša od drugih in ameriški letalci toliko bolj spretni, da je naša mornarica sedaj naznanila, da ne potrebuje toliko novih borilnih letal, kakor je bilo prvotno v načrtu, in da bo proizvodnja teh letal od sedaj naprej temu primemo j znižana. Kljub temu pa boj mornarična zračna moč ostala na' isti .višini, kakor je bilo odločeno lansko leto, namreč zadosti velika, da je lahko kos vsem svojim vojnim nalogam. Od julija 1940 do decembra 1943 si je mornarica preskrbela 27,000 letal vseh vrst. Nedavna izjava pred kongresnim odborom kaže, da bo imela še dodatnih 25,000 letal pred koncem 1944. Ker je zdaj znižala proizvodnjo borilnih letal, bo; PO MRTVIH VOJAKIH DOSPEL DO RANJENIH Iz italijanske fronte. — Sgt. John Hossle, Red Oak, Ia., spada k oddelku za prvo pomoč ranjenim. Te dni so mu poverili prvo nalogo, naj" poišče in pomaga'ranjenim vojakom neke ameriške edinice, ki se je podala na napad preko 14 čevljev široke rečice Capo d' Acqua, pa! -- je prišla ravno pred nemško strojnično gnezdo. Ko je brodil prek vode, je že •slišal klice na pomoč. Na drugi strani pa je našel mrtva trupla naših, kar eno navrh drugega. ! "Nisem mogel naprej," pripoveduje," potem pa mi zakliče tovariš, naj se i^e bojim stopiti na mrliče, ker jih zdaj to ne bo bolelo več. Bojišče je bilo kakor norišnica. Vse naokrog so se razletavale bombe, topovski streli so grmeli, vmes pa so ropotale strojnice. Sredi vsega te-iga sem moral hoditi po mrtvih, nega stališča, kakor mislijo onkraj morja. Jugoslovanska ljudska osvobodilna armada, se je pod briljantnim vodstvom maršala Tita razvila v veliko disciplinirano silo, ki obsega številne kore, divizije, in jo vodijo izkušeni poveljniki. Orožje in drugo opremo so si vzeli iz sovražnikovih zalog. Politični toki tega gibanja so tudi pomembni. Iz tega junaškega prizadevanja za narodovo prostost se je porodil duh bratstva, sedaj prvič, in je združil vsa ljudstva v Jugoslaviji pod vodstvom Tita, velikega politika in vojnega voditelja. Ta združena^ j ud-ska fronta obstoja iz najboljših elementov v vseh razrediij prebivalstva. - Rad {j izrazil svojo iskreno zahvalo., prijateljem v Ljudski osvobodilni armadi, posebno njenemu^ bistroumnemu in iznajdljivemu vodji maršalu Titu, za prisrčen sprejem, ko sem prišel na svobojeno ozemlje." ti mestu ILashio, od katerega so oddaljeni le še 65 milj. Angleške in indijske čete pa poročajo o lokalnih i^pehih ob bur-mo-indijski meji. Boji med Japonci in Ameri-kanci po otočjih v Južnem Pacifiku so stalno v teku. Spopadi v zraku in napadi na japonske transporte in japonske pozicije po otočjih se vrste eden za drugim. Angleški letalci so uspešno napadli več obrežnih luk na Danskem, kakor tudi mnoge dele francoskega obrežja vse skozi od Calaisa doli do Španije. znati versko svobodo vsem in v tem oziru se ima za obrniti ne na kakega lokalnega župnika, pač pa na Sv. Stolico, ki je vrhovno zastopstvo in vodstvo katoliške cerkve. Father Orlemanski je ob po-vratu iz Moskve pohvalil Stalina in pravi, da je Stalin izjavil, da je v okviru sovjetskega stališča do veroizpovedi dovoljena verska svoboda. Dalje omenja tudi, da je Stalin omenil, da je v tem oziru sodelovanje z Vatikanom mogoče. Slučaj, kakoršen je bil, je bil nekako nero'den, a je mogoče, t da bo iz te nerodnosti dovede! - do nekega zbližanja med Mo-t skvo in Vatikanom in končne i morda tudi do neke sprave - kar Bog daj! da sem lahko dospel do ranjenih. Našel sem prvega. Ves obraz mu je bil zmaličen, da ga ni bilo mogoče spoznati. Potre-sel sem mu sulfa kristalčke po obrazu in pokril z robčkom ter šel naprej. Nudil sem < prvo zdravniško pomoč kakim 30 vojakom, ki so jo najbolj potrebovali. Ko mi je zmanjkalo morfina in obvez, sem trgal platno od šotorov in razrezal deževne plašče. Nekaterim sem | moral naravnati zlomljene kosti in za oporo privezati zraven ! (Nadaljevanje na 6. str.) dobila toliko več drugačnih letal, med drugimi tudi navzdol spuščajočih se bombnikov in prevoznih letal. Vsega tega torej ni razumeti tako, da se bodo sedaj kaj znižali naši vojni napori ali mornarična vojna proizvodnja, temveč le, da nam ni treba več toliko borilnih letal, kakor so ; preje mislili. Vzrok vsemu temu pa je predvsem v razveseljivem dejstvu, da ameriški le-: talci nadkriljujejo druge. Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 19. maja 1944 AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene list v Ameriki. Newspaper in America, Ustanovljen let« 1891 Established 1891 v Izhaja rsak torek In pelek Issued every Tuesday and Friday Izdaja in tiska: Published by EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. C^rm&k Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 Naročnina* Subscription: Za celo leto--$4.00 For one year----$4.00 Za pol leta__2.00 For half a year__2.00 Za četrt leta___1.25 For three months--1.25 Za Chicago. Kanado in Evropo: Chicago. Canada and Europe: Za celo leto__$4.50 For one year----$4.50 Za pol leta_ 2.25 For half a year__2.25 Za četrt lete____1.50 For three months______1.5C Dopisniki so protoni, da dopise poUjojo redno malo preje, kakor sada)« ure prodno je lisi zaključen. Za torkovo iievilko morajo bili dopisi v ured-niitvu najkasneje do petka zjutraj prej »ni leden. Za petkovo iievilko p« najkasneje do srede Juira. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR! številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni me see, draga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Entered as second-class matter, June 10, 1943, at the post office a Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1870. VELIKA BRITANIJA Moč angleškega imperija ali Velike Britanije simbolizirajo ali v podobi predstavljajo z močnim levom, njeno morsko moč pa z somom. Oboje dobro predstavlja angleško moč. Imperij Velike Britanije je velik in mogočen. Prav po vsem svetu ali v vseh delih sveta se nahaja. Nad angleškim imperijem sonce nikoli ne zaide. Obsega nad eno četrtino sveta. Ves imperij, to je vsi dominijoni in kolonije štejejo 495,928,880 ljudi. Angleško kraljestvo samo, na otočju, šteje le 46,213,169 ljudi. A tu je London, prestolno mesto vsega imperija, kamor se stekajo niti vsega imperija. — Od kar se je sesula velika španska država v srednjem veku, se dviga angleški vpliv nad svetom. V osemnajstem stoletju je Britanija razširila svoj vpliv na Daljni vzhod. Razširila je svoj vpliv nad Indijo, nad gotovimi otočji v Južnem Pacifiku. 2e preje pa je znala razširiti svojo moč nad Afriko, kjer je ustanovila dobičkanosne kolonije. An- flesko otočje doma samo zase bi se kaj slabo vzdrževalo. Ivotarilo bi in Angleži bi imeli skromen obstanek, če bi bili odvisni le od onega, kar bi dajalo le domače otočje. Toda premeteni Angles jprp^č pameten, dober trgovec in nedosegljiv diplomat in je znal dobiti v svoje roke vodstvo in kontrolo nad svetovnim gospodarstvom. Dominijoni in kolonije mu izborno služijo. Prodajajo mu žito, meso in vse, kar potrebuje. Anglež pa jim nazaj prodaja ali daje v za-nteno svoje industrijske izdelke. Med seboj imajo neke določene državniške obveznosti, ki jih določa unija njihovega imperija. Angleški kroni so vsi udani in jo priznavajo. Drugače v praksi pa si urejajo svoje gospodarsko in politično življenje na najširši demokratični podlagi. Celo nas Amerikance včasi posekajo glede tega. V skupnosti angleškega imperija je neka posebna pri-. vlačnost. Mnogokrat že so razni dominijoni kazali razne skušnjave, da bi šli sami zase. Sicer pod angleškim klobukom včasih niso nič kaj radi, toda v istem hipu se zavedajo, da kakor hitro bi se pokrili s lastnim klobukom, bi ostali sami, in zunanji sovražniki, ki preže nanje, bi se samih ne bali več, angleški lev bi pa tudi ne čuval nad njimi več, in ta strah jih pritegne zopet nazaj k skupnosti mogočnega britanskega imperija. Drugače pa, kjer nastanejo sitnosti, jih znajo Angleži na le njim lastne načine izravnati. In te sitnosti včasih niso majhne. Marsikatera država se je v preteklosti razbila že ob manjših sitnostih. Anglija jih je pa dosedaj znala reševati in iz vsake izide tako, da ona ostane še za naprej gospodarica. Na to državniško in diplomatsko umetnost se razumejo le Angleži. Kdor dobro prouči in more le nekoliko spoznati to posebno spretnost angleških državnikov, ta šele razume, kako je mogoče, da Anglija že toliko časa spretno vozi in vodi svoj ogromni imperij, ki šteje skoro 500 milijonov ljudi različnih plemen in rodov vseh barv. Pravo angleško prebivalstvo brez Ircev šteje komaj okrog 40 milijonov, kar je komaj ena osmina skupnega prebivalstva, ki ga šteje ves ogromni imperij. Ampak ta osmina vodi in vlada. Po znanem Dunkirku leta 1940 so se temelji Velike Britanije precej gugali. Izgledalo je, da se bodo nekateri stebri imperija zrušili. Poznejši čas pa je pokazal, da je svet prehitro sodil. Anglež se je znašel tudi v najbolj črnem času svoje zgodovine. Junaško in neustrašeno je držal svoj hrbet, po katerem je strašno padalo v letih 1940 in 1941. Nemci so več ali manj razbili vsa angleška mesta. Močno ranjena je bila angleška mornarica, kopna vojska slabo organizirana. Tako slabo je stala Anglija leta 1940, da ko bi bili takoj po Dunkirku Nemci hoteli žrtvovati vsaj 100,000 mož — morda bi še toliko ne bilo treba — pa bi najbrž danes nad Londonom vihrala Hitlerjeva svastika mesto britanske zastave. Težki udarci so padli po angleški glavi. A pameti v njej ti udarci niso zmešali. Ta je ostala aktivna in šla takoj na delo. Najprvo si je pridobila simpatije angleško govoreče Amerike, ki ji je začela dajati pomoč. Pozneje so se razmere zasukale. Napake je začela delati Hitlerjeva IV. Mr. Zaitz mi je spet pisal dne 24. marca 1943. Iz tega pisma navajam: "Verjamem sedaj, ko ste me v prejšnjem in tem pismu uve-rili o virih, da iliste odvisni samo od Jugoslovanskega Informacijskega Centra. Še vedno pa mi je težko verjeti o grozodejstvih, o kakoršnih ste poročali v Baragovem Svetilniku. Italija ima svojo armado večinoma še nedotaknjeno, zakaj bi ji bilo težko nadvladati malo Slovenijo, ko jo je dobila v oblast? "To, da ljudje v obupu store marsikaj, je znano iz zgodovine in človeške nature same. A kako da ni bila' Italija v stanu ustvariti v tistih krajih red, namreč 'red', kakor ga jje naredila Nemčija v svojih" deželah? "Glede komunistov bi tole rekel: Imel sem opravka ž njimi v borbi, ko so se organizirali za kontrolo nad našim javnim življenjem, na shodih, na i konvencijah in v tisku, skoro smelo fečem, več sem imel o-praviti z njimi kot katerikoli drugi Slovenec. Kamor so prišli, je pretilo razbitje shoda, seje ali konvencije. "Nekoč sem omenil g. Snoju, ako mu je kaj znano o naših socialističnih prvakih v Sloveniji. Odpisal mi je, kolikor je vedel. Iz drugih virov, ki so Vam znani, sem pa čul, da so se 'prodali' in kaj vem, kaj še vse. Tako je človek res v zmedi. Z ene strani trdijo, da je vse 'partizansko', a z druge, da je vse bilo naprodaj za skledo leče." Toliko iz pisma Mr. Zaitza z dne 24. marca 1943. Naj omenim, da so slovenske socialiste v starem kraju dolžili neki ve-lesrbski viri, češ, da so se prodali okupatorjem. Iz gornjih Zaitzevih vrstic lahko vidite, da se je takrat dalo s tem možem še govoriti. Zato sem mu že 26. marca spet pisal in dal svoja pojasnila na nekatera njegova vprašanja. Na primer: "Ugibate, zakaj Italija ni v stanu narediti v Sloveniji reda. Dedoma je res, da niti Nemčija na Gorenjskem in Štajerskem ni mogla ustvariti reda in niti ne 'reda'. Vzroki so različni. Najprej svet, ki je v Sloveniji deloma izredno ugoden za ge-rilske akcije. Dalje dejstvo, da Nemčija nima opraviti zgolj s slovenskimi partizani, ampak tudi z avstrijskimi. Ne vem, koliko je Vam o tem znano. Ni pa mogoče več dvomiti, da se avstrijski uporniki že dolgo bra-tijo s slovenskimi po Gorenjski, j Tretji razlog je v tem, da se mora rado ali nerado priznati, da so Slovenci kljub vseniu neverjetno žilavi v odporu, pa naj že bodo partizani ali kaj drugega. "Glege Italije je pa stvar v PRVI VRSTI ta: Tudi če bi bila MOGLA ustvariti red, ga ni HOTELA. Ravno nasprotno! Nikomur ni ta slovenska upornost tako prav prišla ko Italiji. Radi teh neredov in nemirov je imela krasen izgovor pred Hitlerjem, da ji ni bilo treba pošiljati toliko pomoči na prave fronte. Laški vojaki tre pečejo pred rusko fronto in so enako trepetali pred ono v Libiji. Na to so skoraj redno namigavala poročila iz domovine. Radi tega je Italija še pospeševala upor na vse mogoče načine in NALAŠČ ni preganjala partizanov v nevarnih krajih, ampak se znašala nad brezbramb-nim narodom. V tej reči je poglavitna razlaga položaja, ka-koršen je. "Pa so $e druge reči. Istota-ko je res, da se tudi laški komunisti brata jo s slovenskimi. Najbolj v iiilijski krajini, zlasti pa v Trstu in Istri, kjer so pa Slovenci, kot je podobno, to igro pravočasno uvideli in se narod ni podal agitaciji partizanov. Dejstvo je, da je med črnosrajčniki samimi skritih nekaj komunistov, ki jim gre sicer res za uničenje fašizma, pa zraven tega nič dosti ihanj za iztrebljenje Slovencev. Isto velja celo o nekaterih članih Ge-stapa. Radi ali neradi, moramo se sprijazniti z mislijo, da se vse čez in čez pripravlja komunistična revolucija, najbrž po vsej Evropi. Ni dvonia, da so premnogi slovenski partizani zgolj žrtve v rokah skritih revolucionarjev, ali vsaj bili so. Ce so spregledali to igro, je za mnoge prepozno in morajo naprej tuliti z volkovi. Zelo lahko je razumeti, da bo taka igra bolj in bolj prodirala tudi še v nadaljnje vrste nekdaj strupenih fašistov in nazistov, čimbolj bo postajalo jasno, da oso-vina izgublja vojno . . . To boste menda lahko verjeli, da Nemec in Lah, pa naj bosta komunista ali katoličana ali kar je vmes, zlepa ne bosta zares prijatelja Slovanov, najmanj Slovencev. Ce se ta narodič ne more spraviti s sveta potom fašizma, naj ga vzame karkoli drugega. Zakaj pa ne bi enkrat poskusili s komunizmom? "Vi trdite sami, da imate skušnje s komunisti. Morda ne boste rekli, da me je do gornjih izvajanj privedlo zgolj kako prenapeto sovraštvo do komunistov. Primerjajte svoje skušnje z mojimi izvajanji, pa stavim, da boste priznali vsaj verjetnost moje razlage. "Glede Vaše misli, da bi radi 'slišali še drugo stran', sem Vam že zadnjič nekoliko omenil. Pravzaprav od 'druge strani' dosti slišimo. Ni vse zlo, kar je v zvezi z OF. Toda, žal, zašla je v take zagate, da je hudo. Na mestu pa ni naše zmerjanje, ampak — prav zares! — pomilovanje. 2al, pomagati od tu ne moremo nič. "Glede ostalih Vaših izva- NEKOLIKO ZGODOVINE P. Bernard Ambroiič pamet, ko je udarila na Rusijo, in v istem momentu je bila Anglija rešena. Poznejši dogodki so znani. Vse se je razvilo v korist in v dobro Anglije. Danes angleški lev na-merja svoj skok nazaj preko Rokavskega preliva, in kadar se bo pognal, bo skočil tako, da bo tam ostal, pa ttiSi zadal oholemu nemštvu usoden udarec, pod katerim se bo zgrudila ohola Germanija. Velika Britanija bo izšla iz te vojne zmagovalka, in I zelo močna zmagovalk^. Združena z Ameriko bo kontrolirala vsa morja, vse važnejše strategične točke. Anglija bo ostala na morju in na vseh važnih križiščih in točkah j kot mednarodna rediteljica, pa tudi gospodarica. Tako kažejo razvoji sedanjih razmer, pa če nam to ugaja ali ne. Končno pa Anglež, če tudi ni priljubljen in je poznan kot kramar v politiki, je še vedno veliko boljši od Nemca. Pod Angležem se da vsaj živeti, vsaj dihati, pod trdim neusmiljenim Nemcem niti to ni mogoče! • - »» .- - . . y klM*M«MMHMM»MM*M«MM«M*M«M«»MMM(M«MMM«M*mMM«(tl*M«*tt janj se močno strinjam z Vami. Sodim celo, >da bi morali tudi katoličani in socialisti — poleg drugih količkaj pozitivnih skupin — iskati v teh dneh skupnih točk in soglasno reševati, kar se morda še da rešiti. Ni do-i volj kaka sloga, ali celo 'sloga': samo za reševanje Slovenije Mpogo večje reči so na kocki.' Tako sem takrat pisal Zaitzu -o- MED ROJAKI V LA SALLE IN OGLESBY, ILL. Popisal Karol Okleščen 1 Chicago, 111. i Res je, kakor* je Tone iz Hri-. ba omenil v Am. Slovencu 28. aprila, da sem prišel z velikim smehljajem spet na obisk v La t Salle, kakor vsako leto. Zakaj i pa ne, saj je La Salle moj | "home town", kakor rečejo! » Akoravno je že minilo 35 let, | odkar sem se preselil s svojo j družino v Pullman, oziroma ; Chicago, 111., vendar me vsako ; leto bolj vleče, da obiščem svoj 5 nekdanji dom, kjer sem hodil v ; šolo kot mlad fantič. Zato bom prosil urednika Am. Slovenca, I naj mi dovoli malo prostora v našem listu za moj prvi dopis, ki bom v njem malo popisal svoj obisk. Ko me hitri Rocket, na Rock Island železnici pripelje do postaje v La Salle, kar hitro skočim iz vlaka in se malo ogledam, ako je še vse po starem, kakor je bilo, ko sem bil še mlad deček in sem hodil čakat Slovence, ki so prihajali iz starega kraja, da sem jih hitro pri-vedel domov k svojim staršem, kjer so moja mati že imeli pripravljeno "župo" in domačih klobas, prav lepo ukajenih, pa dobrega vina, ki ga je bilo zmeraj dovolj. Vse to mi je najprej prišlo v spomin. Nato grem hitro gor po stopnicah do "caba", ki me je pripeljal na Slovenski dom. Tam sem dobil malo prigrizka in sem popil par čaš dobrega piva ter se malo pogovoril! s par .Slovenci, ki so ravno^ tisti cjh tfli tam. Večer je hitro minil, potem pa sem se odpravil na hotel, kjer sem imel že prej spalno sobo naročeno. Zjutraj sem rano vstal in se napotil proti hribu cerkve sv. Roka k osmi maši. Tam sem kot mlad fant prvi ministriral, jaz in Mike Kobal, ko je'bila prva slovenska cerkev postavljena leta 1902. Lepi spomini so se mi vrstili po glavi* ko sem klečal v tako lepi farni cerkvi kot jo imajo zdaj, in pri sv. maši poslušal petje slovenskih pevcev. Res so Slovenci v La Salle lahko ponosni na tako lep pevski zbor. Po maši sem obiskal duhovnika, ki me je prav lepo sprejel, nakar sva se začela pogovarjati o napredovanju Slovencev in podobno. O-čaran sem bil, ko sem videl, kako je duhovnik prijazen in po-strežljiv. Veseli me, da imajo slovenski farani tako dobrega duhovnika. Lepo sva se pozdravila, potem sem pa odšel. Ko grem doli kakega pol bloka, se hitror ustavim na vogalu in pogledam proti hiši, ki stoji tu, ali je še Tonček tu ali ne. Končno se podam po par stopnicah gori, odprem vrata, in res, tam stoji Tone za baro! Kako se je na široko nasmejal, ko me je zagledal! Lepo in veselo se pozdraviva, nato pa spijemo par kozarčkov "Canadian Club" na zdravje vsem. Potem sem se podal naprej, da obišcem znance in prijatelje kakor tudi svoje nečake. Najprej sem se ustavil pri Kobalovi Margareti, ker ona in njeni starši in mi smo si bili sosedje na Drugi ulici. Takoj sva se začela pogovarjati o prejšnjih časih, ko sva bila oba nrlada, nato pa stopi v hišo Mike Kobal iz Chičage, moj sošolec, ki sva skupaj hodila v j nemško Šolo. Ko sem jaz začel hoditi v tisto šolo, nas je hodilo I tja četvero slovenskih otrOk, — 'jaz, Miss Jurešič, Agnes Meglen, Martha Pere; kasneje sta se nam pridružila še Mike Kobal in John Sposta. Potem sem se pozdravil od Kobalovih in [šel naprej. Obiskal sem tudi Mrs. Dular, Mrs. Mary Horvat, jj Mr. in Mrs. Frank Špicmiler, Mrs. Stih, Mr. in Mrs. Frank Mali, brate Jenko, M*s. Anna Derganc, Mr. in Mrs. Silvester Kramaršič, Mr. Joseph Bregač, Mrs. Meznarič, pa tudi major- ; ja mesta La Salle, prejšnjega zdravnika, ki me je bil rešil gotove smrti, ko sem bil pred 38 n leti po nesreči obstreljen s kro- F glo 38. kalibra, ki mi je predrla \ telo. Vesel je bil, da me je še i živega videl po toliko letih. Na- ] to sem šel obiskat še nekaj dru- č gih prijateljev, nakar sem se ] podal preko Illinois sem jo mahnil naprej na Ogles-j by, Najprvo se ustavim pri Mr. - in Mrs. Joseph Šenica, kjer so me prav dobro pogostili z domačim suhim mesom in klobasami, navrhu pa še s sladkim vinom. Popoldne sem obiskal Mr. Legana in Mr. Lužarja, stara pionirja. Pomenili smo se, kako je bilo v starih časih v La Salle. Kako so to lepi spomini, človek ne more popisati. Težko sem se poslovil, potem sem jo pa mahnil naprej do Mr. in Mrs. Frank Šenica, ki imata grocerijsko prodajalno in mesnico. Bil sem tudi na njun^farmi par milj stran in se nisem mogel nagledati tako lepe in velike črede goveda, ovc in svinj. In kako lepa zemlja je tam in kako čist zrak! Na večer sem se spet podal nazaj proti La Salle. Obiskal sem še nekaj prijateljev drugi dan, med njimi prijatelja Jožefa Plantan, kjer so me prav lepo pogostili z večerjo, kakoršno znajo samo Slovenke napraviti. Po večerji sem obiskal Johana Savnik, ki je tudi eden še živih pionirjev in je 79 let star, v La Salle pa biva 48 let, nazadnje pa sem se ustavil pri Mr. Johan Štancel, ki je eden najstarejših Slovencev j/ La Salle. (Konec prihodnjič) -o- DOBRODELNA PRIREDITEV So. Chicago, 111. Tukajšnja podružnica Jugoslovanskega pomožnega odbora za Slovence* prirej a v soboto večer 20. maja v cerkveni dvorani cerkve sv. Jurija prijetno domačo zabavo v korist naših rojakov v stari domovini. Odborniki in člani podružnice, ki so iz vseh tukajšnjih bratskih podpornih društev, zopet prav prijavno trkajo na vaša srca, dragi rojaki in rojakinje, da se vsi udeležite omenjene zabave. Prireditev ni ne v zabavo in ne v korist nobenega člana te. podružnice, pač pa bodo imeli vsi s tem le delo in odgovornost ter skrbi, kako bo stvar izpadla. Oni bi radi, da bi bil uspeh kar največji, da bi čim več lahko poslali na glavni urad JPO-SS, kajti zavedajo se, da bo denar porabljen v naj-plemenitejše namene, kateri so, da se pomaga, kolikor bo pač mogoče, našemu strašno prizadetemu narodu v starem kraju, onim pač, ki bodo še ostali živi in ki bodo najbolj pomoči potrebni. Če na vse to pomislimo, dragi rojaki in rojakinje, ali moremo mimo tega, ne da bi se udeležili prireditve in po svojih močeh prispevali v ta najbližji namen? Nikar ne recimo: A, bodo že brez mene opravili. Eden manj ali več v dvorani, kaj pa je za tako zabavo! Bom že poslal po vojni, ko bom vedel komu! — Koliko je še takih ozkosrčnežev med nami. Pomislimo, kaj bi bilo, če bi vsi tako rekli, če bi vsi le na sebe gledali? Naravno je pač, da je vs^k sebi najbližji,in vsak najraje svojim pomaga — vsaj z besedo. Kajti, Če nimaš srca za svojega bližnjega, boš tudi na lastnega brata pozabil. To je pač samoljubje in ta zakon sa-(Nadaljevanje na 5. str.) j DOGODKI i | Ameriki 9 Rojakinja umrla Brooklyn, N. Y. — Dne 7. laja je po dolgi mučni bolezni ireminula velespoštovana Mrs. ielena Giovanelli, stara 56 let. Doma je bila iz Banje Loke na £ostalskem, to je južno od Ko-ievja. Pokopana je bila iz cer-£ve sv. Matije. Zapušča moža n dve hčeri — Helen Rupnik in Frances Rausch. Želimo ji »rečni mir in pokoj. — Anton Anslovar. Smrtna nesreča Johnstown, Pa. — Tukaj se je smrtnos ponesrečil rojak Louis Martinčič. Zasulo ga je kamenje v Franklin premogo-rovu Betleheirf S. Družbe. Nesreča se je pripetila 11. maja. Stanoval je na Park Hill, Pa., star je bil 56 let, in zapušča ženo in štiri otroke; dva sina sta pri vojakih. — Math Klucev-sek. Mr. Z alar piše Joliet, 111. — "Ravnokar sem prijel Novi Svet tega meseca, v katerem sem čital članek "Zlati jubilej K. S. K. J." Prosim, sprejmite prav iskreno hvalo za priobčitev teh zgodovinskih podatkov naše Jednote in slike Jednotine hiše. V svojem imenu kakor tudi v imenu Jednote se Vam za vse prav prisrčno zahvaljujem. — Joseph Zalar, gl. tajnik." Našim dopisnikom Chicago, 111. — Pomlad je prišla in poživela nsiše dopisnike in priklicala tudi novih. Le še naprej tako! Vse pride na vrsto. Dopisi so kar se da lepi in zanimivi in najrajši bi kar ves list napolnili ž njimi, vendar. to. M tudi ne šlo. Nikar torej' he zamerite, če kateri do-pis ni takoj priobčen; saj bo objavljen kakor hitro bo mogoče. Rdeči križ posredoval Chicago, 111. — Kakor je bilo že poročano, je po skoraj dveh fetih odsotnosti od doma prišel na daljši dopust BM 1/c Frank Mlakar, ki se je udeležil raznih bojev na Pacifiku in je dobil štiri zvezde. Frank služi i pri obrežni straži, kamor se je j dala vpisati medtem tudi nje-Jgova sestra Theresa, ki je zdaj S 2/c pri SPARS. Rdeči križ je posredoval, da je te dni tudi I ona mogla priti domov na teden j dni dopusta, da bo lahko videla brata. Obljubila je, da bo v i našem listu kratko popisala, • kako je pri SPARS. Brat Joe služi pa pri ameriški trgovski I mornarici. Od Sv. Štefana Chicago, 111. — Materinski dan smo obhajali zadnjo nedeljo nad vse lepo. Ginljivo je bilo zjutraj v cerkvi, veselo in kratkočasno je bilo zvečer na prireditvi šolske mladine. Obakrat je primanjkovalo prostora. Vojaški duhovnik Rev. Leonard E. Bogolin se je po svojem dvotedenskem dopustu spet poslovil od nas, prej pa je obljubil, da nam bo od časa do časa J poslal poročilo. Popoldne isto nedeljo so se farani in faranke v lepem šte-* vilu zbrali na izredni farni seji. .Bila je stvarna, poučna in živahna. Starejši in mlajši so krepko posegali v debato in z razumnimi nasveti in predlogi j vsak od svoje strani pripomo-] gli, da so se sklepi za neposredno delo v napredek naše fare tem lepše izkristalizirali. Pisma vojnim ujetnikom Chicago, 111. — Kadar pišete našim fantom, ki so bili ujeti j in so internirani v sovražnih državah, se morate poslužiti posebne letalske poštne dopisnice, ki jih dobite brezplačno n^ svojem poštnem uradu. Petek, 19. maja 1944 AMERIKANSK1 SLOVENEC VEŽB AN JE ZA INVAZIJO ' Stran 5 MILWAUKEE-WEST ALLICANI V AKCIJI ZA RAZŠIRJENJE "NOVEGA SVETA" Milwaukee, Wis. — Kakor A znano pride v slovenskem me- č sečniku "Novi Svet" z mesecem F junijem na vrsto država Wis- I consin, namreč, da se bo začela I objavljati v "Slovenskem pij o- I nirju" zgodovina slovenskih J naselbin, slovenskih družin in I posameznikov iz omenjene dr- 1 žave. t Zavedni Slovenci in Sloven- ] ke v Wisconsinu, ki so zvedeli c za to, so se začeli zanimati in ] tekom zadnjih dobrih treh tednov se je priglasilo okrog 115 i novih naročnikov. Akcija pa i gre naprej in se jih bo v bližnji 3 bodočnosti priglasilo še več. 1 Zdaj na novo priglašeni so: 1 Mrs. J. Schlosar, Mrs. Agata i Dežman, Mrs. Mark Supic, Mrs. I Ana Zagorc, Mrs. Pauline Vo- 1 grič, Mr. Joseph Mavri, Mr. i Anton Novak, Mrs. Mary Su- ; Star, Mr. Frank Fon, Mr. Luka Soba, Mr. Frank Winkler, Mr. John Ahčin, Mr. John Kegel, Mr. Martin Kerhin, Mr. Frank ; Skok, Mr. John R. Jelene, Mr. Ferdinand Bizjak, Mr. John Jaklich, Mr. Louis Rozman, ; Mr. Jakob Stariha, Mr. Jakob Anzur, Mr. Joseph Marolt, Mr. Joseph Evanich, Mr. George Rally, Mrs. Antonia Trkay, Mr. Louis Vene, Mr. Joe Marn, Mr. Anton Brule, Mr. Joe PauČek, Mr. Joseph Matoh, Mr. Ciril Muškatevc, Mr. Blaž Mlakar, Mr. John Oblak, Mr. Tom Ba-kušek, Mr. Anton Erman, Mrs. Angela Kastelic, Mr. Joseph Mohar, Mr. Frank Ermenc, Rev. Matthew Setnlčar, Mr. Frank Luksich, Mrs. Mary Po-gorelec, Mr. Joseph Horvath, Mrs. Frances Janežič, Mrs. Margaret Ritonia, Mr. Johiji Radovičevič, Mr. Fred Glojek, Mr. Frank Kralj, Mrs. Mary Glojek, Mr. Frank Bevšek, Mr. John Tevž, Mr. John Kramer, Mr. Ignacij Kušljan, Mr. Joseph Tratnik, Mr. Anton Fran-gesh, Mrs. Ana Brule, Mr. Joseph Zvonar, Mrs. Frances Be-vek, Mr. John Bitenz, Mr. Anton Smerekar, Mr. Anton Kam-nikar, Mr. John Selich, Mr. Frank Frančič, Mr. Victor Les-kovar, Mr. Joseph Pornath, Mrs. Josephine Windishman, Mr. Louis Evanich, Mr. Thomas Petek, Mrs. Mary Gross, Mr. Jakob Korošec, Mr. John Urankar, Mr. Louis Gornick, Mr. Joseph Fritz, Mr. John Dobnik, Mr. Peter Skruby? Mr. Tom Nerat, Mr. Roman Blasica, Mr. Anton Udovich, Mr. John Rovšek, Mr. Anton Pene, Mrs. Mary Tamše, Mr. Joseph Zaitz, Mr. Albin Zalesnik, Mr. John Kastelic, Mr. Frank Sagadin, Mrs. Josephine Krivetz, Mr. Vincenc Kozmut, Mr. Joseph Levstek, Mrs. Ana Market, Mr. Frank Matitz, Mr. Louis Medved, Mr. Frank Loncner, Mr. J. Jacobi, Mr. John Mohorko, Mr. John Kobe, Mr. Frank Rojšček, Mr. Fred Stiglic, Mr. Anton £uhich, Mr. John Cimerman-:ič, Mr. John Dobnik, Mrs. dances Schneider, Mrs. Mary tfaren, Mrs. K. Ahčin, Mr. Martin Jug, Mrs. Josephine tlofer, Mr. Joseph Chokel, Mr. roseph Jančar, Mr. Charles Srnst, Mr. Frank Jagar, Mr. Frank Perko, Mr. Frank Lus-dk, Mr. Frank Natlačen, Mr. Matt Udovč, Mr. Joseph Gran-aiič, Mr. John Kileč in Mr. M. Rebernišek. V akciji so pomagali naša navdušena zastopnica Mrs. Marie Floryan, potem Mr. John Pauc in Mr. Joseph Arh. Vsi trije navdušeni prijatelji naših listov so navdušeno in pogumno agitirali za mesečnik "Novi Svet" in mu pridobili številen krog novih naročnikov. Rojaki so z "Novim Svetom" zadovoljni in se jim list dopade. Se bolj zanimiv bo zanje zdaj, ker bo , objavljal precej časa zanimive zgodovinske podatke o slovenski naselbini v Milwaukee in West Allisu. Milwauška naselbina ima bogato zgodovino. Prvega Slovenca se sledi nazaj v leta 1879 ali 1880, kakor se je zvedelo od še živih pijonirjev v tej naselbini. Potem kmalu po 1890 se zasledi tu že slovenske družine, pozneje se je razvijalo življenje naših ljudi na razne načine. Zanimiva je zgodovina slovenskih društev v tej naselbini. Zanimiva je zgodovina slovenskih župnij v teh dveh naselbinah. Začetek slovenskih župnij je bil na Walnut in peta cesta, kjer je sedaj slovaška župnija. Cerkev so prepustili Slovakom Slovenci, sami pa ustanovili župnijo v West Allisu. Tedanji župnik pokojni č. g. Pakiž, je čez nekaj let ustanovil podružnico cerkev sv. Janeza Evangelista na West Mineral Street, kjer je nato po smrti pok. č. g. Pakiža postala samostojna slovenska župnija. Zanimiva je zgodovina kulturnih in prosvetnih društev. Slovenski pijonirji so se v tem oziru izrecno veliko trudili. Naselbina ima zdaj in je imela prej tudi svoje liste. Prvi list je bil "Bodočnost", potem "Slovenija" in "Delavska Slovenija", pozneje "Vestnik" in zadnjih petnajst let pa "Jugoslovenski Obzor". Zanimivo pripovedujejo še živeči stari pijonirji, kako so živeli pred 40 in 50 leti v tem kraju. Vse to boste podrobno brali v družiskem mesečniku "Novem Svetu" od prihodnjega meseca naprej. Povejte to vest svojim znancem in prijateljem, da se de oni naroče na zanimivi mesečnik "Novi Svet". Pa tudi rojaki po drugih krajih skušajte kaj storiti za ta edini te vrste slovenski mesečnik v A-meriki, za "Novi Svet", Stane letno samo $2.00. Naročite si ga, zadovoljni boste z njim. MEH ZA SMEH PES A: "Pomisli, moja žena se je naveličala psa in ker ga ni hotela dati konjedercu,'mi je naročila, naj ga vodim po mestu, da ga naposled izgubim." B: "Ali si ga tudi izgubil?" A: "Kaj še! Ce bi ne bil sledil psu, bi niti sam ne bil več našel domov." PRED SODNIKI Obtoženec: "Imam priče, ki bodo to dokazale." Tožnik: "Jaz imam pa priče, ki bodo pričale, da takrat sploh ni bilo nobenih prič zraven." OTROŠKA RADOVEDNOST Mirca hoče vse vedeti. Celo uro nadleguje očko z prašanji, ki je na nje hudo odgovarjati. Slednjič je dobri očka sit njene radovednosti. "Pusti me pri miru," pravi, "delati moram." "Samo še eno vprašanje, očka: Povej mi, kaj se zgodi, če sede osa na koprivo. Ali piči osa koprivo ali kopriva oso?" TEMELJITOST Pisarniški ravnatelj podrejenemu uradniku: "Uredite ta pisma po abecedi, potem jih pa vrzite tf kod ..." PRI ODVETNIKU Stranka: "Koliko računate za vprašanje, gospod doktor?" Odvetnikov "Za vprašanje nič, pač pa za odgovor." ■i ■>"■ * HIŠE V FRANKFURTU NIMAJO STREH Tu m vidi. kaj j* doletelo mesto Frankfurt t Nemčiji, ki so ga ponoči napadali angleški RAF letalci, podnevi pa Ameriška 8. Zračna Sila. Mesto je bilo ene najvažnejših nemških prometnih središč, salo so m Zavezniki spravili nanj. Posredi je sdaj Frankfurt skoraj popolnoma razdejan. v pomoč materam z majhnimi otroci Svote za otroško oskrbo na široki podlagi bodo na razpolago v finančnem letu 1945, da se bo zadostilo potrebam delavskih žena z otroci, so poročali iz urada za vojne informacije na podlagi najdb državnih agencij, ki se bavijo s tem vprašanjem. Kot poročajo dotične agencije, je nujno potrebno več o-troške oskrbe na zapadni obali, južnem tekstilnem pasu in v nekaterih vzhodnih in srednje-zapadnih mestih. Zaradi vpoklica očetov v vojsko, bo potreba za to oskrbo najbrže na-rastla, pravijo v Komisiji za vojne delavske moči. Pomanjkanje pomoči vlada v več nego dveh'tretjinah otroških vrtcev, ki jih je 2,428, in ki so financirani iz "Lanham Act" fondov, krajevnih prispevkov, ter pristojbin staršev. Skupno število otrok v vseh centrih je bilo 78,476 dne 5. aprila 1944. Da bi popolnoma zadostili stiski otrok, katerih matere so vojne delavke, je FWA sedaj začele podpirati denarno sledeče ustanove, ki so v zvezi z otroškimi Tftrtci, ali pa z otroškimi zavetišči: informacijski center za starše, oskrba za zdravje, obiskujoči učitelji, ki se posvetujejo z starši o potrebah otrok v centrih, poleg tega pa še plačajo prevoz nekaterih otrok z doma do centrov. V občinah kjer uporabljajo žene, ki imajo otroke pod drugim letom, v vojnih delih, lahko te vložijo prošnjo pri FWA za fonde, ki se bodo uporabili pri skupinski oskrbi otrok. Osebe izvedene v otroških vprašanjih po navadi ne odobravajo skupinske oskrbe tako mladih otrok. .Mrs. Florence Kerr, ki je direktorica "War Public Service of the Federal Works Agency", pripozna, da mnoge žene so urimorane vzeti vojne službe. 4je potrebuje občina skupinsko oskrbo dvoletnih otrok, zato da se zadosti pritiskajočim vojnim potrebam, bomo z veseljem preskrbeli potrebne svote." -o- kaj stane nas vojna? Washington, D. C. — Združene države bodo potrošile od lanskega 1. julija pa do letošnjega 30. junija 1944 svoto $87,668,000,000,000.00. Dnevno to pride za vsak dan v letu $307,300,000.00. P o v prečno stane vojna vsakega človeka, starega ali mladega v Zd. državah blizu $2.40 dnevno. -o- živali in rastline okoli južnega tečaja Po zaslugi slovitega polarnega raziskovalca Byrda se nam vedno odkriva tudi doslej neznani svet okoli Južnega tečaja. Byrd je ugotovil, da so razmeri okoli Južnega tečaja čisto drugačne kakor pa okoli Severnega. Med drugim je odkril, da na jugu ni velikih sejalcev, kakor v okrajih okoli Severnega tečaja, pač pa zelo veliko vrst ptičev. Byrd in drugi polarni raziskovaldi so doslej ugotoviti ob Južnem tečaju kakšnih štirideset ^vrst ptic. Od teh le tri vrste prihajajo na južno zemeljsko celino, da si tam poiščejo hrane. To so tako imenovani strakoš, roparski galeb in neke vrste kljunač. Razen tega je južni zemeljski tečaj tudi domovina "cesarskega pingvina", plemenitega pingvina in "Mc Cor-mackova galeba," ki jih doslej še niso videli nikjer drugod. Iz .kraljestva rastlin so doslej ob Južnem tečaju našli le neke lišaje, ki so proti ostremu podnebju v tamkajšnjih krajih zelo odporni. Najrazličnejše mahovje pa so zasledi- ( li tudi v precej visokih legah, 1 celo do višine 1200 m nad morjem. -o-- 41,000 žen z novorojenčki, katerih možje so pri vojakih, je dobilo zdravniško o-skrbo v marcu 1 Vodja Otroškega urada, U. S. delavskega odseka, Katharine F. Lenroot, je poročala, da je bilo preskrbljeno v marcu, po programu Zasilne materinske oskrbe in Oskrbe za novorojenčke, za več nego 41,-000 žen in novorojenčkov mož ki so v vojski. To je bil največji mesečni uspeh, ki je dvignil skupno število na približno 270,000 za eno leto — od začetka programa v Aprilu 1943 do 31. marca 1944. Generalni major Norman T. Kirk* vojaški kirurg, ter mornariški kirurg, vice-admiral Ross T. Mclntire sta zelo pohvalila zdravniško in bolniško oskrbo, ki jo daje država po programu EMIC (Emergency Maternity and Infant Care) kot moralno podporo — je dejala Miss Lenroot. V soglasju sta pohvalila prispevke zdravnikov, bolniških sester ter boln-šnic, ki delujejo po vojnem programu, da bodo imeli borile i prek morja več zaupanja. Okoli 10 odstotkov slučajev je bilo odobrenih po EMIC programu za zdravniško in bolniško oskrbo za novorojenčke, je dejala Miss Lenroot. Poudarila je, da dojenčki, katerih očetje so v vojski, ki postanejo bolni, imajo pravico do te oskrbe za celo leto, čeprav mati ni bila preskrbljena na ta način ob otroškem rojstvu. -o- Širite "am. slovenec i TO IN ONO IZ ŽIVLJENJA IN SVETA Amerikanci se vešbajo. kako bodo pri invaziji spravili na kopno potrebni materijah kar je ena najbolj vašnih nalog. Vidimo jih. kako uporabljajo vsestransko pripravno "raco" (duck) za preva- _ šanje pločevinastih posod s gasolinom iz barke na obrešje. Prizor posnet "nekje" v Angliji. JOHN P0T0KAR SLAVI SEDEMDESETLETNICO Naš ugledni rojak in prijatelj Mr. John Potokar, slovenski tovarnar in trgovec v Cle-velandu, Ohio, lastnik podjetja Double Eagle Bottling Co., je obhajal 12. maja letos svojo sedemdesetletnico svojega rojstva. Mr. John Potokar je našim čitateljem znana osebnost. Leta 1942 je bil izvoljen v letni kampanji našega lista za glavnega maršala. Dobil je 306,850 glasov. "Amerikanskemu Slovencu" in "Novemu Svetu" je vedno zelo naklonjen, odkar oba lista izhajata. Zato je prav in na mestu, da se ga tudi list spomni ob njegovem jubileju in mu izrazi svoje iskrene čestitke in pozdrave, želeč mu še veliko let zdravega in zadovoljivega življenja. John Potokar se je rodil 12. maja 1874 v Dolnjem Brezovem pri Višnji gori. Ko je bil star Štiri leta, so starši kupili posestvo v Šmarjeti in tam je zrasel v krepkega mladeniča, ki so ga leta 1£95 vzeli za tri leta k dra-goncem. Leta 1899 se je odločil, da bc šel v Ameriko in oktobra je dospel v Cleveland. Leta 1902 ga je poročil Rev^ Vitus Hribar \ cerkvi sv. Vida z Ano Švirt, do- KAKO UMIRAJO 2IVALI Stara izkušnja uči, da se vsaka živa stvar, ko se čuti bolno in bedno, umakne v kak skrit kotiček. Bolnik na postelji se obrne v steno, otrok se ves sključi in pokrije najraje še glavo. Tako se tudi bolna žival stisne v kako skrivališče, kjer obleži, dokler ne ozdravi ali pa je ne reši smrt. Kakor nad ljudi — posebno v prejšnjih dobah, ko še niso poznali zdravstvenih uredb, in pa nad divja ljudstva, ko jim od zunaj prihajajoča civilizacija izpodkoplje naravne eksistenčne pogoje — prihaja velika, splošno umiranje tudi nad živali. Tako izumirajo zveri in ptice kakor se krčijo gozdi in močvirja. Pa tudi kužne bolezni povzročajo včasih velike pomore med živalmi. Tako se je ob koncu minolega stoletja pojavila v Afriki goveja kuga. Na milijone in milijone bivolov in velikih antilop je poginilo za njo. Stepe so bile dobesedno posejane z mrhovino in okostji po-ginolih živali. Prestrašene in oplašene so se ostale črede u-mikale iz okuženih krajev in z njimi so se mukoma vlekle neštete že bolne živali. Bolezen se je vedno bolj širila. Službo grobarjev so prevzele stepne zveri: levi, leopardi, hijene, šakali, jastrebi, milani, marabuji so našli bogato obloženo mizo. Ni jim bilo treba več hoditi na lov. Vsepovsod so ležale mrtve in umirajoče živali, povsodi so se komaj še vlekle obolele. Tako so opravljale roparice posle zdravstvene policije. Antilope in bivoli, ki so ušli kužni smrti, so pa tudi imeli zelo ugodne pogoje za obstanek in nov raz-plod, kajti zveri jih niso nadlegovale, paša je bila obilna in med njimi so bili pač le posebno krepki in zdravi eksemplari. Dejansko so se kmalu razplo-dile nove črede in zaprle vse nastale vrzeli. Obila krma, ki so jo leta in leta imele velike zveri, je imela -— kakor sodijo poznavalci — za posledico, da so se raz-plodili levi. Saj je teh krasnih zveri danes več nego kdaj prej, dasi jih neprestano zalezujejo številne lovske ekspedicije. Če prebiramo starejše potopise, se levi zelo redko omenjajo, in velja lev kot čisto izreden lovski plen. Danes je temu drugače. Danes je v Afriki lažje, vsak-dajneje ustreliti leva kakor pa v Evropi lisico. Najbrže je bila pred leti zadela levji rod podobna katastrofa kakor kasneje govedo,'in razredčila njihove vrste. Da pa potopisi nikoli ne omenjajo, da bi bili potniki naleteli na mrtve leve, je pripisati okolnosti, da so se bolne živali umikale v gosta skrivališča in tamkaj poginjale. Sicer pa v tropičnih krajih žareče solnce, nočni hlad in rosa zelo pospešujejo razkroj mrhovine in v par letih razpadejo tudi naj debelejše kosti. Zanimivo je, da živali ne hodijo umirat v svoje brloge, kjer spe, marveč v druga skrivališča. Skoraj nikdar ni najti mrtvih živali ali njih lastnih okostij po zajčjih, lisičjih,-svišče-nih rovih itd. Neki južnoameriški lovec na vidre je preiskal na stotine vidrinih dupel, v katerih so živele neštete generacije, kar so pričale ogromne množine ribjih in drugih kosti, toda v nobeni ni zasledil vidrinega okostja. Kakor znano se ranjetia vidra potopi v vodo, zagrize na dno v rastline in korenine in tamkaj pogine. m a iz Št. Petra pri Novem mestu. Najprej je delal, kot drugi, v tovarnah, nazadnje v žičarni. Leta 1903 je pa odprl gostilno na Lakeside Ave., blizu 40. ceste. V tem je pa premišljal, da bi začel izdelovati mehko pijačo. In res je začel s skromnim podjetjem na 1838 St. Clair Ave. leta 1908. Od tam se je preselil v večje prostore na 4126 St. Clair A^e. in leta 1914 je kupil sedanje prostore na 6515 St. Clair Ave. Tje je leta 1915 preselil svojo tovarno za mehke pijače, katero je v teku let zelo razširil in dokupil posestva na levo in desno. Potem, ko je bila prodaja piva zopet postavna, je prevzel tudi zastopstvo za pivo in ima zdaj zastopstvo za fino pivo, kot je Grossvater in Waldorf. Toda njegova glavna trgovina je še vedno z mehko pijačo, ki uživa sloves povsod. Pred štirimi leti si je kupil lepo pristavo v Chardon Rd., največ radi svoj^ žene, ki je bolna že 13 let, da ima tukaj kolikor mogoče mirno življenje na zdravem podeželskem zraku. Tukaj ji požrtvovalno streže že 10 let sestra Mr. Potokarja, Mrs. Frances Novlan, ki je diplomirana bolničarka. V zakonu se je Potokarjevim rodilo troje otrok: sinova Eddie, Johnny in hčerka Ann. Hčerka jima je umrla, Eddie je električni inženir in ima dobro pozicijo pri Cleveland Tool Co., , John pomaga pa očetu pri podjetju. [ Mr-. John Potokar je velik l podpornik vsake dobre stvari v - domači naselbini in vsake dobre stvari med Slovenci v Ame- t rifc'i.! T*utfl v tem oziru se ga vsi, - ki ga poznajo, s posebnimi pri-i jateljskimi čustvi spominjajo r in mu želijo vse najboljše k - njegovemu visokemu jtibileju. Stran 4 M. J.: VOLK POD OREHOM Tiste čase po prvi svetovni vojni je bilo, takrat, ko je bilo vse narobe. Železniški vozovi so imeli okna brez Šip, luči, ki niso svetile in peči, katerih niso kurili. , Torej tiste čase takrat sva se s sošolcem Volkom v trdi zimi pripeljala z večernim vlakom iz ljubljane do Lesec. Vozila sva se v istem vozu, pa to sva ugotovila šele v Lescah ob električni razsvetljavi. Vso dolgo vojno se nisva videla in vsa trda sva bila od mraza. Po stari kranjski navadi sva se šla po-razgovorit in ogret h kozarcu vina. Kar skoraj dve uri sva se bila zamudila. . Moj Volk je v Bledu doma, jaz pa tokraj Save. Segla sva si v roke in odšla vsak na svojo stran. Noč je bila svetla. Grela me je pot in pa moj vojni tovariš, na temno prebarvani in v suknjo prenarejen vojaški plašč. Se kar dovolj dobre valje — Čeprav sem v Ljubljani pri višji gosposki slabo opravil — sem prišel okrog enajste ure zvečer domov. Pri nas doma je pa več žensk. Ženske imajo pa to pravico, da so za moške, če jih ni doma, posebno, če jih zvečer ni doma, v skrbeh in pa tudi tega jim pameten človek ne zameri, če so radovedne in hočejo do zadnje pikice vse vedeti. Tudi naše ženske so bile zame v skrbeh in tudi naše bi bile rade vse zvedele. Prva je rekla: "Dolgo hodiš." * Odgovoril sem: "Dolgo." Druga je rekla: "Kdo te je spet zadržal?" Odgovoril sem: "Volk." Prestrašeno začudena se je oglasila tretja za pečjo: "Ali Ma ? »» . V »-k M res r < ■ . Odgovoril sem: "Res." Ze je minil četrto zaspanec: "Vidite! Pa niste hotele meni verjeti, da so pri blejskem mostu sledili volka." Zbudila se je peta: "In meni ste se smejale, ko sem pripovedovala, da je na Dolenjčevem gnoju stikoval." Oglasila se je šesta: "Kako, da te ni snedel?" Potem je pa vseh šest od pi-čice natančno hotelo vedeti, kje, kako in kaj je bilo. 2e sem jih hotel pomiriti in jim povedati, da se moj Volk piše vedno z veliko začetnico, njih volk pa samo v začetku stavka, in da moj Volk je samo kuhano in pečeno meso, njih volk pa surovega in smrdljivega, in da moj Volk pije vino, njih volk ga pa ne, če bi ga mu prav v škaf na-lil. Že sem jim hotel povedati, pa sem se spomnil, kolikokrat so že one mene naaprilile. Da bi jim ob tako lepi priliki ne vrnil ! Na skrivnem sem se bil namuznil in sem zače) pripovedovati : Pri Španovem orehu, da je bilo. Ker so tako željno poslušale, sem si kar sproti izmišljeval. Komaj da sem mu ušel na oreh. Lepo sem jim opisal, kako me je mrha čakala pod orehom in ni hotela proč, čeprav sem ji metal goreče žveplenke tja v gobec. Menda je volk čakal, kdaj da bom zmrznil in padel kakor zrela hruška z oreha. Potem pa, da je mimo pri-skakljal zajček in jo je za njim ubral. Jaz pa da sem jo hitro pobral z oreha, slekel suknjo in jo za rokav vlekel za sabo. Tako so stari pripovedovali, da se človekKibrani volka. Ker, kadar volk hoče do človeka, mo-vra stopiti na suknjo, pa mu iz-podnese nogo in se ustraši. — V Cernevcih da je bil že spet za mano, mi sledil čez vsa Blata in se je šele Pod hribom obrnil. Da ste videli, kako so strahom poslušale! Kar mraz jih je stresal. Eno, ne vem že katero, je zaskrbelo, če je hlev dovolj trdno zaprt. Drugi se je dobro zdelo, da smo že prašiče pokla- li in da lepo na varnem v dimu vise. Te dobrote v dimu sem bil tudi jaz vesel, saj se po vojni dolgo nismo mogli do sita najesti. Tega se pa nobena ni spomnila, da bi volk najprej odtrgal psa z verige. Za svojo potegavščino sem moral drugo jutro na vse zgodaj delati pokoro. Se trda tema je bila, ko me je zbudila sestra in me prosila, naj jo spremim na vlak, ker se volka boji. Če sem bolj pravil, da vse sknpaj ni nič res, da se moj Volk piše z veliko, njen pa z malo črko, bplj mi je očitala, da se mi le vstati ne ljubi. Ker niso zalegle besede, je začela jokati. Nič ni pomagalo. Moral sem vstati in jo spremiti. Pa ni hotela iti na vlak v Lesce, tako se je bala volka; ne, v Žirovnico sva šla, ( kamor je skoraj še enkrat tako : daleč. Se moških je dokaj takih, da vse izklepetajo, pa bi človek ženskam zameril, če ne morejo ; biti tiho? Ne vem, koliko ljudi i me je še isti dan vprašalo, kako \ in kaj je bilo z volkom. Odgo- ( varjal sem diplomatično in se < nisem hotel nič izraziti, ali je < volk bel- ali črn, ali se piše z ve- ; iikd ali z malo začetnico, seve- ] da, najmanj pa to, ali pije vino ] ali ne. . ' <• j Drugi dan me je pot privedla j spet mimo Spanovega oreha. ■ Najprej nisem vedel, ali sanjam . ali bdim. Potem sem za trenutek premišljal, ali se mi je že I smešalo, ali se mi šele bo. In veste, kaj je bilo? S ceste do oreha, tistih par I korakov, je vodila gaz in okrog j areha je biio v snegu vse polno I sledov širokih šap in v snegu I razmetanih vse polno obžganih j žveplenk. Res nisem vedel, ali j jaz druge vlečem, ali drugi me- I ne. Volčjega sledu od pasjega ae znam ločiti. Šele, ko sem u- I ?otovil, da v človekovih stopi- I ijah ni odtisa mojih čevljev, sem se domislil, da imam pri!] potegavščini že pomagača. Potem je bilo vse zaman. Če|| sem bolj otepal okrog sebe, da j nisem videl volka, bolj so lju- I ije trdili, da sem ga. Udati sem je moral. In še dalj kakor v tri fare so me raznesli. Sele čez dve, tri leta sem bil j zvedel, da je bil med prvimi, ki j so nasedli, stari Jernejec, tisti, 1 ki jih je na sto in .sto v svojem življenju potegnil za nos. Sel je gledat pod Spanov oreh, pa ni 1 ridel nikakih sledov. Zato je pripeljal psa od doma, zleeel na oreh in mu z oreha metal j] klobaso, da je pes oreh obska- j koval in pustil več sledov v snegu. Tudi obžgane žveplenke je Dn raztrosil po snegu. Nisem bil samo jaz kriv, če se je marsikdo Več let bal volkov in se jih ta ali oni morda še danes. Sedaj bodo menda vendar že vsi do zadnjega verjeli, da jaz nisem še nikoli v življenju videl j živega volka na prostem, še v menažeriji ne dostikrat, in da na Gorenjsko volkovi po vojni nikoli niso zašli, čeprav so ča-1 sopisi pisali, da je nekdo blizu | i Kranja ustrelil volka. Pozneje ji se je izkazalo, da je bil tisti i volk — pes. Menda bodo verjeli. Cas jej že davno. Kdaj že imajo okna pri železniških vozovih šipe, I kdaj že svetijo luči in so peči gorke! Nekateri se pa tako za-drže, kakor bi bilo še vedno vse i narobe in nočejo nikomur niči verjeti, še časopisom ne. Sram i jih bodi! Tudi Spanov oreh so že pred več leti posekali. -o- Oni, ki sodi, ne da bi se informiral do skrajnosti, česa ^e zmožen, bo brez dvčma na-! pačno sodil. — ' . [ Človek, ki se je malo naučil i je kot žaba, ki ni še nikdar * videla oceana ter misli, da je toi velika mlakuža. ____^^ AMERIKANSKI SLOVENEC " Petek. Id. maja 194* RAZNOTEROSTI ZA CHICAŽANE V nedeljo 21. maja popoldne se bo vršila na Soldier Fiel-; du že četrto leto proslava "I AM AN AMERICAN" dneva, j Vsi sedeži prosti. Začelo se bo že ob 1:45 p. m., zato pridite zgodaj. Nastopil bo eden glavnih ameriških generalov, ki je bil v tako veliki meri odgovoren za ameriške uspehe, nadalje cela vrsta filmskih zvezd iz Hollywooda. Videli bomo skrajno drzne letalske, pehotne in kemijske manevre. Nastopili bodo prvovrstni solisti in velikanski zbori in cela vrsta vojaških godb. Most Reverend Samuel A. Stritch, chicaški nadškof bo opravil tam posebno molitev. Warner Brothers bodo posneli na filme celo proslavo. < Kaj bolj zanimivega bi si mogli privoščiti v nedeljo popoldne, zraven tega pa je vstopnina prosta! . 3 o- KOLIKO GRE ZA PIJAČO Zastopniki izdelovalcev alko- r holnih pijač poudarjajo, koliko orožja vlada lahko kupi samo s < tistim denarjem, ki ga dobi za ; davke na pijačo. Se bolj pre- ■ senetljive pa so številke, ki jih i objavlja list Christian Science J Monitor, in kažejo, koliko o- i rož j a bi se lahko kupilo za de- < nar, ki ga ljudje potrošijo za pijačo. V letu 1942 je Šlo v A- 1 meriki 4 in pol bilijonov dolar- < jev za pijačo. Za ta denar bi se : | lahko kupilo 20 ladij letalskih nosilk, vsaka po $75,000,000; ;10 vojnih ladij po $60,000,000; 2,000 letečih trdnjav po $450,-!000; 2,000 težkih bombnikov po $300,000; 2,000 težkih tankov po $145,500; 2,500 protiletalskih topičev po $25,000; $2,500 75-mra topov po $14,-000; 10,000 težkih strojnih pušk po $930; 2,500,000 Ga-rand pušk po $80. Pa bi-še ved-on ostalo $3,200,000. -o- ZABAVA V CH1CAGI Kar je Coriney Island za New-yorcane, to je Riverview Park za Chicago in okolico. Letos so odprli Riverview zabavišče dne 17. maja. George A. Schmidt, predsednik parka, naznanja, da je bilo vsako izmed 100 različnih brzih vozišč (rides) in privlačnosti, ki krijejo dve milji v sredini parka, prenovljenih in prebarvanih ter čaka zdaj tisoče obiskovalcev, ki se hodijo zabavat t prosto naravo med poletno sezono. Vrata v park so odprta vsak dan ob 11:8Q • dopoldne, spet zaklenjena j>a Šele pozno zvečer. Fantje in dekleta v vojaški službi in njihovi spremljevalci ali spremljevalke imajo v celi sezoni brezplačen dostop, kadarkoli pridejo. Naj omenimo samo par privlačnosti. Na "Bobs" se lahko drsate na koleščkih eno miljo za minuto; na "Pair-O-Chutes" se lahko spustite s parašuto iz 220 čevljev visokega železnega stolpa, kar pride najbližje prostemu parašutnemu skoku na svetu; nadalje imate na razpolago velikanski "merry-go-round", kar imajo mlajši in starejši še vedno najrajši; potem "Flying Turns" ki vas nese gori in doli z brzino brzovlaka, "Dive Bomber" in cela vrsta drugih privlačnosti. Obilo lepe in poživljajoče zabave za šolsko mladino in odrasle. -o- VOJNE POROKE V NEMČIJI Nazijska Nemčija vodi posebno kampanjo za večje število rojstev, da bo imela zadostno število vojakov čez 20 let. Četudi izgubi to vojno, Nemčija ne misli odnehati. Po mestih so ustanovljeni mestni ženitovanjski uradi, ki skušajo družiti pare brez odlašanja. Ženo, ki je zgubila moža na fronti, skušajo združiti z vojakom, ki je prišel na dopust, pa mu je bila doma ubita žena med zračnim napadom. Dekleta navajajo, naj izberejo svoje soproge izmed pohablje-, nih vojakov, ki so odpuščeni iz vojaške službe. V teh uradih ni treba plačati nobene pristojbine. Stenski oglasi po bolnišnicah opozarjajo vojake nanje; prav tako tudi razna predavanja. Listi pa pomagajo in pišejo posebno lepo o porokah deklet z odpuščenimi veterani, ki so izgubili noge, roke, ali pa svoj vid. ' ........ ' J. M. Trunk J TEDENSKI KOLEDAR • 21. Nedelja 6. po Veliki noči. 22. Ponedeljek — Julija devica. 23. Torek — Zv. Andrej Bobola, mučenec. 24. Sreda — Donacijan, mučenec. 25. Četrtek — Gregorij VII. 26. Petek — Filip Nerij. 27. Sobota — Sv. Beda, Vig. Bink. Šesta nedelja po veliki noči "Pa tudi vi boste pričali" (Jan. 15, 27). O Božiču 1. 1940 je papež Pij XII. govoril o "novem redu", ki naj bi prinesel svetu resnični mir. Do pet "zmag" mora priti, da bo zmaga, do zmage nad sovraštvom, nezaupanjem, idejo, da "moč je pravica", nad ekonomsko razliko, in končno do zmage nad "duhom mrzlega egoizma, sebičnosti", ki ogroža narode, države in vsakega posameznika. Na narodih in državah je, kako naj pridejo do teh zmag, ampak vsak posameznik mora poskrbeti, da premaga mrzlo sebičnost v sebi, ker ta ogroža prav njega samega. To je del "pričanja", o katerem govori nedeljski evangelij. Odgovor, kako priti do tega pričanja, dobimo v razodetju Zveličarja samega, ko je odkril sv. Margareti Alacoque skrivnosti svojega srca z željo, da naj svet izve o ti njegovi srčni želji. Češčenje Srca Jezusovega je mogočen in izdaten protiutež, učinkovito zdravilo zoper to, kar se lahko imenuje nižja se- bičnost. Ta sebičnost naredi Človeka, da zanemarja svoje prave interese, da postane suženj svojih strasti, nosi glavo visoko in služi le svoji čutnosti. Kadar to željo spoznaš, ne moreš več ostati trd ko kamen, želja te prevzame, da premagaš sebičnost, se izpremeniš in tako pričaš o ljubezni božji, prideš do zmage. Poleg te nižje sebičnosti je še neka vrsta "višje" sebičnosti. Tudi ta je vsakemu nevarna. Ne obstaja ravno v nekem ničvrednem napuhu, pač pa v ravnanju po nekih načelih, ki se imenujejo življenjska načela, pa so napačna, kriva, le la-ži-načela. D asi mnogi ne vedo, odkod ta kriva načela prihajajo, se po njih ravnajo, in tudi priprosti ljudje nosijo glave visoko in podležejo ti višji sebičnosti. "Znam z možgani misliti", pravijo, "sem čitai, prišel po svetu, imam izkušnje, nisem več tako neumen itd." V Srcu Jezusovem so vsa drugačna načela, in le ta privedejo do res — novega reda. Pričaj nove življenje! ■ f1' ' Siim« v t 1944 1914 Naznanilo in zahvala Globoko potrtega srca naznanjamo žalostno vest, da smo bili brzojavno obveščeni od vojnega oddelka iz Washington®, da je naš nad vse ljubljeni in edini sin - -; RUDOLPH JAPPEL 4 * dal svoje življenje za domovino dne 1. marca 1944. Pokojni je bil rojen 26. marca 1914 v Waukeganu, III. Bil je faran cerkve Matere Božje in član društva Srca Jezusovega C. O. F. št. 1533. Najprvo se želimo zahvaliti obema gospodoma Rev. M. J. Hiti in Rev. M. J. Cepon za vse molitve in za vse opravljene cerkvene obrede, kakor tudi za njune obiske na našem domu in njuno tolažbo. Nadalje se zahvaljujemo Dr. Srca Jezusovega C. O. F. št. 1533 za darovano sv. mašo in za korporativno udeležbo z zastavo. Zahvaljujemo se tudi za darovano sv. mašo od sodelavcev American Steel & Wire Col, Spring Mill Department. Prisrčna hvala tudi vsem našim sorodnikom, prijateljem in znancem za darovane sv. maše. Ljubi Bog naj Vam povrne vsem skupaj. Enako prisrčna hvala tudi vsem, ki so se udeležili sv. maše v spomin pokojnemu. Še enkrat prisrčna hvala vsem, ki so nam kaj dobrega storili v dneh naše velike žalosti, ki so nas tolažili in ki so nam izrazili svoje sožalje. Ti pa, ljubljeni in nikdar pozabljeni sin in brat, prebridka žalost nam teži srce, da smo Te tako hitro izgubili, a bila je to božja volja. V solzah Ti želimo, počivaj mirno v prezgodnjem grobu tam daleč od nas in večna luč naj Ti sveti. Nas pa naj tolažijo besede: "Sveti Križ nam govori, da zopet vidimo se nad zvezdamif Žalujoči ostali: * . FRANK JAPPEL, oče; MARY JAPPEL, mati; FRANCES JAPPEL, MRS. MARY CERPICK (Sheboygan, Wis.), MRS. VICTORIA MERLOK in MRS. ROSE SHAUUS, sestre, in več sorodnikov. Waukegan, I1L 19. maja 1944. VA&I SINOVI PRI VOJAKIH bi radi razumeli, kaj jim vi pišete po slo-vensko. Pri tem jim je najbolj« tolmač za rane besede in izraze "ANGLEŠKO -SLOVENSKO BERILO" "ENGLISH-SLOVENE R£AD£fe" Sestaril in spisal Dr. J. F. Kera katero stane .............................#00 To berilo je pripravno za učenje angleščine ze starejše in za mlajše za učenje slovenščine. Naročila pošljite na: AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West Ccnuk Rd., Chicks 8, IllinoL ^bssbs nizke flfl ■ lormrnlik. ^■Sgl HHHIn H C E N E ! 2b£ " Vseskupaj Pi OC AL Asrso NAJNOVEJŠE A Mfe W n* na so D" M^^m MODE — KRE- _ V d it, če rabi- 16 dnevno POSKUŠNJO mM i& aa- TE — popra* z jamstvom,da vrnemo denar JSBgm*^** VIMO LEČE — Ako ne rabile ocaL naš skuše- fl^^l U r E D I M O ni adraraik bo vam povedal. ^fllB^ okvire. Pridite k nam danes! [4*Hk*mHJZM ZASTONJ ! B.W.niW^Ti^WT'fj'inpTTW-i-^ s n a ■ ■ I i a ■ l»ll?il4lB1 IiKmtlliJllWtWIlaiM pregled oči WlCCTrofiWKBSMIffl P° lagtolrfia- ^^T^^T^^TTTT^TTT^iW to* itoZt^ Bih adrarai- Petek, 19. maja 1944 AMERIKA NSKI SLOVENEC 'a *■ Stran o \ » » yTTTTTT T TTTTTTTT W WWW'V WW WW W W W W V V W 9 W W Družba Družine (THE HOLY FAMILY SOCK^Y) I IWI I |,,P'e'nwMMa BWWh* 1914. ![ ' ^JSr^t^ S^er JoHet, BL^^HF* ► Naie geslo; "Vie sa two, dom ia aarod; rti xa eoett, eden zs < GLAVNI ODBOR: J j Predsednik: George Stonich. 2S7 Lime Street. Joliet, "t^ J. L podpredsednik: Prank Tuabek, 716 Raob St, Joliet, III i' i 528 Lafayette St, Ottawa. HL Tajnik: Prank J. Wedte, 301 Lfpse Street, Jofiet, Ifi. « t Zapuxukar: Joka Nemaakh, 6$0 N. Hickory St, Joliet, OL <; Blasa^ik; Joeeph Klepec, 903 Woodnif Rd„ Joliet. I1L S Dohcnrni rojCa: Rev. Mathew Kebe, 223 — 57th St, Pittsburgh. Pa. ;: Vrh. zdravnik: Joezph A. ZaSar, 351 No, Chicago St, Joliet. UL ;! NADZORNI ODBOR: <; Andrew Glsvach, 174« W. 21st St, Chicago, M. i > b Vn**. 1318 Adam* Street, N&rth Chicago*, IlUaota. Joasph Jerman. 20 W. Jackson St, JoQet, IJL J ■ POROTNI ODBOR: , Jos** Parlahovich, 39 WincheU St, Sharpeharg. Pa. -; MWT Kofdah, 2294 Blue Island Ave, Chicago, I1L J ► J«ha Denis. 2730 Arlington Are, Chicago. UL < I Predsednik Atleticnega odseka; Emery Sobar, ; ► 540 North fBferff Street, Joliet, Illinois. ; I URADNO GLASILO: "Amer&anahl Slovenec'. 1849 W. Cermak Rd, Chicago, OL J ► Do 1. jn. 1944 je DSD izplačala svojim članom in članicam in S dedičem raznih poemrtnin, pofkodnin, bolniških podpor ter drugih <; »plačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev. < ► Društvo za DSD. se lahko ustanovi v vsakem mestu Zdr. držav g < ► »"»»i kot 8 člani (cami) za odraaU oddelek. Sprejme se vsak kato- ličan moškega ali Ženskega spola v starosti od 13 do 60 let V mladln- < J »U oddelek pa od rojstva do 16. leta. J ; Zavaruje se za $25000, $500.00 aH $1,000.00. Izdajajo se različni ;> certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment life ia Twenty Year < ► Endowment. Vsak certifikat noei denarno vrednost, katera se rsako j; leto viša. Poleg smrtnlne izplačuje DSD. svojim članom (kamj tudi bolniško J, ' podporo iz troje centralne blagajne, kakor tudi sa rane operacije ia < J poškodnine. J► Mlečna plačila (assessments) »o urejena po American Experience <; tabeli ^^ J ► DSD je 124.46% solventaa; to potrjujejo izvedenci (actuaries). ;; Uradni jezik je slovenski in angleški Rojakom ia rojakinjam se DSD. priporoča, da pristopijo z njeno * > sreoot Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno aH Bsft-<; »eno na gL tajnika: FRANK J. WBDIC, 301 Ume St, JoHet, DL =- ■ ■ — ■ i . —i IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA DSD Bolniška podpora se je izplačala sledečim članom in članicam: Dr. štev. Ime Marec April 1. John Videtich ................................$ 20.00 $_ Frank Skul ................................... 10.00 _._ Matthew Hogina .........................._ 35.00 _ t T VTQ"iinrirli ,u________....—.— Joseph Mikan ............................... 36.00 _._i John Udovich, pol..............,......... 22.50 _._ John Zaje ...................................... 37.50 _._ John Kren, pol.......................:...... 22.50 . _._ Anton Popek ................................ 40.00 _._ Albina Juricic................................ 50.00 * _._ George Flaynik.............................. 7.25 _._ Theresa Kukman .......................... 26.50 _._ 3. Frances Trdin ................................ 14.00 14.00 Anton Strukel ............................ —.— 33.00 6. Theresa Umek............................ 15.00 _._ Mary Sebenik ................................ 18.00 —.— 8. Anna Anzelc .................................. 10.00 —.— Anna Marentich ............................ 25.00 25.00 12. Theresa Ancel................................ 45.00 —.— Theresa Pavich.............................. 15.00 —.— Bertha Kern _________________________________ 21.00 —.— Rose Bennett .................................. 53.00 —.— 13. John Falle ...................................... 64.00 28.00 John Kavas, Sr............................... 23.00 —.— 14. Barbara Wracker.......................... 20.00 —.— Michael Ferderber, pol................. 19.50 31.00 Nickolas Spudich .......................... —.— 20.00 16. Mary Dolmovich ............................ 60.00 —.— Skupaj..........................................$724.75 $151.00 Izplačali za operacije: 1. Paul Dolinshek, Cert. 5024______________________________________________________150.00 13. Frances Toplak, Cert. 6235 .................................................75.00 14. Michael Ferderber, Cert. 5863 ........................................150.00 $375.00 Izplačali za posmrtnine: 16. Frances Stainko, Cert. 5668 .............................................500.00 16. William Dolmovich, Cert 6353 -..........N.....; 500.00 $1000.00 Za DSD * FRANK J. WEDIC, glavni tajnik. PODRUŽNICA ST. 36 SANS w Waukegan-No. Chicago, III. Seja te podružnice se vrši v nedeljo« 21. maja ob 3. uri popoldne v dvorani Slov. Narodnega Doma. Na tej seji se bo odločevalo zaradi važnih točk ter se bodo tudi izvolili uradniki. • Vabljeni so vsi društveni zastopniki in zastopnice, uradniki, ter tudi vsi člani, in to so vsi oni, kateri so kaj prispevali za članarino pri Sansu." Pridite vsi na to sejo, kateri imate kaj zanimanja za to stvar. Odbor. -o- ŠIRITE "AM. SLOVENEC"! HELP WANTED — MEN BODY and FENDER MAN and PAINTER DAY WORK ONLY NO SUNDAYS OR HOLLYDAYS Good pay, excellent Commission y Apply GENERAL AUTO REPAIR CO. 6431 So. Western Ave. .. v ,Repu 4671 v ^v. JANITOR > >' 5 GOOD PAY — LIGHT WORK CONVENIENT LOCATION Olimite Mfg. Co. 4851 Flournoy F 1 block South of Harrison Pred nekaj tedni sem ob pro-; stem času sestavil zase, za utr-* ditev lastnega mnenja, nekak ; katekizem o nalogah in delu ; Slovenskega narodnega sveta ; (SANSa); pri katerem sem ^ član izvršnega odbora. Spisa-; nih sem imel nekaj vprašanj in ; odgovorov o bodoči Jugoslavia ; ji kakršno si sam želim iz soci-; alnega vidika. Par - Člankov v ; naših listih spisanih od patra ! Bernarda Ambrožiča in Franka ! Keržeta me je napotilo, da sem : ta katekizem razširil in ga zda;i dajem v javnost. Kaj je glavna naloga SAN-Sa dana mu od Slovenskega narodnega kongresa? SANS naj deluje na to, da se združijo vse slovenske zemlje v avtonomno Slovenijo, ki naj bo del federativne demokratične Jugoslavije. Ali je SANS v izpolnjevanju te naloge že kaj doeegel? ^ Mnogo. Več kot moremo dokazati črno na belem. Obenem s pomočjo posameznikov, ki so pisali angleške knjige, brošure in članke (Furlan, Adamič, Cok, Gabrovšek in drugi), je SANS z deputacijami v Wa-shingtonu in sestanki z odgovornimi ameriškimi in drugimi vladnimi zastopniki pomagal obvestiti zavezniške vlade o zemljepisnih, narodnih in kulturnih zadevah slovenskega naroda. O tem so zdaj vlade Ze-dinjenih narodov precej dobro obveščene. Delo za združenje vseh slovenskih krajev je od strani SANSa več ali manj končano. Kako naj SANS pomaga, da bo bodoča Jugoslavija v resnici pravilno federalizirana in demokratična ▼ smislu idej novega časa? Po mojem mnenju je prava demokracija v bodoči Jugoslaviji nemogoča pod monarhistič-no obliko vlade. S kraljem vred bi prišle na krmilo prejšnja srbska cincarija in čaršija, hr- ' varska in slovenska frakarija z i vso balkansko korupcijo, kakršne nismo zapazili niti v sta- 1 ri Avstriji. Bodoča Jugoslavija mora biti republika, vodena od 1 ljudstva za ljudstvo. SANSova 1 dolžnost je, da pomaga Sloven- 1 cem in Jugoslovanom priti do ! tega cilja. Pomagati mora, da 1 prepriča zlasti ameriške in an- 1 gleške konservativne kroge o : naši volji, da nam ne vsilijo ] kralja, katerega narod ne mara. Kdo zastopa slično republikansko idejo med Jugoslovani 1 in Slovenci v starem kraju? 1 Edina znana organizacija ] je • Osvobodilna fronta, sestoje- 1 ča iz posameznih jugoslovan- 1 skih ljudstev, med katerimi so i tudi od naroda izvoljeni za- 1 stopniki Slovencev. Če se v bo- 1 doče pojavi druga močna in i boljša republikanska stranka, £ bi bil jaz zanjo. Zdaj nimamo i izbire. Ali je Osvobodilna fronta ▼ i resnici protiverska komunistična organizacija ? . i Iz vseh javnih izjav, spre je- i tih na zborovanjih OF, je raz- i vidno, da zagovarja svobodo ] govora, tiska, vere in osebnega i prepričanja v bodoči jugoslo- ] vanski republiki. i Kdo je med Slovenci zoper : Osvobodilno fronto? • i Stara garda, nasledniki ti- 5 stih, ki so sežigali Trubarjeve i slovenske knjige, ki so zaprli 1 patra Valentina Vodnika po ] padcu Napoleona v frančiškan- i ski samostan, ker je bil predo- 1 ber Slovenec; ki so preganjali c našega največjega slovenskega t pesnika Franceta Prešerna, ker i ni bil dovolj ponižen petoKz--j nik ter je spisal nekaj ljubav-ji nih pesmi, dočim so celih dve l sto let pred njim Angleži slavi- 1 li Shakespearja, kot enega njih h MOJE MNENJE O SANSU IN BODOČI JUGOSLAVIJI Dr. P. J. Kern , „ Spodaj objavljeni članek smo prejeli od Dr. J. P. Kerna, U Je naročnik naših listov. Članek objavljamo, a ne sprejemamo sanj nobene odgovornosti. Hočemo le bili toliko demokraliinL da damo tudi gospodu doktorju Kernu prostor sa njegov odgovor na članek., ki se je tikal njega in Je bil objavljen na tem mestu pred nekaj dne-vL Vse drugo pa naj poravnala med seboj prizadeta debaterja v tej zadavi. — uredništvo. - največjih mož, čeprav je pisal • stokrat bolj "pohujšljive" dra-: me in pesnitve. To je tista gar-i da, ki je pod plaščem vere na-, padala Jenkota, Aškerca, Lev-l stika, Cankarja, Medveda, Gre-. gorčiča, Finžgarja, Kocbeka in t druge, ki so skušali zanesti med . slovenski narod nekaj bolj mo- ■ dernih misli in spraviti Sloven- ■ ce na stališče drugih kulturnih , narodov zapadne Evrope. Ista , garda se boji neizogibnega raz-l voja na političnem in socialnem polju, kot se zlasti pojavlja med Slovani in še posebej v Ru-> siji. Pogled te garde je še ved-. no pbrnjen v srednji vek, v dobo fevdalizma s svojimi pod-ložniki in s svojo versko into-leranco. Zakaj med SANSom in Am-brožičem ter majhnim številom njegovi pristašev ni mogoč ni-kak kompromis? Zato ker se v starem kraju med Slovenci vrši civilna vojna med republikansko Osvobodilno fronto in monarhistično staro gardo. Ambrožič je pristaš monarhistov, SANS je za republiko, torej je vsako sodelovanje izključeno. Dokler ne rešijo tega vprašanja v , starem kraju, dokler ni civilne vojne konec, toliko časa bomo tudi v Ameriki Slovenci razdvojeni. Zakaj sem pozval patra Ambrožiča, da naj prične delati pozitivno ? Dozdaj je večinoma zabavljal in kritiziral SANSovo delo. Naj organizira svojo monarhistično stranko ter naj preneha s slepomišenjem, dlakocepstvom in sarkastično neodkritosrč-nistjo, ki zveni iz] njegovih člankov. Potem bomb vsi zmerni ljudje, zlafti tisti, ki smo že vajeni ameriške svobode govora, 1 tiska, vere in prepričanja, pa- 1 tra Ambrožiča spoštovali kot moža trdnega prepričanja in se ] kot s takim borili. Do tedaj bi i bila, po mojem mnenju, vsaka i debata z njim bob v steno, iz- ] guba časa in dela. 1 Ali katoličani ne smejo so- i delovati s SANSom? i Ker osebno verjamem v potrebo organiziranih cerkvenih s ustanov, dokler človeštvo ne 1 vpelje boljših etičnih sistemov, i se mi zdr celo potrebno, da ka- l toličani, ki gledajo v bodoč- 1 nost, sodelujejo z Osvobodilno « fronto v starem kraju (kar že \ mnogi delajo) in s SANSom v j Ameriki. Za vso Eivropo se svi- i ta j o novi dnevi, nov vek, ki bo I pometel s stoletnimi tradicija- i mi zlasti v socialnih in politič- 1 nih vprašanjih. Cerkve se bodo ^ morale prilagoditi novemu ča- r su. Kdor pomaga mirnemu razvoju napredka narodov, pomaga obenem krščanstvu in drugim organiziranim verskim skupinam, za katere priča stoletni in tisočletni obstoj, da so v dosedanjem razvoju bile potreb-' ne za dušno blaginjo ljudi. Ali moram vse verjeti, kari rečeta Kristan ali Adamič? Ne. SANS je sestavljen iz zastopnikov različnih strank med j Slovenci v Ameriki. Vsak za-i stopnik ima kot posameznik pravico obdržati svoje prepričanje o stvareh, ki se naravnost ne tičejo glavnih SANSo-vih nalog. Vsak izmed nas sme zagovarjati katoliško vero, socializem^ komunizem, liberalizem itd. Kristan kot privatnik se sme izjaviti za socialistično kolektivno uredbo bodoče republikanske Jugoslavije, Adamič sme pisati o komunizmu kot najboljšem sistemu, Zal ar sme zagovarjati ameriški kapitalizem kot posnemanja, vrednega, jaz sem lahko za sovjeti-4 zacijo Jugoslavije. Vkljub- ^se-mu še vedno trdno upam, da bo narodu dana prilika, da odloči glede svoje bodoče usode. V enem smo si lahko vsi edini: * da delamo^ za združeno • avtonomno Slovenijo in republikansko demokratično federativno Jugoslavijo. IZ SLOtNAŠELBIN (Nadaljevanje z 2. strani) moljubja vidimo tudi pri živalih. Nikar ne recimo: Kaj mi mar za druge, bodo že kako, samo da imam jazi — Vidite, to je v današnjem človeškem rodu zalezlo v kri in meso, da bi vsak sam najraje vse imel, drugi pa nič. Potem se pa iz-prašujemo, zakaj je na svetu toliko gorja, zakaj se prav sedaj bijejo ti strašni boji, zakaj vsaki dan tisoči umirajo in krvavijo. Ne bilo bi tega, če bi se ljudje držali druge največje zapovedi: "Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe." Seveda, ti, ki to bereš in jaz, ki to pišem, ne bova sveta izpreobr-nila. Vendar pa pokažimo svojo človekoljubnost. Udeležimo se omenjene prireditve in pomagajmo kakor največ moremo. — Za one, ki radi zaplešejo, bo igrala Pucljeva orkestra. — Torej na svidenje v cerkveni dvorani v soboto 20. maja zvečer. C. Grmek, zapisnikar. --n- program v Cast materam Joliet, III. Tem potom ste vabljene vse članice podr. št. 20 Slovenske Ženske Zveze, Joliet, HI., da se za gotovo udeležite seje, ki bo v nedeljo 21. maja ob pol dveh popoldne v Ferdinand Dvorani. Po seji bo lep program v počast materam. Bo pod spretnim vodstvom sosestre Mrs. J. Erjavec. Nastopile bodo deklice Krožka narodnih noš in Mladinski vež-balni krožek. Program ima okrog 14 točk. Nastopi bodo tako mični, da se boste navžili veliko zabave. Po programu pa bo serviran prigrizek. t odi bo obilo lepega petja, kar je najboljše zdravilo za vsakega. Letos se oglaša bela teta kar prepogosto. Vzela je kar tri matere žalostnim družinam. U-mrle so Mrs. Rose Russ, Mrsr Mary Mrožek in Mrs. Anna Cu- j lik. Naj jim sveti večna luč. Spominjajmo se ranjkih sester v molitvah. j St. Joseph's Parish Civic Association bo priredila Barn Dance v soboto 27. maja v farnem parku. Vem, da toliko zabave si ne morete dobiti nikjer, kot na takem plesu. Dobili so eksperta Guy Colby, ki ves čas vodi ples s tem, da pripoveduje, kako je treba plesati; rav-l no tako, kot ste gotovo že slišali na radiu. Sedaj pa imate priliko videti in se smejati, kako hitro se je treba obračati. Ves prebitek bo za dober namen, za igrališče otrok in pa za darila, ki jih Miklavž razdeli vsem Šolskim otrokom, ko j ill obišče. Le pridite in pripeljite še druge, da bo tem večja ude^ ležba in večji dobiček za ta plemeniti namen. K zaključku vas še enkrat opomnim, ds se udeležite seje 21. maja. V slučaju, da ni mogoče in dolgajete, pa pridite k meni na dom, da se stvar uredi. Torej na svidenje! S sosesterskim pozdravom J. Muster, tajnica. o KONCERT ZBORA s2z Chicago, 111. Zima je minula in vesela pomlad nas pozdravlja s svojim zelenjem in duhtečmi cvetjem. Mesec maj, najlepši mesec pomladi, bo kmalu za nami. Prejšnja leta so se v tem mesecu [zmeraj vršile raznovrstne pomladanske veselice, zabave in koncerti, danes pa je vsega tega bolj malo. Krive so pač razmere, v katerih danes živimo, da m več tistega veselja in živahnosti med nami. Vedno nam je pred očmi le misel, kdaj bo konec vojne, da nam bo spet lahko solnce veselja in sreče posijalo v naša srca. Če pa hočemo to dočakati, se moramo včasih malo razveseliti, ker veselje je za nas najboljše zdravilo. Tako zdravilo vam nudi Pevski Klub SZZ podružnice št. 2 s svojim pomladanskim koncertom v nedeljo 28. maja ob treh popoldne v Šolski dvorani sv. Štefana n« Cermak Rd, in Wolcott Ave. To bo naš tre^ t ji' pomladanski koncert. Kd*>r se je udeležil prejšnjih, se bo gotovo tudi tega, ker tukaj: bo nekaj posebnega za naše poset-nike, česar še ni bilo na našem odru in ta koncert bo prekašal vse prejšnje. Razen pevskih točk in drugih nastopov bo igra "Gay 90's", kar bo nekaj novega za naš oder. Slišali bomo zopet lepe slovenske pesmi, ki nam bodo vzbujale spomine in nas v duhu prenesle nazaj v našo rojstno domovino, ki se zanjo vojskujejo naši fantje in sinovi, da nam osvobodijo slovensko zemljo, naš slovenski narod, ter nam ohranijo ž njim budi našo lepo slovensko pesem. Vabljeni ste vsi prijatelji in znanci, tako v Chicagi kakor izven Chicage, vsa društva m podružnice SZZ iz So. Chieago, Pullman, Elmhurst, Joliet, Ottawa, La Salle, Oglesby in Aurora, posebno pa Članice naše podružnice št. 2, da nas ta dan posetite. Več bo poročano prihodnji teden. Prav dobro pa si le danes zapomnite dan 28. naja. Se enkrat vas vabi vse in roakega posebej ter vas pozdravlja za Odbor Mary Kovačic. -o- OGLASI V AM. SLOVENCU 1 IMAJO VEDNO USPEH. 4 -HELP WANTED — MEN WANTED GIRLS Krni WOMEN Punch Press Operators Well arranged boars Good Transportation also General Assembly Workers Apply 1504 W. CARROLL felt Products Mfg. Co. WANTED HOUSEMOTHERS AND A COOK WE PAY GOOD SALARIES AND MAINTENANCE PERMANENT JOBS GOOD WORKING CONDITIONS We also need Sewing Women Apply 4048 S. Lake Park Ave. Experienced or inexperienced Laundry help for simple laundry work. NEW WAGE RATES. ESSENTIAL INDUSTRY HARRISON WET WASH I^UNDRY, lac. 518 SO. jKOLMAR AVE. C&NWR. R. FREIGHT HANDLERS PIECE WORK- f COMPENSATION * *.* ■ APPLY FREIGHT STATION 411 W. KINZIE SL See H. L. BROWN AUTO MACHNIST and MACHINISTS HELPER RIGHT PAY — RIGHT HOURS BD BERGMAN AUTO REPAIR SHOP 6571 N. Olmsted Ave. Ckicmffo, Illinois SIX GOOD WAREHOUSE LABORERS WANTED Pmnaam portions. Apply Chicago AHoy Products 1907 SO. WASHTENAW _(3700 West) MACHINISTS Tool and Die Makers Punch press operators. Assemblers. Upholsters, Firemen, Laborers. WITH OR WITHOUT EXPERIENCE GOOD WAGES-ESSENTIAL WORK PLENTY O FOVERTEME , S. Karpen & Bros. 636 W. CERMAK RD Assemblers And General Factory Workers Good Pay S. KARPEN & BROS. 636 W. CERMAK RD. PLATERS HELPERS — EXPERIENCED Also light factory work — Permanent work -Plenty of overtime POST WAR SECURITY Arrow Plating Co. 1815 W. LAKE ST. Phone JUlVxper 6800 _ WANTED SHAKERS. FEEDERS, FOLDERS and PRESS OPERATORS Apply CHICAGO WET WASH LAUNDRY 2961 MONTROSE AVE. HELP WANTED — WOMEN GIRLS OR WOMEN ' ; NO EXPERIENCE NECESSARY FULL OR PART TIME PAID REST PERIODS GOOD SALARY W Apex Plating Co. Jt 1553-55 W. FULTON j V blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI našega nikdar poaabljenega moža in očeta JOSEPH POUSHE U nas je sa redno zapustil 13. maja 1943. Mili Gospod Jezus, daj mu Tečni miri • Sladko srce Jezusoro, bodi njegova 1 jubesen. Mati ljubezni, bolečin in usmiljenja, usmili se ga! Dragi soprog in ljubi oče! Prehitro si odšel od nas, H grobu spet smo sem prišli. Zamrl na veke Troj je glas. Kjer počivaš oče naš Ti — A Tvoj spomin lepo ihri Za vselej si zaprl oči. Do konca naših semskih dni. Nikoli nam ne mine dan. Da ne bi bili v duhu tam. Kjer saivaš svoj mrtvaški sen, i Kjer dom je Tvoj sedaj hladan. Dragi soprog in oče pe^ljubi, Boga in Marijo prosi za nas! Zbogom, dragi, in mimo Ti spvvaj! Radost ušiva naj duše Ti spasJ Žalujoči ostali: v . y^ LOUISE POUSHE, soproga,- MISS ANN POUSHE, r * MRS MARY SINGER, MRS. JOSEPHINE JANfc- ZICH, hčere; JOSEPH. FRANK in JOHN POUSHE, sinovi. West Allis, Wis., dne J9. maja 1944. Stran 6 AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 10. maja 1944 Preizkušena ljubezen Roman. — Iz francoščine prevedla K. N. "Dajte, dajte, mala moja," je dejal ljubeznivo in pristopil bliže. "Nikar si po nepotrebnem ne belite glave. Zagotavljam vam, da ste na varnem. Uredite si tako, kakor vam bo najbolj po godu. Bilo bi napak, da bi po tolikšnem telesnem in duševnem naporu odklanjali podporo." Tako govoreč, jo je skušal prijeti okrog pasu in jo peljati do bližnjega naslanjača. Tedaj še je zganila, ko da bi jo bila kača pičila: "Ne, ne! Pustite me," je kriknila. "Ali ne vidite, da sem v zelo mučnem položaju?" Zdaj je bil v zadregi njen mož. "Kajpak razumem," je menil po kratkem molku. "Toda pozabljate, da sta bila danes vaše življenje in vaša čast v vse hujši nevarnosti kakor zdaj. Ce sem vam dal svoje ime, sem storil to predvsem zato, da sem obvaroval to dvoje . .. hkrati sem pa . tvegal lastno življenje. Mislim, da mi morete zato nekoliko bolj zaupati. Moja žena ste. Ne zahtevam od vas drugega, kakor da dobro igrate to vlogo vsaj teh nekaj ur, dokler bova še skupaj. Jutri bom že daleč in počeli boste, kar vas bo volja. Margarita se bo pa zdaj vsak čas vrnila, in zato zahtevam, da se ta čas udomačite v moji sobi prav kakor katera koli druga no-voporočena žena." Orana si je položilo roko na vroče čelo. Bila je tako trudna in tako sita te strašne vloge. Toda letalčev strogi pogled ni prenesel oporekanja. Tiho je pritrdila: "Da, senor. Ubogala vas bom." Pomagal ji je sleči plašč in ni se mu upirala. Pokazal ji je starinski umivalnik v kotu sobe. Brez besede je ubogala in si pričela iz težkega porcelanastega vrča točiti vode v umivalnik. "Osvežite se in počešite," so padale nanjo trde Morenove besede kakor ukaz. "Večerja vam bo potlej bolje teknila. Morda bi bilo bolje, če bi se prej nekoliko podprli, toda Margarita se ne more sprijazniti z mislijo, da ne bi priredila pravcate gostije, kolikor je v današnjih dneh sploh mogoče. Vrla ženska je!" Orana se je z namiljenimi rokami obrnila k svojemu možu: "Pravite, da je vrla ženska. Ali se pa tudi res lahko zaneseva nanjo? Ali naju ne bo izdala?" "Zmožna ni niti najmanjše hudobije. Samo eno napako ima: zelo klepetava je. Zato mi je bolj všeč, da ničesar ne izve." Orana si je Česala goste plave lase, ki so ji v valovitih kodrih padali malone do ramen. Gledajoč se v zrcalo, pa ni opazila, kako je pogled njenega moža visel na teh zlatih laseh, vse dokler se niso odprla vra- . ta in ni stopila v sobo Margarita z ogromnim pladnjem v levici. "Prinesla sem vam večerjo, senor. Potrudila sem se, kolikor sem se mogla, toda v mestu ni več dosti izbire." Položila je pladenj na mizo. Orana je nehote pogledala, kaj je na njem. Ni je razočaralo. Na velikih krožnikih so dehtele domače španske jedi, nenavadno okusno pripravljene. Riž z žefranom, polenovka v temni omaki, kjer kuharica ni varčevala z oljem, čebulo in rdečo papriko. Sredi pladnja je stala steklenica slovitega ali-kantskega vina. "Dosti gostov res ne bi smela vabiti," je šaljivo dejal mladi letalec. "Toda za naju je več ko preveč. Prinesite takoj tudi slaščice in sadje, Margarita." Margarita se je razumevajoče nasmehnila: "Prav, prav, senor. Razumem, da si želite biti sami s svojo mlado ženo. Menda ni lepšega na svetu, kakor je poročna noč dveh zaljubljencev ... Oh, še danes se spomnim, kako je bilo, ko sem se jaz poročila . . . Moj Pablo — Bog mu daj nebesa ! — me je hotel kar na rokah nositi!" Orana je bila na trnju. Moreno je opazil njeno zadrego. Hitro je dejal Margariti: "2e prav, Margarita, o tem boste lahko jutri pripovedovali. Zdaj pa pojdite in se kmalu vrnite s sadjem in slaščicami!" Komaj nekaj minut je minilo, že je prinesla Margarita ogromen pladenj južnega sadja. Nasičena oranžna barva pomaranč se je slikovito odražala od višnjevega grozdja in se zlivala s svežo rdečico granatnih jabolk in zlatorumenimi indijskimi citronami. "Prinesla sem vse, kar sem našla na vrtu," se je opravičevala Margarita, prepričana, da bi se za poročno gostijo spodobilo še kaj imenitnejšega. "V mesto zadnji Čas niso pripeljali živil, toda nas vrt nam še zmerom daje dovolj sadja, ne meneč se za bombe, ki frče okrog njega." Videč, da gospodar ni posebno navdušen za njeno modrovanje, se je vrla žena naposled poslovila, želeč mladima zakoncema prijetno poročno noč. Moreno je slutil, da utegne prisluškovati, zato je glasno velel Orani: "Prisedi, ljubica moja. Pijva in jejva na najino ljubezen!" Mladi častnik jo je skušal pomiriti, kolikor se je dalo: "Pridi," je govoril z glasom, ki je potrjeval njegovo mirno vest glede vsega, kar je storil dotlej," poskusiva najini skromni večerji vliti nekaj razkošja. Mislila bova, da jeva najizbranejše jedi na svetu. Želite nekoliko ribe, seno-ra? Nekoliko riža?" . Ne da bi bil počakal njenega odgovora, je vzel najboljši kos polenovke in ga previdno položil na njen krožnik. Potem je priložil k ribi še nekaj žlic riža. Orana ga je začudeno gledala. Ni mogla . prav razumeti, da ji ta tujec, zdaj ko je sam z njo, ničesar noče, da ne izrablja priložnosti. Torej jo je rešil le zaradi nje same? Moreno ni razumel, zakaj Orana tako trdovratno strmi v krožnik in se ne pritakne jedi. "Ali ne boste jedli?" je vprašal začudeno. Njene velike oči, vlažne od solz, so se i hvaležno uprle vanj. "Zelo dobri ste, se- I nor." "Jaz? Dober?" Prešerno se je zasmejal, hoteč skriti svoje ganotje. "Nikar ne pretiravajte ! Zelo dražljivo je rešiti življenje lepi ženski. To pot sem si lahko prvič privoščil takšno razkošje. Kakor vidite, sem s tem zadel terno. Vi, mala moja, boste moj talisman!" Pogladil jo je po licu in jo I nežno pogledal. "Kadar bom v nevarnosti, nina moja, bom mislil na vas. In nosil bom vaše ljubo ime v svojem srcu, kakor nosimo v gumbnici dragoceno cvetlico." Vnovič je napolnil njen krožnik z rižem in ribo. "Le podprite se, francosko dekletce! Moja zvezda vodnica! Vprašal bi vas še rad ..." Orana se je zdrznila. Njegovo govorjenje je njen strah in njeno pozornost nekako uspavalo, zato so ji bila vprašanja od-v^č. Rajši bi kar v neskončnost poslušala enolični, pomirjujoč glas svojega moža. "Vprašal bi vas rad,"; je nadaljeval, ne da bi bil opazil zadrego svoje sosede, "ali j boste čez nekaj dni ali nekaj tednov, tam na Francoskem, daleč od mene, pri svojih ljudeh in v svoji domovini, kdaj pomislili j na skromnega španskega caballera, ki vas je rešil? Morda mu bo to prineslo srečo." Prenehal je, kajti čudno ganotje mu je stisnilo grlo. Nekaj trenutkov nato je s spremenjenim glasom dejal: "Jejte vendar, jejte, senora! Rekel bi, da ste kakor Lotova žena, tako leseno sedite za mizo. Morate se podpreti, da boste jutri, ko mene ne bo več, dovolj močni!" : "Ali boste zgodaj odšli, senor?" "Da, kar dovolj zgodaj. Ob zori. Toda nikar ne misliva na to! Pred seboj imava še nekaj neskrbnih ur. Ko se boste najedli, bova skupaj premislila, kaj morem storiti za vas." (Dalje prih.) PO MRTVIH VOJAKIH DOSPEL DO RANJENIH (Nadaljevanje z 1. strani) kar vojaško lopatico, s katero si fantje izkopljejo lisičje luknje. Včasih sem slišal klice ranjenih od daleč. Napotil sem se v tisto smer. Tu in tam se je nemo iztegnila roka iz lisičje luknje in mi pokazala, kam naj grem. Ranjenci so večinoma izvrstni fantje. Največkrat mi rečejo, naj najprej pomagam drugim. Eden izmed fantov je znorel, ko je zraven njega eks- jplodirala mina. Domišljal si je, da krvavi do smrti, privezal si j je pas okrog noge in tulil kar naprej za pomoč. Prej je bil | eden najboljših infanterijeev, ko je prišlo do boja, pa ni mogel prenesti in vstrajati več ka« j kor par ur."__ POSLUŠAJTE jugoslovanski radio program, ki se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. ure zjutraj preko radio postaje WGES v i Chicagi. — Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom | Kranjsko-Slovenska | Katoliška @ Jednota Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki... Posluje že 51. leto. Članstvo; 39,150 Premoženje: $5,500,000 - SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 128.43% C« hočei dobro sebi m svojim dragim, manj ee pri najboljii, poiteni in nadaohrentni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JED NOTI, kjer m lahko xavarajei a cmrtmne, rasne poškodbe, operacije, proti bolezni in onrmogintL K. S. K. JEDNOTA sprejema molke in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilja. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejie vrsta certifikata sedanje dobe od $250.00 do $5400.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov In sirot. Če ie nW Oan aH članica te mogočne in bogate katoliške podpora* organizacije, potrudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovalnini in sa vse drage podrobnosti se obrnite na oradniks in uradnice krajevnih dnikcv K. S. K. Jednote, sli pa na: j GLAVNI URAD V LASTNEM POSLOPJU 351-353 No. Chicago Street, Joiiet, Illinois Društvo ^^ sv. Jožefa gT. 1». K. S. K. J, CLEVELAND. (Codnwood) OHIO Društvo zboruje vsak tretji četrtek v meseca v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob 7:30. Ako se niste član tega največ iega društva v Ameriki, se vas opozarja, da se takoj vpišite dokler niste še prestari. ; . • V društvo se sprejemajo moški in ženske V starosti od 16. do 60. leta. V mladinski oddelek pa takoj po rojstva in do 16» Ista. Poleg izredno velikih podpor sa najmanjše prispevke, goji društvo tudi razne vrste Športa sa mladino. Predsednik John Pezdirc, 14904 Pepper Avenue, Tajnik Joseph Ferra, 444 E. 152nd St., Cleveland, Ohio. Zdravniki: Dr. Skur. dr. Pertns, dr. Stasn? in dr. Opaikar. DR. FRANK T. GRILL j ZDRAVNIK in KIRURG \ i t _ >J Stanuje in ordinira na: \ j 1858 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois j [ od 2 do ^popoldne in od 7 do 9 zvečer. — Ob sredah in ob nedeljah po dogovoru. Telefon ▼ uradu in v stanovanju CANAL 4955 -—^—^—^^^ — OOOOOOOOOOfOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC- POPRAVLJAMO m OSKRBUJEMO (REFRIGERATION SERVICE) Mi popravljamo vse vrste električne ledenice Vam očistimo motor, ga namažemo, nategnemo jermen, ure- M CA ; dimo thermostat, vse pregledamo in uredimb za samo .... ifUtvU < KEDZIE REFRIGERATOR SERVICE j 2232 So. Kedzie Avenue, -Chicago, Illinois | Pokličite telefon: Lawndale 6699 — Ponoči ali po dnevu. PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI ■ LOUIS J. ZEFRAN 1941W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN. Najboljši avtomobili sa pogrebe, krste 8n ienitovanjs Miliašks kapela na razpolago brezplačno.—CEHE ZNiKHNU Če bi bil kdo vpražal Migur-skega, ali smatra za mogoče, da bi Albina prišla k njemu, bi rekel, da je to nemogoče. V dnu svoje duše jo je pa le nekako pričakoval. Kri mu je planila k srcu in kakor v nekakšni omotici je planil skozi vrata. V predsobi si je privezovala debela, kozava dama ruto, druga dama pa je baškar stopila skozi vrata. Ko je čula za seboj korake, se je obrnila. Izpod kapuce so zažarele nepopisno vesele, svetle oči Albine, obdane od dolgih trepalnic. Mi-gurski je bil kar trd od presenečenja in ni vedela kako naj jo sprejme in kako podvori. "Jocio!" je poklicala ona, kakor ga je klical njegov oče, objela je njegov vrat in pritisnila svoje lice k njegovemu. In se je smejala in jokala. Ko je dobra pol kovnica vedela, kdo da je Albina in čemu le prišla, jo je vzela k sebi in jo imela pri sebi prav do svatbe. VI. Dobrodušni polkovnik je preskrbel dovoljenje višje o-blasti. Iz Orenburga je prišel duhovnik in poročil Migurske-?a in Albino. Gospa komandanta bataljona je bila teta, eden izmed učencev Migur-ikega je nesel sveto podobo, Brzosowski, izgnani Poljak pa le bil drug in stare j sina obenem. Albina je strašno ljubila ?vojega moža. Toda kakor se to čudno sliši: poznala ga ni. Šele po poroki ga je začela »poznavati. Seveda je našla v človeku iz mesa in krvi mnogo vsakdanjega in nepoetične-ga, česar pojava, katero si je bila prej naslikala v sanjah, hi imela. Zato pa je našla v tem naravnem človeku toliko »nostavnega in dobrega, kolikor je tega manjkalo postavi / njenih sanjah. Znanci so ji pripovedovali, kako hraber je njen mož v vojni, poznala je njegovo mirnost, ko je izgubil premoženje in prostost in si ga je predstavljala kakor poetičnega junaka. V resnici pa je bil kljub svojemu junaštvu in svoji o-gromni telesni moči — jagnje, skromno in milo, bil je zelo enostaven človek, ki se je rad dobrodušno šalil in venomer smehljal, kadar je bila pri njem. Migurski je tudi sedaj šele začel spoznavati Albino in ženo v njej. Malo je poznal ženske poprej. To pa, kar je sedaj sponal v Albini kot ženi, ga je nekako presenetilo in celo začudilo, da ne rečemo — razočaralo. Raocaralo bi ga bilo, če bi ne imel do Albine kot človeka nekega posebnega nagnenja. Albini nasproti je Čutil prijateljstvo in je bil napram njej obziren, čutil je, da te sreče ni zaslužil. No, Migurska sta bila srečna v svoji ljubezni. Ker sta se tako močno ljubila, se jima je zdelo, da sta nekako sama na svetu in da ni drugih ljudi o-krog nju, kakor da sta v zimi ,nekam zablodila v samoto. Zelo dobro je bilo, da sta imela pri sebi deklo Ludoviko, dobrodušno, suženjsko vdano go-spodičnico, ki je bila zaljubljena v vse moške na svetu. Migurska so osrečevali tudi otroci. Že po enem letu zakona je prišel na svet ljubek dečko, poldrugo leto na to pa še brhka deklica. Fantek je bil prav materi podoben. Imel je ravno takšne oči, bil je ravno tako razposajen, deklica pa je bila zdrava in lepa. Nesrečna ju je delala samo zavest, da morata živeti L. N.TOLSTOJ: ZAKAJ? ialeč od ljubljene domovine in da morata prenašati poniževalen položaj izgnancev. Ubogi Jocio, Albinin junak, je moral vsakemu ruskemu oficirju strumno salutirati, delati vaje s puško in stati na straži, obogati vsakogar brez ugovora. Poleg tega so prihajale iz Pojjske zelo žalostne novice. Skoro vsi bližnji sorodniki so bili tačas že izgnani ali pa so morali bežati v inozemstvo in pustiti Rusom vse svoje premično in nepremično premoženje. Nikakor ni bilo mogoče misliti, da bi se mogel položaj Migurškega kdaj izboljšati. Vse prošnje za pomilostitev ali vsaj za imenovanje za častnika so našle pri oblasteh gluha ušesa. r Nikolaj I. je inspiciral, zapovedoval parade, manevre, prirejal maskaradne plese in venomer švigal po Rusiji od Cugujeva v Novorosijsk, iz Pe-terburga v Moskvo, gnjavil prebivalstvo na vse možne načine. Ce ga je kdo spomnil žalostnega položaja poljskih deka-bristov v Sibiriji, se je car potrkal s pestjo po prsih, se zagledal v kak predmet in izjavil: . "Naj le ^ al je služijo. Sedaj je še vse prerano, da bi mislil na kaj drugačnega." Kakor da bi bil Vedel, da je res še prerano in vedel, kdaj bo pravi čas. Generali in njihove žene pa, ki so živeli od njegove milosti, so bili ganjeni od njegovega dalekovidnega genija. (Dalje prih.) OGLAŠAJTE V "AMER. SLOVENCU"! » Mr L — DR. JOHN J. SMETANA Pregleduje oči in predpisuje očala. — 23 let izkušnje OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenuo ITeL Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9 ^zjutrajido ^8|30 zvečer. IDR. H. M. LANCASTER ] Dentist | 2159 West Cermak Rd. | . Telefon Canal 3817 (ogel Leavitt St) | CHICAGO. ILL DR. WM. M. TULLY dr w. j. foss : -:- ZOBOZDRAVNIKA -:-Zmerne cene — Točna postrežba Od 10. A. M. do 8. P. M. 4740 S. Ashland Ave., Chicago Telefon: Yards 2148 HASTEN VICTORY VOJKA JE DALA NAŠO TOVARNO V NAJHITREJŠO PRODUKCIJO Potrebujemo ročne delavce in prevažalce, poma-gače v prejemnem oddelku in od pošiljatelje. Pomočnike pri strojih in pri topljenju kovine ter tovarniške delavce. Izkušenost ni potrebna. • Dnevno, nočno delo. Dobro delavno stanje. Dobra hrana po zmerni ceni. Med 8 A. M. in 6 P. M. DANLY MACHINE SPECIALTIES, INC. 2100 So. 52nd Avenue. Cicero, I1L Wzemite Douglas Park "L" ali West Town BUS ali poulično do tovarne.