Vključevanje prebivalcev k prepoznavanju varnostnih problemov v lokalnih skupnostih: primer Mestne občine Ljubljana Maša Likeb Nenezic, Kaja Prislan Namen prispevka: Cilj prispevka je predstaviti nekatere sodobne pristope k vključevanju prebivalcev v procese zagotavljanja varnosti. Prispevek nadalje prikazuje delovanje spletnega portala »Servis pobude meščanov« Mestne občine Ljubljana in predstavlja pobude, ki jih na tem portalu podajajo občani v povezavi z varnostno problematiko. Identificirali smo najpogostejše probleme, ki jih zaznavajo občani na področju varnosti, in ugotovili, kako se na pobude odzivajo občina ter pristojni organi. Metode: Izveden je bil pregled funkcionalnosti spletnega portala »Servis pobude meščanov« in pobud, ki jih občani podajajo glede varnostnih problemov. Opravljena je bila kvantitativna analiza pobud, podanih do leta 2018, in vsebinska analiza skupno 1.474 pobud. Ugotovitve: Ugotavljamo, da občani Mestne občine Ljubljana s pobudami aktivno prispevajo k izboljševanju varnosti v lokalnih skupnostih, največ predlogov pa je povezanih s prometno problematiko. Na področju varnosti je bilo največ pobud povezanih z ureditvijo varnosti udeležencev v prometu, prekrški, vandalizmom, krajami, kršitvami javnega reda in miru ter ogrožanjem varnosti otrok. Omejitve/uporabnost raziskave: Omejitve prispevka so povezane s časovnim okvirom analize in omejenim dostopom do nekaterih pobud. Praktična uporabnost: Ugotovitve so uporabne za odločevalce na občinski ravni, saj povzemajo najpogostejše probleme, na katere opozarjajo prebivalci lokalnih skupnosti in predstavljajo potencialne izboljšave delovanja spletnega portala. VARSTVOSLOVJE letn. 23 št. 2 str. 145-173 145 Vklj'učevanje prebivalcev k prepoznavanju varnostnih problemov ... Izvirnost/pomembnost prispevka: V prispevku prikazujemo primer dobre prakse za zbiranje podatkov o varnostnih problemih v lokalnih skupnostih in vključevanje stališč prebivalcev v procese načrtovanja ukrepov na področju zagotavljanja varnosti. Ključne besede: varnost, lokalna skupnost, občina, prebivalci, pobude, spletni portal UDK: 351.78+352 Inclusion of residents in identifying safety and security problems in local communities: The case of the City Municipality of Ljubljana Purpose: The aim of the article is to present some modern approaches to the involvement of citizens in the processes of ensuring safety and security. Furthermore, the article provides an overview of the web portal »Citizens' Initiative Service« of the City Municipality of Ljubljana and the initiatives submitted by citizens on this portal in connection with safety and security issues. We identified the most common safety and security problems perceived by citizens and analysed the responses of the municipality and other stakeholders to the initiatives. Design/Methods/Approach: A review of functionalities of the web portal »Citizens' Initiative Service« (City Municipality of Ljubljana) and citizens' initiatives regarding safety and security issues was carried out. A quantitative analysis of initiatives submitted up to 2018 and a content analysis of a total of 1474 initiatives were performed. Findings: We found that the citizens of the City Municipality of Ljubljana are actively contributing to the improvement of safety and security in local communities through their initiatives. Most of the proposals were related to traffic safety, while in the field of security, initiatives were mostly associated to road issues, misdemeanours, vandalism, thefts, public order disturbance, and child safety. Research Limitations/Implications: The limitations of the research are related to the time frame of the analysis and limited access to certain initiatives. Practical Implications: The findings are useful for security managers at the municipal level, as they summarise the most common problems highlighted by residents of local communities and represent potential improvements of the web portal. 146 Maša Likeb Nenezic, Kaja Prislan Originality/Value: The article presents the example of good practice of collecting data on safety and security problems in local communities and involving the residents' perceptions in the processes of planning future measures in the field of security. Keywords: safety, security, local community, municipality, residents, initiatives, online portal UDC: 351.78+352 1 UVOD Problemi, s katerimi se soočajo sodobne urbane skupnosti, izvirajo s področij zdravja, mobilnosti, energetike, kakovosti bivanja in vse bolj tudi s področja varnosti (Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko [SVRK], 2017). Ker je varnost predpogoj za uspešno delovanje družbe in njenih skupnosti, se z njo v precejšnji meri, kot ključni deležnik v Sloveniji, ukvarjajo tudi občine, ki lahko skozi reševanje varnostnih problemov in izboljšanje občutka varnosti vplivajo na večjo kakovost življenja v mestih. Občine se z zagotavljanjem varnosti ukvarjajo na različne načine. Med temeljne ukrepe sodijo npr. občinski programi varnosti in varnostni sosveti, občinski projekti, prav tako pa dejavnosti, ki jih izvajajo občinski in drugi na lokalni ravni za varnost pristojni organi. Ker pa je za učinkovito reševanje varnostnih problemov potrebno tudi sodelovanje občanov (Eman in Petek, 2018), ki sami najbolje zaznavajo in poznajo probleme v skupnostih, je pomembno, da so zagotovljeni ustrezni komunikacijski kanali z upravljavci mest, ki omogočajo dvostransko komunikacijo in spodbujajo transparentnost ter demokratičnost pri načrtovanju rešitev. Če se v prihodnje želijo izboljšati prakse na področju zagotavljanja varnosti, je poleg stališč strokovnjakov treba razumeti tudi poglede in pričakovanja prebivalcev (Prislan in Lobnikar, 2019). Iz pregleda tujih praks, predstavljenih v nadaljevanju prispevka, je razvidno, da so v uporabi številne inovativne rešitve, ki omogočajo lažje komuniciranje državnih in lokalnih oblasti s prebivalci in obveščanje javnosti glede aktualnega dogajanja in pomembnejših varnostnih dogodkov ter problemov (npr. naravne nesreče, teroristični napadi, pogrešane osebe, klici na pomoč ipd.). Rešitve naslavljajo različne probleme specifične za posamezne skupnosti in okolja, navadno pa se razvijajo v obliki mobilnih in spletnih aplikacij, ki omogočajo uporabnikom enostavno uporabo in hiter dostop ter prenos informacij. Tovrstnih rešitev je sicer zadnja leta, skladno z vsesplošnim trendom digitalizacije in tehnološko podprtega razvoja upravljanja, vedno več. Upoštevajoč usmeritve Evropske unije na področju razvoja urbanih okolij (European Commission, n. d.) je cilj razvijati pametna mesta in pri tem zagotoviti večjo kakovost življenja v urbanih skupnostih na osnovi pametnih rešitev. To pomeni, da morajo rešitve naslavljati dejanske potrebe družbe, reševati aktualne probleme, pri tem pa mora biti zagotovljen odprt pristop, ki k reševanju problemov vključuje različne deležnike, tudi javnost oz. prebivalce. Dejstvo pa je, da se družbe 147 Vklj'učevanje prebivalcev k prepoznavanju varnostnih problemov ... tovrstnega razvoja lotevajo z različnimi pristopi in idejami, kar vodi v raznolikost rešitev, ki so v uporabi, tudi na področju reševanja varnostne problematike. Tudi v Sloveniji so za potrebe komunikacije in vključevanja javnosti na področju družbenega upravljanja v uporabi različne rešitve. Zaradi raznolikosti možnih rešitev in lažjega odločanja glede primernosti njihove uporabe oz. implementacije je pomembno slediti dobrim praksam oz. poznati rešitve, ki so se v praksi izkazale za učinkovite. Pregled literature kaže, da, z izjemo enega prispevka, ki predstavlja aplikacije za odzivanje na nujne situacije (Tundis et al., 2020), primanjkuje pregled inovativnih rešitev, ki se uporabljajo za zbiranje podatkov od prebivalcev v podporo odločanju pri upravljanju varnostnih problemov. Sicer obstajajo prispevki, ki na splošno povzamejo dobre prakse sodelovalnega pristopa k razvoju pametnih mest (npr. Cardullo; 2021; Tadili in Fasly, 2019; Wolff et al., 2018) ali analizirajo uporabnost e-uprave ter funkcionalnosti občinskih spletnih storitev (npr. Fulga in Profiroiu, 2019; Kurte et al., 2013), vendar pa ne naslavljajo uporabnosti tovrstnih rešitev v kontekstu zagotavljanja varnosti. Nekatere sodobne tehnološke rešitve, ki se uporabljajo pri izvajanju policijske dejavnosti, v svojih prispevkih povzemajo Prislan in Slak (2018) ter Prislan in Lobnikar (2019), vendar prav tako ne vključujejo rešitev, ki bi omogočale participacijo javnosti. V prvem delu prispevka tako predstavljamo nekatere sodobne pristope in rešitve k vključevanju prebivalcev v ugotavljanje varnostnih potreb v lokalnih skupnostih, pri čemer izpostavljamo potenciale uporabe sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij [IKT]. Med tovrstne rešitve sodijo tudi spletni portali, ki uporabnikom nudijo možnost podajanja predlogov za izboljšanje kakovosti življenja v skupnosti. S tovrstnimi storitvami je lahko komunikacija med uporabniki in pristojnimi organizacijami bolj enostavna, hitra in dostopna v primerjavi s klasičnimi komunikacijskimi kanali, ki so bili v uporabi v preteklosti. V drugem delu prispevka se tako osredotočimo na pregled spletnih občinskih portalov v Sloveniji. Osrednji namen prispevka je ugotoviti, kako funkcionalni so ti portali in kakšne pobude (z vidika varnosti in tudi širše) občinam največkrat podajajo občani. Skladno s tem smo izvedli pregled delovanja spletnega portala Mestne občine Ljubljana [MOL], ki z vidika uporabnikov sodi med najbolj aktivne. Pri tem smo analizirali številčnost pobud po posameznih vsebinskih področjih, analizirali, na kakšne probleme s področja varnosti najpogosteje opozarjajo občani, in ugotavljali, kako se na tovrstne pobude odzivajo občina in drugi pristojni organi. Na podlagi rezultatov omenjenega pregleda smo identificirali, kakšne so najpogostejše varnostne skrbi prebivalcev MOL oz. katera področja bi bilo treba nasloviti za izboljšanje varnosti. Obenem smo ugotavljali, ali takšne rešitve dejansko krepijo vključenost javnosti, in nato skozi razpravo oblikovali nekatera priporočila za izboljšanje uporabniške izkušnje in razvoj funkcionalnosti analiziranega portala. 2 REŠEVANJE VARNOSTNIH PROBLEMOV V LOKALNIH SKUPNOSTIH Zadnja leta je v sistemu zagotavljanja varnosti aktualen trend pluralizacije policijske dejavnosti, kar pomeni, da se v varnostno dejavnost vključuje vedno 148 Maša Likeb Nenezic, Kaja Prislan več (tudi novih) varnostnih in nadzorstvenih organizacij ter civilna družba. V procesih zagotavljanja varnosti se namreč prepletajo različni referenčni objekti in to so država, lokalna skupnost in posamezniki (Sotlar, 2016). Skozi sinergične učinke lahko njihovo povezovanje in sodelovanje pripomoreta k učinkovitejšemu odkrivanju nevarnosti in reševanju varnostnih problemov v skupnostih. Lobnikar in Modic (2015), ki med ključne deležnike poleg formalnih institucij uvrščata tudi skupnosti, pravita, da sodelovanje prebivalcev s policijo običajno vključuje identificiranje lokalnih problemov in implementacijo rešitev. To je tudi izhodišče sodobne strategije policijskega dela v skupnostih. V Sloveniji so za zagotavljanje notranje varnosti (katere del je tudi lokalna varnost) pristojni različni subjekti, ki jih delimo na formalno, neformalno in institucionalizirano neformalno družbeno nadzorstvo (Pečar, 1992). Pri tem formalno družbeno nadzorstvo opravljajo državni oz. javni mehanizmi, katerih pristojnosti in postopki so formalno določeni, mednje pa sodijo državne in občinske institucije, kot so policija, tožilstvo, sodišča, zapori, vojska, obveščevalne službe, redarstvo in inšpekcijske službe. Neformalno družbeno nadzorstvo pa je na drugi strani izvendržavno organizirano in poteka na podlagi medsebojnih odnosov ter interakcij med posamezniki in skupinami v skupnosti. Med tovrstne subjekte sodijo npr. družine, vrstniške skupine, lokalne skupnosti, mediji, društva, kulturne ali verske in druge organizacije (Bučar Ručman, 2016), ki jih do določene mere regulira država, vendar pa neposredno ne predstavljajo prebivalcev. To so organizacije zasebnega varstva in detektivske dejavnosti, katerih značilnost je, da poslujejo po konceptih gospodarske dejavnosti (Eman in Petek, 2018). V tem segmentu družbenega nadzorstva je prebivalstvo ključnega pomena pri zagotavljanju varnosti v skupnostih. Medsebojno obveščanje, opozarjanje in kontroliranje lahko pripomore k zmanjšanju nezakonitih dejanj in k hitrejšemu ukrepanju ter posledično večji varnosti v skupnostih. Na lokalni ravni so poleg državnih organov v zagotavljanje varnosti vključeni tudi občine in njihovi prekrškovni organi. Med pomembne institute, ki ga na področju lokalne varnosti uporabljajo občine, sodijo še občinski programi varnosti, katerih namen je skrbeti za razvoj in ustrezno načrtovanje ter organizacijo javne varnosti in reda v skupnostih. Praviloma občine med cilje občinskih programov varnosti vključujejo tudi spodbujanje posameznikov in prebivalcev, da aktivno prispevajo k varnosti v okolju, kjer se gibajo, živijo in delajo (»Občinski program varnosti MOL«, 2008). Vključevanje skupnosti in prebivalcev poteka skozi delovanje varnostnih sosvetov na občinski ravni, ki so jih ustanovile občine, in obravnavajo ter analizirajo varnostne razmere na več področjih, kot so kriminaliteta, javni red in mir, cestni promet in druga področja, kjer je zaznanih največ varnostnih problemov v skupnosti. Za reševanje teh varnostnih problemov sosveti navadno predlagajo ukrepe za razrešitev težav in nadaljnje preventivne ukrepe za preprečevanje varnostno problematičnih situacij. Skladno s tem varnostni sosveti sprejemajo zamisli in predloge občanov, ki bi pripomogli k povečanju varnosti v skupnosti (Mestna občina Maribor, n. d.). Na ta način naj bi občine pokrivale več vrst varnostnih problemov in spodbudile člane skupnosti k podajanju pobud za reševanje izpostavljene problematike. Čeprav so formalno občinski mehanizmi idejno dobro zastavljeni, občinski varnostni programi pogosto niso prilagojeni 149 Vklj'učevanje prebivalcev k prepoznavanju varnostnih problemov ... lokalni problematiki, tudi vključevanje ljudi v varnostne sosvete marsikje ni bilo povsem uspešno (Meško et al., 2012). Praktično gledano sta oba omenjena izziva povezana s slabo komunikacijo, ki vodi v manj kakovostnejše informacije o stanju in zaznanih problemih v skupnostih. Občine se morajo zavedati, da aktivno sodelovanje prebivalcev omogoča kakovostnejše zagotavljanje varnosti in lažje identificiranje prioritetnih področij obravnave. Prebivalci lahko z opažanji in opozarjanji pripomorejo k preventivnemu ukrepanju in odpravljanju varnostnih problemov v skupnosti. 2.1 Inovativni pristopi za hitrejše obveščanje in identifikacijo varnostnih problemov Informacijska tehnologija v sodobnem času predstavlja gonilno silo družbenega napredka in tako je v preteklih letih postala temelj razvoja procesov in sistemov, povezanih z družbenim upravljanjem. Prihodnost razvoja urbanih skupnosti so pametna mesta, ki predstavljajo cilj evropskih in mnogih nacionalnih razvojnih strategij (Prislan in Slak, 2018). Pri tem se pametna mesta opredeljujejo kot učinkovito integracijo med socialnim in tehničnim sistemom, katerega namen je zagotoviti trajnosten, napreden in vključujoč razvoj skupnosti. Osnova tega je kompleksna infrastruktura informacijskih tehnologij, ki omogoča zbiranje in upravljanje s podatki ter posledično sprejemanje informiranih odločitev (Ramaprasad et al., 2017; The British Standard Institution, 2014). Pomemben steber pametnih mest (poleg mobilnosti, zdravja, energetike, okolja itd.) je tudi varnost, kjer je cilj zagotoviti boljše upravljanje in zagotavljanje varnosti z uporabo različnih orodij, ki omogočajo zbiranje podatkov in napredne analitike, s katerimi je mogoče zagotoviti učinkovitejše odzivanje na kriminaliteto in varnostno problematiko (Di Bella et al., 2014). Izjemen pomen tehnološkega napredka je mogoče pripisati dejstvu, da lahko varnostne in druge z varnostjo povezane organizacije z uporabo IKT optimizirajo svoje delovne procese na način, ki jim pomaga pri pridobivanju informacij in vzpostavljanju varnega komunikacijskega omrežja, izvajanju predpisov, lažji izmenjavi informacij in učinkovitejši komunikaciji z javnostjo (Mastrofski in Willis, 2010; van den Born et al., 2013). Nove tehnološke pridobitve so trenutno najbolj očitne pri uvajanju sistemov in storitev, ki lajšajo in poenostavljajo komunikacijo ter omogočajo hitrejše zbiranje in obdelavo oz. analitiko podatkov, potrebnih za uspešno odkrivanje varnostnih incidentov in odzivanje nanje. V ta namen se razvijajo različne inovativne rešitve, v obliki informacijskih sistemov, naprednih tehnologij, analitičnih programov in aplikacij (Prislan in Slak, 2018).1 Za zbiranje podatkov, ki vključuje prostovoljno participacijo javnosti oz. prebivalcev, se navadno uporabljajo preproste aplikacije z raznovrstnimi nameni. Tundis et al. (2020) aplikacije za odzivanje na nujne situacije razvrščajo v štiri kategorije, in sicer: • »Aplikacije bližnjice« (ang. Short-cut apps), ki uporabnikom omogočajo, da z enim pritiskom na gumb sprožijo nujni klic. Vsaka aplikacija ima 150 1 Sodobne rešitve delujejo na osnovi najrazličnejših gradnikov, kot so omrežja (4G/5G), IoT naprave in senzorji, geografski informacijski sistemi. Maša Likeb Nenezic, Kaja Prislan svoj namen in temu primerno tudi posreduje podatke, kot sta lokacija in ime, nekatere tudi vzpostavijo klic ali video klic z bližnjim ali s policijo. • »Aplikacije z nujnimi informacijami« (ang. Emergency-Information Apps) so namenjene posredovanju informacij o zdravju uporabnika. • »Aplikacije za sledenje kriminaliteti in naravnim katastrofam« (ang. Crime/Disaster-Tracking Apps) so namenjene obveščanju uporabnikov o obstoječih varnostnih problemih in nevarnostih. • »Geografsko omejene opozorilne aplikacije« (ang. Geo-fencing Apps) so namenjene opozarjanju uporabnikov. Ti v določenem območju prejmejo sms sporočilo ali obvestilo kot opomnik na potencialno nevarnost ali nesrečo (npr. da je treba ugasniti pečico/štedilnik ali da prehajajo v območje morebitne nevarnosti). Takšne aplikacije omogočajo tudi, da hiter tresljaj telefona vključi kamero, kar je koristno v primeru nesreč, saj dokumentira, kaj se je dogajalo. V praksi se tako za izboljševanje varnosti uporabljajo različne aplikacije, namenjene širši javnosti, pri čemer je vrsta oz. namenskost teh aplikacij prilagojena varnostnim razmeram in potrebam specifične skupnosti oz. družbe. V določenih državah (Brazilija, Mehika, Venezuela, Peru in Kolumbija) so npr. v uporabi mobilne aplikacije, ki omogočajo uporabnikom prijaviti varnostni dogodek ali incident na nekem določenem območju, ta pa opozori ostale uporabnike aplikacije o lokacijah, kjer v tistem trenutku potekajo zaznani dogodki (streljanje ipd.), da se lahko takšnim lokacijam pravočasno izognejo. V nujnih primerih pa aplikacije omogočajo tudi takojšnjo vzpostavitev zveze z najbližjo policijsko postajo (Asmann, 2017; Gagne, 2014). Aplikacije so torej lahko v pomoč tudi policiji, ki lahko preko zbiranja podatkov z oseb na terenu (o dogodkih, lokacijah, gibanju pobeglih oseb ipd.), zmanjša svoj reakcijski čas (Tundis et al., 2020). Bhana et al. (2013) denimo predstavljajo rešitev v obliki aplikacije, ki omogoča, da uporabniki prijavljajo prometne nesreče in zastoje, kar omogoča spremljanje vzorcev v prometu in izboljšave varnosti v prometu. Podobno obstajajo tudi mobilne aplikacije za obveščanje o dogajanju v primeru terorističnih napadov, ki so v uporabi povsod po svetu in omogočajo neprestano obveščanje o morebitnih napadih. Uporabniki pa lahko s pošiljanjem novic obveščajo druge uporabnike na morebitno nevarnost (iHLS Startups Accelerator, 2017). Poleg navedenih obstajajo še druge rešitve, ki lahko varnostnim organizacijam pomagajo pri hitrejšem reševanju primerov. Obstajajo npr. aplikacije, ki omogočajo vključevanje prebivalcev v iskanje pogrešanih oseb ali izgubljene/ukradene lastnine. Takšne aplikacije omogočajo kontaktiranje bližnjih policijskih postaj, ki delujejo na območjih, na katerih bi lahko bile iskane osebe ali lastnina. V večini primerov gre za otroke, katerih starši niso bili pozorni, ti otroci pa so se znašli na policijski postaji ali pa za izgubljene predmete nepazljivih lastnikov (Kato, 2018). Zanimiva je denimo tudi rešitev, ki jo predstavlja Castillo-Cara et al. (2020) za preprečevanje nasilja v družini v obliki aplikacije, ki omogoča nadzor oz. spremljanje gibanja oseb, ki imajo izrečeno prepoved približevanja. V primeru zaznanih kršitev aplikacija obvesti tako policijo kot tudi žrtev oz. osebo, ki je zahtevala prepoved. V državah, ki se pogosteje soočajo z raznimi naravnimi katastrofami, so prebivalcem na voljo aplikacije z vremenskimi opozorili in obvestili o potencialnih 151 Vklj'učevanje prebivalcev k prepoznavanju varnostnih problemov ... ekstremnih vremenskih razmerah. Npr. Project NOAH je znanstveni in tehnološki projekt, ki želi izkoristiti prednosti in funkcionalnosti sodobnih tehnologij za zmanjšanje posledic naravnih katastrof. Aplikacija omogoča opozarjanje o morebitnih poplavah in tajfunih na območju, kjer se gibajo uporabniki (Briones, 2017). Nekatere druge aplikacije opozarjajo prebivalce (uporabnike) tudi na morebitne potrese, ciklone, nevihte in cunamije, omogočajo pa tudi preglede satelitskih posnetkov in hitre klice na pomoč (Rotter in Price, 2019). V Italiji občine spodbujajo sodelovanje javnosti pri identifikaciji zanemarjenih in zapuščenih stavb, kar olajšuje proces kartiranja in načrtovanja občinskih projektov (ang. Collaborative mapping), pri tem pa sprejemajo tudi predloge prebivalcev, kako bi se te stavbe lahko uporabile, da bi prispevale k dobrobiti skupnosti (Sanseverino et al., 2017). V Franciji, natančneje v Parizu, se npr. prebivalci soočajo s problematiko čezmerno razširjenih podgan v mestu. Ker se organizacijam, odgovornim za deratizacijo, ne uspe hitro odzvati na vse opozorilne klice, so ustvarili aplikacijo (fra. Signale un rat), kjer lahko na zemljevidu posamezniki označijo, kje so opazili podgane, in na tak način obvestijo ostale uporabnike in odgovorne za deratizacijo (Franceinfo, 2018).2 Aplikacije, ki so v današnjem času na voljo, omogočajo vse več možnosti za obveščanje uporabnikov o raznih varnostnih problemih, ki niso nujno povezani zgolj s kriminaliteto in nesrečami. Aplikacije tako poskrbijo za hitro obveščanje in omogočijo primerno in pravočasno ravnanje, pripravo ali umik pred nevarnostjo. Omenjeni primeri prikazujejo, kako lahko tehnologija omogoča in ne nazadnje spodbuja komunikacijo med prebivalci nekega območja in obveščanje o varnostnih incidentih in pomembnih situacijah. Tudi v Sloveniji je zadnja leta opaziti vse več podobnih rešitev. Znana je npr. spletna aplikacija po imenu »Invazivka«, ki je namenjena zbiranju podatkov o invazivnih tujerodnih vrstah za potrebe zatiranja invazivnih vrst živali in rastlin (Sektor za ohranjanje narave, Ministrstvo za okolje in prostor, 2021; Spletni portal Invazivke, n. d.). Občina Ljubljana denimo razvija različne spletne in mobilne aplikacije za izboljšanje kakovosti življenja v občini in tudi varnosti, tako posredno kot neposredno. Med njimi velja omeniti storitve za spremljanje kakovosti zraka, varnih poti v šolo, aplikacije za sledenje reševalnim skupinam in osebju na terenu in za vodenje prekrškov (gre za interne organizacijske rešitve) (MOL, 2021). V Sloveniji trendi razvoja naprednih rešitev pospešeno potekajo predvsem zadnja leta, zato je pričakovati več raznovrstnih rešitev v prihodnosti. Kot zanimivega z varnostnega vidika lahko omenimo projekt 5G Varnost, ki ga izvaja konzorcij gospodarskih in raziskovalnih organizacij iz Slovenije, katerega cilj je razviti nove napredne arhitekture, tehnologije in aplikacije za izboljšanje delovanja organizacij javne varnosti, zaščite in reševanja ter prebivalcev na področju osebne varnosti (Iskratel, n. d.). Tovrstne rešitve so pomembne, ker omogočajo hitrejše reševanje varnostnih problemov, s katerimi se prebivalci dnevno srečujejo in jih po njihovem mnenju najbolj ogrožajo. Če izhajamo iz navedbe Lobnikarja in Modic (2015), da 2 Tovrstne aplikacije temeljijo predvsem na zbiranju in posredovanju lokacijskih podatkov in osebnih podatkov, v primeru dovoljenja uporabnikov. Pri tem se podatki povezujejo z geografskimi informacijskimi sistemi ali digitalnimi zemljevidi. 152 Maša Likeb Nenezic, Kaja Prislan sodelovanje prebivalcev s policijo običajno vključuje identificiranje lokalnih problemov in implementacijo rešitev, so zaznave prebivalcev o varnostnih ogrožanjih in uspešnosti odgovornih subjektov, enako pomembne kot dejanska oz. realna varnostna situacija, saj vplivajo na zadovoljstvo javnosti, ki pa ne nazadnje vpliva na legitimnost oblasti. Kadar se varnostni problemi ne rešujejo pravočasno, lahko prebivalci postanejo nezadovoljni in nemirni, zato morajo deležniki spremljati in naslavljati probleme skupnosti, njihovi prebivalci pa so ključni vir podatkov. Da bi bili varnostni problemi hitreje in učinkovitejše rešeni, je pomembno, da jih pravočasno zaznavamo, čemur so namenjene zgoraj opisane aplikacije. Za uspešne in uporabne v ta namen so se v Sloveniji izkazali tudi spletni portali za podajanje pobud občanov, ki so na voljo vsem prebivalcem na določenem območju, ki želijo izpostaviti opažen problem v skupnosti. Ti portali omogočajo hitro komunikacijo med občinami in občani, te pa lahko, glede na pobude, ukrepajo in obvestijo odgovorne o opaženi problematiki. 2.2 Spletni portali slovenskih občin Mnogo občin v Sloveniji spodbuja prebivalce, da se vključujejo v razvoj in reševanje problematike lokalnih skupnosti. Načini, kako so vzpostavljeni komunikacijski kanali, se razlikujejo med občinami. Pregled spletnih strani in storitev za 212 občin pokaže, da večina (203 oz. 95 %) uporablja klasičen pristop k zbiranju predlogov in komunikacij v pisni obliki po pošti, e-pošti ali preko obrazca. Od teh več kot polovica omogoča oddajanje pobude z izpolnitvijo spletnega obrazca, v katerem morajo pobudniki posredovati kontakt, občina pa odgovor navadno pošlje neposredno pobudnikom. V spletnem obrazcu lahko poleg pobud pošljejo tudi pripombe, predloge in vprašanja, ki zadevajo občino. Branje podanih pobud praviloma ni omogočeno, omogočeno pa je branje pogosto zastavljenih vprašanj, vendar ta redko zadevajo varnostna vprašanja. Poleg klasičnih pristopov pa nekatere druge občine razvijajo rešitve za bolj odprto komunikacijo. V teh primerih so pobude javne, prikazani so tudi odgovori občin, ponekod pa so storitve podprte z naprednejšimi spletnimi storitvami (npr. zemljevidi, iskalniki), (mobilnimi) aplikacijami in portali. Skupaj je takšnih občin devet (Kranj, Krško, Ljubljana, Maribor, Novo mesto, Ptuj, Šentjur, Šmartno pri Litiji, Velenje). Mestna občina Maribor je npr. v okviru evropskega projekta UPSIDE vzpostavila spletno mesto in mobilno aplikacijo »Izboljšajmo Maribor«, s katerima prebivalcem omogoča aktivno sodelovanje pri izboljšavah na več področjih, kot so: okolje, promet, izobraževanje, sociala, kultura, šport in podobno. Aplikacija v osnovi olajša prebivalcem stik z lokalno skupnostjo, hkrati pa jim omogoča, da podajajo mnenja, pobude in opozarjajo na opaženo problematiko v občini, torej ne nazadnje v okolju, kjer se gibajo in živijo. Uporabnik lahko do storitve dostopa z mobilno aplikacijo, tabličnim računalnikom, pametnim telefonom in preko spletnega naslova. Omogoča dostop brez prijave, ta je potrebna le ob podajanju pobude ali vprašanja. Pristojni pa poskušajo odgovore na pobude zagotoviti v največ petih delovnih dneh od prejema. Skupaj lahko uporabniki pobude podajo v 12 različnih kategorijah, med katerimi so tudi področja, ki zajemajo varnostno 153 Vklj'učevanje prebivalcev k prepoznavanju varnostnih problemov ... problematiko (npr. redarstvo, cestni promet, turizem, inšpekcija, okolje). Primer spletne rešitve je prikazan na sliki 1. Slika 1: Uvodna stran spletnega portala »Izboljšajmo Maribor« in zemljevidni prikaz lokacij podanih pobud (vir: Izboljšajmo Maribor, n. d.) Podobno kot Maribor tudi Mestna občina Kranj prebivalcem omogoča podajanje pobud na spletnem portalu »KrPovej«. Pobude občanov in odgovori občine so javne narave in jih lahko pregledujemo glede na tip pobude, lokacijo, datum ali status (npr. če se pobuda še rešuje ali je bila že obravnavana in s tem zaključena). Izbiramo lahko med 27 področij, v okviru katerih lahko podamo predloge in pobude, ter 27 območij, ki se nanašajo na krajevne skupnosti, v katerih je bil opažen problem ali podana pobuda. Spletni portal omogoča, da pri podajanju pobude, stanje podrobno opisno in slikovno opišemo in nato izpostavljen problem kategoriziramo glede na 27 področij, kot so ceste, javni red in mir, šport, turizem, civilna zaščita, mladi, kultura, sociala, zdravstvo itd. (Mestna občina Kranj, n. d.). Opisan portal Mestne občine Kranj ima podoben koncept delovanja kot »Servis pobude meščanov« MOL, ki je v nadaljevanju predmet naše podrobnejše analize. 3 PREGLED DELOVANJA SPLETNEGA PORTALA »SERVIS POBUDE MEŠČANOV« MESTNE OBČINE LJUBLJANA Skladno z namenom prispevka v tem poglavju najprej predstavljamo razvoj, delovanje in funkcionalnosti spletnega portala MOL »Servis pobude meščanov«, zatem pa v naslednjem poglavju predstavljamo vsebinsko analizo pobud, povezanih z varnostno problematiko. Omenjen portal smo za analizo izbrali, ker so pobude na tem spletnem mestu javno dostopne, nanje pa je podan tudi javno dostopen odgovor občine. »Servis pobude meščanov« MOL ima tudi najbolj aktivno udeležbo občanov (glede na število podanih pobud v letnem obdobju), portal pa je aktiven že več kot 15 let in je tako že preizkušen ter uveljavljen med prebivalci. Poleg tega pa je Ljubljana kot prestolnica ena najbolj obiskanih mest zaradi dnevnih migracij, saj zaradi centraliziranosti podjetij in drugih institucij ogromno ljudi dnevno migrira v Ljubljano na delo ali pa v izobraževalne ustanove, zaradi česar je na portalu pogosta tudi dejavnost drugih uporabnikov (prebivalcev drugih občin). Čez leta se je portal razvijal in napredoval, občina ga je večkrat prenovila in preoblikovala v uporabniško prijazno okolje, ki je enostavno za uporabo. Tudi rubrike so se skozi leta glede na opažene predloge spreminjale 154 Maša Likeb Nenezic, Kaja Prislan tako, da je uporabnikom pobude lažje uvrstiti glede na problematiko, ki jo želijo izpostaviti. Prvoten, t. i. odsek za pobude meščanov je bil ustanovljen leta 2003. Njegova primarna naloga je bila podpora pri komuniciranju z občani Ljubljane ter spremljanju njihovih pobud, ki se nanašajo na delovno področje in pristojnost MOL. Sam »Servis pobude meščanov« MOL pa deluje od decembra 2008 in je spletni portal, ki omogoča komunikacijo med prebivalci Ljubljane in občino. Portal je dostopen vsakomur, ki želi izpostaviti opažen problem v skupnosti, razpon tematik in rubrik, v katere lahko pobudniki kategorizirajo svoje predloge ter opažanja, pa je ogromen. Izbirajo lahko med različnimi rubrikami oz. tipi pobud in določijo lokacijo, na katerem območju so opazili težavo, ki jo izpostavljajo. Pobude se nanašajo na različnejša področja družbenega življenja, kot so kultura, športne površine, socialno varstvo in zdravje, stanovanjska problematika, javne površine, ceste, delo služb, javni red in mir, umiritev prometa in varnost (Servis pobude meščanov, 2019). Pobude za izboljšanje kakovosti življenja v MOL sicer niso vezane izključno na spletni portal »Servis pobude meščanov«, saj predloge občina sprejema tudi preko elektronskega naslova, telefona ali pa osebno. MOL ocenjuje, da preko spletnega portala prejme približno polovico pobud, preostali delež pa se porazdeli med prejemanje pobud preko elektronske pošte, telefona in osebnega stika (MOL, Oddelek za pobude meščanov, 2018a; Servis pobude meščanov, 2019). Slika 2: Uvodna stran portala »Servis pobude meščanov« MOL in prikaz objavljenih pobud na zemljevidu (vir: Servis pobude meščanov, 2019) Na sliki 2 je razviden prikaz pobud občanov MOL glede na lokacijo in status obravnave pobude. Z zeleno barvo so označene vse odgovorjene pobude, z rdečo pa še neodgovorjene oz. neobravnavane. Ob vpogledu je možno filtriranje prejetih pobud glede na tip pobude, območje (četrtne skupnosti, kjer naj bi bila težava, ki jo izpostavljajo opažena) ter čas, za katerega so omogočene tri časovne opredelitve (zadnji teden, zadnji mesec in vse) (Servis pobude meščanov, 2019). Na vsako pobudo občina tudi odgovori, praviloma v treh do osmih dnevih, čas obravnave pa je praviloma odvisen od kompleksnosti pobude, kar pomeni, da je lahko tudi daljši, če je treba preveriti stanje na terenu (MOL, Oddelek za pobude meščanov, 2018a; Servis pobude meščanov, 2019). V primeru, da_ 155 Vklj'učevanje prebivalcev k prepoznavanju varnostnih problemov ... izpostavljen problem ni v pristojnosti občine, pobudnika napotijo na pravi naslov. Ocenjujejo, da na spletnem portalu ugodijo večini konkretnih pobud, ki se nanašajo na popravila poškodb na cestišču, zamenjave prometnih znakov, obrezovanja grmičevja, košnjo trave, kidanje snega in podobno. V primeru, da zaradi pomanjkanja sredstev ne morejo ugoditi pobudi, se le ta uvrsti v načrte prihodnjega leta (MOL, Oddelek za pobude meščanov, 2018a; Servis pobude meščanov, 2019). Pobude, podane na spletnem servisu, večinoma izpostavljajo prometno problematiko in urejanje javnih površin, kot so: sanacija cestišča, vdrtih jaškov, predlogi za spremembe prometnih ureditev na posameznih ulicah, težave s pomanjkanjem parkirnih prostorov, opozorila na neprimerno parkiranje in druge kršitve (MOL, Oddelek za pobude meščanov, 2018a; Servis pobude meščanov, 2019). 4 ANALIZA POBUD PREBIVALCEV MESTNE OBČINE LJUBLJANA O UREDITVI VARNOSTNE PROBLEMATIKE Da bi ugotovili, kakšne varnostne probleme najpogosteje zaznavajo prebivalci, smo pregledali pobude občanov MOL, podane na spletnem portalu »Servis pobude meščanov«, in prav tako pregledali odgovore občine na podane pobude. Glede na razširjenost uporabe, številčnost podanih pobud in aktivno udejstvovanje prebivalcev MOL opisan spletni portal »Servis pobude meščanov« predstavlja aktualen vir podatkov o problemih, s katerimi se soočajo prebivalci v skupnostih, kjer živijo ali delajo. Z analizo teh podatkov lahko pridobimo podrobnejši vpogled v varnostne probleme, ki prebivalce motijo v tolikšni meri, da o tem želijo javno razpravo. Ker to indicira na problematiko, ki ustvarja zaskrbljenost, in potencialno strah med prebivalci, je pomembno ugotavljati, kaj v vsakodnevnem življenju ljudi najbolj bremeni. Z upoštevanjem ugotovitev pri načrtovanju varnostnih strategij in ukrepov lahko izboljšamo zaupanje, zadovoljstvo ter občutek varnosti med prebivalci, kar je temeljni cilj občinskih programov varnosti. 4.1 Postopek zbiranja in analiziranja podatkov Pregled pobud, ki je predstavljen v nadaljevanju, je obsegal kvantitativno in vsebinsko analizo. Najprej smo pregledali številčnost pobud, ki so bile po posameznih vsebinskih področjih podane na spletnem portalu do leta 2018. Podatke za ta del analize smo na podlagi podanega zaprosila pridobili od MOL, Oddelka za pobude meščanov. Zatem smo izbrali tista vsebinska področja oz. rubrike, ki so povezane z varnostno problematiko. Temu je sledil vsebinski pregled pobud, podanih v izbranih rubrikah. Podatke za vsebinsko analizo pobud smo pridobili neposredno s spletnega portala. Na podlagi vsebinskega pregleda pobud znotraj izbranih rubrik smo nato pobude razvrstili v smiselne podskupine (kategorije), glede na izpostavljeno problematiko. S tem smo ugotovili pojavnost in naravo pobud, ki se podajajo na področju varnosti. Zatem smo izbrali nekatere primere teh pobud in proučili način odzivanja občine na podane predloge občanov. Zaradi številčnosti podanih pobud (v povprečju več kot 1.000 pobud na leto) smo 156 Maša Likeb Nenezic, Kaja Prislan vsebinsko analizo omejili na obdobje enega leta. Ker je v času izvedbe vsebinskega pregleda (2019) MOL začela prenovo spletnega portala, je bilo njegovo delovanje deloma onemogočeno. Primeroma, pregled pobud po posameznih rubrikah je bil mogoč zgolj za določena leta oz. pri posameznih letih je bil možen vpogled le v nekatere rubrike. Tako smo za določene rubrike pregledali pobude, podane v letu 2017, pri dveh rubrikah pa pobude, ki so bile podane od avgusta 2018 do marca 2019.3 Podrobnejši opis postopka vsebinske analize pobud je po posameznih korakih predstavljen v nadaljevanju. V času izvedene analize je spletni portal omogočal pregledovanje po skupaj 38 različnih rubrikah. Da bi ugotovili, s kakšnimi varnostnimi problemi se konkretno soočajo prebivalci MOL, smo med vsemi rubrikami izbrali tiste, ki se v večji meri nanašajo na varnost. Zatem je sledila analiza pobud znotraj izbranih rubrik. Metodologija izbire rubrik in analize pobud je bila naslednja: • V prvi fazi smo najprej določili ključne besede, ki so se najpogosteje pojavljale v pobudah občanov, ko so izpostavljali varnostne probleme (npr. varnost, obnova, ogrožanje, spolzko, padec, nevarno, slaba razvidnost, sanacija, razsvetljava, ureditev cest, hitrostne ovire ipd.). Nato smo identificirali rubrike, v katerih se najpogosteje pojavljajo pobude s tovrstnimi ključnimi besedami in se nanašajo na varnostno problematiko. Za nadaljnjo obravnavo je bilo izbranih pet rubrik. Te rubrike so bile naslednje: kolesarske poti; otroška igrišča; otroško varstvo; ceste; vandalizem in varnost. 4 • V drugi fazi smo v izbranih rubrikah vsebinsko analizirali vse pobude, podane v izbranem letu, in jih nato povezali v manjše podskupine (kategorije), glede na vsebino oz. problem, izpostavljen v pobudi. Skupaj je bilo znotraj izbranih rubrik pregledanih in analiziranih 1.344 pobud iz leta 2017. Zaradi omejenega dostopa do pobud v dveh rubrikah smo za ti dve rubriki lahko opravili vsebinsko analizo zgolj za pobude podane v obdobju od avgusta 2018 do marca 2019 (skupaj 130 pobud). • V zadnji fazi smo izbrali nekaj različnih primerov pobud in analizirali, kako se je občina odzvala na izpostavljene varnostne probleme. Primer: v rubriki »Ceste« smo analizirali vse pobude v letu 2017 in ugotovili, da so vezane na različna varnostna tveganja, ki izhajajo iz ureditve prometnih in cestnih površin. Z vsebinsko analizo pobud smo ugotovili, da lahko opisane probleme razdelimo v osem podskupin: sanacija javnih površin, ureditev prometa in javnih površin, javna razsvetljava, preglednost, kršitve v prometu, zimska problematika, umiritev prometa in drugo. Torej, če je pobuda izpostavila problem nepreglednosti vozišča in predlagala postavitev cestnih zrcal za izboljšanje preglednosti (in posledično izboljšanje varnosti v prometu), smo to pobudo 3 Spletni portal je bil v letu 2019 zaradi prenove zgolj deloma delujoč. Tako je bilo mogoče do pobud v nekaterih rubrikah dostopati zgolj za leto 2017 ali manj, pri nekaterih pa je bil omogočen vpogled zgolj za obdobje avgust 2018-marec 2019. V letu 2020 pa je bil zaradi razglašene epidemije portal popolnoma nedelujoč, zato pregled novejših pobud ni bil mogoč. Portal je bil ponovno aktiviran konec leta 2020. 4 Omenjene rubrike so bile aktualne v času izvajanja analize, s prenovo portala pa so se le te tudi malo spremenile in so danes nekoliko drugačne. 157 Vklj'učevanje prebivalcev k prepoznavanju varnostnih problemov ... uvrstili v kategorijo »preglednost«. S takšnim pregledom in razvrščanjem pobud nam je uspelo ugotoviti, kakšna je prevalenca varnostnih problemov, na katere opozarjajo pobudniki. 4.2 Rezultati analize pobud Graf 1 in tabela 1 predstavljata število podanih pobud, ki so jih na spletnem portalu »Servis pobude meščanov« podajali prebivalci MOL po posameznih letih ter rubrikah. Pregled predstavlja vse pobude, ki so bile podane od začetka vzpostavitve portala do začetka leta 2018. Graf 1: Število pobud prejetih preko spletnega portala »Servis pobude meščanov« v letih 2008-2017 (vir: MOL, Oddelek za pobude meščanov, 2018a) Iz grafa 1 je razvidno naraščajoče število pobud čez leta, iz česar lahko sklepamo, da se dejavnosti na portalu povečujejo in da storitev služi svojemu namenu (tj. opozarjanje na problematiko v skupnosti). Tabela 1 spodaj pa prikazuje podatke o številu vseh podanih pobud glede na posamezne rubrike. Posebej označene so tiste rubrike, ki smo jih skladno z opisom prvega koraka vsebinske analize pobud (opisanega v poglavju 3.1) zajeli v vsebinsko analizo. Tabela 1: Število vseh pobud od leta 2008 do marca 2018 (vir: MOL, Oddelek za pobude meščanov, 2018b) Rubrike Število pobud Energetika 606 Javna razsvetljava 447 Javne in funkcionalne površine 2.743 Kanalizacija 247 Kolesarske poti 1.225 Komunalne investicije 184 Komunalni prekrški 116 Kultura 166 Mestni potniški promet 1.070 Mirujoči promet 605 Odpadki in čiščenje mesta 597 Onesnaženost okolja in divja odlagališča 284 158 Maša Likeb Nenezic, Kaja Prislan Otroška igrišča 354 Otroško varstvo 48 Parkiranje 1.084 Pokopališča 51 Problematika mladih 18 Ravnanje z nepremičninami 204 Razvojni projekti 106 Socialna problematika 33 Stanovanjska problematika 29 Šport 148 Turizem in prireditve 125 Urejanje prostora 866 Varstvo okolja 193 Vodovod 56 Vzgoja in izobraževanje 30 Zapuščena vozila 257 Zdravstvena problematika 32 Zimska služba 162 Razno 1.039 Pobude in predlogi 1.735 Peš cone 242 Umirjanje prometa 90 Ceste 4.215 Vandalizem 70 Varnost 74 Invazivne rastline 28 Iz tabele 1 je razvidno, da je bilo nasploh največ pobud (4.215) podanih na področju ureditve cest in prometa, pogosti so tudi predlogi glede ureditve problematik, povezanih z ureditvijo javnih površin, okolja, kolesarskih poti in mestnega potniškega prometa. V nadaljevanju predstavljamo ugotovitve vsebinske analize pobud iz označenih rubrik, ki so se nanašale na varnostno problematiko. Kot omenjeno smo zaradi omejene funkcionalnosti portala v času pridobivanja podatkov vsebinsko analizirali pobude iz leta 2017, medtem ko je analiza pobud v rubrikah »Kolesarske poti« in »Varnost« omejena na obdobje avgust 2018-marec 2019. V tabeli 2 predstavljamo pobude, ki so bile zajete v vsebinsko analizo. Za vsebinsko analizo smo izbrali pobude v petih rubrikah, ki so izpostavljale probleme, povezane z varnostjo. V tabeli je najprej prikazano število analiziranih pobud po posameznih rubrikah, zatem pa še po kategorijah znotraj rubrik, ki smo jih določili skozi vsebinsko analizo. Znotraj posamezne rubrike smo pobude 159 Vklj'učevanje prebivalcev k prepoznavanju varnostnih problemov ... razvrstili v kategorije (skupaj 17 kategorij) glede na vrsto varnostnega problema, ki so ga izpostavljale. Po posameznih kategorijah je predstavljen tudi delež pobud (glede na skupno število). Pri tem je navedeno tudi leto, v katerem so bile podane te pobude. Skupaj smo tako pregledali 1.344 pobud, podanih v letu 2017, in 130 pobud, podanih v obdobju med avgustom 2018 in marcem 2019. Podrobneje so rezultati vsebinske analize predstavljeni v nadaljevanju po posameznih rubrikah. Tabela 2: Vsebinska analiza pobud Rubrika na portalu (leto) Kategorije pobud Število pobud Delež v % Sanacija javnih površin 312 21,17 Ureditev prometa in javnih 634 43,01 površin Ceste (2017) Javna razsvetljava 57 3,87 Preglednost cest 35 2,37 Kršitve v prometu 62 4,21 Zimska problematika 29 1,97 Umiritev prometa 103 6,99 Drugo (ceste) 80 5,43 Kolesarske poti (avgust 2018-marec 2019) Ureditev kolesarskih poti Izgradnja kolesarskih poti Vidljivost in preglednost 39 7 3 2,65 0,47 0,20 Drugo (kolesarske poti) 9 0,61 Varnost Prometna varnost 56 3,80 (avgust 2018- Kršitve na javnih površinah 7 0,47 marec 2019) Drugo 9 0,61 Vandalizem Tatvine in kršenje javnega reda 26 1,76 (2017) in miru Otroško varstvo Varnost otrok na javnih povr- 6 0,41 (2017) šinah Skupaj pobud 1.474 100 V rubriki »Ceste« so uporabniki opozarjali na nevarnosti v prometu, ki povzročajo neposredno ali posredno nevarnost za udeležence prometa. Največ predlogov je bilo v povezavi z ureditvijo prometa in javnih površin, kar zajema predloge za nove prehode za pešce, ureditev novih kolesarskih poti, predloge za postavitev nove prometne signalizacije, kot so znaki in semaforji, izgradnjo novih križišč in težave, povezane z Ljubljanskim potniškim prometom. Takšnih pobud je bilo v letu 2017 kar 634. 312 pobud je bilo prejetih v povezavi z odpravljanjem napak na javnih površinah in sanacijo javnih površin. Pobude so bile v povezavi s popravili cestišč in jaškov ter drugih napak, ki ogrožajo udeležence prometa. Pobud za umiritev prometa je bilo 103, te pa so vključevale izgradnjo hitrostnih ovir, radarjev in zmanjšanje hitrosti na določenih območjih. Pobud v povezavi s 160 Maša Likeb Nenezic, Kaja Prislan kršitvami v prometu je bilo 62, nanašale pa so se pretežno na opažene prekrške, zadeve v povezavi z redarstvom, zadrževanje in popivanje na neprimernih krajih, napačno parkiranje, zapuščena vozila ter krajo koles. Pobud na področju izboljšanja javne razsvetljave je bilo v letu 2017 57, vključevale pa so predloge za dodatno osvetljavo in zamenjavo pregorelih žarnic. 35 pobud je bilo v povezavi z nepreglednostjo cest, predlogi pa so vključevali postavitev zrcal, ki bi omogočala boljšo preglednost, in obrez rastlin, ki so slabšale preglednost cestišč ter odstranitev drugih motečih objektov, kot so reklamni oglasi in podobno. 29 pobud je bilo na temo zimske problematike, kot so poledenela cestišča in pločniki, nesplužene ali slabo splužene ceste ter neočiščen pesek ob koncu sezone. Drugih pobud v tej rubriki je bilo 80. Te so vključevale pohvale in pritožbe zoper portal, težave s parkomati, vprašanja, nekatere pa niso bile pravilno kategorizirane in niso bile v povezavi s cestami in varnostjo udeležencev v prometu. V nadaljevanju je na sliki 3 prikazan primer podane pobude na spletnem portalu »Servis pobude meščanov« MOL v rubriki »Ceste« in odgovor občine. Opazimo lahko, da sta podana dva odgovora, neposredno od odgovornih za izpostavljeno situacijo. V tem primeru sta to Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet ter Mestno redarstvo. • Postavitev radarja oz. ležečega policaja Prijavljeno: 19.marec.2017 Objavljeno: 20.marec.2017 Četrtna skupnost: BEŽIGRAD Predlagam, da se na Ulici Pohorskega Bat. postavi stacionarni radar oziroma ležeči policaj in sicer med Turnerjevo in Ogrinčevo, saj pogosto prihaja do velikih prekoračitev hitrosti avtov. Ležeča policaja pri OŠ F. Bevka namreč odlično umirjata hitrost. Alternativno predlagam, da se eno radarsko ohišje postavi r»a Pohorskega bat., eno pa na Slovenčevi ulici ter se radar prestavlja med njima. Odgovor pripravil: Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet ,Mestno redarstvo Odgovorjeno: 20.marec.2017 Odgovor Oddelka za gospodarske dejavnosti in promet: Zahvaljujemo sevam za prejeto pobudo. Radar »Vi vozite«, se namešča za potrebe evidentiranja hitrosti vozil in rie za potrebe sankcioniranja. Postavitev prometnih grbin na navedeni lokaciji ni v planu. Odgovor Mestnega redarstva: Zahvaljujemo sevam za dobronamerno elektronsko sporočilo in vas obveščamo, da bomo opravili nadzor lokacije in ukrepali v skladu s svojimi pooblastili v času rednih delovnih nalog ter preučili morebitne možnosti vašega predloga. V rubriki »Kolesarske poti« je bilo v času od avgusta 2018 do marca 2019 skupaj podanih 58 pobud, v katerih so uporabniki večinoma opozarjali na nevarnosti, ki neposredno ali posredno vplivajo na varnost kolesarjev v MOL. Pobude tega tipa največkrat omenjajo želje za ureditev kolesarskih poti, izgradnjo novih in varnejših kolesarskih poti z izboljšano vidljivostjo tudi ponoči. Pri tem je bilo 39 pobud v povezavi z ureditvijo kolesarskih poti, sedem pa se jih je nanašalo na predloge glede izgradnje novih kolesarskih poti. Tri pobude so bile v povezavi Slika 3: Pobuda v rubriki »Ceste« in odgovor občine na podano pobudo (vir: Servis pobude meščanov, 2019) 161 Vklj'učevanje prebivalcev k prepoznavanju varnostnih problemov ... z vidljivostjo in preglednostjo, devet drugih pa se je navezovalo na prekratke intervale semaforja, ogrožajoče reklamne panoje, nedelujoče dvigalo, postavitev kolesarnic in napačne označbe na cestišču. Na sliki 4 je prikazan primer pobude v tej rubriki in odgovor občine na podano pobudo. • Varnost pešcev in kolesarjev Prijavljeno 13.julij.2017 Objavljeno: 14.julij.2Q17 Četrtna skupnost: ŠENTVID Poskrbeti za varnost pešcev In kolesarjev. Obstoječe razmere ne omogočajo varnega gibanja po pločniku zaradi parkiranih avtomobilov na parkirnih mestih, ki segajo čez pločnik. Pločnik do semaforja s Tacensko cesto je preozek. Obremenjena cesta je poškodovana In preozka za Istočasno srečanje tovornjaka oz. avtomobila In kolesarja. Otrok mora imeti varno pot v šolo. Tacenska cesta proti Mlhellčevl cesti je namreč pogosta izbira rekreativnih kolesarjev zaradi trase Maratona Franje. Odgovor pripravil: Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet Odgovorjeno: 1 S.julij.2017 Spoštovani, zahvaljujemo se vam za vaše elektronsko sporočilo In dobronamerno opozorilo, ki ste nam ga poslali. Patrulja Mestnega redarstva si bo ogledala stanje na terenu lokacije, ki jo navajate in ob zaznavi kršitev cestno prometnih predpisov tud ukrepala v skladu s svojimi pooblastili In pristojnostmi Več o delu in pristojnostih Mestnega redarstva lahko spremljate na naši spletni strani s klikom tukaj. S prijaznimi pozdravi. Rubrika »Varnost«, v kateri je bilo v času od avgusta 2018 do marca 2019 podanih skupno 72 pobud, je neposredno povezana z varnostjo v MOL in temu primerno so tudi pobude vsebinsko najbolj povezane z varnostno problematiko v lokalnih skupnostih. Pobudniki so najpogosteje opozarjali na prisilno organizirano beračenje, problematiko narkomanov, kršenje javnega reda in miru, krajo koles, prometno varnost in prekrške. Poleg zaznane problematike so pobudniki podajali tudi predloge glede izboljšanja varnosti, npr. pozivali so k video varovanju v centru mesta (za povečanje nadzora in zmanjšanje vandalizma, kraje in ostalih prekrškov), h kontroli hitrosti, postavitvi prehodov za pešce, izgradnji hitrostnih ovir in izobraževanju redarjev. 56 pobud smo kategorizirali pod prometno varnost, ki je vključevala povečanje nadzora, umiritev prometa, ureditev prometa in omejitev hitrosti. Sedem pobud smo kategorizirali v skupino kršitve na javnih površinah, kamor spadajo vsi prekrški in opozorila o napačnih parkiranjih. Devet pobud smo kategorizirali v »drugo«, saj so zajemale različne pobude v povezavi z varnostjo, kot so neoznačene intervencijske poti, pobude za podaljšanje plačevanja parkirnine, zaradi prostorske stiske. Na sliki 5 sta prikazana dva primera pobud v tej rubriki in odgovor občine, ki v prvem primeru za izpostavljeno problematiko ni pristojna (iz odgovora lahko razberemo, da je občina poskrbela za obvestitev pristojnih organov o nastali varnostni situaciji), v drugem primeru pa obljublja rešitev na opozorjen problem. Slika 4: Pobuda v rubriki »Kolesarske poti« in odgovor Oddelka za gospodarstvo in promet (vir: Servis pobude meščanov, 2019) 162 Maša Likeb Nenezic, Kaja Prislan • Narkomani Kot nt kova h^ul||(it!lLrqHtH17 Cbji.ljtro: 16.jwpjic.ZD17 i^nnj si!L^iri«i:i(NTER prosimo urtone oevMrino snuiii|0z nartturuni ki w Marij®«) MeMkort <$o KjMmkovejn rupKtj ik>j)jrkirlli t i p. Zbirko »blizu vtiodovvbloke. pod balkoni, kjer pijaniujefo. si jamo drogprajo zrawen por -¡irnc hiSt (posnetke imamoh nadleguj o ljudi pred [i^c. no Mencator ko: tudi proda|alfce vrrgcvini (kar se dogaja [ik za minisrrstvomil.... s-ruatij.ajo (UM ntpiimefrti za ntko kuHuirii nsseije u«nrr*i mesw. Slika 5: Pobudi v rubriki »Varnost« in odgovor občine (vir: Servis pobude meščanov, 2019) MhvjI|ujEmo Sevam II vjiij eleklromfco spOraiflo iftipoiOrilo Jlede problematike. NajptsjvSm morama po|jsnJli. da krjavf, k. jihnauajaie (popivanje, uporaba mamil) ni» d pristojnosti Mestnega rudarstva, pai pa ima pristojnem ?a ukrt(Mn|t zgolj poiKijj. Mestno redirstvii ob mziw> tovrstnih lirSittv o «b obvesti oriui^nr organe rer uk/eji skladno s nstimi pooblastili, ki i h ima. V re; rve?i pojasnjuiemoi da Mestno redarstva opravita redne nadiore širle okolice mestne^ srediSia tako i sjiimstojmnu. k«nudi z imrfjnlml p^cruljjnii t polkisd Polklst« p«uje Ljutfjjnj Čemer. pn (eni» sankcioniramo tiste r:rvTYt-. ki so v nati pristojnosti. O krSitvah, ki niso v pristojnosti Mestne^ redarstva pa nemudoma cftvf stimo (Viat^ne organe, vašo potiuoo txxmo posredovali lufli na piisrojne peii^si«) posiajo. h» Njjiivi i*