ISSN 0350-5561 9 , IUJJU za konec tedna V petek, soboto in nedeljo bo pretežno sončno. Temperature ponoči do -4, podnevi do 8 stopinj C. v.-. .-i /j. Ji^' ^ i if. ff^-V:-' .!.'. . ,1 f: m m-- ^mm 60 let številka 7 četrtek, 28. februarja 2013 wmm -mmmm Spomin na Štirinajsto je živ 69 let mineva od tradicionalnega pohoda Štirinajste v naše kraje. Takrat je snega nasulo še več kot tokrat, pa še mraz je bil veliko hujši. Borčevska organizacija skupaj z lokalnim prebivalstvom, Mladim forumom SD in številnimi drugimi poskrbi, da ta veličasten dogodek ne bi zatonil v pozabo. Letošnje prireditve so bile kljub obilici snega povsod dobro obiskane. Pripravili so jih na vseh tistih točkah, kjer so bili boji najhujši. To je bilo v Paki pri spomeniku, kjer je XIV. divizija prišla s Kozjaka in prečkala cesto ter nadaljevala pot proti Cirkovcam (zbranim je govoril dr. Franc Žerdin, podžupan Mestne občine Velenje). Slovesnost je bila tudi pri spominski plošči na osnovni šoli v Cirkovcah, najbolj množična pa je bila udeležba pri spomeniku v Ravnah v Osreških pečeh, kjer je pri preboju XIV. divizije iz sovražnikovega obroča izgubilo življenje 14 partizanov. Slavnostni govornik Bojan Kontič, župan Mestne občine Velenje in predsednik združenja borcev za vrednote NOB Velenje, je zbranim slikovito opisal ta legendar- Mega snežak Šmartno ob Paki - Člani Športno-rekreativnega društva Gavce - Veliki Vrh izkoristijo vsako priložnost za druženje. Minulo nedeljo so bile razlog za druženje prijetnega s koristnim posledice obilnejših snežnih padavin. Ob vhodu v naselje so namreč postavili mega snežaka. Pri merjenju so ugotovili, da je visok več kot 7 metrov. Da so se zabavali ob postavljanju snežaka in tudi, ko je ta že »pozdravljal« mimoidoče, ni treba posebej pisati. Če bi dobili zgled še v kakšni vaški skupnosti, ne bi bilo najbrž nič narobe. Prav nasprotno. ■ tp * i K^SiiF J % n a? 1,80 EVR IIAIMO VELENJE Statistika so ljudje Milena Krstič - Planinc S •pH C/3 S o CÖ H ni pohod. Divizija pa je nadaljevala pot proti Zavodnjam. Slovesnosti so zaključili pri spomeniku padlega pesnika in narodnega heroja Karla Destovnika Kajuha pri Žlebniku v Zavodnjah, kjer je zbranim govoril Jan Škoberne, predsednik Mladega foruma SD. RADIO VELENJE Golte z novim priznanjem Golte so v preteklih letih prejele že vrsto nagrad. Bile so najboljše slovensko smučišče med srednje velikimi smučarskimi središči, družini prijazno smučišče, bile so zmagovalec lanskoletnega Skiareatesta v urejenosti smučarskih prog ter prejemnik zlatega priznanja za priljubljeni alpski hotel in restavracijo. Njihov direktor Ernest Kovač pa si je prislužil naziv upravljavec leta 2012. Letos so tem priznanjem dodali še 2. mesto v kategoriji Najboljše slovensko smučarsko središče. Naziv jim je podelila priznana svetovna turistična organizacija In Your Pocket. ■ mz Število prijavljenih oseb na zavodu za zaposlovanje je v Sloveniji decembra doseglo najvišjo številko od začetka krize: 118.061 brezposelnih! Najbolj se je povečalo število brezposelnih v starostni strukturi od 55 do 59 let in mladih. Relativna brezposelnost seje povzpela na kričečih 13 odstotkov. V istem mesecu seje število delovno aktivnih prvič po marcu 2003po podatkih Statističnega urada RS spustilo pod 800.000 - na 792.948 delovno aktivnih. Samo decembra se je število delovno aktivnih znižalo za nekaj več kot 12.000 oseb. To je statistika. Neizprosna. Vse prešteje. Do decimalke. A vsak od teh 118.061 je še kaj drugega kot številka. Je zgodba, vse bolj žalostna, zapletena in - upam, da samo navidez - brezizhodna. Na notranjih straneh pišemo o dveh, gospe, kije stara 57 let in ve, da je ne bo zaposlil nihče. Ve pa tudi, da brez slehernega evra na plečih sorodnikov ne bo mogla več dolgo živeti. Mož, ki jo je vzdrževal, dokler je delal in ko je nekaj malega še dobil nadomestila, bo na upokojitev in pokojnino čakal še sedem let. O tem, da bi do takrat zmogel plačevati povišan prispevek za prostovoljno vključitev v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ni govora. Ce še za kruh ni. Torej se mu bo upokojitev še bolj oddaljila. Denarno nadomestilo je po podatkih Zavoda za zaposlovanje RS decembra prejemalo 35.614 brezposelnih. Tisti, ki jim po prenehanju pravice, ki izhaja iz dela, ni uspelo najti novega dela, lahko zaprosijo za denarno socialno pomoč. A kaj ko zaradi novih meril, ki upoštevajo tudi premoženje posameznika, to pa je v številnih primerih zelo neživljenjsko, ne pridejo zraven. Popolnoma onemogočeni so. Napri-mer: imajo del stanovanja, s katerim pa ne morejo razpolagati, ga ne morejo ne prodati ne oddati. Mlajši brezposelni. Tudi univerzitetno izobraženi še leta po končanem študiju živijo na plečih staršev. Primer, o katerem pišemo na notranjih straneh. 29 let je star. Diplomiran ekonomist. K sreči, če je to sreča - ker nima nobene lastnine - je vsaj do socialne pomoči upravičen. Delal bi marsikaj. A enkrat ima previsoko izobrazbo in ga zato ne vzamejo, drugič pa ni iz tistega kraja - delo išče po vsej Sloveniji - pa ga tudi ne vzamejo. Tretjič, kar vedno bolj velja, pa je še to, da so malo boljša delovna mesta že rezervirana. Za prijatelje, znance, stranke ... Začaran krog, razmišlja. Slej ko prej mu bo zmanjkalo tistih, na katere vsak teden naslovi tri ali štiri ponudbe in bo skušal 'presekati' kje v tujini. Zgodb, podobnih, kot so te, je v vrstah na zavodih za zaposlovanje toliko, kot je brezposelnih. Pa se kljub temu vse novice, kakorkoli obrneš ali prestaviš, v Sloveniji začenjajo s politiki. Pa jih med brezposelnimi ni. ■ ■ 9770350556014 OD SREDE DO TORKA »"HAS 28. februarja 2013 lokalne novice Sneg razveseljeval in pustošil Šaleška dolina - Obilno sneženje je preko vikenda romantične sicer razveseljevalo, mnoge pa tudi jezilo, predvsem pa povzročalo številne nevšečnosti ne le izvajalcem zimske službe, ampak tudi reševalcem, gasilcem, elektro službam ... Gasilci so med drugim odstranjevali drevesa, ki so se na cestišča podrla v Lokovici, Hrastovcu in Škalah. V Ravnah so pomagali delavcem Elektra. Drevo je namreč padlo na elektro omrežje in začelo goreti. Delavci Elektra so to območje izključili iz omrežja, gasilci pa so nato odstranili vejevje. Del Raven je bil tako v nedeljo zvečer nekaj časa brez elektrike. Podobno je bilo okoli 22. ure v nedeljo zvečer tudi v Škalah. Tudi tu je bil del območja zaradi vej, ki so padle na elektro omrežje, brez elektrike. Akustika za rentgen Velenje - Lions klub Velenje bo v petek, 15. marca, ob 19.30 v domu kulture Velenje pripravil že 4. dobrodelni koncert Akustika, na katerem bodo nastopili vrhunski izvajalci: Helena Blagne, Andrej Šifrer, Uroš Perič, skupina AVE, Rhythm factory - tolkalisti glasbene šole Velenje ter Lions band, ki ga sestavljajo člani Lions kluba Velenje. Izkupiček sredstev od koncerta bomo namenili za dobrodelne namene, in sicer za nakup digitalnega rentgena v Zdravstvenem domu Velenje. ■ mz Priznanja Civilne zaščite bodo delili v Šoštanju Šoštanj, 6. marca - 1. marec je od leta 1990 dan Civilne zaščite. Z njim želijo vsako leto opominjati in krepiti zavest javnosti o ogroženosti pred naravnimi in drugimi nesrečami in o vlogi Civilne zaščite. Vsako leto regijski štab Civilne zaščite skupaj s celjsko izpostavo Uprave RS za zaščito in reševanje ob tem dnevu pripravi regijsko prireditev s podelitvijo priznanj in nagrad Civilne zaščite. Letošnja bo v sredo, 6. marca, ob 16. uri v šoštanjskem domu kulture. Na njej bodo podelili 3 plakete, 32 bronastih (od tega 23 za enkratna dejanja ob poplavah v letu 2012), 16 srebrnih in 3 zlate znake Civilne zaščite. Imena dobitnikov bodo znana tik pred dogodkom. _■ bš Za ultrazvok 6.200 evrov Velenje - Šaleški koronarni klub, ki združuje bolnike srčnih in žilnih bolezni, je pripravil dobrodelni koncert za nakup zelo potrebnega ur-gentnega ultrazvoka za službo nujne medicinske pomoči velenjskega Zdravstvenega centra. Za aparat, katerega predračunska vrednost znaša 31.000 evrov, so tako zbrali 6.200 evrov. Koncert so pripravili v sodelovanju z Društvom za pomoč občanom, ki ga vodi Drago Kolar. Povedal je, da se bodo zdaj s prošnjami obrnili še na podjetja in posameznike in tako skušali zbrati še manjkajoča sredstva. Sredstva zbirajo na poslovnem računu Šaleškega koronarnega kluba Velenje številka: IBAN SI56 0242 6025 7094 281, sklic 0017022013. Za gradnjo malih čistilnih naprav po 500 evrov subvencije Velenje - Mestna občina Velenje ima sodoben kanalizacijski sistem, ki je v veliki meri priključen tudi na centralno čistilno napravo Šaleške doline. Poleg tega pa vsako leto soinvestira gradnjo malih čistilnih naprav na območjih, kjer tega sistema ni. Lani so se na razpis prijavili štirje občani, ki so prejeli po 500 evrov subvencije. ■ Postavili bodo novo postajališče Šoštanj - Potniki, ki se vozijo z avtobusi, se v dneh, ko »pada«, radi umaknejo pod streho, na postajališču pa zaščitijo pred vetrom. Na cesti Šoštanj-Gorenje (vas), na meji z občino Šmartno ob Paki, je dotrajano postajališče, ki ga bo Občina Šoštanj na željo tistih, ki ga uporabljajo, uredila še letos. Za postavitev novega so v proračunu že zagotovili sredstva. ■ mkp Očiščevalne akcije ne bo Šmartno ob Paki - Občina je za ta konec tedna (v petek in v soboto) predvidela večjo očiščevalno akcijo. Na njej bi tudi s pomočjo vojske, predvsem pa predstavnikov vaških skupnosti, lastnikov zemljišč ob reki Paki, društev, organizacij, klubov v lokalni skupnosti čistili na-brežine reke Pake, ki »cvetijo« od lanskih novembrskih poplav dalje. Razlog za odpoved so vremenske razmere. Kdaj bodo organizirali čistilno akcijo, za zdaj še ne vedo. Dejstvo pa je, da na kasnejši očiščevalni akciji ne bodo odstranili polomljenega vejevja in dreves, ker tega ne dovolijo naravovarstveniki zaradi gnezdenja ptic, plastiko, so dejali na občinski upravi, pa lahko pobirajo, kadar je. Podvojili število mladinskih projektov Mladinski svet Velenje spodbuja društva in organizacije, da pripravijo in prijavijo dobre mladinske projekte - Ti bogatijo življenje mladih v Velenju Velenje, 25. februarja - Mladinski svet Velenje (MSV) je krovna mladinska organizacija, ki združuje kar 17 mladinskih društev in organizacij. Med njimi so Šaleški študentski klub, Društvo tabornikov rod Jezerski zmaj, Bošnjaško društvo, SKEI mladi Velenje in številni drugi. Kljub raznolikosti njihovih dejavnosti se vsi trudijo, da povezujejo mlade in ustvarjajo program zanje. Velenjska občina njihovo delovanje podpira tudi finančno: Nova sestava sveta javnega zavoda Šmartno ob Paki - Na nedavni seji sveta so svetniki sprejeli spremembe in dopolnitve odloka o ustanovitvi tamkajšnjega javnega zavoda Mladinski center. Sprememb so se lotili zaradi nedelovanja Mladinskega društva Šmartno ob Paki, ki je imelo doslej v svetu javnega zavoda tri predstavnike. Po novem so tako v 7-član-skem svetu zavoda 4 predstavniki ustanoviteljice Občine in 3 predstavniki zainteresirane javnosti. Predstavniki občine so svetniki Klemen Slemenšek, Vesna Žerjav, Marjanca Rogel Peršič in Jožef Stakne, po 1 predstavnika v svetu pa imajo Klub študentov šmarške fare ter šmarško turistično društvo in društvo prijateljev mladine. ■ tp Barbara Kelher kako pripraviti prijavo za mladinski razpis. Barbara Kelher nam je v uvodu povedala, da je to, da so sistemsko financirani, zelo dobro. »Smo tudi »krivci« lokalnega programa delovanja mladih. Občina pa vsako leto razpiše okoli 35 tisoč evrov za mladinske projekte in programe, zato ga lahko tudi uresničujemo,« poudari. In doda, da so tudi zato že lani začeli z delavnicami, na katerih predstavnike mladinskih organizacij naučijo prijaviti projekte in programe, saj imajo mnogi pri tem težave. »Da se lahko uspešno prija- predstavitvijo štirih dobrih projektov, ki so bili uspešni na lanskem razpisu; to so bili projekti »Ni nam vseeno« taborniškega rodu Jezerski zmaj in trije projekti, ki so bili izvedeni v letnem kinu; koncert, učne delavnice društva Venera in projekt »drsališče« hokejskega kluba Velenje. »Interes za oblikovanje dobrih programov in projektov iz leto v leto narašča. Letos smo skupaj z Mladinskim centrom naredili analizo za obdobje zadnjih dveh let. Ugotovili smo, da je število vlog naraslo približno za polovico. Namen razpisa Na delavnici Mladinskega sveta Velenje so udeleženci izvedeli veliko o dobrih projektih, ki so jih pripravili in izvedli mladi. 5. marca se bo iztekel razpis za oddajo mladinskih programov in projektov. O tem smo se pogovarjali s podpredsednico MSV Barbaro Kelher, ki je skupaj z Jankom Ur-bancem prejšnji vikend vodila delavnico, na kateri se je 15 mladih iz različnih organizacij seznanilo, viš na razpis, je treba spoznati celotno razpisno dokumentacijo, vedeti, kaj so cilji in kaj metode, kako mora biti prijava pravilno izpolnjena. Udeležencem smo predstavili tudi strategijo mladih v MO Velenje, jim pojasnili, kako je ta nastajala in kakšni so njeni cilji.« Nadaljevali so s je zagotovo ta, da občina podpre kvalitetne projekte, ti pa med letom bogatijo mladinsko sceno v Velenju;« nam ob koncu pove Barbara Kelher. In doda, da se tudi letos rojevajo dobre zamisli, zato verjame, da bo leto pestro. ■ bš Premiera na tretji razvojni osi Po Velenjčanu Žalčanka? - Smeh v tragičnem času - Bomo še prosili za dež? Ce je šlo vse po načrtih - pri nas pa to pogosto ne gre, smo včeraj dobili novo mandatarko. To lahko tudi pomeni, da na čelu vlade na bo več Velenjčan, ampak se bo ta položaj po še nesojeni cesti tretje razvojne osi pomaknil nižje proti Žalcu. Alenka Bratušek je tam preživela sicer le prvi dve desetletji življenja, a dovolj, da Žalčani pravijo, da je njihova. Ceprav bi po podobni logiki lahko tudi Celjani rekli, da je njihova, saj se je rodila v Celju. V tamkajšnji bolnišnici. Prerekanje o »lastništvu« seveda nima smisla, saj četudi bo postala predsednica vlade, od tega naj veliko ne pričakujejo. Tudi Velenjčani od Janeza Janše niso kaj imeli. Stara vlada naj bi torej padla in s tem naj bi bilo konec politične krize. Tako vsaj pričakujejo optimisti, drugi se bojijo, da miru še ne bo. Saj da je nova koalicija tako heterogena in njeni voditelji tako polni sami sebe, da bodo težko hodili po isti poti. Toda če bi pri njih res prevladala skrb za Slovenijo, za premagovanje težav ljudi, stremljenje za lepši jutri, potem bi morda šlo. Saj menda še velja, da kjer je volja, je pot. In zakaj res ne bi krenili po novi poti v lepšo prihodnost. Sliši se sicer malo obrabljeno, a lepo. Res tudi prelepo, da bi se lahko uresničilo?! Bomo videli, kako bo. Nekateri tudi ob tem pravijo, daje vse v božjih rokah. Drugi, daje seveda v naših. In ko še vedno velja prepričanje, da smo v resnih časih, se v Celju že pripravljajo na Dneve komedije. Tudi ta prireditev bo pod »udarom« recesije, zato bo brez spremljevalnega programa, bodo pa na njej že naslovi nekaterih predstav kazali na čas, v kakršnem so. Tako bodo med drugimi na ogled predstave Parole, parole, Sleparja v krilu, Živalska farma, pa tudi predstava z naslovom Sen. Sanje naj bi bile spet dovoljene. V času, ko ljudem sicer ni do smeha, jih bodo poskušali razvedriti vsaj na tem festivalu smeha. V Celju ljudem zadnje dni res ni do smeha. Tu so bili namreč prvi v državi deležni posebne »deževne« dajatve. Dajatve, kije nekako padla z neba in se preko streh prevalila v njihove denarnice. Za dež, ki pada na njihove strehe in nato z imenom voda steče v kanalizacijo, morajo namreč plačati. Več, kot je dežja, in večjo streho, ko imajo, več bodo plačevali. Pa Celjani seveda pri tem niso nikakršna izjema, saj to čaka vse. Le da so Celjani orali ledino in so na ustreznem podjetju prvi razjezili ljudi. Saj jim je ta dajatev skoraj dobesedno padla na glavo. Kdo si bo zdaj tudi v hudem sušnem obdobju upal prositi za dež? Morda bodo zaradi nove dajatve bolj previdni tam, kjer kanalizacijo šele urejajo. Kot na primer v vzhodnem delu žalske občine. Sekundarno kanalizacijo so dokončali na območju Petrovč Ob strošku priključitve, ki bo nekaterim povzročal težave, bodo verjetno res pazili, da voda s strehe ne sodi v kanalizacijo. V večini primerov je to mogoče urediti, povsod morda niti ne. Morda pa bomo zdaj deževnico le bolj uporabljali za zalivanje vrtov in kakšne druge namene. V vsem slabem je nekaj dobrega. Kot je v mnogem dobrem tudi kaj slabega. Letos se nas je zima usmilila, mladi in starejši smučajo in sankajo tudi na bližnjih bregovih, zato so imeli tudi šolarji bolj vesele počitnice - a zima z obiljem snega je povzročila tudi veliko težav. Ne le v prometu. Padala so tudi drevesa, stanovalci v starejših hišah pa so se s strahom ozirali na ostrešja, da ne bi klonila pod težo. Z vrha nas pač lahko vedno kaj preseneti. ■ k ■ ■ ■ NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (8,5 % DDV 0,14 €, cena izvoda brez DDV 1,66 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Planine (pomočnica urednika Mira Zakošek (urednica radi Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), i, Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. PO POTI ŠTIRINAJSTE Spomin na Štirinajsto je živ Spominskih svečanosti ob devetinšest-desetletnici prihoda legendarne divizije v te kraje se je kljub snegu in mrazu udeležilo veliko ljudi Milena Krstič - Planine Osreške peči, 23. februarja - Sobotno jutro in dopoldne je bilo za ostati doma in gledati skozi okno kako naletava ... A v Osreških pečeh, kjer je Štirinajsta divizija pred devetinšestdesetimi leti bila hud boj in izgubila štirinajst mož, je bilo vse pripravljeno za obuditev zgodovinskega spomina in poklon. Sekretarka Območnega ZZB za vrednote NOB Marjana Koren, ki jo je pot v Bojan Kontič, slavnostni govornik v Osreških pečeh:»Nihče nas ne bo imel za leve fašiste. Nikoli!« Ivan Toplišek je k spomeniku v Osreških pečeh skrbno namestil zastave. »Protokol mora biti,« je rekel. V Osreških pečeh je padlov štirinajst borcev Štirinajste Ravne vodila med prvimi, »da se bodo konjeniki, praporščaki in drugi lahko malo okrepčali,« kot je rekla, je v avto dala lopato. »Za vsak slučaj«. Pa je bila cesta tako »spucana«, da lopata ni bila potrebna, šal pa je, tako kot kje drugje, prišel zelo prav. Družina Ivana Topliška vsako leto, že od leta 1988, spodnje prostore svoje hiše odstopi udeležencem, nastopajočim, praporščakom, gostom ... Da stopijo malo na toplo. Z ženo Frančiško vzdržujeta spomenik v Osreških pečeh. »Sosed Simon Lenko, mlad človek, pomaga,« je pripovedoval, ko se je pripravljal, da pred svečanostjo k spomeniku odnese še zastave. »Protokol mora biti,« je bil jasen. Pohvalil je svoje Ra-venčane, ki poskrbijo za program. Vse od prvega do zadnjega. Pohvalil je tudi tiste, ki so se tri dni, posebej vneto pa v jutru pred svečanostjo, spopadali s snegom, da je bilo vse počiščeno kot na kaki avstrijski av- KO ZB Skale je skupaj s KS Cirkovce pri spominski plošči na šoli v Cirkovcah pripravil kulturni program, ki so se ga udeležili številni krajani. Sodelovali so učenci podružnične šole, pevci iz Doliča in ansambel Aubreht. Štirinajsto divizijo so sestavljale Tomšičeva, Šercerjeva in Bračičeva brigada. Na svoj veliki pohod je divizija (skupaj 1.125 borcev) krenila . januarja 1944 iz Suhorja v Beli krajini ter v noči na 7. februar 1944 pri Sedlarjevem prešla Sotlo. Nemci so divizijo večkrat skušali zajeti in uničiti. S trikrat, pa tudi do osemkrat večjo številčno premočjo jim to ni uspelo. Toda izgube so bile velike. Na celotni poti je Štirinajsta izgubila 367 borcev (mrtvi, ujeti, pogrešani), 261 jih je bilo ranjenih ali bolnih. 25. februarja je nemška vojska formalno končala svojo ofenzivo. tocesti. Pred štirinajstimi dnevi je v hribu nad spomenikom veter dobesedno položil gozd. »Ena smreka je padla po spomeniku in se prelomila. A spomenik je močan, vzdržljiv, kot so bili borci Štirinajste, ki so se na tem mestu prebili skozi sovražni obroč in šli naprej proti Belim Vodam,« je bil slikovit. Snega je bilo v soboto skoraj toliko kot leta 1944. Ni si bilo težko predstavljati borcev, slabo oblečenih, lačnih, premrzlih, ki za noben korak niso vedeli, ali ne bo tudi zadnji, ki so imeli za seboj že skoraj dvomesečni pohod po snegu, skozi sovražnikove obroče, brez pravega orožja, na robu človeških moči ... Devetinšestdeset let kasneje je bil na istem kraju osrednji govornik predsednik Območne borčevske organizacije Bojan Kontič več kot jasen. Tudi nazoren, ko je z roko pokazal iz desne proti levi: »Nikoli! Nikoli ne bomo dovolili, da bi nas kdo imel za leve fašiste! To sporočamo s kraja, ki bi mu lahko rekli sveto mesto NOB, kjer je Štirinajsta V petek sta bili svečanosti v Paki in Cirkovcah, v soboto tudi pri Žlebniku v Zavodnjah, kamor so jo najbolj neustrašni iz Lajš mahnili peš divizija bila obupen boj za preboj in verjela v svetlo prihodnost. Danes živimo v času, ki je težak in naporen, ki ljudem ne vliva optimizma, ki je mnogim prinesel izgubo zaposlitve, sredstev za preživljanje... Težko je, a niti približno tako težko, kot je bilo takrat. Upanje umira zanje, pogum in optimizem je treba ohraniti. Winston Churchill je nekoč dejal: »Potrebo je zbrati pogum, če želiš ostati in povedati, kaj misliš.« Je pa treba zbrati pogum tudi za to, da sedeš in poslušaš. Danes nam manjka predvsem tega,« je dejal. Snega in zime se niso ustrašili niti Primorci. Damijan Hrovatin, predsednik občinske organizacije ZZB Sežana, je v Osreške peči pripeljal šestintrideset udeležencev, čeprav je bilo na njihovem koncu še huje kot tukaj. »Samo nekaj jih je od- povedalo, pa še to v glavnem starej ši, ki so oddaljeni od sre- A ^ dišča Sežane in se sami z avtomobili do avtobusnega postajališča niso upali podat i šaleška konjenica štiri dni na poti Prireditve od Sedlarjevega preko v Planine, Štor, Socke, Paškega Kozjaka, Pake, Cirkovc, Raven, je spremljala Šaleška konjenica Pohod traja štiri dni. »Prvi dan jezdimo od Sedlarjevega preko Buč, Lesičnega, Planine, Šentruperta do Štor. To je osem ur ježe, prespimo v Štorah. Ta dan je najbolj naporen. Drugi dan krenemo naprej preko Vojnika do Frankolovega, kjer prespimo drugič. Tretji dan gremo do Socke in preko Graške gore, Cirkovc do Velenja, kjer prenočimo tretjič, zadnji, četrti dan pa je spet naporen - preko Graške gore do Raven, Zavodenj in Šoštanja do Velenja,« je pot opisal Stane Tepej. Na poti v prav posebnih razmerah je bilo petnajst jahačev. »Letos smo se dobesedno prebijali čez za-mete. Predvsem na Paškem Kozja-ku in čez ravenske gozdove je bilo naporno.« Stane Tepej: »Ne samo nas, oskrbeti je treba tudi konje.« A ne samo za jezdece, tudi za konje. »Pohoda se lahko udeležijo samo konji, ki imajo veliko kondicije, ki so dobro pripravljeni.« Tako kot jezdeci. Vsako leto pa vzamejo s seboj koga na novo, dva ali tri, da so pripravljeni za naslednjič. Ljudje jih na poti sprejemajo zelo lepo. Domačini jih pozdravljajo, nudijo tople napitke ... Stane Tepej je opisal tudi, kako pohod poteka: »Ena ježa traja dve do tri ure, potem imamo odmor, ki je nujen zaradi konjev. V enem dnevu je čiste ježe šest do osem ur. Pohoda se že zaradi logistike, prenočiti Šaleška konjenica v Cirkovcah je le treba kar nekaj konjev, ne more udeležiti več kot petnajst jahačev. Gostoljubje nam nudijo prijatelji, konjeniki. V Štorah Busar in Bučar, ki imata primerno štalo, na Franko-lovem Božo Delčnjak, v Velenju pa Peter Skaza v Konjeniškem klubu.« Posebej naporen del poti je bil letos iz Socke proti Kozjaku in spust s Kozjaka, kjer so se morali izogniti klasični poti čez gozd. Šli so po cesti naokrog. Asfalt pa konjem ni pisan na kopita. ■ mkp na pot.« Prišli so že drugič na pobudo Sežančana Slavka Filipčiča, ki ga je v te kraje privabila ljubezen. Udeležence svečanosti - ta v Osreških pečeh ni bila edina, že dan prej sta bili v Paki pri Velenju in Cirkovcah, v soboto tudi v Zavodnjah pri Žlebniku, kjer je padel pesnik in narodni heroj Karel Destovnik - Ka-juh - pa je privabilo spoštovanje. Na vse so prišli tudi mlajši. Pogumni. Nekateri so se z delom poti Štirinajste spoprijeli peš. Štiri dni pa je bila, trinajstič zapored, na poti tudi Šaleška konjenica. ■ Kajuhov gaj 9. spominski pohod po potek XIV. divizije čez Paski Kozjak - Poklonili so se tudi Kajuhu Paški Kozjak, 17. februarja - Prejšnjo nedeljo se je 22 pohodnikov zbralo pri planinski koči na Paškem Kozjaku, od koder so krenili na pohod po poteh spominov. Z mislimi so bili v letu 1944. Tudi zato, ker so bile letošnje zimske razmere skoraj take kot takrat. Snega na Ostrici je bilo skoraj do pasu. Prepoteni so se ustavili na mestu, kjer so lani pritrdili spominsko tablo z vrezano pesmijo XVI. divizije, letos pa so ob pesmih Ostriškega kvarteta, ki ga sestavljajo nekdanji člani rudarskega okteta (ti so bili tudi pobudniki prvega pohoda), namestili tudi v les vrezan Kajuhov portret. Drago Karl Seme pa je zbranim interpretiral Kaju-hove pesmi. Organizatorji so ob tem predlagali, da ta prostor poimenujejo Kajuhov gaj, saj je bil pesnik pred 69 leti v četi, ki je prečkala Ostrico. Pohod so tudi letos končali v planinski koči na Paškem Kozjaku, kjer je druženje od dobri hrani trajalo pozno v noč. Ob letu osorej pa se spet snidejo na jubilejnem 10. pohodu spominov, nam je še povedal organizator pohoda Oto Gradišnik st. ■ bš GOSPODARSTVO »"Has 28. februarja 2013 Velenjka že spreminja podobo Velenjski nakupovalni center Velenjka spreminja celotno strategijo, ki jo bodo dokončno udejanjili do konca poletja Mira Zakošek Novi avstrijski lastniki nakupovalnega centra, ki se po novem imenuje Velenjka, že uresničujejo zastavljeno strategijo, v središču katere je ženska. »To nikakor ne pomeni, da pri nas moški ne bodo zaželeni. Nasprotno, prepričani smo, da bodo k nam sledili ženskam,« pravi Janez Korpič, menedžer centra Velenjke. Center bodo precej spremenili. dili novo restavracijo.« Ta centru zagotovo najbolj manjka,« dodaja Korpič, ki se v tem času dogovarja tudi za nove atraktivne trgovine, ki bodo »prišle« v center. S tem bodo zapolnili vrzel, ki v centru manjka, to je ponudba priljubljenih znamk oblačil za zahtevnejše kupce. V prihodnjih tednih bo tako kar naprej kaj novega. Predvidenih je tudi nekaj arhitektonskih sprememb predvsem pri prvem vhodu na hodni- Janez Korpič: »Seveda bodo pri nas tudi v prihodnje moški dobrodošli.« Prilagodili ga bodo ženskim potrebam, predvsem pa ga skušajo spremeniti v prostor za druženje, kjer se bodo obiskovalci dobro počutili, kjer bodo posedeli, se zabavali, se imeli lepo, ob tem pa seveda opravili tudi nakupe. Tu naj bi bile ženske doma, moški pa naj bodo gostje, pravijo. Preurejanje so po besedah Kor-piča že začeli. Najprej bodo ure- Center letno obišče 1,2 milijona obiskovalcev, ki »pustijo« v njem blizu 30 milijonov evrov V Karbon po CAR BON Kako zagotoviti večjo učinkovitost ravnanja z izrabljenimi vozili? Milena Krstič - Planinc Po definiciji je izrabljeno motorno vozilo nerabno ali zavrženo vozilo, ki se mu je življenjska doba iztekla zaradi poškodb, starosti ali drugih razlogov, in je zato postalo odpadek. Vozilo je sestavljeno iz 10.000 različnih delov, zaradi nevarnih snovi v njih pa sodijo nekateri deli motornega vozila med nevarne odpadke. Po nekaterih podatkih je letno v Sloveniji blizu 50.000 izrabljenih motornih vozil. 10 odstotkov je zajetih v razgradnjo tako, da končajo kot novi materiali Vozilo razgradijo po okoljski zakonodaji. Tudi tega. Lani so v Karbonu razgradili 800 vozil, pričakovali so, da jih bodo vsaj 1.000 Stanje v razgradnji izrabljenih vozil v Sloveniji močno odstopa od zadanih ciljev, saj veliko izrabljenih vozil konča na divjih odlagališčih oziroma se nestrokovno razgradijo, za neuporabnimi deli pa se izgubi vsaka sled, kar predstavlja ve- liko nevarnost za okolje. Pristojni državni organi se te problematike zavedajo, vendar pa reševanje tega vprašanja zahteva veliko medresorskih usklajevanj. Ne samo tisti, ki se ukvarjajo s prevzemom in razgradnjo izrabljenih motornih vozil, vsi, predvsem pa zadnji lastniki, bi se morali zavedati, kako zelo pomembno je, da so vozila, ki so sestavljena iz več ekološko oporečnih sestavin, pravilno razgrajena. Zato v družbi Karbon vsako leto izvedejo kakšno posebno akcijo, v kateri zadnje lastnike vozil opogumijo k temu, da jih pripeljejo v razgradnjo, in jih tudi nagradijo. Zato so v podjetju Karbon pri- Z različnimi akcijami spodbujajo lastnike, da izrabljeno vozilo oddajo v razgradnjo pravili akcijsko ponudbo, s katero želijo vzpodbuditi imetnike k predaji izrabljenih vozil v pooblaščene obrate za razstavljanje, kjer jih bodo strokovno in po zakonodaji razsta- V javno-zasebno bi stopila Andrejc in Esotech Kdo bo gradil in izvajal storitev, bo na predlog komisije odločil šoštanjski svet sredi marca Milena Krstič - Planinc Šoštanj, 21. februarja - Na razpis za koncesijo za izvedbo projekta Vrtec Šoštanj, ki ga bodo gradili v javno-zasebnem partnerstvu, sta se prijavila dva ponudnika, in sicer Andejc, d. o. o., iz Šoštanja in Esotech, d. d., iz Velenja. »Zelo veseli smo, da sta na razpis prispeli dve ponudbi, in to dveh dobrih podjetij. To je v teh kriznih časih zelo pomembno,« je po javnem odpiranju ponudb v četrtek dejala predsednica razpisne komisije, višja svetovalka za investicije in projekte v Občini Šoštanj Marija Anžej. Na javnem odpiranju so pregledali pogodbeno ceno za uro uporabe objekta in konzorcijsko pogodbo, ki sta zdaj predmet nadaljnje obravnave. Kot je še povedala Anžejeva, bo komisija v svojem končnem poročilu pripravila predlog za sejo občinskega sveta - ta je predvidena sredi marca. Izbranega izvajalca bodo potrdili svetniki, Občina Šoštanj pa bo po tej odločitvi z njim nadaljevala pogajanja o ceni. Nov šoštanjski vrtec, ki bo pod eno streho združil sedanje na več lokacijah razdrobljene enote Lučko, Barbko in Brino ter oddelek Biba v mestu (pod Vrtec Šoštanj pa sodita tudi oddelka Mojca v Gaberkah in Urška v Topolšici), bo stal na prostoru nekdanje osnovne šole Biba Roecka, ki jo bodo porušili. Vrtec Šoštanj z vsemi enotami in oddelki obiskuje okoli 350 otrok. TEŠ še vedno brez odgovora Termoelektrarna Šoštanj do včeraj še vedno ni prejela informacij Evropske investicijske banke o črpanju 440 milijonov evrov posojila. Zaradi tega je v velikih težavah, saj bi morali Alsto-mu do konca tega meseca, torej danes, poravnati 167 milijonov evrov. V začetku marca pa bi jim morali poravnati še nadaljnjih pol milijona evrov. Morebitna zavrnitev kredita bi imela po besedah direktorja TEŠ Franca Rosca nepopravljive posledice tako za Teš kot Holding Slovenske elektrarne in celotno slovensko energetiko. ■ mz kih nakupovalnega centra. V celoti pa naj bi obnovo oziroma strategijo centra sklenili do četrtega rojstnega dne centra, to je do 19. septembra. ■ vili. Tako bo odsluženo vozilo uničeno okolju prijazno, pridobljene surovine pa se bodo lahko ponovno uporabile v proizvodnji novih vozil. Letošnja akcija, v Karbonu so jo začeli 15. februarja, trajala pa bo do 15. maja, bo potekala tako, da zadnji lastnik izrabljeno motorno vozilo pripelje v obrat za razstavljanje vozil v Velenju. »Pri nas bo prejel potrdilo o uničenju vozila, ki ga mora predložiti ob odjavi iz prometa. Poleg tega bo prejel gotovinsko plačilo ter bon ugodnosti »CAR BON«, s katerim bo lahko prejel določene servisne usluge pri novem vozilu,« pravi Peter Sever iz Karbona. To ni prva tovrstna akcija. Podobne so bile že prejšnja leta, z vsemi dosedanjimi pa so bili zadovoljni. Seveda bodo izrabljena vozila sprejemali v izgradnjo in izdajali potrdila o uničenju tudi po 15. maju, vendar takrat brez bona ugodnosti. ■ gospodarske novice Letos 3,7 milijona ton premoga Velenje - V poslovnem načrtu za letos je predvideno, da bodo v Premogovniku Velenje nakopali 3,7 milijona ton premoga, kar je nekoliko manj kot lani, ko so ga nakopali 3,9 milijona ton. Bo pa imel po predvidevanjih višjo kurilno vrednost. Ta je lani povprečno znašala 10,68 giga joulov na tono, letos pa bo 11,38. V Velenje selijo proizvodnjo pralnih in sušilnih strojev Velenje - Potem ko je Gorenje že začelo proizvajati hladilno-zamr-zovalne aparate v Valjevu, v teh dneh intenzivno prenašajo na lokacijo v Velenje celotno proizvodnjo pralnih in sušilnih strojev iz tovarne na Švedskem. Ta naj bi stekla že v kratkem. V poletnih mesecih bodo v Velenje preselili še celotno proizvodnjo pomivalnih strojev. V Valjevu, kjer je proizvodnja hladilno-zamrzovalnih aparatov stekla prejšnji teden, bodo letos proizvedli 800 tisoč aparatov. Računajo, da bo proizvodnja stekla septembra. Ko bodo procesi optimizacije zaključeni, bo imelo Gorenje tri proizvodne lokacije; največja bo v Velenju, ostali dve pa v Srbiji in na Češkem. Prejšnji teden, med šolskimi počitnicami v tem okolju, so bili delavci Gorenja na kolektivnem dopustu. Prodali bi tudi HSE in s tem TEŠ in Premogovnik Ljubljana - V tem času se veliko govori o prodaji državnih podjetij. Če bi do tega prišlo, bi Državni holding prodajal tudi podjetja na Celjskem. Med drugim naj bi to veljalo za Holding Slovenske elektrarne. Na prodaj naj bi bilo 49 odstotkov tega podjetja, katerega sestavni del sta tudi Termoelektrarna Šoštanj in Premogovnik Velenje. ■ Branko Sevčnikar spet v TEŠ Nekdanji direktor Termoelektrarne Šoštanj mag. Simon Tot je maja lani odpovedal delovno razmerje Francu Roscu in Branku Sevč-nikarju, ker sta opozarjala, da je bil novelirani investicijski program štiri zastavljen nerealno. O tem sta obvestila tudi pristojno ministrstvo. Ker sta ocenila, da sta odpoved prejela nezakonito, sta vložila tožbo. Obravnava naj bi bila v torek, vendar pa je Rosec, ki je med tem postal direktor termoelektrarne, svoj predlog umaknil, s Sevč-nikarjem pa dosegel pobot, tako da mu je ponudil delovno mesto v Termoelektrarni Šoštanj. ■ Mercator naprodaj Ljubljana - Konzorcij lastnikov Mercatoija je prejel večje število nezavezujočih ponudb za nakup 53 odstotkov delnic trgovske družbe. Predstavitve se je udeležilo devet ponudnikov. Hrvaški Agrokor tudi tokrat poleg nekaterih skladov velja za enega glavnih igralcev v igri za nakup. Hrvati so v zadnji ponudbi za delnico Mercatorja ponujali 221 evrov, tokrat naj bi bila cena po ocenah analitikov nižja. Razprodaja v Garantu Polzela - Stečajni upravitelj polzelskega Garanta Tomaž Kos pravi, da bo stečajni postopek tega nekdaj velikega pohištvenega podjetja zaključen sredi leta 2016. V času od začetka postopka mu je uspelo odprodati za okoli 280 tisoč evrov zalog (proizvode prodaja 70 odstotkov ceneje). V začetku tega meseca je oddal v najem skladiščne prostore, zdaj pa začenja odprodajo nepremičnin. Do podjetja so upniki prijavili za 5,5 milijona evrov terjatev . ■ mz ■ ■ AKTUALNO be smo imeli prijavljenih 656 prostih delovnih mest, kar je za 28,3 odstotka manj kot v enakem obdobju lani.« V vrsti na zavodu Bil je »uraden« dan, hodniki zavoda za zaposlovanje v Velenju pa polni. Dobesedno vrste. Vsak od teh, ki je v tej vrsti, ima svojo zgodbo, svoja pričakovanja, želje. Na eno razpisano delovno mesto se jih prijavi 200, celo 300 Vse več brezposelnih, vse manj razpisanih delovnih mest Milena Krstič - Planine Velenje, 25. februarja - V zadnjih treh letih, od leta 2010, je stopnja registrirane brezposelnosti na uradih za delo Mozirje in Velenje upadala, oktobra lani pa se je začela dvigati. Beležili so povečan priliv mladih, ki so zaključili izobraževanje, nato pa je v novembru in decembru prišlo do povečanja zaradi prenehanja delovnega razmerja iz Januarja v SAŠA regiji 4.147 brezposelnih poslovnih razlogov, izteka zaposlitve za določen čas. Na osnovi tega se je v decembru brezposelnost v območni službi in na nacionalni ravni bistveno povečala. Rast se v januarju ni umirila »Rast brezposelnosti se tudi v januarju ni umirila. Začetek leta je zaznamovan s številnejšimi prijavami, saj je bilo lansko leto zaradi slabih go- spodarskih razmer zelo neugodno,« pravi pomočnica direktorja Območne službe Zavoda republike Slovenije za zaposlovanje Velenje Sabina Tomlje. Konec januarja je bilo na zavodu prijavljenih 8.614 brezposelnih, 809 oseb oziroma 10,4 odstotka več kot decembra. V SAŠA regiji pa beležijo 4.147 brezposelnih, od tega 540 iskalcev prve zaposlitve, 634 oseb, starih do 25 let, 1.347 je starih 50 let ali več, dolgotrajno brezposelnih pa 1.716 in trajno presežnih delavcev in stečajni-kov 946. Skoraj za polovico manj razpisanih delovnih mest Kljub velikemu številu na novo prijavljenih pa na osnovi razpisanih prostih delovnih mest letos beležijo tudi odjave iz evidenc brezposelnih. Tomljetova pravi, da se je na območju SAŠA regije v januarju odjavilo 291 oseb, zaradi zaposlitev oziroma Sabina Tomlje:»Recesija še vedno traja in napovedi za letos niso obetavne.« samozaposlitev 122. »To pomeni, da se je zaposlilo sicer 34,4 odstotka manj brezposelnih kot lanskega januaija. Recesija še vedno traja in napovedi za letošnje leto niso obe-tavne.Kljub temu v SAŠA regiji beležimo 279 prostih delovnih mest v januarju, kar je sicer tudi za 43,5 odstotka manj kot v istem obdobju lani, z vidika celotne območne služ- zaradi nove viaane ure 1. marca 2013 višje cene pitne vod m n i u