Št. 11. V Trstu, sabota 9. junija 1877. Tečaj II. „Edinost" izhaja vsako drugo in četrto &»t)Otn vsakega mesecu in velja za Trst vse leto gl. 2 kr.— zunaj Trstu po poiti vse leto „ 2 „ 40 n n m P°,u ,etfl » 1 » 20 , . , četrt . it 70 Za oznanila, kakor tudi zn ,poslanice" se plačuje zaunvadttc triatopne vrste: 8 kr. če so tiska 1 krat 7 , , , * 2 krat 6 , • . * 3 krat Za veče črke po prostoru. Posamezne številke se dobivnjo po 7 kr. v tabakarntih v Trstu pri pusti, pod obokom tik Kalistrove 11 i še, tia Belvederu pri g. Bertolinu, V okolici: Na Opčinnli v loteriji, na Prošeku pri g. Gorjnpu, v Dar* koli pri g. Ani Takun in v Ha* /ovici pri Ani Tuš, vSkednji pri Kr. Simcin Al. Magdaleni zir. J. Ježu. Naročnina in vhi pisma nuj no pošiljajo uredništvu v Trstu. Glasilo slovenskega političnega društva tržaške okolice. „V oiihiofti jo moč* Vabilo. Politično društvo „Edinost* za tržaško okolico bode imelo drugo nedeljo 17. tega m. o 10 uri zjutraj v mestni čitalnici XV. občni zbor. Dnevni red: 1. Branje in potrdilo zapisnika zadnje* ga občnega zbora. 2. Obravna zaradi lista „Edinosti." 3. Posamezni nasveti in predlogi. Naprošeni so vsi čestiti udje, da se obilo zborovanja vdeleže, ker bode jako važno. Pri sv. Ivanu, 12. junija 1877. Odbor. TO DA.. *. Do te besede so se pletli pogovori, s katerimi je Slovan svoje stališče opisaval in oziral se v prihodnost, katera mu je zagotovljena. Pri vseh dobrih nadejali in lepih mislih bila je pristavljena zagozdna beseda, to da,... dalje govoriti se ni smelo in se ne sine, treba se je okrog ozreti, ako morda ni mej vrednimi kdo nevrednež, ki bi iškar-jotski služil svojemu namenu. Pozno 1877 letno spomladansko solnee je začelo svoje žarke huji in inočneji v slovansko lipo vpi-rati, razni vrtnarji skušajo z revnimi štor-jami in druzimi preprogami vloviti gorke solnčne žarke, da bi škodovali košati slovanski lipi, katera osenčuje krog stoječe prtlikovce in jih je po nekoliko uže davno prerastla, to da.... zavire ostanejo osramočene in neveljavne, ker jih naravna moč zavrača. Ozrimo se na naše brate Cehe ; kedo je Še toliko prebil, kako pritiska vlada nanje, poslala jim je celo generala Kolerja po Haj-novem načinu to da.... oni stoje danes na istem mestu vtrjeni v borbi za narodno pravo nepremagani in nevpogneni. Se se poskuša na razne moderne načine jih v klado stisniti, to da........... še stoje nepremakljivo ko skala v morji, v katero se grmeči valovi brez vspelm zaganjajo. Za vse preganjanje in tlačenje je ostal neizbrisljiv spomin, kateri bode v slovanski zgodovini kazal potomcem, kako si je narod slavo priboril, kako se je držal in s kakimi sovražniki je bil boj. Ta spomin pa, ko se stvar na bolje obrne, zarodi tudi zavest, to da............. ne bo se moralo Slovanom očitati, da, so zatiralci ali celo nepravični grozoviteži, naučili so se od zatiralcev prejšnjih časov, in ako se bode tako orožje rabilo, kakoršno so oni rabili, ne bode to krivica, to da.... Na Kranjskem, v deželi sredi Slovenije, pase so tevtonski ris predrzno mej mirnimi čedami, to da.... Slovenec je le zatiran, moč se rabi pred pravico, to nam je pokazala briška volitev kupčijške zbornice in čarovni ples, v katerem so se vrtele vse osobe na Kranjskem, ktere pihljaj orlove perute hladi, to da.... osramoti se tudi nepošteno orožje, izdajice in renegatje, katerih se prav na Kranskim ne manjka, obleko zopet staro obleko, ali brtz veljave, cenil bo narod stanovitne značaje toliko mej uradniki, kolikor mej učitelji. Vže zdaj bi se dalo z energijo nekaj napraviti, nemčursko ozidje bi se razvalilo v prah, to da.... ščaso-ma popadajo zad nji stebri in stali bodo razvaline, kakoršne z opazuje narod še dan denes po več krajih Slovenije, ktere ozna-n u jejo nekdajno krutost in tiraustvo, bile so mogočne trdnjave tistega stoletja, ali danes so le še podrtija in še ta zgine, enako propade nemčurstvo na Kranjskem, to da.... treba bode delati, da se stare glava škodljivemu mrčesu, ki vjeda v zdravo naše telo. Na jugu se izvršava štiristolctna želja zatirane raje, naših bratov ; madžarska vročina se je ohladila, rožljali so se sabljo in strašili vse vprek, napihovali se enako žabi v bazni, to da..,, prihrul je severni veter, da se je vse poskrilo; Madžarom je srce v hlače palo, honvedi, metraleze in bog ve kako orožje so na papirji proglaševali, vse je na mestu in hudomušni Madžar je ostal.... strašilo v prosu. Ni še konca, Madžarom ima priti še druga doba, ko pade Turčija britkej osodi v roke, ko se s zemljevida Evrope zbriše turško barbarstvo, pritisne tudi prijatelje Turčije enaka osoda, to da.„. In ako v zatuhlej tamnici veni pošteno srbsko srce Dr. Miletiča, ako je po madžarski krutosti Kasapinovič v ječo vržen bil, ž njim najodličneji narodnjaki, to ne koristi madžarski vladi, ktera je vdarjena z slepoto, to koristi le Slovanstvu, ki bode kasneje sodilo zatiralca s tribune v svojej zmagi in slavi. Mi Slovani, zlasti Slovenci, bili bi vže davno potrti in mitična stvar, to da.... in od tod pričakujemo tudi daljšega zavetja. Ako se ozremo na jgg in gledamo zgodovino in statistiko žrtev, sinetno z veseljem vskliknoti: Tekla jo kri in bode še tekla za svobodo in spirala črni uiadež na belej sliki Slovanstva, proti všej sili nemčurstva in madžarskega sorodstva, to da.... Rliža se osodepolni č»s, v kterem bode Avstrija pritirana do propada, ako bode madžarsko šepetanje poslušala in hodila po trohnelem mostu v zlati grad iluzij, to da.... še je pri dvoru visoka oseba, ki previdi vso situacijo in gotovo kljubu vsem pritiskom od madžarske in protislovanske svojati, zmaga in reši dvanajsto uro pogube državo. Slovanov v Avstriji so se začeli bati bolj od kedaj, vse obrača oči na jug z zahvalo ruskemu narodu, da je v Bili pritekel na pomoč zatiranim bratom. Koliko solznih oči se je na sever obrnolo, ko je zmedena diplomacija stvar zavlačevala, koliko srčnih zdihljajev se je iz teških prs odtrgalo, našli so posluh, beseda je postala meso, čez Donavo švigajo bliski, v Crnejgori odmevajo od pečin gromi pušk, lesketa se hanžar v krepki roki, ki je v lunnem svitu prisegala osvetiti kri svojih bratov. Truma orlov se podi po sinjej višavi, pod njimi svetijo se rudeča turška pokrivala, njih rop, to vedo to jim je dala narava, njih starci so to v gnezda prinesli, mladiči zopet dalje in tako bode zdaj izvršeno, Tuiške države v Evropi je konec, še hočejo izvršetek nekteri zavirati, to da.... Slovani v Avstriji spremljamo svoje brate povsod na krvaven potu, našega čuta ne more konfiscirati noben državni pravdnik, želimo jim zmago na zmago, ker to vkrepi tudi ubogo Avstrijo in nam zagotovi pod Habsburškim žezlom srečno in svobodno živenje. Morda bi se bilo to vže vse vres-nicilo, SIc vencem bi se ne vrivala nemščina, šole bi bile na narodni podlogi, kupčija in obrtnija bi cveteli, ne bila bi Laibacberica polna dražb posestev ubogega kmeta, ne bilo bi cel koledar izdaj ic, morda bi bil Dežman prvi komedjant v narodnem gledišči, to da.... To daj ker siuo bili Slovenci vedno le na steno pritiskani, razkosani, nevedni in zaspani, moramo to vse zopet popraviti, delati na vse načine leto na leto vspešneje. Turski prijatelji: nemčurji, luhoni in mad-žaroni pa naj izvedo, da pride po dežji 8olnce, ki ogreva narodno zavest, močno drevo, mrsesi mu ne morejo več škodovati, niti ni nemčurska suša. Slovenec bodi vesel, raduj se dobe, ki ti prežene črne oblake tužnega robovanja, to da ne zabi onih, ki so vzeli stvar v roke, onih severnih bratov, ki svetijo z ljubeznijo do naroda, brat z bratom v slovanski vzajemnosti. 7o da ..........Bog jih živi! MIRIDITJE. II. V dokaz, da so Miriditje vedno svoj značaj ohranili, navajamo tu samo eno do-godbo, kakoršnih bi liziko sto navedli. Več Miriditov gre nekega večera 2 škadarskega bazarja (trga) proti domu; zunaj mesta najdejo na nekem drevesu blizu turške inoseje truplo nekega frančiškana. Več mladih Turkov, kateri so imeli izlet v bližno okolico, srečalo je, ko so se vračali v Škadar, starega frančiškana in so ga za šalo umorili in obesli. Miriditje so ga z dreves* sneli ter spodobno zakopali. Tri dni potem ni sel noben v Skadar na bazar. Četvrto jutro so Turki našli na istem mestu obešenega turškega popa one mošeje, kder je bil frančiškan umorjen, vrata so bila razbita in tnošeja onesnažena, ko pa oči dvignejo, zapazijo na hodniku visokega minareta drugega popa, ali ne kakor po navadi, da bi verne Turke h molitvi klical, ampak imel je veliko pipo ter pil tobak, kar je zopet omadeževalo inošejo. Turci kličejo 111 ga karajo, ali on se ne meni, zdaj gredo nekateri na visoki minaret in o vrag! — ko so ga ugrabili, bil je prasec, najnasprot-niša ž val koranu, oblečen v popovo obleko, kar je zopet skrunilo svetost turške mošeje. Tako so Miriditje maščevali svojega misijom* rja. Kedor hoče njih zgodovino poznati, mora preiskati politične stvari ob času padca rimskega cesarstva in nastopa Karola ve-licega, pod kateri in se je plemstvo razširilo in utrdilo. Miriditje so razdeljeni v pet okrajev, po albaneško (bairak). Na čelu vsakega bairaka sta dva načelnika, katera v vojni nosita zastavo ter je eden iztnej obeh h krati vojvoda in zastavničar. Prvi in starši je tudi sodnik svojega okraja, ter predseduje raznim skupščinam, katere so sestavljena iz gospodarjev odličniših družin, ki so gosposki stati. Vojvodska in barjaktarska čist je de-dinska pravica tako, da jo za očeti pode-dovajo njih sinovi. Ako bi ne imel umrli sina, komer bi svojo mesto zapustil, pride na njegovo mesto najstarši mož iz rodovine. Gospod vseh petih okrajev pa je knez, katerega zovejo kapitan, on je čuvar vseh pravic in previlegij, ter najvišji vrhovni poveljnih armadi. Miriditje nemajo pisanega, ali tiskanega zakonika, oni iuiajo ustmeno postavo- dajstvo, kateremu pravijo kanut ter si od roda do roda dalje ohranijo avoje ustmene zakone. Ako bi zgodovinarji njih zakon in običaj studirali, primerili bi ga nekdanjim Longobardom. Njih šege so še podobne azi-jaskim narodom, a katoliška vera jih je vže precej premenila. Vsi Miriditje so katoličani in pri vsem prizadevanji duhovščine je ostalo njih me-jusobno kaznovanje časi divje. Da se Slovenci v tem važnem času seznanimo s južnimi našimi brati, ker doslej ni take prilike bilo, hočemo navesti njih družinsko živenje. Žena je pri Miriditih skoraj do živali ponižana, ona mora vsa teška dela v hiši in zunaj hiše opravljati, ona ne sme k drugim v hiši sesti, ko ni moža ali sina vpričo. Ilči je največji zaklad roditeljem, drže jo na domu, dokler le morejo; kedor jo hoče za ženo vzeti, treba je, da jo tako rekoč kupi, tu ima denar prednost. Ko jo pa v hišo pripelje, osvoji si jo kakor sužnjo in tako tudi nje otroci. Tudi jim zakon ne prepoveduje imeti več žen, ako bratu brat umrje, podeduje on po njem z drugim tudi njegovo ženo; ako je nje oče ne vzame k sebi, služi bratu umrlega moža ko priležntca Ver je tej v vsem popolnem enaka. Tudi se nahajajo oženjeni, ki odkupijo od kukega ubogega ali skopega človeka hči in je v svojo hišo pripeljejo i drug zopet odpelje komu druzemu ženo, a ne da bi se od svoje ločil; enako odpeljejo hčere in žene vsi oni mladeniči, kateri so ubogi, ker ne morejo se svojo doto žene dobiti. Ker njih zakou mnogoženstvo ne za-branja pridiga duhovščina vedno proti tej napaki ali vse nič ne pomaga, večkrat ta-cega človeka prekolnejo in iz katoliške cerkve pahnejo, ali to si navadno malo h srcu vzame, dokler ne pride smrtni čas. Ko se mu smrt bliža, povrne se vsak zopet k veri, vsak kliče duhovnika, ki v sili priteče, da ga previdi z sv. zakramenti in mu tako podpise veljavni popotni list na drugi svet. Največja sramota je za družino, ako umre iz cerkve pahneni, ker ga ne pokopljejo na navadno pokopališče, Miriditje imajo tacega za neumrlega in mej njimi vlada trdna vera, da se tak ponoči iz groba vrača in hodi po hišah otrokom kri pit. Ni sko-lovi pastirski listi, niti ni pridige jih od te vraže ne odvrnejo; tacega mrtveca izkopljejo, srce iz njega vzamejo ter ga z ostrim železom v zemljo pribijejo, da se ne bode 1110 • gel več iz jame vračati. Žalostna je ta zgodovina, ali treba jo je zabilježiti, ker je naui iz zauesljivega vira podana; bil je namreč te dni v Trstu mlad duhovnik na potu v misjonsko semenišče v Verono, on je Dalmatin z imenom Pavlevič, ki je pri Miriditih dalje časa bil. Pravil je, da je v tamošnjih gorah ta vraža tako vtrje-na, da večkrat celo duhovniki in menihi pri izkopavanji mrliča pristujejo in so priča kanibalske surovosti. -- Dopisi. Iz Barkovlj 3. junija. Korist dohoda državnih poslancev. Nihče ne bode dvomil, da je bil pohod državnih poslancev le memogrede, kajti prave študije so se le tam delale, kjer se kaj umetnega vidi, namreč v ladjedelnici in novej luki. Obedi in veselice niso za študije slabih časov, kjer šampanjec teče in se torte vrsti1, tam ni pomanjkanja in siromaštva. Kaj, ako bi se bili visoki gosti potrudili v okolico gledat delo in muke kmeta, ako bi se bili potrudili v siromašna stanovanja ubogih delalcev, v ekonomične kuhinje, kako se tam je, da si prihrani ubogi delalec za stanovanje in za druge družinske potrebe. Kaj veljavno bi bilo, ako bi si bili nekateri visoki gostje dali pretolmačiti „La Verita" ter pokukali nekoliko v počeno kolibo, ako bi jim kedo moral pojasniti knjige in zapisnike magistrata. Vse to bi bilo jako koristilo. Zagotovljeni pa smemo biti, da se oi strani poslancev ni vse verjelo, kar so jim nekateri gospodje na uho trobili. Kedo da je najbolje študiral zadeve Trsta in okolice, to so bili prav slovenski poslanci in vrli naš g. Nabergoj si jo v tej stvari največ prizadeval, da je pokazal z gospodom Pfeiferjem dvornemu svetovalcu g. K.... ki je tudi referent v davkarskih stvareh, pusti Kras, ki ga tržaški okoličan potom na obrazu obdeluje. Razložil mu je, v katere razrede je zemlja cenjena, to je naredilo velik vtis na dvornega svetovalca, čudil se je in majal z glavo, da se od tako pustih krajev davek plačuje, zdelo se mu je neverjetno. Tukaj se izgledujte, okoličani, koga ste za poslanca zbrali, kako se on trudi za vaše koristi, noben laški meščan ne bil tega bi storil, odprite oči vi, Križani, naj vam padejo lupine raz glavo, spoštujte moža bolje nego ste ga do sedaj, ko ste pos'ušali vse vrste zakotnih pisačev raji, nego domačega poštenjaka. Bil bi morda Palese ali dr. Benko kaj za vas storil ? imate li kaka dela od teh pokazati? ničesa, g. Nabergoj pa je za vas mnogo storil in še bode, za to, ker ima srce za okolico. Da je g. Nabergoj povabil dvornega svetovalca na Kras, to ima velik pomen temveč, ker se bode začela v državnem zboru obravnava o davkih. K takemu pohodu čestitamo mi gg. Nabergoju, Pfeiferju in dvornemu svetovalcu, da so pogledali v istini v reve in nadloge tržaške okolice, ter da bodo zagovarjali v državnem zboru naše koristi. Zakličemo tedaj za dobro misel in vspešuo idejo g. Nabergoju na mnogaje leta zii'io !!! V Hojami dne 6. junija. Petje pripomore najbolj k vzajemnosti in izobraženosti, to trdijo sami Nemci, ki so se s petjem začeli spoznavati in družiti. Naša tržaška okolica je jako bogata s pevci, lahko je ponosna, da ima stotine izšolanih pevcev, krepke in čiste glasove, kar se je Nabrežini skazalo. Ker je potreba, da pevec I vedno le potrebne primerne napeve dobiva, zato, okoliški pevci, je treba, da stopite v pevsko društvo Slavec v Gorici, ono skrbi za dobre napeve in izobraženje v petji. Ker je labonski tržaški magistrat prepovedal učiteljem podučevati slovensko petje, treba bo proti magistratu drugače postopati. Kakor vem iz ust nekega prijatelja, bili so nekateri Barkovljani razžaljeni zarad neke notice v zadnjej „Edinosti," ko jih nekdo poživlja, naj se za petje potegnejo. To je čudno, samo cerkveno petje ne zadostuje, ali se bode zunaj cerkve tudi maša pela, kali ? pevci pa se gotovo ne bodo samo cerkvenega petja učili, oni zgube veselje, ako se jim bodo kratile narodne pesmi. Ako nečete Barkovljani ničesa storiti, to nij prav ; v drugih krajih se uže možje za to potegnejo, da bodo učitelji smeli slovensko petje podučevati. ----- Politični pregled. Češki državni poslanci, ki se pa državnega zbora ne vdeležujejo, ker ga nemajo za postavnega, poslali so liusoin zahvalno pismo zato, ker je ruski narod prevzel presi a vno nalogo, da se osvobode Slovani na Turškem. Vse češke liste, kateri so to pismo priobčili, konfiscirala je vlada in može, kateri so to p'smo podipisali, izvlasti dr. Rie-gerja, ki je pismo sestavil, dolže velike izdaje. Dunajski in madžarski časniki, ki so tudi to pismo prinesli, nijso bili konfiscirani. Iz tega se vidi, da se Nemcem i Madžarom meri z drugo mero, nego Slovanom. Madžari zdaj divjajo zoper Rumunce, ker drže z liusi v rusko-turškej vojni, a ne s Turki, kakor Madžari. Madžarsko divjanje bode imelo kratke noge; Madžare zasmehuje uže ves izobraženi svet, kar so sejali, to bodo želi i žetev je blizu. . Crnogorci so zopet v bojih s Turki, na dveh mestih so se uže dobro sprejeli, nij še natanjko znano, kako srečo so imeli, ker so poročila jako različna. Ruski car je prišel 6. t. m. zjutraj k podonavski vojski v Ploešti, ki ima sedaj takoj udariti čez Donavo na Turke. V kratkem bomo tedaj čuli o velicih bojih na bulgarskej zemlji; trdno upamo, da bodo v slavo ruskemu orožju iii v svobodo bulgarskemu narodu. V Aziji so Rusi vzeli Turkom uže veliko zemlje mej Perzijo in Ornim morjem; v rokah imajo uže trdnjavi Ardahan in Ba-jezid, najmočnejšo trdnjavo Kars so obsuli i zaprli s 35,000 vojske, glavna ruska armada pa podi proti Erzerumu Muktar pašo, ki se, *ia obeh krilih tepen, ne more več braniti ter je v nevarnosti, da mu Rusi pridejo za hrbet, odrežejo ga od Erzeruma in ugonobi. Rusi tedaj povsod dobro napredujejo i vse kaže, da turške armade kmalu vržejo iz dežel, v katerih sedaj stoje. Za Erivanoin in Balkanom se dela beli dan. Na Francoskem zelo vre, ker je Mac-Mahon, republiki prvosednik, razpustil do- sedanje republikansko ministerstvo, ter si izvolil take ministre, ki republiki nijso posebni prijatelji. Bati se je, da v Pariso poči vstaja. 3. t. m. je papež sloresno obhajal petdeseto obletnico svojega škofovanja; tacega praznika in godu doslej še nobeden na svetu nij učakal; ljudstva je prišlo ta dan v Rim sila veliko z vsega katoliškega sveta, telegramov je dobil katoliški glavar veliko tisoč ter je vsem odgovoril. — Laški kralj pa je prav ta dan napravil tudi v Rimu veliko vojaško parado ter praznoval rojstvo laškega statuta. Mi sicer prav nič nemamo zoper to poslednje praznovanje, vendar mislimo, da bi pametnejše bilo, da si je kralj drug dan zanje zbral i se tako ognol demonstraciji, katera nij bila na pravem mestu. Dostavek. — Ko je bil ta pregled uže tiskan, dospeli so telegrami iz Kotara i četinj, da so Crnogorci turško vojsko popolnem zmagali i da imajo uže v rokah pet trdnjav, ki branijo Nikšič, turški posidka je ujeta, Nikšič sam se mora vsak čas udati, ali pa pasti. Turkov je padlo nad 2000, Črnogorcev okoli 600. Crnogorci so v resnici junaci, svet se jim čudi ter jih spoštuje. Tak narod ima veliko bodočnost. --- Domače stvari. ° Znamenje časa. Ako bi se Avstrija v vojno zapletla, Italija bi precej segla po tem, po čemer vže davno hrepeni. Friulski listi pišejo, da so zapazili komandanta tržaških vojakov generala Wurtemberga, kteri je celo avstrijsko mejo in vazneje kraje pregledal. Tudi je prestopil mejo in hodil po Laškem krog Vidma in Atemisa, kjer bivajo na gorah Slovenci. Kaj to pomenja, to znamo. " Došlo je z Lloydovim parnikom iz Carigrada nekaj turških velikašev in Angležev, več družin, ki obilo zapuščajo turško stolico, mej temi sta bila tudi črnogorska vojvoda gg. Matanovič in Kraljevič in knje-žev tajnik pop dr. Ivo Sundečič. " Kompanija vojakov ženirjev je šla v Lošin, da z dinamitom zruši staro trdnjavico, potem pa odpotujejo v Dalmacijo. * Železnica skoz Opčine v Ajdovščino. Inženerja Margoni Schmidt in naš rojak Zivic sta zučela delati tehnične priprave za to železnico, katera bi do Opčin šla iz Rojana po hribu na železni vrvi in od tod po ravnem potu v Ajdovščino, mi hočemo o tem koristnem podvzetji še spregovoriti. " Magistratom uradniki v blatu, tako piše lokalni laški list, kteri odkriva umazano gospodarstvo tržaškega magistrata. Sramotno je, da se citirani doktorji ne oglase pri deželni sodnji, da jih urednik S. Marko tako neusmiljeno biča. Tržaška okolica, katera na leto znosi mnogo krvavih žuljev v mestno blagajnico, ima vzrok to stvar iz pravega stališča v pretres jemati. Okoličani, ko prosti kmetje, majo z glavo, da se upa krvavo zasluženi denar takemu predatojništvu. Kaj je Dr. Piciola, Kavacani e tutti tjaanti, to smo čitali v listu : „La Veritfc." Vi magistratovi gospodje in laški ma-liki, zakaj se ne oglasite pri sodniji zoper urednika časnika „Verita,« zukaj se puščate tako sramotno po blatu valjati od enega samega Človeka? ali nemate več poštenja in značaja, da bi mu pred očito sodbo v obraz pogledali? to tirjamo okoličani, to tirja naravno pravo in značaj. Kaj pa vi, g. župan, načelnik občini, zakaj ne daste vse zamotane štrene v roke državnemu pravdništvu, da bi jo v zadovoljnost ne le tržaškej občini, temveč daleč čez okolične meje sosednemu narodu rešil, kteri z nami zatiranimi tržaškimi Slovenci enako čuti. Dokler stvar le privatna ostane in se javno ne reši, ne bode tržaška občina sploh in posebno tržaška okolica imela nobenega spoštovanja do občinskega predstojništva. Mi se upiramo tukaj na list „La Ve-ritfc* in na splošno željo naših okoličanov, ter poživljamo županstvo, da so stvar, ki je kakor črni madež na beli sliki, očisti in se narodu pokaže prava stran v pravej obliki. Naši okoliški poslanci, tako tipamo, pri priliki svoj glas povzdignejo ter bodo tir-jali pojašnjenja. Konečno pa vprašamo, kako sme biti občinski denar subvencija listu, ki služi stranki, katera je ne le protiavstrij-ska, temveč tudi tako nepriljubna, da je čas, da odstopi z sramotnega odra, kamor jo je „La Verita" in nje urednik postavil. Ako se pa to ne zgodi, utegno nastati nemiri in celo nevarne reči, kakor se je to uže pripetilo 14. p. m. ko je nek učitelj, urednika lista „La Veritatt na ulici opo-ludne napadel, v lep izgled luškej kulturi, katero nam okoličanom vsiljujejo mestni očetje, ° Spoden iz Trsta in Avstrije je bil te dni urednik ultralahonskega lista „II Nuovo Tergesteo« II. Soliani od policije, čas je, da enkrat začne vlada trebiti laške rovarje, katerih je še dosti ki le proti Avstriji delajo, ako n-i bode o tem ostra, nastane se huje z lahonsko propagando. * Izjava. Mnogokrat smo pozabili naznaniti, da se je politično društvo „Edinost* z Skedenjci popolnem spravilo in da vlada uajlepša sloga mej njimi in političnim društvom, katerega sej se jako marljivo vdeležujejo. * Znamenje časa. Tudi v Trst je došlo povelje, da se ne sme orožje po morji izvaževati, mislimo, da je to za Grško namenjeno, to da to ne bode zaviralo Grkov udariti na Turka kadar bodo pripravljeni. * Za pribegle v Avstrijo napravi spoštovana igralka gospica Elvira Kent prve dni meseca julija, velik koncert, pri kterem bodo sodelovali razni umetniki, mi priporočamo, da se vdeleže vsi Slovani v Trstu dobrodelnega koncerta. * Rimskih romarjev je bilo minoli teden na tisoče v Trstu, videli smo razne narode in vse stanove. w Razširjenje Trsta v okolico je ena glavnih točk deželnega in mestnega zbora. Prav zdaj je sla prošnja na ministra notranjih oprav, da bi cesar dotično postavo potrdil. Mislimo, da ne bode nič, na okoliška tla se mesto ne bo širilo na škodo okoličanom. Hermet in vsi njegovi pristaši naj za-sipljejo morje in tam se mesto lahko siri do Benedk. * Nek poljski kanonik, kteri je iz Kima popotoval skoz Trst, spomnil se je na parobrodu, da je v Bcnedkah pozabil pod blazino na postelji zlati križ in verižico in druge dragocenosti, brzoj a vil je to v Be-nedke v gostilnico, kjer je prenočil, ali odgovorili so, da niso ničesa našli ? ° Demonstracijo so napravili v nedeljo pred laškem konsulom vroči mladenci Jaške ali labonske stranke, v spomin statuta nekdaj nega Piemonta in proti papeževi petdesetletnici. ° Ivail steska, po rodu Ceh, odgovorni urednik „Triester Zeitung" in mnogo let faktor Llojdove tiskarnice, je v Celovcu umrl, kamor je bil šel j bil je pošten Slovan, bodi mu zemljica lahka. ° \ morje je skočil nek brivec, dva mornarja sta ga izvlekla iz morja, domač prepir je bil vzrok. * V morje je skočil v saboto nek krojač, dva gospoda, ko sta na sprehod šla, izlekla sta ga in spravila v blaznico. ° Iz morja so v sredo zopet izvlekli v Milah poleg Trsta utonenega 32 letnega človeka, kako je v morje prišel, to se še ne ve. * Na ključu San Karlo so našli vtonenega gospoda, kakor se je potem zvedelo, bil je neki natakar iz Benedk, ki je v Trstu v revščini brez pomoči živel in sam v morje skočil. w Ustrelil se je minolo nedeljo v Kopru stotnik lovskega batalijona, denarne razmere so ga k samoumoru silile. " Upapolna mladež. V ponedeljek se je predstavil v mestni bolnici 12 letni šolar zaboden v hrbet od svojega učenca z nožem ; to se le v Trstu godi.