11. štev. V Kranju, dne 14. marca 1908. IX. leto. GORENJEC Političen in gospodarslg list. Stane sa Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po poŠti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za druge države stane 5*60 K. Posamezna številka po 10 vin. — Na narocbe brez istodobne vpoiiljatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in uprav-ništvo je na pristavi gosp. K. Floriana v «Zvezdi». Izhaja vsako soboto = zvečer ■ Inserati se računajo sa celo stran 60 K, za pol strani 80 K, sa četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., de se tiska enkrat, za večkrat znaten popust — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Slovenci! Sinovi malega naroda smo. Naš mali narod jc od vseh strani obkoljen od mogočnih sosedov, ki ga z vsemi dopustnimi in nedopustnimi sredstvi skušajo uničili narodno in politično. Ker se nam kratijo najprimitivnejše narodne in kulturne pravice, morali smo v svrho obrambe poseči po samopomoči in uvesti najraznovrstnejši narodni davek. Ker smo mal narod, nase narodne in kulturne potrebe pa velike, je naš narodni davek tudi izredno velik. Smelo smemo trditi, da se pri nobenem drugem narodu ne plačuje toliko narodnega davka, kakor pri nas Slovencih. Ker pa zmagujemo ta ogromni narodni davek, je dokaz, da smo Slovenci požrtvovalni in da imamo pravico do otsioja. Pozabiti pa ne smemo, da se da za narodne in kulturne potrebe veliko doseči potom narodno odločne pehtike. Ako bodemo pri volitvah v razne zastopa volili vedno iskrene in požrtvovalne slovenske može, potem smo lahko prepričani, da bodo izvoljeni zastopniki vedno in povsod zastavili vse svoje moči za narodne, kulturne in politične potrebe in za napredek milega slovenskega naroda. Izkušnje nas pa uče, da srečen izid volitev ni zavisen samo od navdušenosti posameznih volilcev za sveto slovensko stvar, temveč tudi od raznih drugih činiteljev. Žalibog se nahaja namreč med nami Slovenci vedno veliko preveč narodnih rulačiiežev, katere je ob času volitev treba šele pripraviti do tega, da se zavedo svojih narodnih dolžnosti, Mej volitvami je treba delovati od mesta do mesta, od sela do sela, od volilca do volilca. Tako delovanje pa ne zahteva samo mnogo časa, temveč tudi mnogo, mnogo denarnih žrtev, katerih posamezniki nikakor ne morejo zmagovati. To delovanje se pa ne more in tudi ne sme omejevati zgolj na volilni čas, temveč se mora raztezati na nepretrgano politično probujo in vzgojo našega slovenskega naroda vobče in volilcev posebej. To pa zahteva še večjih gmotnih žrtev. Ako hoče torej ona politična stranka na Kranjskem, na katere trobojnem praporu sta zapisani zlati besedi: »Narodnost in napredek*, politično probuditi in vzgojiti mili naš slovenski narod in slovensko volilstvo, ako hoče za časa volitev iz-vojevati slovenski misli častne zmage, potem je treba, da ima vedno na razpolago tudi narodno zakladnico, iz katere lahko črpa vsak čas gmotna sredstva za nastale politične potrebe. Z eno besedo: ustanoviti si moramo narodni sklad, v katerega naj se stekajo rodoljubni prispevki vseh narodno iu napredno čutečih Slovencev. Prispevki naj bodo neizsiljeni in prostovoljni, letni, mesečni, tedenski ali prilični. Prispevki naj se ne omejujejo na nobeno določeno visokost. Vsak, tudi najmanjši prispevek naj bo dobrodošel, ker se nikomur ne sme zabraniti, da ne bi žrtvoval po svojih močth za one svetinje, ki so mu najdražje. Spominjajmo se pri tem pregovora: «Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača.* Kdor pa more po svojih razmerah več prispevati, naj pa več prispeva. , Potreba takega narodnega sklada se je kazala vedno, posebno pa še pri vsaki volitvi, n. pr. pri lanski državnozborski in pri letošnjih deželnozborskih volitvah. Bridko smo čutili posebno pri zadnjih deželnozborskih volitvah, da nimamo narodnega sklada. Danes vemo dobro, da ne bi bila naša lepa Bela Krajina zastopana v deželnem zboru nikdar po pristašu klerikalne stranke, da bi bile v tem slučaju politične razmere v tem zastopu bistveno drugačne, da bi bili že a priori izključeni vsi poskusi umetnim potom rešiti nemštvu krivično politično veljavo v naši deželi, ako bi bila narodno* napredna stranka mogla ob času teh volitev razpolagati z narodnim skladom. Slovenci 1 Učimo se iz tega dejstva in pripravimo se pravočasno za bodočnost. Ustanovimo si torej narodni skled in prispevajmo vanj vsak po svoji moči. Agitirajmo zanj tudi pri vseh somišljenikih i V vsakem slovenskem mestu in v vsakem večjem slovenskem kraju naj se ustanove krožki, ki bodo pobirali prispevke za narodni fklnd. Na delo torej, zavedni Slovenci! Vaše delo Vam bo rodilo tisočeren sad. V Ljubljani, dne 9. marca 1908. »Slovensko društvo* v Ljubljani. jrTzibite Ciril-jMiiOvC talk! PODLISTEK. Staroslovenskl grobovi v Bohinju. Spisal dr. V. Šmid. Med narodom v bohinjski Srednji vasi se je od roda do roda obranilo ustno sporočilo, da so na malem obronku južaozahodno od vasi na «Po-d6ncah»*) v prejšnjih časih pokopavali ajde, severovzhodno nad vasjo na terasi na « Žalah* pa kristjane. Jedro tradicije je bilo resnično; na obeh krajih sem odkril staroslovenske grobove. Na Podoncah je več posestnikov kopalo pesek za stavbo hiš; pri tej priliki so raznesli več okostnjakov, ne da bi se bili natančneje pobrigali za priložke. Od vsega grobja je ostalo le dvoje grobov; le-ta sta imela karakteristične starine slovenskih grobov. Večje grobišče je bilo na 2alah, kjer že ime razodeva nekdanje pokopališče. Razen treh grobov, ki jih je našel posestnik Janez Oblak pri kopanju peska, sem odkril še triindvajset moških, ženskih in otroških grobov. Mrtveci so bili obrnjeni proti vzhodu, z malo deklinacijo proti severu. Ležali so na pesku, eni manj, drugi bolj globoko. Kolikor se da iz malih ostankov lesa presoditi, so pokrivali umrle v grobu s smrekovimi deskami, da ni gruda padala naravnost nanje. • Ime je nastalo ii «Pod6lnice». Primerjaj glasoelovne Ponca >» Poldniea. Grobni pnložki svedočijo, da so ondi bivajoči Slovenci imeli bolj skromno lepotičje. Oblačili so se v platno, ki je precej finih niti; pridelovali in tkali so ga najbrže sami. Njih navadni okras so bili bronasti ah srebrni obsenčniki (odprti obročki ob sencéb), ki imajo konce zavite v podobi kljukice ali črke S, zlasti zadnji so karakteristični za slovanske grobove. Nosili so jih na majhnih usnjenih ali platnenih zankah prišite na širšem platnenem traku, ki so ga privezali čez čelo, tako da so jim obsenčniki viseli ravno ob senčen nad ušesi. Ob senc ni ko v so nosili po dvoje, troje in celo Četvero na eni strani. Poleg tenkih obročkov, ki so bili včasi okrašeni s steklenimi koraldami, so nosili semintja tudi srebrne, pri katerih je bil spodnji del razširjen v podobi polumeseca in okrašen z geometričnimi ornamenti. Premožnejši so si spe* njali obleko na prsih ali na pasu z okroglimi bakrenimi, tuitam celo pozlačenimi zaponami, na katerih je reliefno upodobljena panterju podobna žival. Globine reliefa so zalite z zelenim ali umazano belim emajlom (émail champlevé). Dekleta so nosila nize raznobarvnih steklenih korald okoli vratu. Orožja se ni našlo v grobih ; le majhni noži, ki so tičali c usnjenih nožnicah, so bili položeni ob levo stegno; shranjevali so jih bržčas v žepu ali torbici, pripeti ob pas. Ker so ta grobišča majhnega obsega in je v Bohinju dvoje malih grobelj samo deset minut vsaksebi oddaljenih, smemo sklepati, da so posamezne zadruge imele svoja pokopališča. Kranjci! Jutri je prijateljski Zatorej pohitite vsi v Izven Bohinja se nahajajo staroslovenski grobovi še na Bledu, v Komendi, Mengšu, Črnomlju i a na Sveti gori pri Litiji. Iz blejskih grobov so posebno znameniti obsenčniki, na katerih je natak-njenih več steklenih korald in obešenih več drobnih bronastih verižic Na eni okrogli železni in z bakrom prevlečeni zaponi je upodobljen barbarski kentaver z lokom in pšico. Blejske lončene posode kažejo značilno staroslovensko ornamentiko, namrel valovito črto, ki je v rabi kot okras še dandanes ne samo na slovenskih lončenih izdelkih, ampak tudi na posodah drugih slovanskih rodov. Mengeško (in komenško) grobišče ima precejšnje število polumesečno oblikovanih obseuft-nikov; na njih je upodobljena in s emajlom obložena žival, ki se nahaja tudi na eni zaponi, poleg tega arabeske in križ na obsenčnikih in zaponah. Izredno krasna je steklena, pestrobarvna milleflorna posoda (del), dragoceno delo beneških rok, kjer se je tradicija starorimske obrti ohranila neskaljena navzlic viharjem ob preseljevanju narodov. Pri črnomaljskih grobovih je najbolj znamenito, da so mrliče sežigali in pepel shranjevali v lončenih žarah. OkoU žar so polagali priložke, bakrene, z zarezami okrašene zapestnice in obsenfl« nike, ki fmajo v okras obešene nekake zvončke, Podobne obeske in nakit dobimo tudi po drugih vzhodnoalpskjh deželah, tako v Kettlachu pri Glognici na Nižjem Avstrijskem, v Hohenbergu, Krunglu in Strassenglu na Štajerskem, Pero vi pri Beljaku, Fiaschbergu in Grabštanju na Koroškem, sestanek z Ločanil Škofjo Loko! In kaj sedaj? h. Julij Caesar pravi o Galih, da imajo slabo navado, da hrepene vedno po kaki preme tubi. Bil je dober opazovalec ali slab psiholog. Ta navada nima na sebi nič slabega, ni pa posebno svojslvo starih Galov, ampak svojstvo ljudske duše sploh in tudi slovenske. Omenili smo že, da klerikalna stranka črpa svojo moč iz misticizma in organizacije katoliške cerkve. To sta dva faktorja, ki pri sedanjem kulturnem stanju našega ljudstva zadostujeta, da vzdrži ta politično stranko na površju in ji pridobita tudi vspehov. Kljub temu pa je znala klerikalna stranka mnogo bolj nego napredna vstrezati, oziroma izrabljati to hrepenenje ljudske duše po nofolarijah. Skoro vsakega polleta je vrgla masam nekaj peska v 06: najprej je bila katoliško-na-rodna, potem krščansko-socijalna in danes je slovenska ljudska stranka. Kakor dobi dekle za velik praznik novo obleko, tako je dobilo naše dobro ljudstvo vsako leto vsaj nekaj za oči in za uho. Na ves glas pa vpijejo trobila te stranke danna-dan: Mi smo demokratje, mi smo ljudska stranka, mi smo sa ljudske koristi. Najbolj glasno se je vpilo takrat, ko je stranka po obstrukciji v deželnem zboru vlekla našemu kmetu kožo raz život Mi ne želimo, da bi glasila napredne stranke zašla v to šarlatanstvo, a vendar menimo, da napredna stranka preveč računa na moč idej: beremo, da ne bo prej miru, da bodo pobiti in poklani vsi na-predojaki. In v tej liniji gibljejo se vse škofove izjave. Ali je škof že kdaj preganjal ali le posvaril kakega hujikajočega kaplana, ki je zanetil ogenj v poprej mirni vasi? Naše socijalno življenje je največ po škofovi zaslugi na poti, da piiJe na srednjeveški nivo. Ali si morete misliti večjo socijalno mizerijo. kakor nam jo kaže prikazen, da uslužbenci enega in istega zavoda družabno med sabi ne občujejo, ne pohajajo istih javnih lokalov in če se slučajno snidejo, ne sedejo k isti mizi. V tem ozirn ima škof svoje nspehe in morda je celo ponosen nanje. Naše družabne razmere se do dna zastrupljene. Ljudska duša hrepeni po zdravilu in mi smo popolnoma prepričani, da bi hI list, ki m' opozarjal na to rano, kazal ljudem, kako malenkostno, smešno in omejeno da je to stališče, velika dobrota za našo javnost če se naše ljudstvo vedno le hujska, je to prav tako, kakor če se prodaja nebesa in večni blagor za denar; v začetku nekaj nese ali končno postane vse le blago, in sicer staro, obiežano blago, ki izgnbi vso ceno. Reakcija mora priti in bo prišla in takrat gorje tistim, ki so pro-vzročili to barantanje. Vspeh napredne stranke pri mestnih volitvah je dal stranki novih moči, novega poguma. Naj se ne zamudi ta ugodni trenotek. naj se kuje železo, dokler je razbeljeno. Najvažnejša, najnujnejša naloga vodstva narodne-napredne stranke je: Organiziranje okrajnih odborov po celi deželi in ustanovitev popularnega tednika. Ce se bo stvar Se odlašala, se bojimo, da bo prepozno. Gospodarski del. Narodno gospodarstvo. Dalje. Bankovci so se smeli izdajati v neomejeni množini le na Angleškem do leta 1844.. sicer pa od te dobe v vseh državah postave uravnavajo bankovnice in izdajajo bankovce. Glede vpliva, ki ga ima država na bankovnice, razlikujemo zlasti tri zisteme. 1. Banke v državi smejo sploh izdajati bankovnice, toda le pod gotovimi pogoji, n. pr. v Z edin je ni h državah severnoameriških, kjer je množina bankovcev, ki se smejo izdati, zavisna od osnovne glavnice narodnih bank, kakor se imenujejo bankovnice za vse Zedinjene države. Isto vidimo v Švici, kjer morajo bankovnice imeti vsaj 500.U00 frankov osnovne glavnice, gotovina pa mora znašali 40% krožeči h bankovcev, d očim je ostalih 607» pokritih po garanciji kantonov ali pa v vrednostnih papirjih, oziroma diskontih. V Zedinjenih državah je bilo 1888. leta 3140 bank, ki so izdajale bankovce (Narodne in državne banke [NaUonal in States-Banks], če so ustanovljene za vse Zedinjene, ali pa le za posamezne države). To je takozvani zistem centralizacije ali amer iško-švicarski zistem. 2. Samo ena banka v državi ima pravico izdajati bankovce. Ta banka je ali zasebna, ki je dobila od države posebne privilegije, n. pr. avstro - ogrska banka, Banque de France, ali pa državna banka, kjer je vsa imovina banke imovina države, kakor ruska državna banka. (Zistem popolne centralizacije.) 3. Poleg ene glavne bankovnice s posebnimi privilegiji obstoji v državi nekaj manjših bank, ki imajo pravico izdajati bankovce. To vidimo v nemški državi, kjer poleg državne banke izdaja še 5 bank bankovce, istotako v Italiji s šestimi bankovnicami. Tudi na Angleškem so podobne bančne razmere. (Mešani zistem.) Vsak teh treh zistemov ima svoje prednosti. Splošno se opazuje, da je v državah z več ban- na Hajdinu pri Ptuju (odkriti po leti 1907), na Hrvaškem in Ogrskem. Po najstarejšem najdišču v Kettlachu so pričeli to kulturo imenovati kettlaško. Njeni nositelji so Slovenci, ki so prišli leta 565. v spremstvu Avarov v Panonijo in se počasi naselili ob Savi, Dravi in njunih pritokih ter prodrli tudi čez Semenng. Sčasoma so se osvoboditi obrskega in langobardsktga gospodstva ter živeli pod vlado domačih vojvod. Ko so Franki premagali Longo-barde leta 774. in Bavarce leta 788., so pnšh tudi Slovenci pod frankovsko nadvlado, toda zapovedovali so jim knezi domačega pokolenja. Brezobzirno vladanje furlanskega vojvode Kadoiaja je izzvalo leta 819. vstajo Lj ude vi t a, vojvode panonskih Slovencev, katerim so se pridružili tudi Kranjci in del Korošcev. Kadolaj in njegov naslednik Bal-denk sta porazila Slovence in porušila njih svobodo ; frankovski uradniki so zamenah domače kneze. V tem času je pričela karolinška kultura svojo pot v naših krajih; francoski trgovci so prinesli s seboj lepotičje, koralde in zapone, ki jih dobivamo v 11 asih grobeh in ki se nahajajo po vsem za-hodno-frankovskem ozemlju do Belgije in Anghje. Bizantinski in orijenlaiski mohvi (arabeske, pauter) so prišli preko Germani je iz Bizanca v naše dežele. Križ, ki je upodobljen na nekaterih zaponah, se ne svedočt dejstva, da bi bih njih lastniki v resnici kristjani, kakor tega ne n ,remo trditi o zamorcih, katerim darujejo misijonarji sveiinjice. Pač pa je znamenje, da se je krscaniša veia pričela oznanjevali v devetem stoletju po Sloveniji. Poganstvo je bilo polagoma zatrto, ž njim pa tudi odpravljen starodavni običaj, umrle obdajati z okrasom, ki so ga nosili v življenju. Po «Z.» Brodkovskl odvetnik. Slika iz sedanjega življenja moravskega. Češki spisal Vaclav Beneš-Šumavsky; pualovenil Avgust Petrič. Dalje. .Dovoljujem si predstaviti se vam, gospod doktor," je rekel z novim, zmernim, a samozavestnim poklonom. „Jaz sem Aibrecht, davsar v pokoju, lastnik malega posestva v tukajšnjem mestu, in imam, kakor blagovolite vedeti, z občino nek malenkosten prepir." In ko je omenil pravdo, je mahnil z roko, kakor bi hotel pokazati, da mu ni mnogo na njej. .Veseli me," je odgovoril doktor in povabil dostojno došleca, da bi se vsedel na stol poleg pisalne mize. .S čini vam morem postreči?" .Prihajam vprašat za vašo sodbo o tej pravdi, ki se vleče že tako dolgo," je govoril Aibrecht, vsedaje se nalahno in važno na stol. .Ni moja krivda," je odgovoril doktor živo. .Čudim se sam, da jo je moj prednik vlačil tako dolgo. Stvar je povsem jasna, v kolikor jo poznam. Vaše zahteve so po mojem nazoru enostavno zastarele." .Ni možno," ga je prekinil gost ter ga pogledal začudeno, kakor bi hotel prodreti s svojim pogledom, zbistrenim po življenskih skušnjah, prav na dno njegove duše. .Pregledal sam akte in povem vam brez okolišev," je nadaljeval doktor z lahkim p rez. ranjeni, kakor se govori z nasprotniki v pravnih stvareh, .da sem se čudil neizmerno, da ste sploh zaceli pravdo." Gost je zakašljal bolj suho ter sunil stol nekoliko nazaj. .Prosim," je nadaljeval doktor živo, .vaše imetje je prehajalo, ni-li res, v poslednjih tridesetih letih skozi roke kakih pet lastnikov in nihče izmed njih si ni lastil tega koščka travnika, na katerem je vam sedaj toliko." Nastal je molk. .Tedaj menite, gospod doktor," je vpraša! sedaj Aibrecht ter je pri tem vpiral oči v tla, ,da je pravda izgubljena zame?" .Prepričan sem," je odgovoril lakonično odvetnik in vzel v roko nov zvezek listin, ki je ležal na mizi, da bi s tem pokazal gostu, da lahko konča pogovor. .Neljubo mi je, kaj neljubo," je pravil gost neodločno, ali nakrat je dvignil glavo in zaiskrile so se mu oči in oživel njegov obraz, ko je iz-pregovoril živeje: .V ostalem sem prišel k vam, gospod doktor, še zaradi neke druge stvari. Smem-li biti do vas odkritosrčen, docela odkritosrčen?" .Govorite," je rekel odvetnik ter se ozrl iz-nenaden na gosta, o katerem še ni slišal ničesar dobrega in čegar nastop se mu tudi ni prikupil kaj posebno. »Veste, gospod doktor," je počel resno z nekako svečanostjo si gladeč brado, »v pokoju sem, ud bi pa delal, ker še nisem toliko star, a ne prenašam nedelavnosti Ne štejte mi v zlo," je dodal dotakni v ši se zaupno doktor je ve roke, .da bom govoril nemški, ker tako lažje razjasnim svoje misli. Ne urnem tako dobro slovanskega jezika. Odvadil sem se ga za teh let v državni službi." .Prosim," se je priklonil doktor. .Rad bi se posvetil," je začel gost nemški, •kakemu koristnemu poslu v občini popolnoma phmi ¿testas, fe11 s 1 asi; kovnicami kredit ceneji in bolj razširjen, toda ob času kriz se je vedno pokazalo, da so le velike državne banke imele moč, da so brez večje škode za narodno gospodarstvo prebile razne težave. Če ima le ena banka pravico izdajati bankovce, ji je tudi ložje nabirati denarne zaklade in uravnavati kredit v državi, ker je njeno obrestno merilo me-rodajno po navadi tudi pri zasebnem kreditu. Poleg izdaje bankovcev se bankovnice pečajo še z raznimi dragimi bančnimi posti. Tako je avstro-ogrska banka upravičena po svojih pravilih: a) eskomptovati in dalje oddajati menice, efekte in kupone, b) dajati posojila proti ročni zastavi, c) jemati depozite v ohranitev, ozir. oskrbovanje, č) prejemati denarje proti pismenemu potrdilu, d) prejemati denarje, menice in efekte s kratkim rokom dospelosti v tekočem računu (giro-posel), e) izdajati nakaznice na lastne blagajnice. f) oskrbovati posle po naročilu (komisijski posli). g) ob dospelosti dajati izplačila za efekte, ki so zastavljeni pri banki, in za kupone, h) kupovati in prodajati kovano in nekovano zlato in srebro, i) kupovati in prodajati menice in čeke na zunanje trge ter inozemske bankovce, istotake menice v tujezemstvo, oddajati čeke in nakaznice na zunanje trge, preskrbovati pobiranje novcev v inozemstvu in vršiti plačila na tuj račun ter imeti v inozemstvu imovino, ki je potrebna za te posle, j) po pravilih oddelka za bipotečni kredit dovoljevati hipotečna posojila v zastavnih listih, k) nakupovati in prodajati lastne zastavne liste. Bankovnica izdaja svoje bankovce na ta način, da daje posojila, ki se ne izplačujejo v gotovini, temveč bančnih zadolznicah L j. bankovcih, ali pa uporablja svoje bankovce za nakup raznih dobrin, ki se dado lahko in hitro spremeniti v denar. Take dobrine so n. pr. vrednostni papirji, zlato v šibikah, obrestni kuponi nekaterih vrednostnih papirjev Ltd. Seveda je ta način izdaja bankovcev skoro neznatna nasproti prvemu načinu. Posojila se dajejo na kratko dobo, po navadi ne dalj nego za tri mesece in sicer v obliki diskomptnega ali eskomptnega posla. Dalje prih. c — konj, 231 glav domače goveje živine, — glav hrvaške goveje živine, 3 domačih telet, — hrvaških telet, 27 domačih prašičev, — hrvaški h prašičev, — domačih ovac, — hrvaških ovac in — duš — Pšenica K H"— proso K 7-60, rž K 9-50, oves K 850, ajda K 9—, fižol ribničan K 9*—, mandalon K 7'—, koks 9-— in krompir 2*30 za 50 kg. s«i*j» is. iEj** is*m^ isuiajft m t^rasaaafjjl i Pozor, Pavšlarjevi volilci! Gospod T—i Pa vilmr še vedno ■1 raikril velite tafnesti, katere je ee-tfiUl svojia veHlceM rasedett L amarea. Mwite ga aa liesa, svetim" volilci, i« saMevaJte »•jasaHa. nesebično, ali ne nudi se mi priložnost Ponudil sem že večkrat tukajšnjemu občinskemu odboru svojo službo, ali nočejo me in ne zaupajo mi, a niti ne vem, zakaj. Učim se slovanski, ne ponašam se pri sosedih s svojo skušnjo in zaslugami, tukaj hočem živeti, delati in položili svoje kosti. Dovolj sem se nadelal za državo; sedaj bi rad delal za ljudstvo, ali ves moj trud je bil doslej zaman. Povsod zadenem ob isto nezasluženo nezaupljivost, in to boli, gospod doktor .. ." Aibrecht je obmolknit .Razumem vašo težavo," je izpregovoril doktor, .ali kaj naj napravim. Ako na eni strani začenjate pravde z občino zaradi koščka travnika, se ne morete čuditi, da se ne obnašajo prijazno do vas." .Motite se, gospod doktor," ga je prekinil Aibrecht, .motite sel Ne poznate pravega položaja. Pravdo sem začel stoprav, ko sem pred poltretjim letom popolnoma propal pri občinskih volitvah." .Vendar maščevati se zaradi tega zopet ni bilo previdno po mojem skromnem naziranju," je ponavljal odvetnik. »Tako ne dospele do cilja." .Mislite tedaj, da je bilo napačno," je pripomnil gost naglo in priliznjeno. Znova je nastal molk, ki ga j« zopet prekinil Aibrecht .Dovolite mi, gospod doktor, le še nekoliko popolnoma zaupnih besed," je pravil potrkovaje mu na koleno, .in prosim vas, da bi varovali popolno tajnost o tem, kar vam povem." Dopisi. Radovljiške a©vice. — »Cigane* v prizori naš neumorni gleda -dali«ki odsek združenih podružnic sv. Cirila in Metoda, in sicer dne 22. I. m. ob 8. uri zvečer. — Ker se ne bodo pošiljala posebna vabila, temveč se naznani predstava le z lepaki, opozarjamo vse one, ki si žele pripraviti izreden duševni cžUrk. da pribite v nedeljo, 22. t m. v Radovljico k predstavi v salon g. R. Kunstelja. — Izprememba pri c kr. uradniMvu. Kakor davčni pristav je prišel davčni pristav g. Viktor Dolenc, zapustil nas je dr. Silvij Braševec, ki je nadomeatoval obolelega sod. svetnika L Ferka. Dr. S. Hrasovec prevzame vodstvo sodnega urada v Senožečah. Na njegovo mesto je prišel dr. J. Ka>an iz Metlike. C. kr. davčni nadzornik V. Ž«m je dobil trimesečni dopust, da izpopolni znanje v svoji ljubljeni stroki, narodnem gospodarstvu. — «Sokol» čvrsto napreduje. Članov šteje 130. — Telovadne ure so izvanredno dobro obiskovane. Telovadi se trikrat na teden, in sicer vtorek, četrtek in soboto. Telovadbe za starejše člane se poprečno udeležuje 20—30 udov, a rednih telovadcev pa 40— 50. Se bodo zastonj butali nemški valovi ob prša ten hrabrih junakov. — »Gregorjev semenj* se je dobro ob-neseL Prignalo se je 21? goveje živine. Kupčija je bila dobra in cena živini je ostala skoro neizpre-menjena. A kljub temu, da je cena živini od jeseni sem precej padla, so naša mesarji ostali pri stari cent — Tudi napredek Podjetni trgovec Fr. Š5 glic je prišel do jako dobre nusfi. Vsak četrtek popoldne ali v petek dopoldne dobi več vrst morskih rib, da lahko postreže ljudem v pttek. Kdor si hoče privoščiti dober post le kar po ribe. Cene niso pretirane. Torej nismo taki brezbožnezi, kakor mnogi mislijo. Jeseniške novice. — Anton Pongratz razpodija tale silno domišljav, na nekaterih mestih celo predrzen od* govor «Slovenskemu Narodu* 3 »Slovenvki Narod* me je v svoji 45. številki z dne 22. februarja t L zopet napadel, ker sem dne 16. februarja t L sklical političen shod po § 2. na Jesenicah. »Slovenski Narod* p;še: «Znani Pongratz. ki je sam odkritosrčno pri poznal, da je navaden hlapec nemške tovarne, je sklical v nedeljo v hotelu Počivav-šeka ihod po § 2, ker se ne upa prirediti javnega shoda.* Nadalje mi očita, da sem jaz ta shod na ukaz tovarne sklicali — Da me bo * Narod* na* padel, tega sem bil te itak prepričan in radi tega sem tudi dovolil vstop »Narodovemu, poročevalcu. Saj nima «Narod* drugega opraviti, kot ljudi topovsko napadati, kateri nočejo v njegov rog trobili. Jaz sem shod sklical, ne na ukaz tovarne, ne na željo savskih davkoplačevalcev in posestnikov, temveč sklical sem ga, ker sem hotel odgovoriti na napade, fikaje se moje osebe zadnjega shoda v delavskem domu na Savi, in da sem pojasnil vo-lilcem gospodarsko stališče jeseniške občine. Ako jaz hočem samo z volilci govoriti, mi ni potreba prirejati javnih shodov! R-s je, da so se tega shoda jdetežib brez izjeme samo možje slovenskega duha in mojemu govoru resnico burno pritrjevali! Zakaj me danes »Slovenski Narod* zaničuje 1 Jaz nisem nobenemu pesek v oči metat govoril sem samo golo resnico. Jesenice so bile in ostanejo slovenske, ko bomo mi že vsi v črni zemlji strohneli. Ako kdo trdi. da hočemo Jesenice ponem-čuriti, je ta trdutev topovska in le lopovi nas danes že zaničujejo z NemčurjiJ Kaka nevarnost je pa na Jesenicah, da se ponemčmijo? Morebiti ako bi bil jaz župan? Ali ker tovarna ogromno svoto davka plačuje in s Um prispeva, da Jesenice napredujejo ? Nel Jaz sem sin slovenskih starše-, rodom Slovenec in kot tak stojim popolnoma na strani Slovencev, a nimam pa vzroka zaničevati druge narode! Jeseničani in Savčani, Vi imate slovenske šole, slovenske otroške vrtce, Vaša mladina se vzgaja lahko popolnoma slovensko, slovenski duhovniki in slovenski učitelji imajo Vašo mladino v rokah. Za odraseno mladino imamo na Jesenicah *Sokola», imamo «Orla», imamo slovenska izobraževalna društva Ltd. Ltd. Zdaj Vas pa še vprašam, kje pa nevarnost preti, da se Vas ali Vašo mladino ponemčuriP — Ali ni to topovsko, ako nas še danes hoče kdo zmerjati, da hočemo ponemčuritir Ali je morebiti nemčursko, ako zahtevam kot občinski odbornik, da se naj ura daje v stmmahma uradu s Slovenci slo rensko in z Nemci nemško in ravno tako naj se rešujejo pismene vloge? To je narodna ravnopravnost Ali ne plača Nemer ravno tako občinskega tajnika kakor Slovenec? Nadalje je v «Stovenskem Narodu* popolnoma rlmf*nni da sem jaz na shodu rekel: »liberalec ne bom nikdar več.* Jaz nisem v vsem svojem govoru niti enkrat rabil besedice »liberalec* in tudi ne < klerikalec,* kajti to je meni pač popolnoma enako, katerega mišljenja so jeseniški p« libčni voditelji. Ali so ti klerikalci ali liberalci, trga jim tudi jaz ne morem danes očitati, ker spre minjajo svoje barve čez noč kakor kameleoni v liberalne in klerikalne Jas pa ostanem vedno to, kar sem. Politično in gospodarsko grem svojo ravno pot, n« oviram se ne na desno m ne aa lava. Delal sem pa pri volitvah vedno sa slovenske odbornike. N« rajem po lisičje hinavsko proti kandidaturi dr. Kogoja, a res je. da delam m se trn-dim. da dobimo sa župana moža, kateri bo eamm zahtevam pravičen. Kravjih zvoncev, piščalk in trobent imamo dovolj, mi hočemo in gdjsmm zahtevamo nepristranskega župana in naj si no notam že mož Slovenec ali Nemec, liberalec ali klerikalec, samo da je poštenjak, delaven kakor kmalu, obrtnika kakor podjetniku vzoren župan! Amen. — Jesenice-Sava, 25. februarja 1906. Anton r*»y*#,i. občinski odbornik. Opomba uredništva. Politično revse, ta Pongraček! Mar misli, da je združena atosenaia večina udarjena s kurjo slepoto ter se vsema na njegove limanice. Zapomni naj si ta iliaailflsifat le to: Da Jesenice so bile in ostanejo slovenske in da se ho tudi vedno slovensko uradovalo, če je to Nemcem oziroma Pongratzn prav ali ne. Punkfum! X Utia v Trst ta Btent&Bge. kman Piedno smo se začeli postavljati, sem g. županu našega dvainoser^eateUeteefa čka, ki se je — vrla narodna duša — s mlajšimi udeležil v narodni nosi planinskega v Trstu m prišel z nami v Riemanje. Ganljivo je bilo videti, kako je ta psiptosti, le krepki starček govoril tele besede: »Glejte, g. župan, dvainosemdeset let imam že, a ko sem izvedet, da grada nas! Blejčani v Trst in potem v BJeatanje, čutil sem se takoj pomlajenega in Sel sem i njmn. In kesam se, da sesa prišel, marveč in čutim se srečnega, da Vai videti ter Vas pozdraviti!* Starček se je ves gi-njen nagnil na g. župana in solznih očsj sta aa mota prijatdjski objela. Za poslavljali najprisrčneje in s Nismo pa tli sami na postajo, ampak je — vsa vas: možje in žene, in otroci in — umeje se — godba in pevsko šlvo »Slavec*, ki nam je zapel na kolodvoru pesem s takim vnetjem in tako milo, da aa kar diviti. Videlo se je pevcem, da pojejo is Do srca so nam segale besede: »Vi sto dasi siromaki, vsakega naroda svet*. To 1 to krasno petje so dali na vozniku g. Hočevarju povoda, da se je — očij. kar smo vsi zapazili — obrni da nas ter vzneseno spregovoril: Glejte, Blejal Oglejte si ta junake mak neznatne, od vseh strani pritiskaae vasi t Poslušajte jih, kako pojejo 1 Maks jm je, a ti so celi možje. Imajo izvrsten pevski zbor, imajo dobro godbo, imajo tamdanami zbor itd. ha kaj imate vi, vi ponosni Blejci!? Tužna nam malha! Tukaj vzemite si vzgled! Da, da, miti naraKJc-raanjcL vi ste siromaki, a ste junaki, in imaseao se glasi vaša pesem: cvet bi biki vsakemu naroda! In ve, vrle riemanjske žene, morale hiti da imaJe take može in take sinovo I Možje deniči jeklenega značaja in bistre glave so vai ponos, so žive priče čednodnih mater. V aren takih žen ima morala prvo mesto in kjer je morala, tam so združene vse sorodne čednosti, m tam dobiva že sad v materinem teVssu bogato AmA*At^l m to dedšcino vidimo danes na teh hrabrih in možeh. Takih žen, mater, ki rodijo taka nam treba Slovencem, da se diignerao is tlafcan-atva, iz trdega pritiska močnejših narodovi ČeaV nostce žene so prve, ki nas morejo dovesti do višje kulture. Bodite uverjetu, blage Ricmanjke in hrabri Riemanjei, da spoštovanje in simpatije, ki smo jih imeli Gorenjci do vas, piedno smo vas poznali, so se danes stotero povečale. Kar smo danes doživeli, videli in slišali med vami, to ostane vsem nam a vse življenje v neizbrisnem snomhna. Spin. tajati se vas hočemo vedno in povsodi s visokim spoštovanjem.* In zopet je zasvirala godba našo himno in vsi smo peli tako is srca, tako navdušeno, da se je razlegalo do lepega morja. »Stavec* je zapel še »Slovenec in Hrvat* in »Liepa naša domovina*, kar smo spremljali vsi navzoči odkritih guv. Medtem je prididral vlak in težko nam je bila slava. Poslavljali smo se od Riemanjcev in Rieataajk, ki so se nam v tako kratkem času tako mišično pri-ljubih, tako iskreno in tako navdušeno, da primernih besed, da bi to izrazila. In je pri slovesu zopet porušilo oko. Našega dvain-osem desetletnega starčka so Riemanjei taka tjabm* in toliko pozdravljali, da m kar ni mogel odtrgati in da bi kmalu oddrnral vlak brez njega. S podarjeno nam oljčevino smo še dolgo mahali Rk> j manjeem v zadnji pozdrav ter klicali: Na sdarl Pnsedši v Trst, našli smo tam tri Gorenjce is nase družbe, ki so m zjutraj — po kranjski — oddaljili od svojih tovarišev ter krenili pot Je že tako med Kranjci: ako gresta dva skupaj, mahneta pri prvem razpotju vsak pa svojem klancu. Tako je v mah, tako v večji dražbi, tako v občini in tako v deželi. Omeniti ni treba dragega nego Bled, ta divni, ta mnogo opevani Bled, Bled je res diven; kaj pa Blejčani, kaktne so razmere med njimi?! Ah ima Bled, taka lep m varat kraj, kako pevsko dntžtvo, godbo, uuaborarai zbor ?! Nič nima! Sosed meda postrani glade..r Da se sosed s sosedom ne umeje, imeli smo dokaz v Trstu. Ko smo so zopet srečno sešli, začel« so so zanimive debate. Naši tovariši, ki so se ločili od nas, hoteli so nam dokazati, da so oni Jmtis ptrffrflj*« m čas boljše izkoristili nego mi. Videti so v Miramara različne zanimivosti, med drugim tudi mizo, ki jo je podelil papež pokojnemu Maksimilijanu v dar. Ne oporekam, da je vredno videti Miramar in umetnine v njem. Vendar mislim, da smo štorih mi brat olj ab no delo. ker smo šli obiskat in tolažit svoje tiačane brate, kaset jim, da niso osamljeni, ampak da je šc ninogo bratskih src, ki čutijo z njimi Šli s na o jih pod-bujat k vstrajnosti, in sli smo se s*mi učit od njih. Videla sem na visokem dvoru veliko razkošja in tudi papežev dar podeljen Mariji Tereziji. Videla sem dragocene dvorane z bogatimi slikami, ali ni me zanimalo, kajti tu vidiš le razkošje. Da pa smel videli to razkošje, moraš plačati dovoli visoko vstopnino. Dragi blejski sosed, ki občuduješ mrtva razkošna darila in se jim diviš, pomisli sledeče: ko bi se imelo nekoliko več srca do svojega sočloveka, do tlačenega trpečega brata, — kajti bratje smo si po Kristovi veri vsi zemljam — ne bilo bi danes v dvajsetem stoletju, samo v mah zapuščeni Istri 20 tisoč otrok brez šok 1 Nas je vleklo srce v Riemanje, kjer smo se davni revnemu, ali junaškemu in zna čajnemu narodu. Med takimi i*J sli enimi debatami in premišljevanji ssso se zopet pripeljali na 6>ed vsi enega mnenja, da je bil ta dan eden najlepših v našem življenju in ene želje: Da bi se tudi Kranjcem kmalu vremena zjasnila! L elit gorenjskih sokolskit društev v EraajB dae 15. avgusta 1908. Živa potreba, prirejati več j e javne telovadbe, in neuspehi javnih telovadb posameznih sokolskih drufttev vsled makštevilnoati nastopajočih telovadcev, so izzvali sokolska društva na Javorniku in Jesenicah, v Kranju, Škofji Loki in Tržiču do sklepa : prirediti vsako leto skupen javen nastop, kjer bi se občinstvu v večji tutri in pestrosti kazalo naše sokolsko delo. Dne 1. septembra lanskega lota so se sestali v Kranju načelniki, oziroma nj>h namestniki zgoraj omenjenih društev ter sklenili predlagati društvenim odborom: 1. Gorenjska sokolska društva, ki so v ugodni prometni zvezi (kakor dosedaj Javor niz, Jesenice, Kranj, Škr fja Loka, Tržif) sc obvežejo medsebojno prirejati vsakoletne skupne sestanke. Mesta sestankov se vrste po starosti posameznih društev. Dot i fino društvo pa lahko priredi sestanek po dogovoru z ostalimi društvi tudi v drugem okraju, ali pa prepusti prireditev za do-tično leto druži vu, ki mu sledi. Društvo, ki priredi sestaoik. prevzame vse stroške; samo katar vsled nepričakovanih ovir ni sestanka, plačajo vsa društva enako /.e nastale stroške. 2. Sestanki se vrše s sledečim obveznim sporedom: a) vetbanje redovnih vaj v 6«ti. zboru in praporu; b) tekmovalna telovadba; r) javna telovadba vseh oddelkov. Natačni program določijo načelniki in člani vad. zbora društva, ki sestanek priredi, v skupni seji, katero skliče zvezni nadzornik dotičnega okraja, kateremu tudi pripade tehnično vodstvo vsega telovadnega sporeda vseh oddelkov. V kratkem času so doposlala vsi, društva izjavo, da odobravajo predlog. Prvi na vrsti je Sokol v Kranju. — Takoj po sklenjenem dogovoru so bile sestavljene vse vaje, in 8. decembra 1.1. vidimo v kranjski telovadnici načelnike in boljše telovadce navedenih društev, kako predelujejo predložene vaje. Ob tej priliki se je tudi dogovorilo, da je tekma v nižjem oddelku za vsako društvo obvezna, ter da sme vsako društvo v tem oddelku postaviti samo po ena vrsto. Program prireditve i> aj bi bil naslednji: 14. avgusta zvečer prihod društev. 15. avgusta: a) ob polušestih zjutraj vetbanje redovnih vaj v četi in zboru; b) ob 7. uri: tekmovalna telovadba; c) ob polu 9. uri: sk> šoja. naraščaja za \aje s palicami v dvojici; r) ob 9. uri: skušnja ženskih oddelkov za vaje z obroči; d) ob 10. uri; skušnja članov za proste vaje in skupine; w) ob 11. uri: izprevod in pozdrav Sokolov. — Popoldne: a) Ob 3. uri javna telovadba: 1. Vaje ženskih oddelkov z obroči. 2. Vaje naraščaja s palicami. 3. Prosto vaje članov. 4. Orodna telovadba; a) društev na vseh orodjih s menjavo, b) gostov in vzornih vrst, c) ženskih oddelkov, c) obrtnega in trgovskega naraščaja, o. Skupine, b) Ljudska veselica. Po «S. V.» ▼ Kranja, dne 14. mirea 1908. Avstrijski državni sbor ima dne 23. marca zopet sejo. Na dnevni red pride zakon o vojaških novincih. 0 Saatirtsjs eeiehlih financ se posvetuje na Dunaju posebna anketa. Zvišati hoče davek na žganje. Dal tega dobička hoče država spraviti v kep. dol naj bi pa dobile dežela, t reševanjem jezikovnega vprašanja se dela zadnji čas toliko vode, kakor da bi imel baron Beck res tc v žepu recept za ozdravljenje vseh nacionalističnih bolezni v Avstriji. Pa je vendar vse skupaj tako malenkostno, da je skoraj smešno. Vlada je — po oficioznih poročilih — izdelala načrt jezikovnega zakona «v glavnih obrisih*, glede posameznosti pa ni se nič tako določenega, da bi bil čas za posvetovanje. Vlada nima namena, presegati krog jezikovnega problema na Češkem. To se prari. na češki mozol misli baron Berk prilepiti nekoliko mazila, narodni boji naj pa vihrajo dalje, kakor doslej. Morda misli ministrski predsednik celo, da je njegova »ideja* velika. Potolažiti nekoliko Č he in tako zmanjšati opozirijo ostalih nenemških narodov. Toda če bi poznal avstrijsko politično zgodovino, bi moral vedeti, da po tei poti Se nihče ni prišel do cilja. Ogrska vlada je baje dobila kraljevo dovo-ljrnje, da sme razpustiti državni zbor če bi disi-denije (ki so izstopih iz Košuto ve stranke) delali obstrukcijo zoper reformo opravilnika. V tem slučaju bi bil parlament razpuščen v aprilu, nove volitve bi bile pa meseca junija. V hrvatskem saboru je definitivno razmerje strank po končanih ožjih volitvah sledeče: Hr-vatsko-srbska koalicija ima 56 mandatov (torej absolutno večino izvoljenih poslancem), stareevi-čanska stranka 23, kmeiska stranka 3, srbska radikalna 2, socialna demokracija 1, vsenemci 1, ustavna stranka 1, izven strank (Starčevičanee) 1. Hrvatski bas baron Bsnch se je pokazal v novi luči. Nastopil je kot denunciant. Ban, ki ob-reknje svoj narod v tuj ni, je res povsem nova prikazen. Baron Rauch je sprejel na Dunaju so-trudnika znanega lista Te besede so naravnost fascinirale hrabre vojake; kape .-o metali v zrak, ginjeni so se objemali, Jarc je plesal po eni nogi, in »slava Tom;žu!» je donelo vprek. Zidarski mojster Fuso in kavarnar Split hal sta spočetka le bolj od strani opazovala ta veličastni prizor, a splošno navdušenje je pograbilo tudi tadva in kmalu sta bila asentirana kot »prostovoljca«. Ko je bojaželjnost prikipela do vrhunca, pežegnai je šj tehant Koblar slavno armado in koj na to so odmarširali v boj za vero in za Pavšlarja. V boju se je seveda najbolj odlikoval general sam. Napadal je najzagrizenejše liberalce, pretepal jih je s svojo »samostojno* kandidaturo m man dr al jih je s kopiti koniskih sil. Vreden drug mu je bil nas dobri prijatelj Koblar. Ob zadnjih volitvah se je hotel zopet nekohko rehabilitirati. Mož je bil skregan s celim svetom. Niti najožji pristaši ga niso več pogledali. Zaman se je ponujal za kandidata v mestu in na dežel!. Da pride zopet do veljave, je vgriznil v kislo jabolko in spustil se je za Pavšlarja v boj. Od jutra do večera ju posečal volilce, lovil jih je s pismi in pozno v noc je popival po gostilnah za vero in Tomaža. Ali je ta človek neki res pozabil, koliko masla ima na glavi, da si upa v Kranju tako drzno nastopati? Ah bo treba res zopet poseči po gorjači, da ga bomo pognali na/.aj v farovž? Ah res hoče, da spravimo iznova na dan vse stare stvari pa tudi nove koblarijade, da občinstvo prav spozna svojega župnika. Zi danes ga kar najodločnejše poživljamo, da naj da bogu, kar je božjega, cesarju pa, kar je cesarjevega. Ce nas noče razumeti, govorili bomo prihodnjič drugače. Na svidenje, gospod Anton! Dr. Edvard Giobočnik, deželni okrožni zdravnik v Kranju, je za časa zadnjih deželnozborskih vohtev nastopil prvič kot klerikalen agitator. Da bi nihče ne stavil dvoma v njegovo globoko katoliško prepričanje, je pod patronanco kranjskega farovža prodajal svojo učenost že na Pavšiarjevem shodu. Za svoja izvajanja glede bolnice je že dobil primeren odgovor. Vnemal se je kot zdravnik tudi za kanalizacijo in hvalil v tem pogledu škofove zavode, kot agitator se je pa potem pehal za kandidata, strastnega nasprotnika vodovoda, ki bo šele omcgočii izpeljavo kanalizacije. Skakal je od volilca do volilca, kakor da je plačan od »siuka«. Mi, ki poznamo leta in leta njegov kremeni ti značaj, ze kar nič ne čudimo Globočnikoverau početju in ker ga ne presojamo tako, kakor kakega drugega resnega Človeka, bi mu niti ne šteli v zlo, da je proti svojemu boljšemu prepričanju tlačanil stranki, od katere ima ali pričakuje več dobička. Toda agitator dr. Giobočnik se je spozabil tako daleč, da je kot zdravnik vplival na svoje pacijente — v o lile el V takem slučaju seveda nehajo vsi ozira in prav gotovo prihodnjč ne bomo več prizanašali dr. Globo čniku. Če ima toli drzno čelo, da izrablja svoj stan v agitacijo, potem naj bo pa tudi pripravljen, ravnodušno prenašati morebitne posledice svojega postopanja. Ali ta žalostni junak sedaj javka, kakor stara babmea in prosjači od Poncija do Pilata, da naj se ga ne prijemlje v listih in spravlja v javnost njjgovih zasebnih prismodarij, češ, da ga potem lahko ugonobimo. Gospod Edvard naj enkrat za vselej vzame na znanje, da se načeloma ne brigamo za Kunigunde; saj imamo druzih sredstev dovolj na razpolago, da ga naučimo manire. Ce se sam zaveda, da ima na cente masla na glavi, potem naj nikar preveč ne sili v ospredje m že celo ne na tak način, kakor ob zadnji vohtvi. Dr. Giobočnik je na Pavšiarjevem shodu izjavit, da v Kranju počasi vo/jjo, zato pa tudi počasi naprej pridejo, kaj slabo pristojajo njemu te besede, ko vendar ve iz lastne skušnje, da se s hitro vožnjo časih ne pride niti do — S an grad a. Tudi njegov prijatelj Pavšlar bi mu lahko o tem zapel kako pesmico. Menda bo gospod doktor sedaj spregledal, če bi bil tudi popolnem slep, kaj šele, ko na obe očesi prav dobro vidi. Pamet, Tizel, pamet m »langsam lahren!* •Po volitvah v Kranja* se imenuje v včerajšnjem »Slovencu* objavljeni članek, ki naj bo nekak odgovor našim izvajanjem v zadijem »Gorenjcu.* Vidi se, da so nasprotniki v veliki zadregi, kajti odgovorih niso pravzaprav nič. Pogrevajo samo lokalne zadeve, kakor da se je šlo za občinske, ne pa za deželnozborske volitve, Seveda se bomo še podrobneje bavili s člankom, v katerem se trdi, da Pavšlar ni bil nikdar prin-cipielno zoper sedaj razpisani vodovod. V Cerkljah je prišel pri občinskih volitvah v odbor tudi zloglasni kaplan Janez Bešler. Zadnje dni je agitirala duhovščina z najhujšim verskim fanatizmom in grožnjo pred »liberalci* za svoje podrepniške «kljukce>. Agitacija se je vršila v volilnem lokalu, kar je pa zakonito prepovedano. Ni izključeno, da se volitve razveljavijo m še enkrat razpišejo. Mnogo volilcev je demonstrativno odšlo, ne da bi volih, samo zato, ker je duhovščina tako nasilno postopala, s čemur pa ljudje niso soglašali. Kot podrepniški agitator se je odlikoval »dolgonogi Radi pomanjkanja prostora morah smo odložiti poročilo o predstavah «Brata Martina*, kar naj se nam blagohotno oprosti. Kranjska elektrika. Nič ni pomagalo, da smo že opetovano ožigosali nezdrave, škandalozne razmere pii naši elektriki. Kakor vse kaže, se tu zlepa prav nič ne opravi. Treba bo vsekakor odločnega nakopa od strani interesentov. Po našem mnenju bi bil jako umesten skupen pogovor odjemalcev kranjske elektrike, da se enkrat napravi konec samemu profilarstvu. Županska volitev na Jesenicah bi se imela vršiti zadnjo soboto, pa vsled domišljavosti Pon-gratza ni prišlo do volitve. Na adreao c. kr okrajnega šolskega aveta V Kranju. Jeli znano c. kr. šolskemu svetu v Kranju, da poučuje volonterka gospica Marjeta Bariolotti na šoli za deklice v IV. razredu v Tržiču slovenščino, katere niti zmožna ni, ne v pisavi ne v govoru. Tudi nima za slovenščino nobenega izpita, toraj tudi tega predmeta vešča ni. Vprašanje je tukaj: ali se bode ona od deklic učila slovenščine, ali pa se je bodo deklice od nje. Umrl je v Tržiču kavarnar Ivan Kukar. na Selu pri Žirovnici pa posestnik in trgovec Egidij Jeglič. N. v m. p.! Šolske vesti Gospica Vilma Vidic, učiteljica v Nak ? Jezno odgovori: Proč z »Domoljubom«, ne maram ga videti, za mene je prijatelj »Gorenjec«. Zivio, »Gorenjec*, tudi na moja vrata trka in mi Ratečani nismo zadnji. »Kranjska kri nikdar ne fali !> Vdrugič kaj več pišem. Na zdar! Gorenjec Razglednice dražbe iv. Cirila in Metoda so na razpolago in čakajo naročil, da dostavijo velikonočne in spomladanske pozdrave, pa tudi druga obvestila vsepovsod tja, kamor bi se jih naslovilo, Te vrste blaga se sicer nahaja obilo za razne okuse, zavedni Slovenec pa imej vedno najraje oglednice naše šolske družbe, dobro pomneč, da zasvedočii naslovljencu s tem svoje narodno mišljenje, širiš slovensko zavest, podpiraš pa narodno prosveto in obrambo. Razglednice razpošilja pisarna »Družbe sv. C rila in Metoda* v Ljubljani »Narodni dom*. Trgovcem je določen primeren popust, a več, kakor za popust, jim bodi zavest, da delujejo z razpečevanjem družbinih razglednic narodu v proapeh. ♦ * * Goriške dešelnoaborike volitve. Pri ožji vohtvi v splošni kunji so izvoljeni: dr. Franko s 12.944. Alojzij Štrekelj s 12 891, Anton Križnic s 12.891. V manjšini so ostali dr. Brecelj s 12 151, dr. Pav-letič s 12.141 in AL Fon s 12.204 glasovi. Napredni kandidatje so torej zmagah z večino 740 glasov. — Pri ožji volitvi v sredo sta zmagala klerikalca Kosmsč in Berbuč. Slednji s 3 glasovi večine. Razmerje med Slovenci je sedaj: 9 naprednih in 5 klerikalcev. Kvartanje v levji kletki. Iz Ljubljane se poroča ta-le dogodek. Pretekli teden je obljubil visoko-šolec Germ, da bo šel s cirkusovim ravnateljem Kludskvjem v levovo kletko, kjer bo £ njim kvartal in pil šampanjca. Dne 1. t. m. je izpolnil obljubo Sel je med leve, igral z ravnateljem partijo taroka in izpraznil več čaš šampanjca, napil nazadnje tudi enemu levu, stopil pri tem tik do njega ter mu izlil ostanek v čaši na grivato glavo. Koncem točke, ki je trajala četrt ure, so levi in tigri lepo defiiirali mimo pogumnega g. Germa ki ga je ravnatelj Kludskv slavil v navdušenih besedah. Gledalci so mu prirejah živahne ovacije Nt koprskem učiteljišča stavkajo dijaki. Predložili so ravnateljstvu svoje zahteve v naslednji resoluciji : 1. Predmeti, kakor zgodovina, zemljepis in pedagogika, ki so se dosedaj poučevali v nemškem jeziku, naj se odslej predavajo v slovenskem jeziku. To naj velja tudi pri zrelostnem izpitu 2 Odplavijo naj se pridig; pred ah po maši, ki — se ne bero v maternem jeziku. 3. Zahtevamo učitelja risanja, ki bi nam razlagal tudi metodiko v um i j i vem jeziku. 4. Dopuščeno naj bo gojencem, da smejo zahajati k poučnim prireditvam in zabavam v Trst ali kam drugam. Vsaj višji tečaji naj bi smeli do določene ure iti v poštene lokale. Steielj pomiloičes Poroča se, da je ruski car na smrt obsojenega branitelja Port Arturja, generala Steslja, pomilosul na enoletni zapor v trdnjavi. Steslju ki je reven, se bo prepustila pravica na pokojnino, ki jo bo car določil. Se 32 vpokojenih miniitrov ima Avstrija, odkar je umrl stari Plener. To število se morda v kratkem zopet zviša. Aktiven minister ima. če je ministrski predsednik, na 'eto 24 000 kron plača in 24.000 kron aktivitetne doklade; navaden minister pa ima 20.000 kron plače. V pokoju pa ima mmisttr, brez ozira na to, če je bil tudi le 24 ur v službi, 8000 kron, kar pa cesar lahko zviša na 20.000 kron. Izmed naših 82 ministrskih penzionistov jih je več takin, ki imajo zvišano pokojnino. Listnica uredništva. (ig. dopisnikom: Več gradiva smo morali odložiti M prihodnjič. Loterijska srečka dne 7. marca 1908 Gradec 5 65 54 14 26 Zahvala. Podpisani odbor telovadnega društva »Sokol- z ženskim oddelkom v Kranju izreka tem polom najsn-nejo zalivalo sestram telovailkam in vsem on m elaninam, ki so bodisi na ta ali dni* naoin pripomogle, da je bil vspeh maskanide tako vsestranski zadovoljiv. Posebno |>a se zahvaljuje vsem onim p. n. cenjenim damam, ki so z raznimi darili provtročUi triko velik materialen dobiček. Na zdar! Za odbor: Janko Sajovic. t. C. starosta. Makso Fock, I. f. tajnik. doktorja pl. Trnkoezjja krmilno v.tutveno sredstvo m dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom Naatin. Previdni kmetovalec ga pri- lU mesa krmi vsaki domači živali. Najviše medalje na razstavali in tisoči zahvalnih pisem pričejo o velikih uspehih, ki se dosežejo z masti nom. Tovarniška zaloga: 236—32 Lekarnar Trmkeazv, Ljubljana. _ iia Vajenca 240 4-2 r=Jt=Jr=Jr=Jr- Brata HLAVKA isdeloTatelja kirurg, instrumentov Jj atelje sa ortop. aparate in bandaže Cjnliljanag Prešernove ul. S priporočata svojo veliko zaloge obvezi! za zdravstvo in bolniško postrežbo, biiejev, irigalorjev, aparatov za mrzle in Inna-lacge s paro, sterilizirane obveze in handaža, kakor tudi nogavic za krčne žile, kilne pasove, vsakovrstne brizgalke in aparate sa samoklistirauje, najboljša kvaliletu gumi* jevih stvari in gumijevih posteljnih podložk. — Vse bandaže se i (delujejo pod strogim nadzorstvom po od-243 6'/—1 redbah p. n. gg. zdravnikov. Zaaanja naročila ae Izvršujejo točno. hitra In diskretno. Galvaničnl ponlkiovanl savod z obratom na motor. Popravila sa izvršujejo točno in ceno. 3n=Jn=Jn=Jr==Jr=JK=Jfl za č-ivljarsko obrt sprejme takoj Ivan Bernik, Škof ja Loka 93. OS. WE1 J. Sprcitzerjev naslednik LJUBLJANA, Nlomikove v*Hoe> Jat. Stavbeno - onetao n koistrnkcilsko MloCaini&ntro. Zicno omrežje na stroj, ograje na mir o dvoru, obmejno omrežje, Tesna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike i. t. d Špccijaliteta: 152—17 vnljični zastori (Rollbalken). TrgeViaa j traVaini ssascai Kandija pri Jf jjjj ^gjfgjjj andolfoVcm Uljudno naznanjam, da sem G. Tônnies 188—3 8 tovarna za stroje, železo in kovinolivarna v LJubljani priporoča kot posebnost sage in vse stroje za obdelovanje lesa. Francis-turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-generatorski plinski mot or i, najcenejša gonilna sila 1 do 3 v. za konjsko silo in uro. Vsaka ponaredba In ponatlaak Je kaznjl to Edino pravi Thierryev balzam le z zeleno znamko nune. — 12 malih ali 6 dvojnih steklenic ali pa 1 velika specijalna steklenica s patentnim za-ES EP klepom 5 K. 91 26-20 StsH^ss. ThictrycVo ccvtifolilino »azile ^SSSSSSSm proti vsem, še tako starim ranam vnetjem, poškodbam i. t. d., 2 lončka K 3*60. Razpošilja se le proti povzetju ali za poslani denar. Te dve domači s dr a vili sta povsod snani in ie od nekdaj sloveči. Naročila naj se naslovljajo na: Lekarnar i. Tnierrjr t Pregradi pri Boga^ki Slini. Zaloga večinoma po lekarnah. Knjižice s tisoči zahvalnih pisem zastonj in frank o. popolno urejeno 814 1111 Večkrat premiranol Glinaste peči štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipa, vaie in drage glinaste izdelke ? tata barvan, trpežne ln sen* priporoča Avgust Drelse prva iti največja tovarna poči in glinastih izdelkov v Ljubljani. trgovino pod strokovnim nadzorstvom g. V. Rohrmanna, načelnika podružnice c. kr. kmetijske družbe v Ru-dolfovem. Vsa semena so preiskana glede kaljivosti in čistote po c. kr. semenski pregledovali« postaji na Dunaju, tako da jamčim za oboje. Priporočam se za cenjena naročila, katera hočem tožno izvrševati in ostajam z odličnim spoštovanjem Franc Kastelic. IT). ^>ocll*rajŠek frizer za dame in gospode Ljubljana, Sv. Petra cesta 35. Pilijalka na-147 52—31 »proti hotela »Union" System Bailee priporoča ca gojitev las in za umivanje gib ve svoj zdravniško priporočeni gorko in mrzlo zračni sušilni aparat. Suši brez nadležne vročine. Ne provsročuje skrčenja las. Vpliva dobro na pospešeni nje rasti las. Zaloga mtomtiiii vpteiK iintuii li UMUJa las Oddelek za dame s separatnim vhodom. Kupujejo se zmešani in odstriienl lasje po najvišjih cenah. I Mestna hranilnica v Kranj i I Splošni rezervni" zaklad 185.000 kron| _ Posebni rezervni zaklad 3.300 kron. II 26-3 Koncem leta 1907: Stanje hranilnih Tlog 4,497.000 kron, posojil na zemljišča 2,725.000 kron ter posojil občinam 183.000 kron. Ta najstarejši denarni zavod y Eranjn gradnje na rotoviu vsak aaUvnik od 8. do 12. ure dopoldne, •k smanjih in tržnih dneh pa tudi od 2. do 4. ure popoldne. llWIIIIIIIIIIfMIMIltllHlliniliMMIIMIIIIMIIIIIIIIIlinilllllHimtllUllll obrestuje hranilne vloge^po 4? n nfrfivi n^TvrvTnvrfTvn7i brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — to je dne 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglašati radi tega pri hranilnici. Za varnost hranilnih vlog Jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj z vsem svojim promoženjem in z vso svojo davčno močjo. — Da so hranilne vloge res varne, priča zlasti to, da vlagajo v to hranilnica tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev. »nnan*sn%>n*V*a»*-ta>ja%aa»<»a»*^ Hranilnica posoja na zemljišča po 5°/o na leto in na amortizacijo v 36 letih, tako da na primer dolžnik v teku 36 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone. 1 ^§81 8443 — Nova kubična knjiga! ,-. ¿* * •C 5 ñ Le • 1 «él W^mm ■ i i *' JuP Za vsakovrstni okrogli les, rezan ali tesan, v stari in'novi uteri, razvidno je iz sledečega kazala, da je to dosedaj najboljša kubična knjiga. Kazalo i 1. Okrogli les, premer v r-olah, dolžina v ("evljih; 2. Okrogl les, premer v centimetrih ali v colah, dolžina v metrih, vse hina v kubičnih •'evljih; 3. Okrogli les, premer in obseg \ centimetrih, dolžina v metrih, vsebina v kubičnih metrih 4. Kezan in obtesan les za deske in trame vse dolgosti, de belosti in širokosti; 5. Prerat-unjenje eol v centrimetre; 6. Pre računjenje centimetrov v cole; 7. Preračunjenje čevljev v metre; 8. Preračunjenje metrov v čevlje; 9, Preračunjenje koničnih čevljev v kubične metre; 10 Preračunjenje kubičnih centimetrov v kubik revije; 11. Preračunjenje kubičnih metrov v kubične čevlje; 12. Tabela, po kateri se izračuna teža lesa; 13. Načrt, po katerem se lahko napravi merilo, da se lahko izračuna vsako kubično vsebino okroglih debel; 14. Kubična telesna mera. 233 62—4 Knjiga stane v močno celo platno vezana 8 K, po posti 20 vin. več. K tej kubični knjigi se priveze tudi lahko zraven Hitri raeunar, ki je za trgovce z lesom zelo pripraven. Obe knjigi skupaj vezani staneta 6 K 80 vin. Knjižica se dobiva pri založniku Viljemu Požgaju v Kranju. jKavricij 5»oUj ur ar priporoča svojo veliko zalogo pravih švicarskih žepnih ur vsake vrste, dalje budilk«, ure na nihala, prstana in verižice, po najnižjih oaaah. Popravila se izdelujejo v lastni delavnici, ter sem zmožen po moji blizn 20 letni skušnji vsaka tudi najtežja popravila izvršiti natančno in po nizkih cenah. Popravljajo s« budilke po 80 vin. do l'4o K. Žepne ure od K 1 20 naprej. — Zaradi kakovosti priporočam posebno precizijsko uro y,INTACT". Kolesarske potrebščine NB. A ko želite imeti uro res dobro popravljeno jo ne dajajte takim, ki urarije niti izuceni niso. 17—68 Ludovik Borovnik pnlkar v Borovljah (Ferlaeh na Koroškem) ■e priporoča v izdelovanje vbr^ o vrstnih paš* za lovce in strelce po najnovejših si temih pod popo nim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vspre-jenia vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preizkuševalnici in od mene preizkušene. 181 62—Ul lluatrovanl oenikl sastonj. I Za pomladno in poletno sezono kompletno sortirana zalooa ravnokar došliii 25.000 komadov čamske, gosposke, dekliške in otroške konfekcije in sicer: nad 5000 komadov najmodernejši h suknenih oblek od gld. 4-—, 7*50, 10-— in višje » 150O svršnikov in ragianov v najmodernejših barvah » > 6'—, 9-—, 12— » » » 2500 otročkih in dtftk-h oblek » » 190, 3'10 » » » 1000 dolgih pelerin iz velblodove dlake in gumija » » 8'—, 5*— » » » 5000 damskih jopicev, paleto-ov, svršnikov. kostumov » » 3'—, 5*—, 10-— » » » 10000 kril, bluz, pasov kakor tudi klobukov za gospode, Športnih čepic in perila. Vedno v salogi pariški in berolineki modeli za damsko kenfekošjo kakor tudi pristno angleške športne obleke in avršniki. NaroČila pe meri si izgotoVijo najfinejše ii najnitreje na Pnnajo. 1 Dopoiiljatvc na izber ae poailjajo povsod tudi brea povzetja. ......... Čudovito nizke cene! ~$jBf 242 18-2 O. BERNATOVIČ LJUBLJANA, Glavni trg It. 5 Angleško skladišče oblek Slaven ker čuva prtenino, vsled bleščeče beline, ki jo dobi prleninn, ker ne dobi prtenint po pranju prav nlkakega duha, ker je zelo pooeni in se pri pranju prihrani mnogo oaaa l 223116—8 »OZ SEGADRl^ Absoluton neobholno potreben je za vsako dobro urejeno gospodarstvo. — Pazi naj se na i rajšnjo varstven > znamko in varuje naj se pred ponarejanjem, ker je istojbrez vsuke vrednosti. — Dobiva v trgoviaah z dragerijantl, koloniialnlm blagom In miloml Engros pri L. IMNL0S, DUNAJ, I. Mdlkerbastei 3. i Zlate svetinie: Berlin, Pariz, ftim iti /y Najboljše kosmetlčno ZObOčistllno sredstvo Jzdehvatelj 0. Seydl Ljubljana, Spital-Stritol'' uit 7 Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 180—86 Iv. Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoma *voje najbolj priznane liv. stroje in kolesa Ceniki na zahtevanje zastonj. Velita izbera < Velika izbera giace in različriib drugih rokavic sa dame in gospode I Najnovejše kravate, ovratniki, manšete, svileni preniki in najnovejše srajce, galoše in drago. %0ST Motlerel najnovejše oblike. "^Maf Krasni damski pasovi. 58 52-60 Toaletni predmeti, fina mila, parfumi, dišave za perilo, kalodont, odol 1. t. d. Verižice sa are, Double, sa dame in gospode, vratni kolirji* broški a ia „Tudor", gumbi sa manšete, denarnice, listnice, talke sa dame i. t. d. i. t« d. Dobiva me> no acnatno niaslcili cenah nri Antonu Adamiču v Kranju 4£«*ji»itoi*iJ#*l*:a Ma drobno in debelo! ===== KlobsKoV" \ in modna trgovina, — Ha drobno in debelo 1 Ljubljana Gritar $ jflejač Ljubljana Prešernove ulice 9. uljudno naznanjata, da je zaloga za spomladansko sezono tako v oblekah za gospode in dečke kakor*v konfekciji za dame popolna in se priporočata za prav obilen poset, zagotavljajoč točno in solidno postrežbo. 242 6 1 D1$A Blme Trkat In »podaja KrlU Predpasnike Moderce Šerpe Pasove Ovratnike Mašence Jabots Srajce Perilo Otročje oblekce Krstne oprave i I *5 to i? S 4> C 9 J o 0» •o S » a? I? £ i!ir> 52--17 ■•r Nova modna trgovina :: Salon za damske klobuke filijalka iz Ljubljane 19fi A. VIVOD-MOZETIČ v KRANJU na glavnem trgn v hiši g. Pavilarja Priporoča za pomlad in poletje elegantne klobuke za dame in otroke pariške in dunajske modele. Žalne klobuke« * Klobuke sprejemam v popravilo. - Zunanja naročila točno. ====== ajr • m M W f s S i g £ •s Glace in svilnate rokavice Moderne srajce Ovratnike Kravate Nogavice Žepne robce Gumbe Denarnice Prsnike Naramnice Glavnike Garniture Milo Parfum A IjuljSM (Kolizej) % £asiff Marij« Terezij« cesta Bogata zaloga, pohištva mke vrste r tseh cenah. Ogledala, Bilke r mn tellkostlh, n 116-8« fcalagatelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov. 1 Popolna oprava za tile. špeoljallteta : Gostilniški stoli. Pohištvo Iz Železa, otroSke postelje In vozički po vsaki conf. Modrool li žlčna-tega omrežja, afrh tonske trate nI I žime, prve trste tedno t zalogi. čudovito poceni za hotele, vile In za letovišča 62 gld. Za spalno sobo od 160 gld. naprej. Dlvan z okraski. Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture. nevestinih balah. Veli*! prostori, pritlično In v I. nadstropju. Za sobo: postelja, nočna omarica, 0-mivalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo. Zobotcbnusi atclj, Oton 5cydt pri g*, ilr. E. Olobodnikii ▼ Kranju ZOBOVJA, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNICE In OBTURATORJI se izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH. PLOMBE V ZLATU, PORCELANU, AMALGAMU In CEMENTU kakor tudi vse ZOBOZDRAVNIKE OPERACIJE Izvršuje lll-3'j tu SPECIJALI8T. Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure. POSOJILNICA V RADOVLJICI rogistrovana zadruga z omejenim poroštvom s podružnico na Jesenicah Rezervna zaklada iznaša: brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 574% ali z 17o amortizacijo, na menice pa po o'0/«. — Eskompti-rajo se tudi trgovske ni trnke. sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po apajr 4 "aMS ---,- afltTW^ Denarni promet v letu 1906.: ( 3,1. Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga. Uraduje se v centrali in v podružnici vsak dan od 8. do 12. ure dop. in od 2. do 6. ure pop. isvzemšl nedelje pop. Poštno -hranilnični račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.299. 120-87 Isdaja konafircij «Gorenjca». Odgovorni vj»<\n\y L*™*!* v Mikttfi. ni- . ~> ni i i—————. IjWtijina ju Usek Jv. Pr. Laniprcla v Kranju.