Februar 2007 Revija Slovenskih železnic Aktualno Route Managment System Za sodobnejšo konstrukcijo voznih redov Potniški promet Z vlakom na tuje Čas za ženske Tovorni promet Januarski rezultati nadpovprečni Reportaža Sejem igrač Nürnberg 2007 Letni Obračun Leto 2006 nam je prineslo precej vzponov in padcev, med slednji- mi so bile najbolj odmevne prav gotovo informacije o načrtovanih visokih izgubah in likvidnostnih težavah. Prve ocene so se gibale kar okrog šestih milijard tolarjev izgube in še septembra je predsednik nadzornega sveta napovedal, da bi se po pesimistični varianti višina izgube lahko ustavila pri štirih milijardah in pol - v tolarjih seveda. Kot kažejo prvi, še ne dokončni podatki, pa slika našega lanskega poslovanja le ni tako črna. Lani smo v tovornem prometu prepeljali 18,8 milijona blaga ter opravili 3.705 milijonov netotonskih kilome- trov. V primerjavi z načrtom je bil obseg dela v prepeljanih tonah večji za slab odstotek, opravljenih netotonskih kilometrov pa je bilo za 1,9 odstotka manj od načrtovanih. V potniškem prometu je bil obseg dela pri obeh kazalcih večji od načrta – prepeljanih je bilo za 1,8 odstotka več potnikov in opravljenih za 0,7 odstotka več potniških kilometrov, kot je bilo načrtovano. Slovenske železnice smo lansko poslovno leto končale z okrog 60 milijoni tolarjev izgube pred obdavčitvijo. S tem smo zaostali za poslovnim načrtom, ki je predvideval 11 milijonov tolarjev čistega dobička pred obdavčitvijo, a vseeno bistveno presegli črnoglede napovedi, ki so se pojavljale tako rekoč še pet minut pred dvanajsto. Po težavnem poslovanju v prvih devetih mesecih je poslovodstvo sprejelo kratkoročne ukrepe za izboljšanje poslovanja, ki so morali hitro pokazati rezultate. Na tire smo pridobili dodatne tovore in tako skoraj stoodstotno dosegli transportne prihodke v tovornem prometu. Svoj delež je prispevala tudi država, saj je vlada konec novembra sprejela anekse k trem pogodbam za izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb in z njimi predvsem poravnala nekatera že opravljena dela, ki pa še niso bila plačana. Izguba torej nikakor ne tako visoka, kot je bilo pričakovano. Poleg tega je pomembno poudariti tudi, da smo takšen rezultat dosegli brez umetnega polnjenja prihodkovne strani s prodajo zemljišča v Novi Gorici in brez najemanja novih kreditov v zadnjih mesecih leta. Kljub lahko bi rekli relativno ugodnem poslovnem izidu pa ostaja dejstvo, da bo v prihodnje za izboljšanje rezultatov potrebnega še več truda. Evropski liberalizirani trg, ki se nam je še pred kratkim zdel tako zelo oddaljen, namreč ni več pred vrati, temveč v tovornem prometu pogumno stopa skoznje, potniški promet pa mu sledi blizu za petami. Aktualno Na Slovenskih železnicah od leta 1992 upo- rabljamo računalniški sistem za konstrukcijo voznega reda z imenom BRAVOZ. Korak naprej smo naredili z začetkom uporabe novega sistema ROMAN. 3 5 7 8 14 Novo progo izdajajo Slovenske železnice, Služba za organizacij- sko komuniciranje • Ljubljana, Kolodvorska 11, telefon (01) 29 141 94, telefaks: 29 148 09, e-pošta: marko.tancar@slo-zelez- nice.si • odgovorni urednik: Marko Tancar • lektoriranje: Darinka Lempl • tajništvo uredništva: Mateja Urbanc • avtorji fotografij: Antonio Živkovič, Igor Kuralt, Miško Kranjec, Marko Tancar, Zoran Račič, Dario Cortese, Tilen Šetina, arhiv SŽ, arhiv Voest Alpine. • tisk: DNK d.o.o. • Nova proga izide desetkrat na leto v 12.500 izvodih • naslovniki jo prejemajo brezplačno • fotografij in roko- pisov ne vračamo. Bralci in dopisniki, ne pozabite! Prihodnja številka Nove proge izide 10. aprila. Prispevke zanjo lahko na naslov uredništva pošljete najpozneje do 20. marca. 1 Uvodnik Mar ko Tan car, od go vor ni ured nik Nove pro ge Revija Slovenskih železnic januar 2007 Potniški promet Vsepovsod okoli nas so čudovita mesta, ki kar vabijo na obisk z vlakom. Ker pa sta marca dva datuma, ki sta uradno namenje- na le ženskam, je tukaj priložnost, da svojo drago zapeljete … Tovorni promet Ne le po vremenu, temveč tudi po količini prepeljanega blaga je letošnji januar sodil bolj v pomladanske mesece (marec, april) kot pa na začetek leta. Tovorni promet Voest Alpine je vodilno podjetje v Evropi v jeklarski industriji in obenem eden od naših najpomembnejših poslovnih partnerjev v tovornem prometu. Reportaža Letos je v Nürenbergu od 1. do 6. februarja potekal 58. mednarodni sejem igrač, na katerem je bilo precej novosti s sveta malih železnic. Aktualno Marko Tancar 2 Začetek marca je čas, ko se pod poslovanje lanskega leta že lahko potegne prva črta. In kaj se je pod njo zapisalo letos? Zaradi primerljivosti z lanskim poslovnim načrtom ostanimo kar pri tolarjih, ki so nam nena- zadnje še vedno bolj »v uše- sih« kot evri. Izraženo v tolarjih smo Slovenske železnice (ožja skupina) po prvih podatkih lansko poslovno leto končale z okrog 60 milijonov tolarjev čiste izgube pred obdavčitvijo. S tem smo nekoliko zaostali za poslovnim načrtom, ki je pred- videval 11 milijonov tolarjev čistega dobička pred obdav- čitvijo. Vsaj na papirju torej slab rezultat, a glede na teža- ve v poslovanju, zlasti v prvih devetih mesecih, je to relativno ugoden rezultat. Zadnji trije meseci so bistveno pripomo- gli k zmanjšanju negativnega izida. V skladu s sklepom nad- zornega sveta je poslovodstvo sprejelo kratkoročne ukrepe za izboljšanje poslovanja. S pri- dobljenimi dodatnimi tovori so bili načrtovani transportni prihodki v tovornem prometu skoraj stoodstotno doseženi. Na podlagi 23. novembra spre- jetih aneksov k pogodbam z Agencijo za železniški promet za vzdrževanje javne železniške infrastrukture, vodenje prome- ta in prevoz potnikov v notra- njem železniškem prometu pa so bila zagotovljena sredstva v skupnem znesku 2,1 mili- jarde tolarjev. Z njimi je država predvsem poravnala nekatera že opravljena dela na področju javnih gospodarskih služb, ki do tedaj še niso bila plačana. Posebej je treba poudariti, da je navedeni poslovni rezultat objektiviziran zaradi realne pri- merjave z letom 2005. V njem ni upoštevana nova računovod- ska usmeritev, ki večja popravi- la voznih sredstev obravnava kot investicije. Uveljavitev te usmeritve je vplivala na to, da smo Slovenske železnice (ožja skupina) dosegle računovod- sko izkazan dobiček v višini 2,41 milijarde tolarjev. V tovornem prometu smo lani prepeljali 18,8 milijona ton blaga ter opravili 3.705milijo- nov netotonskih kilometrov. S tem smo pri prepeljanih tonah nekoliko presegli načrte, rezul- tati pri netotonskih kilometrih pa so malenkostno pod načrto- vanimi. Transportni prihodki so za 1.463 milijonov tolarjev pre- segli predlanske in za le 15 mili- jonov zaostali za načrtovanimi. Večji od načrtovanih so bili ostali prihodki. Žal so bili višji od načrtovanih odhodki zaradi izrednih dogodkov iz preteklih let, stroški vzdrževanja vozil po škodnih dogodkih ter strošek amortizacije. Tovorni promet je tako leta 2006 posloval s čisto izgubo 2.144 milijonov tolarjev, pri čemer bo pred- videni računovodski negativni rezultat zaradi vpliva računo- vodskih standardov znašal 258 milijonov tolarjev. V potniškem prometu je bil obseg dela tako pri številu potnikov kot pri potniških kilo- metrih nekoliko višji od načrto- vanega. Naši potniški vlaki so prepeljali 16,13 milijona potni- kov ter opravili 793 milijonov potniških kilometrov. Boljši od pričakovanih je tudi poslov- ni izid. Dosežena je bila čista izguba 885 milijonov tolarjev (računovodski negativni rezul- tat zaradi vpliva računovodskih standardov znaša 313 milijo- nov tolarjev), kar je bolje od načrtovane izgube 1.750 mili- jonov tolarjev. Na področju infrastrukture je bil dosežen čisti dobiček 850 milijonov tolarjev, načrtovana pa je bila izguba v višini 1.022 milijonov tolarjev. Značilno za infrastrukturo je, da je bil celo- tni dobiček infrastrukture v letu 2006 dosežen izključno s pri- hodki iz drugih dejavnosti. Ti so pri vzdrževanju infrastruk- ture dosegli 1.250 milijonov tolarjev (za 550 milijonov tolar- jev več od načrta), pri vode- nju prometa pa 596 milijonov tolarjev prihodkov, kar je za 25 milijonov tolarjev več od načrtovanega. Poslovanje v letu 2006 Rezultati v okviru poslovnega načrta Doseženo 2006 Načrt 2006 % dos. načrta Doseženo 2005 Indeks 06/05 Obseg dela Prepeljano blago (tisoč ton) 18.808 18.638 100,9 18.103 103,9 Netotonski km (mio) 3.705 3.776 98,1 3.579 103,5 Prepeljani potniki (tisoč) 16.131 15.841 101,8 15.742 102,5 Potniški km (mio) 793 788 100,7 777 102,1 Višje cene vozovnic Cene vozovnic v notranjem potniškem prometu so se 1. marca povišale za največ 2,3 odstotka. Če podražitve, ki jo je v Uredbi o določitvi najvišjih cen prevoza potni- kov po železnici v notranjem potniškem prometu sprejela vlada, ne bi bilo, bi v notra- njem potniškem prometu prišlo do izpada sredstev v višini okrog 430 tisoč evrov na letni ravni. Za leto 2007 predvide- na nadomestila za pokri- vanje razlike v ceni, ki jih Slovenske železnice preje- majo za izvajanje obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v notra- njem železniškem prometu, so realno za 1,2 odstotka nižja od lanskih sredstev. Podražitev vozovnic v notra- njem potniškem prometu s 1. marcem je pokrila le 95,8 odstotka tega zmanj- šanja, 4,2 odstotka primanj- kljaja bo ostalo nepokrite- ga. Zadnji dvig cen je bil 1. marca lani, prav tako za 2,3 odstotka. 3 Revija Slovenskih železnic februar 2007 Aktualno Jože Lekše Vozni red je akt upravljavca, ki obsega podatke o vseh načrtova- nih vožnjah vlakov in tirnih vozil na železniškem omrežju v času njegove veljavnosti ter je osnova tehnološkega procesa izvajanja prevoznih storitev po železnici, ki usklajuje potrebe po prevozih s tehničnimi in kadrovskimi mož- nostmi upravljavca. Vozni red je pomemben za doseganje večje konkurenčnosti in gospodarnosti železniškega prometa ter stori- tev, ki jih železnica nudi trgu. Temelji na realnih podatkih, ki se nenehno spreminjajo, kar ob upoštevanju omejenih možnosti sistema pomeni veliko težavo in strošek. Vozni red se izdela za letni cikel, zato vsaka spremem- ba, ki se dogodi na trgu, za uporabnike storitev in železnico pomeni težavo in strošek, kar lahko omilimo samo z dobrim in prilagodljivim sistemom za kon- strukcijo voznega reda in z njo povezane postopke. Konstrukcija voznega reda se s tehnološkega vidika sicer do danes ni spreminjala in zajema določitev in usklajevanje vlakov- nih tras ter izdelavo voznega reda z vsemi potrebnimi izhod- nimi dokumenti. Razvoj računal- niške in informacijske tehnolo- gije pa ponuja nova orodja in pripomočke, ki so usklajeni z novo zakonodajo in prilagojeni smernicam Evropske unije, pred- vsem pa ponujajo hitrejše in bolj zanesljivo delo. Korak naprej smo naredili tudi pri nas z začet- kom uporabe novega sistema ROMAN. Na Slovenskih železnicah od leta 1992 uporabljamo računalniški sistem za konstrukcijo voznega reda z imenom BRAVOZ (bazični vozni red). Računalniški sistem BRAVOZ je zamenjal svinčnik, ravnilo in radirko – osnovne delo- vne pripomočke, ki jih je kon- struktor voznega reda uporabljal pri svojem delu. V času nakupa je sistem zagotavljal optimalno podporo konstruktorju voznega reda, prijazno delo z računalni- ško opremo, hiter odziv sistema, visoko zanesljivost delovanja in razpoložljivost sistema ter kako- vostno programsko podporo za interaktivno delo. V petnajstih letih delovanja pa je sistem glede na novejše stan- darde na področju informatike in zahtev trga (prevoznikov) popol- noma zastaral in ni več ustrezen. Pomanjkljivost sistema je tudi v nezdružljivosti s predstavniki upravljavcev sosednjih železni- ških uprav, v neustrezni izhodni bazi podatkov in podobno. Poleg tega za sistem ni več ustreznih rezervnih delov in strokovnja- kov za vzdrževanje, tako da ga že nekaj let ne vzdržujemo več. Sicer pa bi bilo samo vzdrževanje ter odprava napak dolgoročno gledano popolnoma neekono- mično. Zaradi preobremenjenosti zasta- rele opreme se je večkrat doga- jalo, da je bilo grafikon lažje in hitreje izrisati kar na roko, mot- nje v delovanju pa nikakor niso bile redkost. Odpoved BRAVOZ-a je možna v vsakem trenutku, posledice odpovedi celega siste- ma pa bi bile lahko velike – poleg ogrožanja varnosti železniškega prometa bi lahko dolgoročno prišlo celo do ustavitve vseh vla- kov na našem omrežju. Težava sedanjega konstrukcijske- ga sistema je tudi, da ga ni možno neposredno vključevati v druge informacijske sisteme SŽ in članic UIC, kot so Pathfinder (naročila vlakovnih poti z novim osrednjim sistemom v okviru RNE), MERITS, EICIS, ISSŽP, ILTIS in podobno. Strokovnjaki, ki poskrbimo, da je vozni red izdelan in objavljen v predvidenem zakonskem roku, smo že več let opozarjali, da sistem BRAVOZ ne zadovoljuje več sodobnih zahtev za oprav- ljanje dela. Zgodilo se je namreč, da je odpovedal ravno takrat, ko smo najmanj pričakovali, zato nismo mogli do podatkov, brez katerih je nemogoče opraviti delo. Potrebna je bila investicija v nov sistem za dolgoročno pri- Route Managment System Za sodobnejšo konstrukcijo voznih redov Sistem ROMAN je nadomestil zastarel in nezanesljivi BRAVOZ, ki pa bo nekaj časa še vedno deloval vzporedno z novim sistemom. 4 Aktualno hodnost. Zato je bilo treba ugo- toviti oziroma izdelati: – namen oziroma funkcijske potrebe s pripadajočo strojno opremo, – stanje oziroma uskladitev obstoječih predpisov in siste- ma s smernicami EU, še pose- bej zaradi prostega dostopa do infrastrukture, – filtriranje podatkov in izdelkov (voznega reda) glede na upo- rabnike, – aplikacije za: a. povezavo s podatkovnim omrežjem (vhodne in izhod- ne baze podatkov), b. povezavo s centralnim informacijskim sistemom SŽ (ISSŽP) za samodejni pre- nos podatkov in s sistemom Pathfinder za samodejni obojestranski prenos poda- tkov, c. konstrukcijo voznega reda, d. izdelavo dokumentov voz- nega reda, e. sprotno računanje voznih časov, f. simulacijo obratovanja in posebnih stanj, g. izdelavo voznorednih publi- kacij za potnike, – programsko dokumentacijo in navodila za uporabo. Zaradi omenjenih težav smo z velikim veseljem in polni delo- vnega elana pozdravili odloči- tev poslovodstva, da posodobi opremo z novim sistemom za izdelavo voznega reda. Izhodišče nabave novega sistema je bilo, da naj bo sodoben ter združljiv z informacijskimi sistemi upravljav- cev sosednjih železniških uprav, z informacijskim sistemom sprem- ljanja in upravljanja železniškega prometa ter prilagojen zahte- vam in predpisom SŽ. Leta 2005 je bil objavljen javni razpis, na osnovi katerega so se Slovenske železnice odločile za nakup siste- ma Route Managment System (ROMAN) podjetja Siemens. Sistem ROMAN bo v prihod- nje ponudil več kot »odsluženi« sistem BRAVOZ, ker bo v osno- vi pri konstrukciji voznega reda deloval z večjimi podatkovnimi bazami. Sestavljajo ga moduli C, D, P, S, centralna baza poda- tkov in vmesniki za ISSŽP, ILTIS, MERITS, Pathfinder … Prvi modul ROMAN – C (Runtime Calculation – izračun voznih časov) se lahko uporablja v on – line načinu ali samostojno. Za izračun voznih časov uporab- lja osnovne fizikalne zakonitosti gibanja in podatke o vozilih, kri- vinah, niveletah, predorih, last- nostih zaviranja. Vozni časi se izdelajo za različne vrste vlakov in lokomotiv glede na obremenitve, rezultat pa se shrani v tabelah voznih časov. Modul ROMAN – D (Timetable Design – konstrukcija voznega reda) je orodje za instrument za vsakodnevno načrtovanje vozne- ga reda. Modul omogoča načr- tovanje in konstrukcijo voznega reda za posamezna voznoredna obdobja. Sestavljen je iz admi- nistrativnega in topologijskega dela. Administrativni del pomeni delo konstruktorja voznega reda na različnih nivojih. Topologijski del predstavlja zajem glavnih podatkov progovnega želez- niškega omrežja. Konstrukcija voznega reda je predstavljena v grafični in tabelarni obliki, produkti pa so grafikon vozne- ga reda, voznoredna knjižica, izpiski za progovno in postajno osebje. ROMAN – S (S imulat ion – simulacija) se uporablja za analize in optimiziranje voz- nega reda ter analize zmog- ljivosti prometnega omrežja. ROMAN – S je del integri- ranega sistema za upravlja- nje tras (Trassenmanagement system) in se lahko uporab- lja kot samostojen sistem – v tem primeru je potreben ročni vnos podatkov, ki so potrebni za simulacijo – lahko pa se zajema podatke neposredno iz podatkovne baze (ROMAN – DB). Modul ROMAN – P je namenjen za avtomatsko pripravo in izda- jo publikacij voznega reda za potrebe potnikov, kot so postajni vozni redi (prihodi in odhodi vlakov), relacijski vozni redi ter uradni vozni red potniških vla- kov »Kurir«. Prav tako je vmesno mesto za evropsko bazo poda- tkov voznega reda MERITS. Podatkovna baza za posamez- ne enote sistema se imenuje ROMAN – DB in zagotavlja inte- gracijo podatkov preko posamez- nih modulov. ROMAN – DB je podatkovni strežnik, ki vsakemu modulu zagotavlja ločene tabele v podatkovni bazi. Na osnovi takšnega načina delovanja siste- ma se lahko posamezne enote oziroma komponente sistema ROMAN uporabljajo samostojno ali integrirano. Vmesni modul ROMAN – I (Interface – vmesni modul) omo- goča vgradnjo ločitvenih vmesni- kov in selektivni dostop do baze podatkov in vseh informacij. Prav tako podpira različne standardne formate (XML, ASCII …). V sklopu dobave novega sistema je bilo organizirano tudi izob- raževanje. Mednarodni strokov- njaki so poskrbeli, da smo se z načinom dela in zmožnostmi, ki jih ponuja nov sistem seznanili v intenzivnem strokovnem teore- tičnem in praktičnem izobraževa- nju. Toda s tem se je šola za nas šele začela. Trdo delo nas čaka, vse dokler ne bo dokončno izde- lan novi vozni red 2007/2008. Zaradi neposrednega prenosa podatkov iz ene baze za različne namene ni več ročnega pretipkavanja in možnost napak je bistveno manjša. Eden od rezultatov dela z novim sistsmom: grafikon za progo Ljubljana-Sežana. Potniški promet Mirjana Vanovac Z vlakom na tuje Čas za ženske Tokratni zapis je namenjen moškim – za ženske. Čeprav bi veljalo, da si mora moški vsak dan vzeti nekaj časa samo za svojo ljubo, pa mu prenapolnje- ni vsakdanjik to nemalokrat ne dopušča. Ker pa sta marca dva datuma, ki sta uradno name- njena le ženskam, je tukaj pri- ložnost, da svojo drago zapeljete … S čim? Z vlakom vendar! Kam? Ne izgubljajte dragoce- nega časa – mi smo tukaj s predlogi. Vsepovsod okoli nas so čudovita mesta, ki kar vabijo na obisk: od Gradca do Dunaja, od Linza do Salzburga, od Benetk do Prage … Gradec je živahno mesto na sti- čišču različnih evropskih kultur. Staro mestno jedro je kot nalašč za lahkoten sprehod, obisk gale- rije nenavadne oblike v središču mesta pa je lahko le pika na i. Je treba še kaj povedati o Dunaju: opera, palače ob Ringu, pole- tna rezidenca Hofburg, dvorec Schönbrunn, cesarska grobnica (138 sarkofagov Habsburžanov) in tako naprej. Če vam je Dunaj prevelik, malo več kot uro vož- nje z Dunaja je Melk – mesto z benediktinskim samostanom, ki se vije nad njim. Staro mestno jedro je tako raznoliko, da vas kot časovni stroj popelje v zgo- dovino. Linz je slikovito avstrij- sko mestece na obeh bregovih Donave, ki mu je prav Donava skozi čas »krojila« zgodovino. Potep po mestu ter pogled na bogata pročelja mestnih hiš bo le dokaz slikovitosti, mesto pa se ponaša tudi z mogočno katedralo. Salzburg je mesto Mozarta. Očaralo vas bo s števil- nimi znamenitostmi: Mozartov trg z njegovim spomenikom, stolnica, kolegijska cerkev, rojst- na hiša W. A. Mozarta. In če želite mesto videti z višine, se vsekakor povzpnite do mogočne mestne trdnjave iz 11. stoletja. Največja trdnjava v Evropi je sim- bol Salzburga, kjer si lahko ogle- date muzej, uživate na koncertu v zgodovinskem okolju ali pa le v čudovitem razgledu na baročno mesto in njegovo okolico. V l a k o v n e p o v e z a v e m e d Slovenijo in Avstrijo so več kot dobre. Pri potovanju v Gradec, Linz ali na Dunaj lahko izberete ponudbo Spar Schiene za 19 evrov (Gradec oziroma Linz) in 29 evrov (Dunaj). Pri potovanju v Gradec ali Linz velja ponudba za vlak EC 100/101, pri potovanju na Dunaj pa za vlake 150/151 EC Emona, 156/157 EC Zagreb, 158/159 EC Croatia in 1458/14- 59. Cena velja za potovanje v eno smer v 2. razredu. Število mest po tej ponudbi je omeje- no. Potovanje v Salzburg pa si lahko še pocenite, če kupite vozovnico City Star. S tovrstno vozovnico stane povratno potovanje v 2. razredu – če potujeta dve osebi – 35,25 evra na osebo. Če s sabo vzamete še otroke, povej- mo, da otroci v starosti od 6 do 15 let v spremstvu staršev po tej ponudbi potujejo celo brezplačno. Treba pa je opo- zoriti, da za to vozovnico veljajo določena pravila (v odhodu ni omejitev, vrnitev pa je mogoča šele od 0.00 ure prve nedelje po začetku veljavnosti vozovnice). Za potovanja do Gradca je na voljo posebej ugodna ponudba Regio AS. Povratna vozovnica za potovanja v 2. razredu na relaci- ji Ljubljana-Gradec stane 32,80 evra na osebo. Benetke so vedno Benetke. Izjemne in enkratne so zaradi svoje lege, nastanka in urba- nistične zasnove, zaradi svojih neprecenljivih umetniških zakla- dov, zaradi … Vsemu temu dodajmo še legende, zgodovino in osebnosti, ki tvorijo enkratno pestro podobo beneškega sveta, ki je zrasel iz begunskih koč na laguni v svetovno silo. Če ste že 5 Revija Slovenskih železnic februar 2007 Praga je zgodovina Evrope v malem. 6 bili v Benetkah in imate obču- tek, da ste videli »skoraj vse«, vas bo morda izzvala Beneška laguna, zlasti njeni slikoviti in zanimivi otočki: Murano (steklar- ji), Burano (čipkarice), Torcello (mozaiki), Lido (mondenost in plaže) in San Michele (pokopa- lišče). V Benetke lahko potujete z vlakom EuroCity Casanova ali z nočnim EN vlakom Venezia. Povratno potovanje v 2. razre- du za relacijo Ljubljana-Venezia Santa Lucia po ponudbi Smart Price stane le 30 evrov. Število sedežev po tej ponudbi je omeje- no, prav tako pa je treba vozov- nico kupiti najmanj sedem dni vnaprej. Nekoliko dražja, a še vedno poceni, je povratna vozov- nica Tourist, ki je namenjena za posameznike in stane 40 evrov. Ta vozovnica je letošnja novost v ponudbi z Italijo. Zakaj pa se ne bi odpravili v Prago, mesto, ki je zgodovina Evrope v malem. Tukaj so prepletene vse arhitekturne smeri – gotika, barok, renesansa … Sprehodite se od glavne železniške postaje do Hradčanov, ki velja za naj- lepši, zgodovinski predel Prage, mimo palače kulture, narodnega muzeja, Strahovskega samosta- na, prekrasne renesančne pala- če Schwarzenberg, Predsedniške palače (vsakodnevna slovesna zamenjava straže), gotske kate- drale Sv. Vida do predela mesta Mala Strana. V neposredni bližini je tudi ena najbolj veličastnih baročnih cerkva v Evropi, cerkev Sv. Nikole. Ne pozabite na spre- hod in ogled Karlovega mostu na Vltavi. Z njegove druge strani se lepo vidi Staro mesto z isto- imenskim trgom. V Prago lahko potujete z direktnim vlakom EuroCity Jože Plečnik. Pri poto- vanju izrabite ponudbo Praga Spezial. Vozovnica velja za poto- vanje v 2. razredu, za relacijo Ljubljana-Praga pa boste plačali le 29 evrov. Pri tej ponudbi ne veljajo dodatni popusti, število sedežev pa je omejeno. Vse podrobnejše informacije o voznem redu, cenah, dodat- nih ponudbah in o vsem, kar vas še zanima, lahko dobite na železniških postajah, informacije lahko pridobite tudi na splet- nih straneh Slovenskih železnic www.slo-zeleznice.si in po e-pošti potnik.info@slo-zeleznice.si Želimo vam prijetno potovanje z vlakom in nepozabna doživetja! Potniški promet Benetke ob vsakem obisku ponudijo nekaj novega. Teden kulture v Celju Slovenija in Portugalska bosta leta 2012 gostiteljici evropske prestolnice kulture. Za ta naslov se med slovenskimi mesti poteguje tudi Celje, kjer so zato zadnji teden februarja orga- nizirali teden kulture. Celjanom in obiskovalcem od drugod so brezplačno ponudili dogajanja na številnih prizoriščih po vsem mestu. Na Slovenskih železnicah smo se z veseljem odzvali povabilu, da sooblikujemo del teh dejavnosti, saj je projekt Evropske prestolnice kulture največji projekt na področju kulture in že dvajset let poteka v državah članicah Evropske unije. Mestna občina Celje je kot naročnik prevozov razposlala okrog 800 vabil, mi pa smo prejemnikom vabil, ki so se od 24. do 28. februarja prepeljali v Celje z vlaki, ponudili primerne povezave iz smeri Ljubljane, Maribora, Dobove, Velenja in Imena. Promociji Celja pa smo se pridružili tudi s posebnimi začasnimi poslikavami zunanjosti in, prvič, stropa vlakov ICS. 7 Revija Slovenskih železnic februar 2007 Tovorni promet Peter Kodre Ne le po vremenu, temveč tudi po količini prepeljanega blaga je letošnji januar sodil bolj v pomla- danske mesece (marec, april) kot pa na začetek leta. Januarja so se nadaljevala ugodna gibanja dinamike pre- vozov iz zadnjega dela lanskega leta. Januarja smo tako prepe- ljali 1,506 milijona ton blaga, kar je za skoraj 10 odstotkov več kot januarja lani oziroma kar za 33 odstotkov več kot v dolgoletnem januarskem pov- prečju. Če še leta 2002 nismo v nobenem mesecu prepeljali več kot 1,5 milijona ton blaga, pa smo letos na dobri poti, da v nobenem mesecu ne prepelje- mo manj kot 1,5 milijona ton. Lani smo namreč to vrednost presegli kar v desetih mesecih, še leta 2005 pa le v sedmih mesecih. Januarja sicer nismo dosegali ekstremnih dnevnih vrednosti pri količini prepeljanega blaga kot decembra lani, smo pa ob neka- terih dneh (18. januarja) prepe- ljali več kot 65.000 ton tovora. K dobrim rezultatom v prvem mesecu letošnjega leta sta naj- več prispevala kopenski in luški tranzit. Prvi je večji od lanskega primerljivega meseca za 60.000 ton, drugi pa kar za 123.000 ton. Pri prevozih v luškem tranzitu je treba tudi omeniti, da smo janu- arja v tej vrsti prometa prepeljali več kot decembra in novembra lani. Razlog za povečanje januar- skih prevozov so rude, ki smo jih prepeljali za dobrih 50.000 ton več, ter tudi prevozi premoga in kontejnerjev. V kopenskem tranzi- tu pa so se povečali prevozi žita- ric, lesa in starega železa. Prevozi v notranjem prometu in izvozu so na nivoju lanskoletnih, le prevozi v uvozu nekoliko zaostajajo. Januarja pa nismo presegli le lan- skih rezultatov, temveč smo tudi presegli količine, predvidene po dinamičnem načrtu. Presegli smo jih za slabih 7 odstotkov pri koli- čini prepeljanega blaga oziroma za 11 odstotkov pri opravljenem delu. Enak odstotek doseganja načrta je zabeležen tudi pri trans- portnem prihodku. Ugotovitve glede doseganja načrta po posa- meznih vrstah prometa so sklad- ne z ugotovitvami pri primerjavi z lanskim januarjem. Upoštevajoč trenutne rezulta- te o obsegu opravljenega dela v mesecu februarju lahko oce- nimo, da bomo tudi februarja dosegli lanske rezultate, načrto- vane rezultate in tudi januarske vrednosti. V prvih dveh dekadah smo lanske februarske rezultate in načrte presegli za približno 4 odstotke, januarske rezultate pa za 7 odstotkov. Ko smo analizirali podatke o doseženih rezultatih po mese- cih, pa smo ugotovili še eno zanimivost. Velikost odstopanja količine prepeljanega blaga med meseci se je v letu 2006 močno zmanjšala. To, kar je videti iz grafikona, je bilo potrjeno tudi z uporabo statističnih metod. Povprečno absolutni odklon od srednjih vrednosti je bil leta 2006 le slabih 100.000 ton, še leta 2005 pa je bila ta vrednost kar 144.000. Januarski rezultati nadpovprečni 8 Tovorni promet Živko Fogec Voest Alpine je vodilno podjetje v Evropi v jeklarski industriji. Razdeljeno je na štiri divizije: divizijo jekla, divizijo železniških sistemov, divizijo avtomobilskih delov in divizijo profilov. Skupina Voest Alpine proizvaja in prodaja v kar 36 državah po vsem svetu in izvaža 82 odstotkov svoje proizvodnja. S skoraj 23.700 zaposlenimi lahko zadovoljijo svoje stranke povsod – tudi na novo rastočih trgih. Po letu 1995 se je njiho- vo število zaposlenih povečalo za 58 odstotkov, kar 37 odstot- kov zaposlenih pa je zunaj Avstrije, kjer je sedež podjetja. V treh od štirih divizij so tuji zaposleni v večini, skupina pa stalno investira v več kot 260 podjetij. Skupina Voest Alpine AG je že od leta 1995 prisotna na dunajski poslovni borzi. Zasebni avstrijski delničarji imajo 46-odstotni delež, 17 odstotkov delničarjev je iz dru- gih evropskih držav, večinoma iz Velike Britanije in Nemčije. Skoraj četrtina delničarjev je iz Severne Amerike, 10 odstotkov delnic pa imajo v lasti zaposle- ni. Več kot polovico prihodka Voest Alpine ustvari z jeklom, divizija železniških sistemov prispeva 26 odstotkov, divi- zija avtomobilskih delov 12 odstotkov in divizija profilov 11 odstotkov. Sodelovanje s SŽ Slovenske železnice že vrsto let sodelujemo pri prevozih žele- zove rude iz Luke Koper za pro- izvodnjo v Leoben Donawitzu in Linzu v Avstriji. Rudo dobiva- jo prekomorsko iz Južne Afrike in Brazilije. Pripeljejo jo v lad- jah, namenjenih izključno za take prevoze, z zmogljivost- jo od 190.000 do 240.000 ton. Za proizvodnjo v Leobnu Donawitzu jim letno iz Kopra prepeljemo 1,25 milijona ton železove rude in za Linz 0,9 milijona ton železove rude. Ker na obeh lokacijah nimajo skla- dišč, je potrebna vsakodnev- na dostava »just in time«. Na dan je tako v voznem redu za Leoben Donawitz predvi- denih 4.928 ton, kar doseže- Voest Alpine Pomemben partner tovornega prometa Voest Alpine je eno vodilnih evropskih jeklarskih podjetij in obenem eden od najpomembnejših poslovnih partnerjev našega podjetja v tovornem prometu. 9 Revija Slovenskih železnic februar 2007 Tovorni promet mo s štirimi vlaki po 22 vago- nov, skupaj torej z 88 vagoni. Predvideni dnevni prevoz za Linz je 2.016 ton. Ta tovor prepeljemo za dvema vlakoma po 18 vagonov. Posebnost pri prevozih železove rude je pred- vsem, da smo zaradi možnosti večjega odvoza količin iz Luke Koper začeli leta 2005 prav pri prevozih za Leoben Donawitz povečevati Q bruto vlaka, ki je 1.720 ton. S tem smo isto koli- čino prepeljali z 225 vlaki manj, kot smo pred letom 2005. To pomeni velik prihranek pri stro- ških, dodatno pridobljeno traso pa lahko uporabimo za druge prevoze. Prevozi železove rude se opravljajo izključno z vago- ni SŽ serije Fals. Teh vagonov kronično primanjkuje, tudi pri sosednjih železniških upravah, zato je stranka zelo zadovoljna, da ji jih zagotavljamo v potreb- nem številu. Voest Alpine sicer železovo rudo za svojo proizvodnjo dobiva iz Luke Koper, preko Roterdama (po Donavi) in iz Ukrajine, ima pa tudi svoj rudnik v Avstriji. Pri prevozih iz Luke Koper sodelu- jeta SŽ in avstrijske železnice (ÖBB). Ker gre pri tem prevo- zu za celovito logistično stori- tev, je kot pomemben poslov- ni partner vključena tudi Luka Koper, ki ponuja pretovor in skladiščni prostor. Medsebojno komunikacijo zagotavlja špe- diter, ki potrebe stranke, najave prihoda ladij, tedenski in mesečni plan odvoza železove rude in njene strukture posre- duje Luki Koper in SŽ ter ÖBB. Na osnovi teh podatkov pripra- vimo mesečni plan po dnevih s številom odhodov vlakov za Leoben Donawitz in Linz, ki ga pošljemo tudi avstrijskim železnicam. Vsekakor si ves čas prizadevamo naše storitve izvajati strokovno, prilagodljivo in kakovostno. Da nam uspe- va, dokazuje tudi odziv Voest Alpine. Njihovi predstavniki so nam na zadnjih sestankih zago- tovili, da ne razmišljajo, da bi si v bodoče poiskali drugega prevoznika, saj ji to kar nudimo SŽ in ÖBB, zadostuje. Na pod- lagi te ocene smo pogodbo o teh prevozih podaljšali še za dve leti. O nameni stranke, da misli resno, priča tudi leta 2005 pri- dobljeni novi tovor premoga iz ZDA, ki ga z vagoni SŽ seri- je Eas vozimo na relaciji Luka Koper-Linz. To na letni ravni znese 240.000 ton. Sredi letoš- njega marca pa se bodo začeli prevozi premoga iz Ukrajine, prav tako za Voest Alpine, na relaciji Koper Luka-Leoben Donawitz. Na leto bomo prepe- ljali 150.000 ton novega tovo- ra. Za prevoze naj bi uporabljali eno garnituro vagonov SŽ serije Fals in eno garnituro RCA- ÖBB, prav tako serije Fals. V Oddelku za luški tranzit si bomo tudi v prihodnje pri- zadevali za nenehno dosega- nje boljših rezultatov. Povečati hočemo svojo konkurenčno prednost v primerjavi z drugimi ponudniki, povečati produktiv- nost in izboljšati kakovost sto- ritev. Pri tem smo se posebej posvetili dejavnikom, ki najbolj vplivajo na uspešno posredo- vanje naših storitev. Trudimo se biti čim bolj zanesljivi in kooperativni, strokovni, vedno na razpolago našim strankam z vljudnim in prijaznim odno- som ter upoštevaje strankine interese. Skrbimo, da so naši uporabniki čim bolje obveščeni o naših storitvah, upošteva- mo njihove pripombe in želje ter takoj ustrezno ukrepamo. Seveda pa si prizadevamo, da željam strank ustrežemo tudi s čimbolj ustrezno transportno opremo.Slovenske železnice že vrsto let sodelujemo pri prevozih železove rude iz Luke Koper za proizvodnjo v Leoben Donawitzu in Linzu. Prodaja Voest Alpine po državah. 10 SŽ so ljudje Miloš Oprešnik Janko Brezovar Včasih pogrešam vonj po tisti sajasto-črni tiskarski barvi Tiskar in železničar: dru- žinska tradicija po eni ali po drugi plati? Po obeh pomalem. Oče je bil zaposlen v Železniški tiskar- ni, in kot otroka me je več- krat pripeljal v tiskarno. Gledal sem vse tiste stroje in tehnične sklope, vse je bilo v nepresta- nem gibanju, in doraščajočega mulca to običajno privlači. S štirinajstimi leti sem prišel v uk kot vajenec tiskarske stroke, in leta 1978 sem postal tiskar. Dve leti pozneje sem ob delu dokončal šolanje na Tehnični grafični šoli v Ljubljani in postal grafični tehnik. Leta 1985 sem ob delu diplomiral na Grafični fakulteti v Zagrebu – ta je bila poleg leipziške edina takšne vrste v Evropi. Sprva sem nihal med Zagrebom in Leipzigom, a se za slednjega še nisem čutil dovolj zrelega; danes mi je seveda močno žal, saj bi se med drugim lahko izpopolnil v nemščini, jezik pa je kapital za vse življenje. Do leta 1981 sem delal kot tiskar, potem pa sem bil devet let vodja oddelka voz- nih kart, roto tiska in knjigo- veznice. Pozneje sem bil sedem let tehnični vodja tiskarne, od leta 1997 pa sem šef komer- cialne in tehnične službe. Med tem sem bil deset let tudi pre- davatelj grafičnih tehnologij na Srednji šoli tiska in papirja v Ljubljani, in »skozi moje roke« je šlo več kakor 700 dijakov. Železniška tiskarna ima bogato zgodovino. Res je. Že leta 1923 je bil v okviru tedanjih Jugoslovanskih državnih železnic ustanovljen oddelek za tiskanje voznih kart. 11 Revija Slovenskih železnic februar 2007 Tovorni promet Pravo Železniško tiskarno pa so ustanovile Jugoslovanske železnice leta 1950, in tako sodimo med najstarejše tiskar- ne na Slovenskem. Od leta 1996 poslujemo kot odvisna družba Slovenskih železnic, kjer je delež matične družbe v kapitalu 60,31-odstoten. Leta 1999 smo se zaradi prostorskih potreb matične družbe iz upra- vne zgradbe preselili v pros- tore obrata družbene prehra- ne tedanjega Slovenijaturista v Zalogu. S tem smo si tudi zagotovili bistveno boljše delo- vne razmere, kot pa so bile tiste, ki smo jih imeli v kletnih prostorih na Kolodvorski 11. Ste kadrovsko dovolj zasedeni? Povem naj, da nas je bilo ob moji prvi zaposlitvi v Železniški tiskarni 126, danes pa nas je vsega skupaj le še dvaj- set. Temu drastičnemu upadu števila zaposlenih je botrovala seveda izguba nekdanjih jugos- lovanskih trgov, ki je nasta- la po osamosvojitvi Republike Slovenije. V tistih letih je bilo samo v Ljubljani 14 tiskarn, od katerih sta ostali le še dve, o drugih dvanajstih velikih in srednje velikih tiskarnah pa danes ni več slišati. Na srečo nam matična družba zagotavlja posel, približno 90 odstotkov, 10 odstotkov pa si najdemo na zunanjem trgu. Seveda imajo naročila Slovenskih železnic vselej prednost pred vsemi drugimi. Pri zmanjševanju šte- vila zaposlenih smo se čim bolj skušali držati »mehke« inačice, se pravi upokojitve, dogovor- jene prekinitve delovnega raz- merja, odpravnine, dokup let in podobno. Ustroj Železniške tiskar- ne? Železniška tiskarna je specializi- rana za tisk in distribucijo vseh vrst voznih kart in vrednostnih tiskovin, ki jih tržijo Slovenske železnice, ter seveda za izde- lavo vseh vrst voznih redov. Poleg tega tiskamo in dode- lujemo širok spekter grafičnih izdelkov: zloženke, prospekte, merkantilne izdelke – vizitke, etikete, bloki, mape, plakati –, revije, mehko in trdo veza- ne knjige … Tiskamo lahko v najrazličnejših oblikah in veli- kostih v dveh tehnikah tiska, na vseh vrstah papirja in v raz- ličnih nakladah. Omejeni smo bili le pri tiskanju revij v več- jih nakladah, vendar smo pred mesecem dni kupili dvobarvni tiskarski ofsetni stroj, s katerim bomo lahko konkurenčni dru- gim tiskarnam, ki imajo več- barvne tiskarske stroje. Imamo devet tiskarskih strojev, poleg tega pa lastno, računalniško podprto pripravo za tisk, hkrati pa dodelavo tiskovin in distri- bucijo. Opravimo lahko skrat- ka celovite storitve, od začet- ne faze do končnega izdelka. Naročnik s tem prihrani veliko dragocenega časa, ki bi bil sicer potreben za vsakokratne obiske tiskarne – korekture in podobno-, pa tudi število nje- govih terenskih komercialistov se zmanjša na minimum. Danes so tiskarne visoko specializira- ne za določeno vrsto opravil oziroma storitev. S kakovostjo skušamo biti primerljivi z dru- gimi tiskarnami v slovenskem prostoru. Načrtujete še kake tehno- loške izboljšave? V naslednjih letih moramo posodobiti strojno opremo v procesu dodelave grafičnih izdelkov in s tem še pomemb- no skrajšati čas izdelave. Treba bo kajpak tudi slediti razvoju programske opreme v pripra- vi dela – to seveda pomeni spremljanje novosti na podro- čju računalništva, ki se vrste z bliskovito naglico. Vaš delovni dan? Začenjamo že ob šestih zjutraj. Najprej obiščem sodelavce v proizvodnji in skupaj z vodji oddelkov pregledamo realizaci- jo prejšnjega dne, hkrati pa se pogovorimo o realizaciji za tisti dan. Sproti nadziram kakovost dela in izpolnjevanje delovnih nalogov. Sledijo obiski naroč- nikov in dogovori o poslih, izdelava predračunov, izdelava končnih obračunov … skrat- ka, papirnate vojne nikakor ne zmanjka. Se srečujete tudi z »dnev- nimi« težavami? Največ težav se poraja pred- vsem zaradi premajhnega števi- la zaposlenih. To se seveda naj- bolj odraža ob konicah, kakršni sta »vroča« meseca november in december, ali pa ob več naro- čilih hkrati. Takrat nam uspešno zagotavljanje pravočasnih rokov izvedbe pomeni velik problem. Perspektive, vsaj srednjeročne, o možnosti zaposlovanja novih delavcev, žal ne vidim. Treba je vedeti, da smo v zadnjem času priča pravcati poplavi različnih fotokopirnih in malih »garaž- nih« tiskarn, ki plujejo v teh raz- burkanih komercialnih vodah, in ki zaradi organizacijskih oblik nimajo dodatnih stroškov – ISO standardi, revizije poslovanja, skupščine, nadzorni sveti … Se strinjate s projekcijo usode tiskarn v bližnji pri- hodnosti: tiskovin bo vse manj, spletne strani in podobni mediji bodo pre- vladali? Nikakor. Za prihodnost tiskanih izdelkov se ni bati, saj potrebe po tiskanih medijih iz leta v leto naraščajo. Končno – lep pokazatelj tega je velik porast proizvodnje papirja. V razvi- tem svetu znaša poraba poti- skanega papirja na prebivalca več kakor 150 kilogramov na leto, in vsi trendi kažejo, da se bo ta številka še dvignila. CD-ji, DVD-ji in podobni nosil- ci so hudo minljive narave, papir pa ostaja. Navsezadnje pa je pomembne dokumente s papirja še vedno mogoče pre- slikati na mikrofilm in jih, pri- merno shranjene, tako ohraniti skorajda za večno. Lep pri- mer takšne vrste so imeli pred časom v Pentagonu, ameri- škem obrambnem ministrstvu, ko so jim podatki s CD-jev začeli »umirati« in jih je bilo na vrat na nos treba preslikati. Menda so bili še pred drugo svetovno vojno tiskarji veliki gospodje. Kako je s tem danes? Do začetka vojne in pozneje še nekaj let, v socializmu, so bili poklici v grafični panogi izjem- no dobro plačani. Z razvojem in implementacijo računalniške tehnologije v grafično indu- strijo pa se je mit o »pilotskih« plačah razblinil kakor milni mehurček. Pogrešate kdaj dobri stari način tiskarskega dela? Pogostokrat se mi prav stoži po nekdanjih nosilnih tiskar- skih poklicih, ki jih danes v gra- fični industriji žal ni več – ročni in strojni stavci, knjigotiskar- ji, skratka, vsi nekdanji zvesti Gutenbergovi učenci, ki so tej stroki dajali pravi zgodovinski pečat, ob tistem neizogibnem, specifičnem vonju po sajasto- črni tiskarski barvi. In trenutki, ki jih ima Janko Brezovar samo zase? Doma sem s podeželja, in že v rani mladosti sta mi bila vcepljena veselje in ljubezen do narave, tako iz rastlinskega kot iz živalskega sveta. Oče je bil lovec, navdušeno sem mu sledil na vseh njegovih lovskih poteh, navadno v oko- lici domačega kraja. Ko sem postal polnoleten, sem pod budnim očesom mentorjev tudi sam opravil lovski izpit in začel loviti, sprva po Sloveniji in bivši Jugoslaviji. Pozneje pa me je pot zanesla tudi na lov po tujini in svet je nenado- ma postal tako majhen. Zbirka lovskih trofej, zraven pa nepo- zabnih doživetij, se je iz leta v leto večala. Spoznaval sem svet in še ga spoznavam, zra- ven pa izjemne, zares izjemne ljudi – to je pravzaprav nikoli dokončana, lepa zgodba. 13 Revija Slovenskih železnic februar 2007 Reportaža Zoran Račič Smučarski troboj Železničarji SŽ najuspešnejši » Že 46 srečanj smo imeli in ne dopustimo, da nam bi jih vzeli. S takšno tradicijo se lahko pohvalijo le redki in upam, da jo bomo nadaljevali še vnaprej. Žal nam vsako leto odrežejo »kos pogače« za to tekmovanje – srečanje, a se znajdemo tudi po svoje, zato ta tekmovanje nikoli ne bodo izumr- la,« je po koncu vnovičnega sreča- nja slovenskih, avstrijskih in itali- janskih železničarjev dejal Roberto Pascolo, vodja organizacije sre- čanja na smučišču v Trbižu. Za spremembo od prihodnjih dveh srečanj (Koralpe in Kranjska Gora) nas je tokrat pričakalo imenitno vreme, tako da so bili smučarski navdušenci zadovoljni že ob pri- hodu na prizorišče. Avstrijci so se tokratnega srečanja udeležili v nekoliko manjšem številu, razlog pa je bilo svetovno smučarsko prvenstvo, ki naše severne sosede prikuje pred TV sprejemnike, saj so njihovi tekmovalci po navadi v glavnih vlogah za najvišja mesta. Italijanov je bilo po pričakova- njih nekoliko več kot običajno, kakopak ko pa je bilo tekmova- nje pri njih doma. Zato pa so imeli naši zahodni sosedje v svojih vrstah tudi Alessio Pittin, ki ima že izkušnje s tekem za svetovni pokal, zato najboljši čas ki ga je dosegla med vsemi nastopajo- čimi, ni presenetljiv. In kot je že običaj, je bilo na srečanju vnovič največ železničarjev in njihovih družinskih članov iz Slovenije, ki so na koncu osvojili največ prvih mest, osvojili pa so tudi prehodni pokal. Štajerci, Primorci, Dolenjci, Gorenjci, Notranjci in Primorci so tradicionalni udeleženci teh sre- čanj, ki se jim zdijo nadvse prijetna in koristna, saj na ta način lahko izmenjajo tudi izkušnje o vsak- danjem delu, hkrati pa je to tudi čas za skupno druženje in veselje. »Nadvse prijetna smuka in čudovi- to vreme sta nam tokrat polepša- la dan in pregnala vsakodnevne skrbi, najbolj pomembno pa je, da smo v naravi in na svežem zraku,« so zadovoljno kramljali ob kosilu udeleženci in si obljubljali, da se prihodnje leto v Avstriji sni- dejo ponovno. Kot zanimivost naj še omenimo, da je bila najmlaj- ša udeleženka Slovenka Manca Petrovič stara vsega 6 let, najsta- rejši Avstrijec Peter Feldbaumer pa jih je štel 71. Rezultati: OTROCI LETNIK 1997 IN MLAJŠI: 1. M. Petrovič 2. Golej 3. J. Petrovič (vsi SŽ) DEČKI L. 1993 DO 1996: 1. Windegger 2. Jeitler (oba ÖBB) 3. Drole (SŽ) VETERANI L. 1950 IN STAREJŠI: 1. Svetina (SŽ) 2. Bojer 3. Hansmann (oba ÖBB) DEKLICE L. 1990 DO 1992: 1. Hammer, 2. Glanzner (obe ÖBB) DEČKI L. 1990 DO 1992: 1. Veber (SŽ) 2. Vuerich (FS) 3. Nestler (ÖBB) ŽENSKE L. 1970 IN STAREJŠE: 1. Buzzi (FS) 2. Steinberger (ÖBB) 3. Volkar (SŽ) ŽENSKE L. 1971 DO 1989: 1. Pittin (FS) 2. Warzger (ÖBB) 3. Petrocchi (FS) 4. Petrovič (SŽ) MOŠKI L. 1951 DO 1965: 1. Lavtižar (SŽ) 2. Hammer 3. Nestler (oba ÖBB) MOŠKI L. 1966 DO 1989: 1. Svetina (SŽ) 2. Bübl 3. Kaltenegger (oba ÖBB) 14 Reportaža Igor Kuralt Novosti iz sveta modelov Sejem igrač Nürnberg 2007 Letos je v Nürenbergu od 1. do 6. februarja potekal 58. med- narodni sejem igrač, na katerem je bilo precej novosti s sveta malih železnic. Želja skoraj vsa- kega odraščajočega mladostnika je, da bi se vsaj enkrat v življe- nju igral z modelom električne- ga vlaka. Mnogi izmed njih pa ostanejo zvesti železnicam celo življenje, bodisi ljubiteljsko ali poklicno. Edini slovenski proizvajalec malih železnic Mehano iz Izole je kot že vrsto let tudi letos sodeloval na sejmu. Sodeč po nastopu Mehana v Nürenbergu lahko sklepamo, da bo tudi v letošnjem letu med priznanimi ponudniki malih železnic v svetu, kar je v zadnjem času dokazal s svojimi modeli iz serije Prestige. Mehano je postregel s kar pre- cej novostmi in tako se lahko tudi v prihodnje nadejamo novih modelov malih železnic, na kate- rih piše »Made in Slovenia«. Do sedaj je bila glavnina modelov v merilu 1:87 (H0). Letos pa je Mehano z modelom Modri Tiger 2 posegel poleg merila H0 tudi v merilo N. Proti koncu leta ali Po zelo uspešnem modelu lokomotive modri tiger v merilu 1:87 (H0) je Mehano za tretje letošnje četrtletje napovedal prihod te loko- motive tudi v merilu 1:160 (N). Za drugo letošnje četrtletje je pri Mehanu napovedan kontejnerski vagon Sggmrss v merilu 1:87 (H0). Takšen tip vagona je vozil iz Ljubljane v Turčijo. V merilu 1:87 (H0) so v Mehanu za letos napovedani modeli dizelmotornika LINT 41. Težka motorna drezina (TMD) z dvižnim odrom bo naprodaj oktobra. Model bo imel šest funkcij, med katerimi bo tudi delovanje delovnega odra (Märklin). Märklinov model parne lokomotive ÖBB 638 s posebnim zalogovnikom v merilu 1:87 (H0) je napovedan za oktober. 15 Revija Slovenskih železnic februar 2007 Reportaža nekje v začetku 2008 pa lahko pričakujemo tudi merilo 1:120 (TT). V merilu N proti koncu letošnjega in v začetku nasled- njega leta pričakujemo tudi serijo modelov dizel lokomotive G2000. Konec prvega četrtletja bo iz Mehana prišel model osemdel- ne garniture hitrega potniškega vlaka ICE3 (Inter City Express tretje generacije). Hkrati bodo izdelani tudi hoby tovorni vago- ni Eaos, Ibbhs in Kbs. Nekje v tretjem četrtletju bo sledil novi model dizelmotornik DMU 41 Belgijskih železnic in lokomotiva Class 26. Za zadnje četrtletje pa napovedujejo tri nove modele dizel lokomotiv: Alstom BB 475, G 1206 in G 1700. Med serijami novih modelov bodo izdelova- li tudi že obstoječe modele v novih barvah železniških družb. Vsi modeli bodo tudi na voljo za DC ali AC sistem vodenja z vgra- jenim LokSound dekoderjem. Kot večina ostalih proizvajalcev malih železnic tudi Mehano zaradi prezasedenosti s proiz- vodnjo novih modelov ne izde- luje več male železnic na zalo- go, ampak samo po naročilu njihovih zastopnikov iz tujine. Presenetljivo je tudi dejstvo, da Mehano s svojimi modeli Prestige dosega v svetu najvišja priznanja v hudi konkurenci in se celo uvr- šča pred ostale proizvajalce. Eden izmed najstarejših, pozna- nih in priznanih proizvajalcev Märklin iz Göppingena, skupaj z blagovno znamko Trix, je tudi tokrat predstavil zelo bogato ponudbo modelov v velikostih 1, H0, N in Z, ki se med sabo ločijo po vrsti električnega napajanja. Märklin je v lanski drugi polovici leta preživel nekaj pretresov. Prvi je bil selitev muzeja v nove pros- tore, drugi pa menjava lastništva in s tem posledično tudi menjava vodstva, ki je pomenila tudi nov koncept vodenja. Tako bodo do konca leta 2007 zaradi zmanjša- nja stroškov logistike proizvod- njo iz Sonneberga in Nürnberga preselili nazaj v matično tovarno v Göppingen. Med modeli je Märklin za letos dal poudarek vlakom TEE. Piko je napovedal za prvo po- lovico leta prihod dveh mode- lov električne lokomotive Taurus Dispolok in ÖBB 1116 v merilu 1:22,5 G. Za Slovenske ljubitelje malih železnic bo gotovo zanimiv model zaprtega tovornega volu- menskega štiriosnega vagona z oznakami SŽ, ki ga bo izdelal Roco. Napovedal je tudi izdelavo modela parne lokomotive vrste 93 Avstrijskih železnic (ÖBB) iz tretjega železniškega obdobja. V Sloveniji je to serija JŽ 53. Heris napoveduje za prihajajoče leto obstoječi dvoosni tovorni vagon Gbs-z SŽ z novimi števil- kami. Švicarska firma RailTop- Modell napoveduje za konec letošnjega leta Eurocity potni- ške vagone Mimara z oznako slovenskih in hrvaških železnic, pri proizvajalcu vrtnih železnic Lehmann (LGB) v merilu 1:22,5 (G) pa lahko proti koncu leta pričakujemo dizel motornik VT 642 (Desiro). Vzorčni model parne lokomotive DB 58, ki ga bo Rivarossi poslal na trg v tretjem četrtletju 2007 v merilu 1:87 (H0). V Sloveniji je lokomotiva znana pod oznako JŽ 36. Model električne lokomotive ÖBB 1012 002 v merilu 1:87 (H0) pride novembra (Trix). Model lokomotive Dispolok v barvah ÖBB v merilu 1:160 (N) bo junija začel proizvajati Minitrix. Električna lokomotiva ÖBB 1216-050 je 2. septembra lani na novi hitri progi Nürnberg- Ingolstadt dosegla svetovni hitrostni rekord 357 km/h. Roco je napovedal izdelavo modela lokomotive rekorderke v merilu 1:87 (H0). Model italijanske električne lokomotive E656 Bo’ Bo’ Bo’ v merilu 1:87 (H0) bo letos izdelala firma A.C.M.E. Železniška postaja Podnart ob gorenjski progi je imenitno izho- dišče za izlet v razgledne višine pod Jelovico. Če bi v primeru pohod- niškega navdušenja tako naneslo, bi se lahko vzpeli čez predgorsko planoto in skozi gozdove in dalja- ve »pristali« nikjer drugje kot na železniški postaji v Bohinjski Bistrici, ampak sedanji letni čas menda še ni pravi za take dolgovezne pohodniške podvige. Ti se zelo pri- ležejo sredi pomladi, ki menda ni več daleč. Ugledamo jo lahko že zdaj, najsibo med vzponom do razglednega pomola, na katerim stoji cerkev sv. Primoža, ali med razgledovanjem v daljave. Gore so še bele, medtem ko tu okoli, sploh pa v dolini, vse cveti in v družbi s prevetrenimi obzorji vabi na spre- hode skozi znova prebujeno življe- nje narave. Z železniške postaje gremo na cesto in levo do Doma kulture Podnart, ki stoji ob odcepu ceste za Ovsiše v dolini Lipnice, tik preden se ta sreča s Savo. Po mostu stopimo čez Lipnico v Ovsiše. Na razcepu gremo desno mimo hiše št. 4 in na peščeno pot. Po njej se vzpne- mo do asfaltne ceste, gremo po njej desno in na bližnjem razcepu desno v smer Dobravice. Mimo cerkve in šole gremo še naprej po cesti iz vasi, pri verskem znamenju pa levo na gozdno cesto. Sledimo markacijam in označeni poti; ko pridemo do asfaltne ceste, gremo čeznjo na gozdno cesto in z nje takoj desno navzgor po kolovozu. Pozneje se ta spremeni v ožjo in manj uhojeno, a dobro označeno pot. Po njej se vzpnemo na gozdno vlako, nadaljujemo navzgor do lov- ske koče ter nato stopimo na cesto Dražgoše–Kropa. Po njej gremo levo kakih 500 metrov do zajetja za vodo na desni z napisom Vodice in smerno puščico proti kolovozu na desni. Na nasprotni strani ceste je makadamski odcep, po katerem gremo do bližnje domačije, nato spet zagledamo markacije in gremo po kolovozu naprej skozi gozd na greben, kjer stoji cerkev sv. Primoža, in do nje. Iz Podnarta okoli 2 uri hoje. Zatem sledimo markacijam in sesto- pimo po kolovozu mimo cerkve čez travnike v gozd, kjer kjer zavijemo na razcepu desno, se zmotovilimo po zaraščeni stezi in nato skozi prijeten zakrasen gozd pridemo do gozdne ceste. Po njej sestopimo v Rovte in gremo po asfaltni cesti navzdol do razcepa, ki je obenem priročno košarkarsko igrišče. Cesta na levo drži proti Podnartu, mi pa gremo po cesti naravnost in blago navzdol do prvega razcepa. Tam zavijemo levo do Pintarja in pri hiši spet levo po travniku pod čebelnja- kom. Po mostu stopimo čez potok in gremo po gozdni poti navzgor v gozd. Mimo zanimivih konglome- ratnih balvanov in stene se iz gozda vzpnemo na travnik, gremo narav- nost čezenj mimo kozolca z od daleč vidno markacijo in še naprej čez travnik proti robu gozda na desni, kjer gremo pri ogradi pašnika desno v gozd. Po kolovozu spet pridemo do konglomeratnih gmot in gremo med njimi naravnost v Ovsiše. Ko stopimo na cesto, gremo desno nekaj korakov do žive meje pod hišo in po stezici ob njej mimo cerkve na izhodišče. Od cerkve sv. Primoža 1 ura in pol do 2 uri hoje. Skupaj 3 ure in pol do 4 ure hoje. Izletniška karta Gorenjska ali Škofjeloško in Cerkljansko hribovje (1 : 50.000). Iz jeseniške smeri je za izlet ob koncu tedna primeren vlak z odho- dom iz Jesenic ob 7.38 (Podnart 8.07). Za povratek na ž. p. Podnart počakamo na vlak ob 13.39, 15.26 ali 16.16. Z ž. p. Ljubljana odpelje za izlet primeren vlak ob 6.50 ali 9.45. V Podnartu izstopimo ob 7.29 oziro- ma 10.27. Za povratek je primeren vlak ob 14.50 ali ob 18.24. Nedaleč od vasi Jamnik, tik pod planoto Jelovice, se razteza greben, na katerem 831 metrov visoko in povsem na samem stoji cerkev sv. Primoža. Na izlet z vlakom Iz Podnarta na razgledni pomol pri Jamniku Reportaža Dario Cortese 16 Čeprav na tokratnem izletu ne dosežemo nobenega vrha, je razgled z roba pri cerkvi sv. Primoža vrhunski. Iz železniškega muzeja v Ljubljani Štiristostranska monografija velikosti 28 x 34,5 centimetra, izdana ob dokončanju nove glavne železniške postaje leta 1931 v Milanu.