PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorsL ?G Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 (0481) 533382-535723 /532958 O,?, »O Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVMI. št. 139 (14.230) Trst, četrtek, 18. junija 1992 Preobrat prinesla Craxijeva odpoved kandidaturi za Palačo Chigi Amato mandatar Tajnik socialistov je Amata predlagal skupaj z De Michelisom in Martellijem Pozitivne reakcije v bivši štiristrankarski večini - V DSL še precejšnja skepsa Volitve predsednikov komisij potrdile napovedi RIM — Socialist Giuliano Amato (na sliki AP) bo danes od predsednika republike Scalfara tudi uradno dobil nalogo, da sestavi novo italijansko vlado. Ime Amata se je nenadoma pojavilo včeraj, ko je tajnik PSI Craxi predsedniku Scalfaru predlagal, da mandatarja izbere med tremi socialisti: Amatom, De Michelisom in Martellijem. S tem se je Craxi odpovedal svoji kandidaturi za Palačo Chigi in tudi deblokiral zapleten politični položaj. Ob tem je socialistični tajnik tudi poudaril, da cilj PSI še naprej ostaja trdna vlada, ki jo bo podpirala »politična in parlamentarna večina.« Nepričakovana poteza PSI je naletela na odobravanje v vrstah dosedanje štiristran-karske večine, precej bolj skeptična pa je bila DSL, medtem ko se republikanci za zdaj še niso izrekli. Forlani je takoj poudaril, da KD nima predsodkov do nikogar in bo podprla vlado, ki si bo prizadevala za razširitev večine. Razumljivo so bili pozitivni odmevi tudi znotraj PSI, kjer pa sta Sig-norile in Formica želela tudi izvedeti, če je ob menjavi kandidata prišlo tudi do kašnih sprememb v politični liniji PSI. Occhetto ni skrival zadovoljstva in je poudaril, da pri vsem tem ne gre »za potezo, temveč padec Craxija.« DSL je včeraj Scalfaru predstavila svoje zahteve v zvezi z bodočo vlado in danes bo vodstvo stranke odobrilo dokument z nekaterimi programskimi točkami, ki jih bo predstavila tudi novemu mandatarju in od katerih DSL ne misli odstopiti. D'Alema je v zvezi z Amato-vim mandatarstvom izrazil bojazen, da njegova vlada ne bi zmogla preseči okvira šti-ristrankarske koalicije. Predsednik republike Scalfaro pa je po včerajšnjih posvetovanjih pozval politične sile k odgovornosti in jih posvaril pred morebitnim Amatovim neuspehom, po katerem najbrž ne bi bilo druge rešitve kot institucionalna vlada, ki naj bi pripravila predčasne volitve. Glede možne sestave vlade pa so se takoj pojavili nekateri glasovi, da bo zmanjšano število ministrstev in da bodo v vladi tudi nekateri tehniki. Nekateri tudi trdijo, da naj bi gospodarski resor prevzel Bruno Visentini, čeprav drugi trdijo, da naj bi Visentini v pismu tajniku PRI La Malfi zatrjeval, da brez soglasja stranke ne namerava sprejeti mesta v vladi. Medtem ko je v Sarajevu spodletelo tudi zadnje premirje in na mesto padajo granate Predsednik Izetbegovič zavrača pogajanja s kompromitiranim srbskim predstavniki LJUBLJANA — Očitno je propadlo še eno sarajevsko premirje. Včeraj so Srbi spet silovito obstreljevali in napadali Sarajevo. Naj hujšim topovskim napadom so bili izpostavljeni Alipašino polje, Mojmilo, Baščaršija, neposredna okolica sarajevskega letališča... Potekali so tudi neposredni ulični boji med pripadniki srbskih enot in teritorialno obrambo Bosne in Hercegovine. O bojih so poročali tudi iz Dobo-ja, Velike Kladuše, Dervente in Stolca. V Carigradu pa se je začel sestanek 46 zunanjih ministrov islamskih držav, ki razpravljajo o skupni akciji za zaustavitev vojne v Bosni in Hercegovini. Islamske države, ki so bile do razmer v Jugoslaviji dolgo precej nevtralne, zdaj čedalje odločneje obsojajo Evropo in ZDA zaradi njihove mlačnosti in neodločnosti pri reševanju jugoslovanskega vprašanja in še zlasti pri zaustavljanju vojne v BiH. Odločno so odbili srbske teze, s katerimi že dalj časa nastopajo pred svetovno javnostjo, da naj bi Muslimani v Bosni in Hercegovini poskušali vzpostaviti fundamentalistično muslimansko državo v srcu Evrope. Predsednik predsedstva Bosne in Hercegovine Alija Izetbegovič je od muslimanske konference v Carigradu zahteval, naj podpre tuj vojaški poseg za zaustavitev vojne v Bosni in Hercegovini. Predsednik BiH Alija Izetbegovič je zdaj tudi na novo opredelil svoje pogajalske pozicije v odnosu do srbske strani. Evropski skupnosti, ki čedalje izraziteje zahteva nadaljevanje pogovorov o Bosni in Hercegovini med predstavniki treh narodov iz Bosne in Hercegovine jasno sporoča, da »so se razmere bistveno spremenile« in da se v nobenem primeru ne misli pogovarjati z Radovanom Karadžičem (predsednikom Srbske demokratične stranke), ki ga proglaša za "terorista" in napadalca na Bosno in Hercegovino. Izetbegovič je dejal, da bodo v Bosni in Hercegovini z dolžnim spoštovanjem sprejeli lorda Carringtona in portugalskega ambasadorja Cu-tilheira, ki sta napovedala prihod v Sarajevo takoj, ko bo to mogoče. »Seveda pa jima bomo povedali, da so se razmere pri nas v zadnjih treh mesecih temeljito spremenile in da so iz- ginile mnoge iluzije,« pravi Izetbegovič. »Razgovori o BiH so se začeli z evropskim predsodkom, da gre za etnični spor, zdaj pa se ta država bori z agresorjem,« poudarja Izetbegovič in dodaja: »Lordu Carringtonu in Cutilheiru bomo povedali, da smo pogajanja začeli s politično stranko in jih ne mislimo zaključevati z zločinci.« Izetbegovič je dejal, da je Karadžiče-va SDS padla v čisti terorizem. Po besedah Alije Izetbegoviča je bila Karadžičeva opcija razbijanje Bosne in Hercegovine na pravoslavno, katoliško in muslimansko, »mi pa želimo normalno državo«. Izetbegovič meni, da je srbski narod v Bosni in Hercegovini, prav tako kot oba druga naroda, najbolj ogrožen od skupnega agresorja. »Največjo nesrečo sta BiH prinesla Karadžič in njegova SDS.« Radovan Karadžič je pred nekaj dnevi na neki tiskovni konferenci v Beogradu ostro kritiziral Alijo Izetbegoviča, češ da se noče več pogovarjati, čeprav takšne pogovore zahteva Evropska skupnost. Zdaj je Alija Izetbegovič odgovoril tako Karadžiču kot Evropi. RIM — Včerajšnje glasovanje o predsednikih komisij v poslanski zbornici in senatu je potrdilo napovedi, ki so vsa predsedniška mesta dajale dosedanji štiristrankarski večini in enega SVP, medtem ko se je morala opozicija zadovoljiti le s podpredsedniškimi in tajniškimi mesti. V poslanski zbornici je KD dobila 8, v senatu pa 7 predsedniških mest, PSI ima v obeh domovih po 4 predsednike komisij, socialdemokrati so tako v senatu kot v zbornici dobili po enega predsednika, po eno komisijo v senatu pa so dobili liberalci in SVP. Senatno komisijo za ustavne zadeve bo odslej vodil Antonio Gava (KD), v poslanski zbornici pa je bil za predsednika izvoljen njegov strankarski kolega Adriano Ciaffi. Predsednika pravosodnih komisij sta postala v senatu Roland Riz kot predstavnik SVP in mešane senatne skupine ter Enzo Nicotra (KD). V komisijah za zunanje zadeve je bil v senatu izvoljen demokristjan Amin-tore Fanfani, v zbornici, kjer je opozicija predlagala Iottijevo, pa socialdemokrat Cariglia. Do zanimivega položaja je prišlo v senatni komisiji za obrambo, kjer je bila za predsednico izvoljena predstavnica PSDI Vincenza Bono Parrino, podpredsednik pa bo general Capuzzo (KD). V poslanski zbornici bo obrambno komisijo vodil Gastone Savio (KD). Demokristjan Lucio Abis je bil izvoljen za predsednika proračunske komisije v senatu, medtem ko je to mesto v zbornici pripadlo socialistu Angelu Tiraboschiju. Obraten je položaj v komisijah za finance. V senatu jo vodi socialist Franco Reviglio, v poslanski zbornici pa Manfredo Manfredi (KD). Ostale komisije v senatu so šle socialistom Luigiju Franzi (javna dela), Ginu Giugniju (delo) in Eleni Marinucci (zdravstvo), demokristjanom Paoli Micolini (kmetijstvo), Vincenzu De Cosmu (industrija) in Cesaru Golfariju (okolje), medtem ko bo senatno komisijo za izobraževanje vodil liberalec Ortensio Zec-chino. V poslanski zbornici pa so socialisti dobili še komisije za kulturo (Aldo Aniasi), okolje (Giuseppe Ce-rutti) in proizvodne dejavnosti (Agostino Marianetti), demokristjani pa bodo vodili tudi poslanske komisije za prevoze (Pasguale Lamorte), delo (Vincenzo Mancini), socialno varstvo (Lino Armellin) in kmetijstvo (Francesco Bruni). V Trstu zaplenili za 80 milijard turškega heroina NA 5. STRANI Minister Vito Lattanzio odprl 44. tržaški vzorčni velesejem Minister Lattanzio je včeraj odprl 44. tržaški vzorčni velesejem NA 4. STRANI Milanski tožilci zahtevali vložitev prvih 26 obtožnic MILAN Včeraj si je s strelom v sence odvzel življenje 49-letni bivši tajnik sekcije PSI v Lodiju Renato Amorese. Že od predvčerajšnjim zvečer ga ni bilo domov, tako da je žena preiskovalcem javila njegovo izginotje, včeraj zjutraj pa ga je v njegovem avtomobilu v okolici Lodija našel mrtvega neki kmet. Amorese je v ponedeljek odstopil kot tajnik PSI v Lodiju in kot član upravnega sveta družbe Eal. Pred dnevi se je sam javil sodniku Di Pietru v zvezi s podkupninami v Milanu. Di Pietro je včeraj v zvezi s tem izjavil, da o njem ni potekala preiskava in da ni dobil niti jamstvenega obvesti- la. Toda v poslovilnem pismu ženi in otrokoma je dal Amorese vedeti, da je na nek način bil tudi sam vpleten v milanski škandal. Milansko sodstvo pa je včeraj zaključilo prvi del preiskave, ki zadeva zavod Pio Albergo Trivul-zio. Javni tožilci Di Pietro, Colom-bo in Davigo so zadevo predali sodniku za preliminarne preiskave Ghittiju in od njega zahtevali, da vloži obtožnico za Maria Chie-so in še 25 oseb, ki jih dolžijo korupcije v najrazličnejših oblikah. Nekateri od obtožencev so že zaprosili za dogovarjanje, drugi za skrajšani postopek, končno odločitev pa bo sprejel sodnik Ghitti. Drnovšek z argumenti spodbija trditve svojega predhodnika na krmilu vlade Peterletove izjave na Dunaju pravi politični bumerang za prvaka KD LJUBLJANA — V zvezi z nedavnimi izjavami bivšega slovenskega premiera Lojzeta Peterleta na Dunaju je predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek Slovenski tiskovni agenciji posredoval izjavo za javnost: »Nikakor ne mislim odgovarjati na vsako javno izjavo kateregakoli od opozicijskih prvakov v zvezi z delom vlade, ki jo vodim, zlasti še, če gre za očitno nabiranje predvolilnih točk. Toda eno je, če se to dogaja na domačem terenu, pa čeprav z za lase privlečenimi in, milo rečeno, nenavadno interpretiranimi podatki. Volilci bodo morali na koncu sami presoditi, če je okusno in politično modro pričeti z brezobzirno kritiko vlade, ki deluje šele dober mesec, v času, ko se predvolilna kampanja uradno še ni pričela. Nekaj čisto drugega pa je, če nekdo, tako kot Lojze Peterle pred av- strijskimi novinarji, nabira predvolilne točke na tujem ozemlju. Pri tem je še najmanjši problem čudaštvo takšne poteze, saj avstrijsko javno mnenje menda ne bo vplivalo na uspeh Peterletove stranke na prihodnjih volitvah v Sloveniji. Očitno gre za nekaj drugega, za poskus, da bi s popolno očrnitvijo nove slovenske vlade opozicija čimbolj zmanjšala zanimanje tujih držav, zlasti še sosednjih, za intenziviranje obojestransko koristnih gospodarskih in finančnih odnosov. Sodeč po poročilu agencije APA je Peterle namreč izjavil, da bo nova vlada v pol leta zašla v hude gospodarske težave, da je njena gospodarska politika katastrofalna, da je Drnovškova skupina znova spodbudila inflacijo in povečala proračunske izdatke, da ubira podobno gospodarsko smer kot nekdanji jugoslovanski premier Ante Markovič, da se je inflacijska stopnja s povečanjem osebnih dohodkov dvignila na 6,3 odstotka, da se privatizacija zatika... To ni res. Gre le za retorični "salti mortale", s katerim Peterle podtika svoje kukavičje jajce v tuje gnezdo in obeša grehe svoje vlade na pleča nove. Inflacijska stopnja, o kateri Peterle govori, je uradni podatek za majsko mesečno stopnjo, ki je v celoti rezultat politike njegove vlade, kar lahko potrdi vsak resen ekonomist. Kako je lahko dvig plač v zadnjem dnevu maja vplival na majsko stopnjo inflacije, ve le Peterle. Vabim ga, da to podrobneje pojasni. Stepankov prinesel dokumente RIM — Moskovski državni pravdnik Stepankov je včeraj prispel v Rim, kjer se bo sestal z italijanskimi preiskovalci, ki vodijo preiskavo o finančnih sredstvih, ki sta jih KGB in nekdanja KP SZ pošiljala v Italijo. Stepankov, ki je prišel v Rim v znamenju strogih varnostnih ukrepov, je povedal, da je o vsebini dokumentov, ki jih sedaj prinaša s seboj, v preteklosti že spregovoril z umorjenim sodnikom Falconejem. Kar zadeva stranke, ki so prejemale denarna sredstva od Moskve pa je Stepankov omenil nekdanjo KPI in nekdanji PSIUP, dokler stranke niso razpustili. Stepankov se bo danes sestal s sodikom Giudiceandreo. Po sporazumu o razorožitvi na vrsti gospodarska pomoč Kultura stabilnosti za vstop v Evropo VVASHINGTON Po pomembnem sporazumu o delni jedrski razorožitvi, kjer je ameriški predsednik Bush zabeležil dokaj-šen uspeh, so včeraj na ameriško-ruskih pogovorih posvetili največ pozornosti gospodarskim vprašanjem. Ameriški predsednik je napovedal, da bodo SND v bodoče podelili klavzolo najbolj privilegirane države, kar pomeni za rusko gospodarstvo velike ugodnosti, čeprav najbrž ne takoj, saj je za sedaj nekoliko preveč zaostalo, da bi bilo zanimivo za ameriške potrošnike. Trenutno baje v ZDA iz držav bivše Sovjetske zveze izvažajo samo kaviar in vodko. V teku sedanjega Jelcinovega potovanja v ZDA bodo morali podpisati celo vrsto gospodarskih dogovorov glede ameriškega vlaganja v Rusiji (ne nazadnje glede na davčno plat) ter postaviti temelje za ambiciozem program sodelovanja na področju raziskovanja vesolja. Jelcin je včeraj povedal, da so Rusi že začeli z dezaktiviranj em nevarnih starteških izstrelkov, kar pa je vse prej kot enostaven posel, saj postavlja celo vrsto tehničnih problemov. Sicer pa bi diplomatska zmaga predsednika Busha lahko bila dvorezen nož. Ameriški tisk ugo- tavlja, da nekdanji sovražniki niso več nevarni, čemu potem predsednik, ki mu vsi priznavajo predvsem dokajšnje zunanjepolitični sposobnosti. Novembra, ko bodo ameriški volilci šli na volitve, da bi izbrali novega predsednika države, bi to Busha lahko drago stalo. Američani bi se lahko odločili za človeka, ki je bolj pozoren do tistih problemov, ki so ljudem bolj pri srcu, se pravi gospodarske težave, naraščajoča brezposelnost, pomanjkljiv šolski sistem, širjenje mamil in slaba zdravstvena služba. Skratka, Bushu se je boljše godilo, ko je še obstajala SZ in so vsi vedeli, kdo je sovražnik. BONN, PARIZ — Medtem ko bo na Irskem danes potekal referendum o ratifikaciji sporazuma iz Maastrichta, so drugje v Evropi postopki za ratifikacijo že dokaj napredovali. Tako na primer nemška vlada hoče nadaljevati na poti evropskega združevanja brez zamud in ne bo še enkrat preduski-tirala sporazumov. Še več, kancler Kohl, kot je sam povedal, pritiska, da bi Evropsko skupnost razširili na nekatere države EFTA. V svojem poročilu o trenutnem stanju ratifikacijskega itra je Kohl poudaril »kulturo stabilnosti«, ki mora biti vodilo bodoče integrira- ne ekonomske skupnosti. Zato bo vlada zahtevala od bundestaga (spodnje zbornice) in od bundesra-ta (zbornice dežel), da sporazum iz Maastrichta čim prej ratificirata. Načelno se je z njim strinjal tudi vodja socialdemokratske opozicije Hans-Ulrich Klose in dejal, da je sporazum pač, kljub nekaterim pomanklj ivostim, treba ratificirati tudi zato, da bi zavrli pojav obujajočih nacionalizmov v Evropi. Kohl je še dejal, da bi Nemčija podjprla začetek pogajanj z Avstrijo, Švico, Švedsko in Finsko (države so članice EFTA) za njihov vstop v Evropsko skupnost. Tudi Norveška, če bi to želela, pravi Kohl, bi bila dobrodošla, kakor tudi Danska, kljub temu, da so njeni državljani na zadnjem referendumu zavrnili ratifikacijo sporazuma iz Maastrichta. Sicer pa ni alternativ združeni Evropi, je dejal novi nemški zunanji minister Kinkel, ki je mnenja, da sta Nemčija in Francija gonilni sili integracijskega procesa na evropski celini. Nemški kancler je v svojem poročilu tudi dejal, da je »kultura stabilnosti« neobhodno potrebna in sicer na področju inflacije, obrestnih mer in proračunske politike. Mimo teh faktorjev pri integraciji ni mogoče in to bo vstopni vizum v združeno Evropo. Tudi v Franciji se pripravljajo na ratifikacijo sporazuma iz Maastrichta: do konca meseca bodo najbrž tudi odobrili ustavne spremembe, ki so potrebne za ratifikacijo. Včeraj je spremembe že odobril francoski senat, v prihodnjih dneh pa jih bo odobrila tudi zbornica. V senatu so se izrekli za ustavne spremembe socialisti in pristaši Giscarda D'Estainga, proti pa degolisti in komunisti. Za je bilo 192 glasov, proti pa 117. Po besedah nemškega zunanjega ministra Bonn ni sprejel nobenega pogoja ugrabiteljev Zadnja zahodna talca že na poti domov BEJRUT — Po nepričakovanih zapletih so včeraj v prisotnosti libanonskega ministrskega predsednika Solha posebnemu odposlancu bonnske vlade Schimdbauerju predali zadnja zahodna talca, ki sta bila v rokah proiranskih hezbolahov več kot tri leta, ves ta čas pa so ju skušali zamenjati za brata Hama-di, ki sta bila v Nemčiji obsojena zaradi terorizma. Heinrich Struebig in Thomas Kemptner (levo in v sredini na sliki AP) sta zdaj že na poti domov, njuno izpustitev pa so najavili že v ponedeljek. Pogajanja, na katerih je bil prisoten tudi posebni odposlanec OZN za talce Giandomenico Picco, pa so se nepričakovano zavlekla za nekaj dni, saj so ugrabitelji želeli v zadnjem trenutku dobiti še nekaj zagotovil. Libanonski dnevnik As safir je včeraj zapisal, da je Bonn ugrabiteljem zagotovil, da bosta brata Ha-madi v nemških zaporih deležna boljših pogojev, po drugi strani pa je nemški zunanji minister Kinkel poudaril, da ni bilo nikakršne »zamenjave« z ugrabitelji. »Nobenega pogoja ugrabiteljev nismo sprejeli in niti pfenninga nismo plačali za izpustitev Struebi-ga in Kemptnerja,« je še dejal Kinkel. Od izpustitve pa si nekaj obeta tudi Iran. Tako je iranski veleposlanik v Bonnu Mousavian v intervjuju za nemški radio povedal, da je uspešen zaključek zadeve s talci pomemben signal za Zahod za tesnejše sodelovanje s Teheranom. V čelnem trčenju dveh tovornjakov tri osebe zgubile življenje Huda prometna nesreča pri Bariju BARI — Na državni cesti št. 16 pri Monopoliju, kakih 40 km od Barija je ponoči prišlo do hude prometne nesreče, v katero sta bila vpletena dva tovornjaka. Vse tri osebe, ki so bile na obeh vozilih so bile pri priči mrtve. Nesreča se je pripetila na kraju, kjer se cesta občutno zoži, tako da sta oba tovornjaka (eden je prevažal avtomobile, drugi pa je bil tovornjak s hladilnikom) čelno trčila drug v drugega. Gasilci so morali nekaj ur delati, da bi iz skrotovičene pločevine iztrgali trupla obeh šoferjev in ženske, ki se je vozila v tovornjaku s hladilnikom. Komaj v poznih jutranjih urah so delavci AN AS očistili cesto in jo spet odprli za promet. Na sliki: prizorišče nesreče. V pripravi dokončni tekst odloka o testiranju odvisnosti od mamil RIM Minister za delo Marini se bo že v kratkem sestal s predstavniki socialnih kategorij in predstavniki ministrstev za zdravstvo in socialno skrbstvo, da bi se z njimi pogovoril o novem zakonskem odloku, ki določa poklice, ki lahko ogrožajo tretje osebe in za katere bo odslej obvezen poseben test, s katerim naj bi ugotavljali morebitno zasvojenost z mamili za opravljalce teh poklicev. Z ministrstva za delo so včeraj sporočili, da bo potrebno tekst odloka še prečistiti, nato pa ga bodo predali državnemu svetu. Med rizičnimi poklici velja omeniti pilote, kirurge, anestezis-te, šoferje, zaposlene v jedrskih centralah in številne druge (po vsej Italiji gre za približno dva milijona oseb), ki bodo morali pred zaposlitvijo opraviti poseben test, s katerim naj bi ugotovili morebitno zasvojenost z mamili. Datum testa bo določila pristojna KZE, delavcu pa ga bo sporočil delodajalec, vendar ne prej kot ob 12. uri dan pred testom. Za že zaposlene delavce so predvideni občasni pregledi dvakrat letno, sezname delavcev pa bodo določale KZE. Delavce, za katere bodo ugotovili, da so zasvojeni z mamili (podatki bodo strogo varovani in sporočeni le delavcu in delodajalcu), ne bodo sprejeti na rizična dela, oziroma bodo premeščeni na za tretje osebe nenevarna delovna mesta. Odločen poziv CGIL in SUNI A Deželi Stanovanjska stiska terja novo politiko VIDEM — Deželni vodstvi CGIL in sindikata stanovanjskih najemnikov SUNIA sta poglobili včeraj afero, ki je izbruhnila, ko je Dežela sporočila, da ji je zmanjkalo finančnih sredstev, s katerimi pomaga odplačevati obresti na bančna posojila za nakup stanovanj. Denarja ima samo za 5.000 posojilojemalcev, za nadaljnjih 13.000 ga nima. Dejstvo, da so ostali ti na cedilu, čeprav so v smislu deželnih zakonov 75 (82) in 37 (88) redno vložili ustrezne prošnje, pripisujeta CGIL in SUNIA napačni politiki dosedanjih odbornikov za gradnje in tehnične službe: možnost predložitve prošnje za deželni prispevek so pretirano raztegnili in sprejeli na tisoče prošenj, pri tem pa niso progra- mirali izdatkov in preverjali, kdo-je resnično potreben stanovanja. Pri sprejemanju prošenj je po zatrdilu obeh sindikatov - ki nameravata skupaj s sorodnimi organizacijami CISL in UIL ter SICET in UNIAT sprožiti primerne protestne pobude - nujna večja strogost: prispevki naj gredo manj premožnim, takim, ki so res brez dostojne strehe, izseljencem, ki so se vrnili iz tujine, mladim zaročenim oziroma poročenim parom itd., vtem ko so danes kriteriji za podeljevanje prispevkov krivični. CGIL in SUNIA zahtevata od Dežele, da z ustreznim zakonom ustavi dotok novih prošenj, da izposluje od Države potreben denar oziroma najame posojilo pri zavodu Cassa Depositi e Prestiti in da sproži stanovanjsko politiko, ki bo zares vredna tega imena. TV frekvenc ne bodo porazdelili v predvidenem roku (avgusta) TRST Deželni odbor za radiotelevizijsko službo je preučil včeraj kriterije ministrstva za telekomunikacije, na osnovi katerih bodo sestavili lestvico radiotelevizijskih postaj za porazdelitev frekvenc. Predsednik odbora Brussa je dejal, da se teh kriterijev ne da spremeniti, da pa je mogoče vplivati na točke pri posameznih postavkah, katerim naj bi v medde-želnem merilu določili enake parametre; mednje sodijo ekonomski potencial, kakovost predvidenih oddaj in programov, tehnološki projekti, merilo navzočnosti na tržišču, dolgost oddajanja, gledanost oz. slišanost, število lastnih produktov in uslužbencev. Načrta o podelitvi frekvenc vsekakor ne bodo odobrili do 23. avgusta, kakor to določa Mammijev zakon. Trajala bo od 22. avgusta do 6. septembra Poletna šola za mlade glasbenike v Huminu HUMIN — Tudi skozi letošnje poletje bo priredila severnoitalijanska sekcija združenja ESTA (European string teachers associa-tion), katerega umetniški vodja je prof. Igor Kuret, mednarodno poletno šolo za mlade glasbenike. Tečaji se bodo tokrat odvijali od 22. avgusta pa do 6. septembra v Furlaniji in sicer v Huminu (Gemona). Mednarodna poletna šola je namenjena otrokom med šestim in dvanajstim letom starosti, ki prihajajo iz dežel članic delovne skupnosti Alpe-Jadran. Šola nudi inštru-mentalne tečaje za violino, violo, violončelo, klavir, komorno glasbo in orkester. Ob študiju bodo mladim glasbenikom na razpolago tudi druge dejavnosti. Šola se bo začela s koncertom, več bo internih nastopov, sklenila pa jo bosta zaključna koncerta udeležencev. Omeniti velja, da bo pouk potekal v več jezikih, tako tudi v slovenščini. Zadnji rok za vpis na glasbeno šolo bo zapadel naslednji torek, 30. junija. Rejci še zmeraj brez odškodnine TRST — Deželni odbornik za kmetijstvo Ivano Benvenuti je naslovil na pristojnega ministra Gio-vannija Gorio pisno zahtevo, naj državna ustanova za proste odkupe AIMA nemudoma odmrzne finančna sredstva, do katerih imajo pravico v obliki posebne nagrade živinorejci, ki bodo opustili to proizvajalno panogo. Odbornik ugotavlja, da je stanje že nevzdržno, saj čakajo rejci na denar več kot pet mesecev. Ustanova AIMA bi morala v smislu ministrskega dekreta iz dne 19. oktobra 1991 posredovati deželni upravi seznam z imeni kmetov, katerih prošnje za odškodnino zaradi opustitve govedoreje so bile sprejete; to pa je bila dolžna ukreniti najpozneje do 1. februarja letos, a tega ni storila, ker UN AL AT še ni dodelil rejcem mlečnih kvot, na podlagi katerih se potem izračunavajo gori omenjene nagrade. Očitno gre za zvračanje odgovornosti drug na drugega, je pisal odbornik Benvenuti ministru Gorii s pripombo, da vsa ta zamuda ne prizadeva samo živinorejcev, ki so se obvezali, da bodo v predvidenem roku zaprli svoja vzrejišča, temveč predstavlja hud udarec za celoviti mlekarsko-sirarski sektor v Furlaniji-Julijski krajini, ki je že tako in tako pod udarom omejevalnih določil Evropske skupnosti. V Kobaridu imajo od prejšnje sobote novo radijsko postajo KOBARID — V okviru prireditev ob sv. Antonu, posvečenem krajevnem prazniku, so prejšnjo soboto v Kobaridu odprli novo radijsko postajo, ki jo je ustanovila družba z omejeno odgovornostjo TRV Kobarid. V njej je 12 partnerjev, med temi tudi krajevne skupnosti Drežnica, Breginj in Kobarid. Nova radijska postaja je svoj sedež dobila v prostorih kobariškega radio kluba, za opremo pa je poskrbela domača firma Mikrop-rojekt. Za začetek radijska postaja poskusno oddaja 24 ur na dan in sicer predvsem glasbo in reklamna sporočila. V načrtih ustanoviteljev radijske postaje pa je doseči poslušnost tudi na sosednjem ozemlju Furlanije oz. Koroške. Od jutri do nedelje pri Vidmu praznik socialne solidarnosti VIDEM — Od jutri do nedelje bo pri zadrugi La Viarte v kraju Santa Maria la Longa drugi praznik socialne solidarnosti, ki ga prirejajo videmska Caritas, pastoralni center in združenje furlanskih zadrug. Prireditev bo uglašena na temo družbeno-gospodar-ske emarginacije, zastopniki zadrug pa bodo po vzajemni izmenjavi izkustev sestavili seznam prednostnih posegov za pomoč izrinjenim ljudem, ki ga bodo posredovali politikom. Praznik bosta odprla videmski pomožni škof Pi-etro brollo in predsednik Dežele Turello, na sporedu pa bodo razstave, glasbeni in gledališki nastopi ter (v soboto) okrogla miza, na kateri bo tudi nadškof Battisti. Primorski klubi 2001 se v soboto zberejo na štanjelskem gradu SEŽANA - Kar dva avtobusa članov klubov 2001 iz Kopra, Nove Gorice in Sežane se je v soboto udeležilo izleta po Istri pod vodstvom Marka Pogačnika. Na raziskovalni poti skozi Istro so si na poti linije boginje Device najprej ogledali znamenite freske v Hrastovljah. Po dolini reke Mirne jih je pot vodila v Motovun, ki predstavlja izvir energijskih sil. Ena izmed osrednjih točk na tej liniji je tudi Bern. Pojutrišnjem, 20. junija, pa bo v Štanjelu srečanje vseh treh primorskih klubov. Udeleženci se bodo zbrali ob 10. uri na gradu, nakar jih bo domačin Jože Švagelj popeljal na ogled kulturnih in naravnih znamenitosti tega kraškega mesteca. (O.K.S.) Z izleta v organizaciji Primorskega dnevnika Sardinci negujejo grobove naših ljudi Izletniki na pokopališču v Nuoru Za vrstice, ki jih pišem, me je vzpodbudil članek g. Jožeta Korena, ki je tako lepo opisal vtise s potovanja na Sardinijo v organizaciji Primorskega dnevnika. Ugotovila sem, da sta bili obe potovanji povsem enaki, z razliko, da je prva skupina (v kateri je bil g. Koren) imela vseskozi lepo vreme, naša - druga skupina - pa je imela smolo, saj je kar precej razglednih točk pokrivala gosta megla! Kljub temu pa smo se vseeno dobro imeli, poleg tega pa še doživeli nekaj, kar bom sedaj opisala. Zadnji večer na Sardiniji, ko smo prišli v Nuoro, mi je ga. Milka iz Sovodenj povedala, da je na pokopališču v tem kraju pokopan njen oče. Takoj smo se pozanimali pri lastnici hotela, kjer smo prenočevali, in ta nam je zelo prijazno odgovorila, da je na pokopališču več grobov naših ljudi, ki jih domačini skrbno negujejo. »Če imate koga od svojih dragih,« je dejala lastnica hotela, »stopite jutri zjutraj na pokopališče in lažje vam bo pri srcu, ko boste videli, da skrbimo zanje.« In res, ko smo drugo jutro prišli na zajtrk, se je ga. Milka s prijateljicami že vrnila s pokopališča, kamor jih je spremil uslužni nočni vratar. Povedala nam je, da je našla očetov grob in je takoj telefonirala mami. Lahko si predstavljate, kako je mama doživela to obvestilo. Jok na obeh straneh žice in tudi mi smo imeli rosne oči. Bilo je prvič, da je nek družinski član prišel na to pokopališče. Ga. Milka mi je razodela, da je bila otrok, ko je tata odšel v vojsko in potem v »bat-taglione speciale«, kjer je - ko je bila stara 3 leta - umrl. Prvič v življenju je v sebi začutila nekaj resničnega, otipljivega, da namreč tu počiva človek, »ki je bil moj oče!«. Zanimivo je tudi to, da jim je pri iskanju grobov ali bolje rečeno okos-tnic, pomagala domačinka, ki ima sina in moža pokopana v Redipugli. Ko smo torej zvedeli, da so v Nuoru pokopani naši ljudje, smo se vsi skupaj s prijaznim vodičem na čelu podali na pokopališče in počastili spomin naših dragih s pesmijo »Gozdič je že zelen«. Hudo nam je bilo ob misli, kako daleč od doma so umrli ti ljudje, a tudi tisti mladi ljudje s Sardinije, ki so pokopani v Redipugli. Koliko žalosti in gorja povzroči vojna! V Orgosolu se nam je pokvaril avtobus. Sedeli smo na trgu in se pogovarjali z domačini. Gospe Jožici se je približal starejši moški in povedal, da je bil med zadnjo vojno v bolnišnici v Gorici. Našteval je imena zdravnikov, ki so pomagali partizanom in obujal spomin nanje. Povedal je, da so ranjene partizane ponoči nosili v kapelo, češ da so mrtvi, potem pa so ponje prišli terenci in jih spremili v partizane. Tudi mlajši ljudje so se približali in v pogovoru smo zvedeli, da je marsikdo med njimi služil vojaški rok na Opčinah in pri Banih, pastir, ki je pekel meso, pa pri Briščikih. Zaradi pokvarjenega avtobusa smo izgubili nekaj ur, a nam ni bilo žal, saj smo odkrili direktno povezavo med našimi kraji in s tem, od boga pozabljenega kraja v divjih sardinskih gorah. In za konec naj zapišem še imena ljudi, ki smo jih dobesedno prepisali z grobov na pokopališču v Nuoru: Tomasi Giovanni, Vekar Matteo, Turk Giovanni, Vesar Giuseppe, Usai Antonio Maria, Sincic Ro-dolfo, Sansa Paolo, Pillon Fran-cesco, Paoli Aldo, Močnik Fran-cesco, Marchi Vincenzo, Kiker Francesco, Gruden Francesco, Govekar Antonio, Florenin Leopolda, Gaspare Mario, Bene-detič Paolo, Ambram Lorenzo in Adami Alfio. Kdo ve, če ne bo kdo med njimi odkril kakega svojca? J.Š. Za to se gre zahvaliti delno precej sončnemu maju, še bolj pa drugačni urejenosti solin in načinu dela ter zalogi zgoščene morske vode Sečoveljski solinarji niso že polnih dvajset let tako zgodaj želi kakor letos SEČOVLJE Sečoveljski solinarji so letos sorazmerno zgodaj začeli žeti sol. Prve kupe so nagrabili že 28. maja, doslej pa so pobrali približno 700 ton soli. Tako zgodaj niso želi že vsaj 20 let. Zahvala gre nekoliko na račun precej sončnega maja, še bolj pa drugačni urejenosti solin in načinu dela. Že ob lanskem zaključku solinarske sezone jim je namreč uspelo spraviti večjo količino zgoščene morske vode. Že za časa Avstroogrske so tukajšnji solinarji vedeli,da je mogoče zgoščeno slanico ob koncu poletja brez večjih zapletov spraviti in jo znova uporabiti v izparevalnih in kristalizacij skih bazenih že v spomladanskih mesecih. To so v teh solinah počeli do začetka šestdesetih let, potem pa tako prakso opustili. Bazene, v katere so čez zimo spravljali slanico, so zanemarili, tako da jih je močno načel zob časa. Pred nekaj leti pa so v Drogi začeli sistematično obnavljati bazene, ki so nekakšni rezervoarji na prostem. Minulo jesen so tako lahko spravili 120 kubičnih metrov slanice, ki je kar nekajkrat gostejša od navadne morske vode. Zanimivo je, da deževje čez zimo skoraj nič (ali pa zanemarljivo malo) ne razredči slanice. S pripravljeno slanico so sečoveljski solinarji prihranili vsaj tri tedne časa. tri tedne sončnega vremena zapovrstjo pa je v spomladanskih mesecih težko pričakati. Zato so v zadnjih desetletjih prve kupe soli ponavadi poželi šele prve julijske dni ali kvečjemu zadnje junijske. V Droginem obratu Soline so zdaj trdno prepričani, da bi morala biti ob povprečnih vremenskih razmerah letošnja žetev soli obilnejša. In to kljub okoliščini, da so v zadnjem času bistveno zmanjšali število zaposlenih. Namesto 140, je zdaj v tem obratu zaposlenih samo še 86 delavcev. Seveda je treba dodati, da so letos pogodbeno oddali 35 bazenov, na katerih poleti dela 35 pogodbeno zaposlenih solinarjev in njihovih družin. Še veliko več priložnosti za zaslužek pa bi ne-dvomnoimeli, če bi jim uspelo uresničevati načrte na opuščenih površinah teh solin. BORIS ŠULIGOJ Minister Lattanzio na otvoritvi 44. vzorčnega velesejma V Craxijevi stranki začetek kongresnega boja »Trst želi biti pomembno stičišče med državami in ljudmi nove Evrope« Tersar: PSI se ne sme istovetiti z melonarji »Trstu pripada zavidljiva in hkrati obvezujoča vloga, da je v središču in torej v nekem smislu tudi v moralnem, kulturnem in civilizacijskem vodstvu procesa preoblikovanja političnih in gospodarskih ravnovesij nove Evrope... Težav je še veliko na vseh ravneh in, žal, nismo še dočakali trenutka prazničnega zvonenja zvonov, saj moramo še pozivati, naj utihne orožje. Italija želi gledati s Trstom onkraj tega delikatnega prehodnega trenutka in se ne namerava ustaviti pred težavami, ki jih sejejo nacionalizmi in individualizmi po svetu. Svobodni izmenjavi je usojeno, da se uveljavi, pa ne samo zato, ker pomeni gospodarsko rast, ampak tudi ker povezuje vse v velik in trden projekt miru. V tem smislu naj gre s tržaškega mednarodnega velesejma sporočilo, da tržaško podjetništvo namerava biti oporna točka za internacionalizacijo podjetij ter za odločnejšo politiko mednarodnega sodelovanja in prijateljstva.« Tako je povedal minister za zunanjo trgovino Vito Lattanzio, ko je včeraj dopoldne slovesno otvar-jal 44. tržaški vzorčni velesejem. Na razstavni prireditvi sodeluje kakih 1.100 razstavljalcev iz 39 držav in dežel iz vseh celin, med katerimi prvič nastopajo kot neodvisne države Litva, Hrvaška in Slovenija. Resnici na ljubo pa je treba priznati, da je prisotnost marsikaterega razstavljalca bolj skromna in celo simbolična, tako da so ministrove pozdravne besede kdaj pa kdaj izzevenele predvsem kot izraz dobre volje oziroma spodbude. Na otvoritveni slovesnosti, ki so se je poleg razstavljalcev in predstavnikov krajevnega gospodarskega življenja udeležili tudi veleposlaniki in konzularni predstavniki več držav, je prvi govoril predsednik Tržaške velesejemske ustanove Gianni Marchio in med drugim podčrtal, kako prizadevanja njegove ustanove krnijo tudi tesni razstavni prostori. Izrazil je pričakovanje, da bo tržaško gospodarsko razstavišče čim prej našlo ustreznejše prostore v tržaški industrijski coni oziroma na področju pri Orehu. V imenu sodelujočih držav je navzoče na otvoritvi pozdravil eti- opski veleposlanik v Italiji Baletna, ki je izrazil upanje, da bodo v mednarodnem sodelovanju lahko odigravale enakopravnejšo vlogo tudi države v razvoju. Daljši in z vidika krajevne politične aktualnosti pomemben govor pa je na otvoritveni slovesnosti imel deželni odbornik Dario Rinaldi. Podobno kot predgovorniki je izhajal iz misli, da Trst lahko gradi svojo bodočnost le na temelju odprtega mednarodnega sodelovanja zlasti s srednje- in vzhodnoevropskimi državami, ki ta čas preživljajo de- Ambasador ČSFR na dvodnevnem obisku v Trstu Gospodarski odnosi med Italijo in Češkoslovaško federativno republiko bili v središču pozornosti dvodnevnega obiska veleposlanika ČSFR Jirija Holuba v našem mestu. Diplomatski predstavnik, ki ga spremljajo nekateri funkcionarji iz rimske ambasade, se je med drugim srečal s predsednikom tukajšnje Trgovinske zbornice Tombesijem, včeraj pa je bil gost Tržaškega velesejma. Holub je tržaške gostitelje seznanil z napovedanimi političnimi spremembami na Češkoslovaškem, ki bi jih morale spremljati tudi velike novosti na področju gospodarstva in gospodarske zakonodaje. S tem v zvezi so pred kratkim ustanovili ločeni gospodarski zbornici Češke in Slovaške, ki sta v glavnem podedovali vse pristojnosti in naloge nekdanje federalne gospodarske zbornice. Tombesi je gostu obrazložil namene in programe pred kratkim ustanovljene tržaške sekcije Italijanske gospodarske zbornice za stike s ČSFR, ki ji sam predseduje. Predstavništvo tega združenja bo najbrž že v jeseni poslovno obiskalo Prago in Bratislavo. Obisk naj bi potekal pod visokim pokroviteljstvom Italijanske ustanove za zunanjo trgovino (ICE). Veleposlanik Holub je pokazal zanimanje za poslovanje tržaškega pristanišča in za načrtovani center off-shore. likatno obdobje prehoda v smer tržnega gospodarstva in politične demokracije. V tem okviru je tudi izrazil upanje, da bi čim prej utihnilo orožje in spregovoril razum na Balkanu. Glede Trsta pa je dejal, da si mora zdaj nujno zagotoviti trdno upravo, pa čeprav to ne bo lahko, saj bi v nasprotnem primeru tvegali, da bi ponovno šli na volitve, ki bi še povečale razlike in nesoglasja. Rinaldi je implicitno tudi potrdil svojo kandidaturo za tržaškega župana, ko je dejal, da najbrž zadnjič nastopa kot deželni odbornik. Vzorčni sejem bo na ogled do ponedeljka, 29. t. m., in sicer od ponedeljka do petka od 17. do 23. ure, ob sobotah od 16. do 24. ure, ob nedeljah pa od 10. do 24. ure. Poleg stalnih razstav so skoraj vsak dan na sporedu zanimive stranske prireditve. Danes bo med drugim Dan Slovenije. V tem okviru se bodo ob 9.30 na sedežu Trgovinske zbornice sestale podjetnice iz Slovenije s svojimi kolegicami združenja AIDDA iz Furla-nije-Julijske krajine, ob 11.30 bo v velesejemskem kongresnem centru tiskovna konferenca, nakar bo ogled slovenskih standov. Na sliki (foto Križmančič) minister Lattanzio (desno) med ogledom standov. »Tisti, ki hoče notranje obračunavanje, je popolnoma na zgrešeni poti, ker ne razume, da se je tudi za PSI zaključilo neko obdobje in da je treba sedaj v marsičem začeti vse znova.« Tako je načelnik svetovalske skupine PSI v deželnem svetu Dario Tersar v tiskovni noti ocenil politično vzdušje znotraj krajevne PSI, kjer se obeta zelo »vroče« poletje. Tersar nasprotuje težnjam po revanši, ki si utira pot znotraj stranke, sam pa se zavzema za novo notranjo enotnost. »Kongres PSI, ki bi se morebiti vrtel le okrog zadeve za ali proti sodelovanju z LpT bi le potrdil, da je stranka pred razkrojem,« je še menil Tersar, ki je prepričan, da Lista predstavlja liberal-nacionalno dušo tržaške stvarnosti, s katero se je treba soočati, ne pa istovetiti. PSI po Tersarjevem mnenju lahko predstavlja napredno in laburistično dušo Trsta, ki pa jo je treba uveljaviti ne z improviziranimi zavezništvi z DSL, ampak z vsemi aktivnimi družbenimi silami. »DSL s svoje strani dokazuje, da je brez politične linije, kot priča nezgodovinski predlog Demokratične zveze,« je še napisal v svoji izjavi deželni svetovalec PSI. Pod velikim vprašajem letošnja izvedba priljubljene prireditve »Kmetijski dnevi« Kmetijskih dnevov, ki so jih prej vsako leto, nato vsaki dve leti prirejali v dolinski občini, letos skoraj gotovo ne bo. Vzrokov, da bo ta pomembna in priljubljena prireditev najbrž odpadla je -kot smo izvedeli- kar precej, težave pa so birokratske, finančne in morda tudi politične narave. Zadnja izvedba Kmetijskih dnevov je bila na sporedu septembra leta 1990 na prireditvenem prostoru ob gledališču France Prešeren v Boljuncu. Bila je to zelo uspela prireditev, ki je privabila v Boljunec rekordno število obiskovalcev. Manifestacijo je priredil pripravljalni odbor, ki ga je vodil predsednik Boris Mihaliči V njem so sedeli predstavniki občinskih uprav in kmetijskih organizacij, pokrovitelji dnevov pa so bili Dežela Furlanija-Julijska krajina, Pokrajina Trst, Trgovinska zbornica in Kraška gorska skupnost. Komisija EP preverja kandidaturo Trsta za status pristanišča EGS Trst bi lahko dobil status pristanišča Evropske gospodarske skupnosti. V pristojnih organih Evropskega parlamenta je že stekel postopek v tem smislu. Tako je včeraj prišla na spoznavni obisk v naše mesto oziroma k našemu pristanišču delegacija Komisije za prevoze in turizem Evropskega parlamenta s predsednico Van Dijk na čelu. V dvorani Ilirija na Pomorski postaji jo je sprejel predsednik Avtonomne tržaške pristaniške ustanove Paolo Fusaroli s sodelavci in predstavniki uporabnikov tržaškega pristanišča. Srečanja so se udeležili tudi tržaški evropski poslanec Giorgio Rossetti in drugi predstavniki krajevnega gospodarskega in političnega življenja. Kandidatura Trsta za pristanišče EGS se uokvirja v obsežnejši načrt ureditve prevozniških mrež in infrastruktur, ki zajema vse države članice. V skladu z resolucijo, ki jo je Evropski parlament odobril 12. t. m., se bodo v ta namen v prihodnjih mesecih zvrstile regionalne konference, ki bodo pretresle poročila o posameznih prevozniških sektorjih, med temi tudi poročilo o jadranskih pristaniščih, katerega bo za Komisijo za prevoze in turizem Evropskega parlamenta pripravil evropski poslanec iz Benetk Cesare de Piccoli. Na včerajšnjem srečanju na Pomorski postaji je evropskim komisarjem prikazala preteklost, sedanjost in možnosti razvoja tržaškega pristanišča poleg že omenjenega predsednika Fusaroli tudi ravnatelj pristaniške ustanove Luigi Rovelli. Poudarila sta mednarodno naravnanost, ki jo naši luki odmerja že zemljepisna lega, podrobneje pa sta orisala tudi napore, ki so že dalj časa v teku, da bi temu pristanišču zagotovili vlogo, ki jo je v preteklosti že imelo. Komisarji so z zanimanjem sledili tem izvajanjem, pot pa jih bo v teh dneh peljala še v Benetke, Ravenno in Ancono, se pravi v jadranska mesta, ki se tudi potegujejo za status pristanišč EGS. Kot nam je povedal evropski poslanec Rossetti, je zanimanje EGS za jadranska pristanišča poživila Grčija, ki se spopada s posebno velikimi problemi, odkar ji je vojna na Balkanu pretrgala kopne zveze z osrednjo Evropo. Rossetti se je v pogovoru s časnikarji dotaknil tudi vprašanja finančno-zavarovalnega offsho-rea, ki bi na osnovi zakona za obmejna območja moral nastati prav v okviru tržaške proste luke. Rossetti je dejal, da kolikor mu je znano, pristojna komisija EGS še vedno čaka na odgovor italijanske vlade, ki po vsem sodeč še ni natančneje določila, kako naj bi ta center deloval. Po Rossettijevem prepričanju bo off-shore lahko zaživel le, če bo pretežno deloval z vzhodnoevropskimi državami. V tem primeru bi ga EGS lahko sprejela kot kritje rizika poslovanja z Vzhodom. Drugače pa da je zadeva obsojena na propad. Na sliki (foto Križmančič) predsednik Fusaroli nagovarja evropske komisarje. Na pobudo nekaterih domačinov in bivših odbornikov društva __ w Nocoj izredni zbor SKD Škamperle Na stadionu 1. maj bo nocoj z začetkom ob 20.30 izredni občni zbor slovenskega kulturnega društva Slavko Škamperle. Pobudo za sklicanje tega izrednega zasedanja je dala skupina domačinov oziroma nekdanjih odbornikov, ki imajo namen znova obnoviti kulturno življenje pri Sv. Ivanu in v bližnjem mestnem okolju. Društvo Škamperle, ki je dolgo let delovalo v tesnem sodelovanju s podlonjerskim društvom Union, preživlja krizo in je že nekaj časa popolnoma neaktivno, kar je predstavljalo veliko narodnostno in kulturno škodo za vso svetoivansko stvarnost, ki ima -kot je vsem znano- zelo bogate kulturne in druge tradicije. Na nocojšnjem občnem zboru, ki se ga bodo udeležili tudi predstavniki Zveze slovenskih kulturnih društev, bo v glavnem govor o dveh važnih vprašanjih in sicer o problemu usode društvene imovine, ki je precej nejasna, ter seveda o bodoči dejavnosti društva. Kar zadeva imovine bodo na skupščini preverili in ocenili sedanje stanje, tudi v luči nekaterih nesporazumov in težav, ki so nastali v odnosu s športnim združenjem Bor in ki jih bo treba nujno premostiti. Kot nam je povedala Loredana Gec, ki je med pobudnicami tega izrednega občnega zbora SKD Škamperle, bodo pa drevi predvsem preverili voljo članstva in domačinov do dela v obnovljenem kulturnem društvu. Če se bo izkazalo, da si želijo ljudje zavihati rokave, kar je želja pobudnikov izrednega občnega zbora, bo društvo najbrž že jeseni sklicalo redni občni zbor in izdelalo vsaj okvirni delovni program. Od tod poziv vsem Slovencem od Sv. Ivana in tudi iz mesta, da se udeležijo nocojšnjega srečanja in da s svojimi predlogi in nasveti ustvarijo pogoje, da bo SKD Škamperle spet kmalu zaživelo. OS H w U Ž cd O C> O c£ f- O > fe ti H > O OS U O CL O o a. ANEŠC LINES Največje ladje iz najbližjih pristanišč TRST Odhodi vsak ponedeljek in soboto Italija-Grčija Anek Lines z luksuznimi ladjami, največje v Sredozemlju, odpluje dvakrat tedensko iz TRSTA in petkrat iz ANCONE na Krf, Igoumenits in Patrass. Cene od 66.000 lir dalje Rezervacije in informacije pri najboljših potovalnih agencijah Glavna agencija ANEK LINES za Italijo HELLENIC Products S Services srl Trg Tommaseo 4 - 34121 Trst Tel. (040) 363242 - Fax (040) 7797097 // + Tržaška finančna straža je spet prekrižala račune turški mafiji Dvojno dno turških tovornjakov skrivalo za 80 milijard lir droge Ministrica Anka Osterman na obisku pri SKGZ »Slovenija je prevzela skrb za bivše borce in invalide« V desetih mesecih je izgubila nad 300 kilogramov čistega heroina. Toda jadranska pot, ki vodi preko Trsta, je zaradi vojne v nekdanji Jugoslaviji še vedno najbolj varna. In tako je turška mafija po nekaj mesecih spet preizkusila srečo po morju. A tokrat ji ni uspelo. Tržaški finančni stražniki so v dveh tednih prestregli dve zaporedni pošiljki heroina v skupni vrednosti 80 milijard lir. Obe pošiljki sta bili skriti na tovornjakih s turško registracijo, ki sta prišla v Trst s turškim trajektom Kaptan Burhanettin Isim. Prvo pošiljko (okoli 30 kilogramov) so finančni stražniki prestregli 29. maja. Turški tovornjak s tovorom lesa, ki je bil namenjen v Severno Italijo se jim je zazdel sumljiv in zato so se odločili za podrobnejši pregled. Med preiskavo pa so od kolegov informacijske službe in tržaške davčne policije dobili informacijo, da je v tovornjaku najbrž pošiljka droge. In res je ob podrobnejšem pregledu prišlo mamilo na dan. V iskanju jim je pomagala ugotovitev, da so bila zadnja kolesa vlačilca nekoliko bolj obrabljena. Droga je bila namreč skrita v škatli razdelilnika moči, iz katere so tihotapci odstranili zobčasta kolesa. Šofer tovornjaka, ki je dobro vedel, kaj se skriva pod motorjem, pa jo je pobrisal že pred začetkom pregleda. Drugo pošiljko so finančni stražniki prestregli v nedeljo, prav tako na tovornjaku turške registracije. V tem primeru je pozornost finančnih stražnikov, ki vsekakor pozorno pregledujejo vse tovornjake, ki prihajajo z Bližnjega vzhoda s turškimi trajekti, pritegnil nenavaden rezervoar goriva. Pri podrobnejšem pregledu so v posodi odkrili kar dvakratno dvojno dno. Prvo, ki je bilo prazno, naj bi zavedlo morebitne preiskovalce, v drugem pa je bilo skritih nad 50 kilogramov heroina. V tem primeru je bil šofer tovornjaka aretiran in zaprt v koronej-ski zapor. Od jutri festival krajevne SKP Na slovenskih višjih srednjih šolah so včeraj dopoldne razobesili izide Višješolci so izvedeli za učne uspehe Na slovenskih višjih srednjih šolah so včeraj dijaki izvedeli za svoje učne uspehe v komaj zaključenem šolskem letu. Nekateri nasmejani, drugi (razumljivo) manj, so z oglasnih desk ali pa kar s šip na vhodnih vratih (kot se je dogodilo na trgovski) v dopoldanskih urah prebrali lastno poletno »usodo«. Za dijake, ki so izdelali se odpirajo sedaj tri meseci počitnic, izletov, letovanj. Tisti, ki imajo popravne izpite, bodo morali bolj ali manj guliti znanje za septembrski jesenski popravni rok. Šolske obveznosti pa niso zaključile za vse naše višješolce. Maturanti bodo morali prestati še zrelostne izpite, ki se bodo začeli v ponedeljek, 22. junija. Danes objavljami šolske izide na znanstvenem liceju Prešeren. Znanstveni licej Prešeren 1. A razred: izdelali so: Paolo Bembi, Luciana Cebron, Martina Feri, Mirko Ferlan, Martina Flego, Claudia Gleria, Igor Gregori, Marta Mamolo, Marko Metlika, Nadia Miloš, Maura Pernarcich, Karin Puzzer, Alen Sardoč, Jasna Simoneta, Ingrid Sulli, Klemen Širca, Fabio Valenti. Šest dijakov ima popravne izpite, eden je bil odklonjen. 1. B r.: Valentina Bandi, Daša Bolčina, Tanja Bole, Sara Brezigar, Iztok Colja, Alan Domio, Igor Gla-vina, Elvis Guštin, Mitja Petelin, Tania Pitacco, Andrea Stanese, Robert Volčič, Martin Vremec. Trije dijaki imajo popravne izpite. 1. C r.: Marijan Coretti, Matija Jogan, Samo Kovač, Marko Petelin, Borut Plesničar, Katja Primosi, Igor Rolich, Martin Rustia, Breda Sosič, Milan Starc, Janez Žlender. Pet dijakov ima popravne izpite, eden ni izdelal. 2. A r.: Alessandra Ažman, Breda Čok, Valentina Ferluga, Alessandra Fontanot, Igor Guardian-cich, Taisja Kodrič, David Korošic, Sabina Legovich, Samantha Maz-ziero, Alenka Mikulus, Deana Neubauer, Sara Semec, Barbara To- ros, Marko Verri, Irina Vitez. Sedem dijakov ima popravne izpite, ena dijakinja ni izdelala. 2. B r.: Elena Bandi, Samuela Bandi, Elena Braini, Marco Delise, Marko Emili, Martina Golemac, Rodney Koren, Pavel Križman, Elena Lorenzutti, Aleš Petaros, Marco Pintarelli, Monika Radovič, Zaira Vidali, Bojan Žafran, Ivan Zidarič. Štirje dijaki imajo popravne izpite. 2. C r.: Gregor Bizjak, Miloš Ciuk, Max Cernigoi, Maksimilijan Grgič, Ivo Kerže, Milena Kovačič, Maja Mezgec, Deva Pincin, Tilen Praprotnik, Marko Settimi, Heidi Konec tedna v Praprotu tradicionalna 18. šagra Jutri dvourna stavka železničarskega osebja Sigoni, Iztok Spetič, Igor Veljak, Mirna Viola. Dva dijaka imata popravne izpite, ena dijakinja ni izdelala. 3. A r.: Peter Canciani, Eva Ciuk, Mateja Fachin, Ivana Godnik, Alenka Hrovatin, Barbara Maglica, Sara Micalessi, Marko Mugoša, Alexandra Raffa, Katja Sedmak, Martina Sosič, Tanja Spacal, Alenka Spetič, Christian Volpi. Devet dijakov ima popravne izpite. 3. B r.: Dimitrij Brundula, Dean Černe, Tanja Černe, Christian Doglia, Daniel Gherbassi, Mojca Kovač, Tomaž Legiša, Samo Miot, Lara Posega, Tatjana Tavčar, Asja Jurkič. Devet dijakov ima popravne izpite, štirje niso izdelali, ena dijakinja je izstopila. 4. A r.: Iztok Bajc, Nadia Bisiac-chi, Irena Čač, Alessandra Del Coco, Tomaž Fabec, Dimitrij Križman, Ingrid Marc, Neva Martelanc, Marco Natalicchio, Tamara Operti, Martina Oppelli, Erik Sardoč, Stefano Turk, Jan Volčič, Alessandro Zacchigna. 4. B r.: Barbara Bassa, Tanja Bratos, Martin Corbatti, Daniela Jakomin, Tatjana Jercog, Metka Kodrič, Valentina Korošec, Irene Obreza, Erika Pertot, Igor Pipan, Alberto Prelec, Dunja Regent, Aleš Salvi, Katja Taucer, Eva Žafran, Alenia Zobec. En dijak ni izdelal. 4. C r.: Mirko Brus, Ivo Emili, Marko Germani, Marjan Milic, Erika Odorico, Martin Spacal, Victor Tomsich, Cristina Živec. Pet dijakov ima popravne izpite. Na sliki (foto Križmančič) pričakovanje dijakov pred oglasno desko na znanstvenem liceju France Prešeren. Preiskava je še v teku, tako da še ni znano, komu je bilo zaplenjeno mamilo namenjeno. Kaže pa, da naj bi šlo tolpi prekupčevalcev, ki deluje v Severni Italiji in ki razpošilja od tam mamilo po Evropi. Vsekakor pa dejstvo, da se turška mafija (o mandatarju preiskovalci nimajo dvomov) spet poslužuje jadranske poti, močno skrbi tržaške finančne stražnike, ki so poostrili nadzorstvo. Po zaplembi 138 kilogramov heroina pred šestimi meseci, jadranska pot, kot kaže, nekaj časa ni bila uporabljena in turška mafija se je skušala spet poslužiti balkanske smeri. Očitno pa je zaradi vojne v bivši Jugoslaviji in poostrenega nadzorstva v Bolgariji in na Madžarskem ta pot preveč tvegana. V primeru zaplenjenega heroina je bil Trst najbrž samo tranzitna postaja. Nekaj povsem drugačnega pa se skriva za aretacijo mladega fanta, ki so ga finančni stražniki v torek v Ul. Cassa di rispar-mio zasačili z več kot 11 grami hašiša, na njegovem domu pa odkrili precizno tehtnico za izdelovanje doz. Očitno je fant člen neke razpečevalske verige, ki jo skušajo preiskovalci razkrinkati. Zaplembe zadnjih dveh tednov, pa tudi zaplembe prejšnjih mesecev dokazujejo, da je Trst še vedno tranzitna postaja za tihotapljenje droge z Bližnjega vzhoda v Evropo. Vprašanje, na katerega zaenkrat ni odgovora, pa je, kolikšna je količina mamil pa tudi orožja, ki gre skozi naše mesto. Izkušnja namreč uči, da je zaplenjeno blago običajno samo del (in ne največji) vsega pretihotapljenega. Na sliki: Finančni stražnik kaže dvojno dno v tanku tovornjaka, kamor so turški tihotapci skrili mamilo. Včeraj je bila na obisku v Trstu Anka Osterman, ministrica Republike Slovenije za borce in invalide. Na sedežu SKGZ se je v spremstvu generalnega konzula Slovenije Jožeta Šušmelja sestala s predstavniki SKGZ ter Združenja aktivistov in invalidov NOV (foto Križmančič). Predsednik SKGZ Palčič je ministrici orisal položaj Slovencev v Italiji, predstavniki Zveze aktivistov in invalidov Colja, Koren in Pečarjeva pa so podali prikaz nastanka, razvoja in delovanja Zveze kot pomembnega dejavnika v življenju naše skupnosti. Ministrica Ostermanova je podčrtala pomen izročila antifašističnega boja kot eno izmed vrednot, ki jih Evropa ceni in neguje, potrdila pa je tudi v bodoče skrb Slovenije za bivše borce in invalide v zamejstvu, ki so v NOB prispevali pomemben delež. Mlada slovenska država si to šteje v dolžnost, za katero se je obvezala že ob postopku osamosvajanja in je v tem slislu prevzela nase obveznosti bivše Jugoslavije. Na prireditvenem prostoru v Ul. Flavia (nasproti nogometnega stadiona Pino Grezar) se bo jutri ob 17. uri pričel festival komunističnega tiska, ki ga prireja tržaška federacija Stranke komunistične prenove. Prireditev bo trajala do 5. julija z bogatim programom javnih razprav in okroglih miz o aktualnih političnih in družbenih vprašanjih. Poskrbljeno bo seveda tudi za zabavo. Komunistična prenova bo v poletnem času priredila še druge festivale komunističnega tiska v mestu, v okolici ter na Krasu. Demokratična stranka levice pa bo dala pobudo za festivale Unita in Dela. Športno rekreacijsko društvo »Vaška skupnost Praprot« prireja konec tedna v borovem gozdiču za vasjo tradicionalno, že 18. šagro. Praznik se bo začel v soboto, 20. t.m., ob 15. uri s tekmovanjem v briškoli. Zmagoviti par bo dobil dva prašiča, drugouvrščeni dva pršuta ter tretjeuvrščeni 2 salami in 2 kolisira. V soboto popoldne bo na sporedu tudi ex-tempore za mladino do 14. leta starosti. Ob 21. uri se bo začel ples z ansamblom Kraški kvintet. V nedeljo popoldne bodo prišli na svoj račun najmlajši z vrsto iger in tekmovanj. Ob 17. uri se bo začel koncert godbe Viktor Parma iz Trebč, zvečer pa bo za veselje poskrbel ansambel Lojze Furlan. V ponedeljek pa bo ples z ansamblom Pomlad. Odborniki in člani društva Praprot se lahko pohvalijo s številnimi uspehi. Letos so na primer na prostoru, kjer poteka praznik, zgradili ob igrišču hišico, ki bo služila kot skladišče in sedež za društvo. Prostori so primerni tudi za prirejanje raznih družabnosti. (w) Italijanski vlaki se bodo jutri ustavili za dve uri, od 10. do 12. ure. Stavko železničarskega osebja je oklicala vsedržavna sindikalna zveza železničarjev CGIL, CISL, UIL, da bi s protestom opozorila na izredno hud položaj italijanskih železnic. Zaposleni na železniških postajah bodo stavkali zadnji dve uri delovne izmene. Povod za stavko je bila nedavna železniška nesreča v Dolini Aoste, ki je zahtevala pet smrtnih žrtev. V tiskovnem sporočilu, ki so jo izdali sindikati ob oklicanju stavke, je zapisano, da so italijanske železnice vse bolj prepuščene milosti in nemilosti časa; železniško omrežje je v številnih krajih tehnološko zaostalo, vzdrževanje je pomanjkljivo, osebja je malo in dela zato v ekstremnih delovnih pogojih. ■ Tržaški sodnik za preliminarne preiskave D'A-mato je potrdil aretacijo Giuseppa Ferracaneja, ki je vpleten v tihotapstvo orožja iz bivše Jugoslavije. Leto je bilo namenjeno italijanskim zlikovcem. Zapustila nas je naša draga Maria Sossich vd. Rovatti Pogreb bo jutri, 19. t. m., ob 12. uri v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah. Žalostno vest sporočajo sin Carlo, snaha Teresa, vnukinja Anna z možem Avgustom, sestri Giovanna in Vida ter ostali sorodniki. Opčine, 18. junija 1992 DAN SLOVENIJE NA 44. TRŽAŠKEM MEDNARODNEM VZORČNEM VELESEJMU Po osamosvojitvi se mlada slovenska država letos prvič uradno predstavlja na tržaškem vzorčnem velesejmu. Sicer je bila Slovenija že v prejšnjih letih stalni gost tržaškega sejmišča, ko je izmenično s hrvaško Gospodarsko zbornico organizirala paviljon bivše Jugoslavije, nikoli pa ni bila prisotna s svojo ponudbo kot neodvisna in suverena država. Zato je za mlado slovensko državo letošnji tržaški vzorčni velesejem posebnega pomena, saj ob gospodarski ponudbi predstavlja tržaški publiki tudi novo mlado državo z vsem potencialom in možnostmi razvoja, ki jih ima in ki jih kot naravno zaledje nudi Trstu. Nedvomno je dejstvo, da gre letos za prvo uradno prisotnost spodbudilo Slovenijo, da se odloči za nenavadno prezentacijo, saj bodo na velesejmu predstavljena podjetja, ki jih vodijo žen-ske-managerke. S tem želi očitno Slovenija izkazati priznanje ženskam, ki so se s svojim delom uveljavile v poslovnem svetu. Ta izbira pa bo obenem tudi dokaz, da ima slovenska družba le nekoliko drugačen odnos do ženskega spola, saj je v Italiji poslovni svet področje, na katerem se ženske uveljavljajo s težavo. Sicer pa bo tema žensk-mana-gerk tudi vodilna nit današnjega uradnega dne Slovenije na tržaškem velesejmu. V sejni dvorani Tržaške trgovinske zbornice bo od 9.30 do 11.30 Srečanje žensk-managerk Slovenije in Furlanije-Julijske krajine. Na srečanju bo poleg izmenjave izkušenj govor predvsem o možnostih šolanja za managerke, seveda pa o tujih vlaganjih in pomoči, ki jo Evropska skupnost nudi slovenskemu gospodarstvu. In tudi tiskovna konferenca v sejni dvorani tržaškega velesejma bo usmerjna na to vprašanje, saj bo na njej predstavitev gospodarskega stanja v Sloveniji, obenem pa bodo tudi ocenili rezultate prvega srečanja žensk-managerk. Dan Slovenije se bo zaključil z drinkom v slovenskem paviljonu. Izbira o predstavitvi podjetij, ki jih vodijo managerke, je seveda pogojevala tudi izbiro gospodarskih panog. Slovenija se na letošnjem tržaškem velesejmu predstavlja predvsem s podjetji, ki delujejo na področjih tekstila, usnjenih izdelkov, zlatarskih izdelkov in seveda s turistično ponudbo. •FARGO FINE CHEMICALS 34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 Tel. (040) 365424 Tlx: 461012 FARGO I Fax (040) 363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA Filiala v Gorici: Ul. Trieste 160 Tel. (0481) 20769 ____________________________ • OSEBNI RAČUNALNIKI IN PERIFERNE ENOTE • APLIKATIVNI PROGRAMI • POTROŠNI MATERIAL ZA INFORMATIKO • UVOZ-IZVOZ Trst - Ulica Muggia, 15 - Tel. (040) 381616 - Fax (040) 381110 EDIL-PORFIDI TRENTINA TLAKOVANJE ZUNANJIH POVRŠIN • porfidi m peščenci e prane cementne plošče • samovezni tlakovci e kamnite zunanje stenske obloge - bunje ŠIROKA IZBIRA VSEH GRADBENIH MATERIALOV TRST - skladišče in urad: Prosek (pri avtobusni garaži ACT) Tel. (040) 251044 - 225822 44. MEDNARODNI VZORČNI, 17. - 29. JUNIJ 1992 TRŽAŠKI VELESEJEM z vstopnico lahko zadeneš sanjske počitnice "VinciFiera" *5l hobles S. p. a. PROIZVODNJA: lesenih lamelarnih oken po meri IZVOZ - UVOZ: zastopstva v lesnem, kemičnem, mehaničnem in elektrotehničnem sektorju 33049 ŠPETER (San Pietro al Natisone) — Italija — Industrijska cona Tel. (0432) 727286 — Telex 450504 HOBLES I — Telefax (0432) 727321 Po oceni Tržaške trgovinske zbornice je dejstvo zelo pomembno Trst prvo uradno velesejemsko okno samostojne Slovenije v svet Predsednik Tržaške trgovinske zbornice Tombesi Po mnenju Trgovinske zbornice iz Trsta je pomembno, da pride do prvega uradnega sejemskega nastopa Slovenije v tujini po priznanju neodvisnosti v prestolnici Julijske krajine. To je potrditev že trdnih gospodarskih odnosov, katerim pa naj bi ta in druge pobude dale novega zagona. Nič manj pomembna ne more biti interpretacija dejstva, da bo ob tem dana precejšnja pozornost vlogi žensk v gospodarstvu: »work-shop« med Združenjem podjetnikov Slovenije, ki ga vodi Anica Berglez Volk in A.I.D.D.A. (Združenje žensk-podjetnic in upraviteljic podjetij iz Trsta), pod vodstvom Ete Carignani, ki bo pod pokroviteljstvom predsednika Tombesija Trgovinske zbornice ob 9.30 je dovolj pomemben znak o vitalnosti in prenovi proizvodnih procesov dveh sosednjih področij. Govor bo o problemih usposabljanja in finančnega sodelovanja. Ne smemo pozabiti, da je bil Trst tudi na zadnjem sejmu Alpe Adria marca letos v Ljubljani prisoten s številnimi podjetji pod znakom Trgovinske zbornice in da so tudi druga krajevna podjetja v sklopu prvih dveh italijanskih misij ICE, ki sta bili namenjeni kovinskemu in kemijskemu sektorju, že znana v slovenskem prostoru. Z nedavno ustanovitvijo Itali-jansko-slovenske trgovinske zbornice v Trstu (osrednji sedež bo v Milanu) smo prišli do dodatnega operativnega instrumenta za sodelovanje med podjetniki. Pri tem bo Trgovinska zbornica lahko odigrala pomembno vlogo tudi pri ustreznih političnih in ministrskih oblasteh, tako da bo ta mešana zbornica lahko konkretno prispevala k rasti menjave in sodelovanja tudi v luči novih predpisov, ki jih pripravljajo za povečanje, tujih investicij v Sloveniji. ZBORNICA ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO, OBRT IN KMETIJSTVO - TRST Trst — Borzni trg 14 —- Tel. 040/67011 - Telex 460165 CDCTS - Telefax 6701321 INVESTIRATI V TRSTU SE IZPLAČA Zakon št. 26, z dne 29. januarja 1986, ki govori o vzpodbudah za oživitev gospodarstva v Tržaški in Goriški pokrajini in je bolj znan pod imenom »paket za Trst«, omogoča celo vrsto olajšav za industrijske pobude v pokrajini. Omenjamo nekatere: Zmanjšanje socialnih obveznosti Ob fiskalizaciji, ki jo predvidevajo državni zakoni, je dovoljena še dodatna olajšava v višini 15 točk od socialnih bremen za obdobje štirih let od trenutka zaposlitve novih odvisnih delavcev. Davčne vzpodbude 1) Desetletno zmanjšanje davka Irpeg v višini 50 odstotkov za nova industrijska podjetja; 2) Desetletna oprostitev plačila davka llor za industrijske investicije. Finančni prispevki Za vzpodbujanje proizvodnih pobud so na razpolago posebni prispevki: 1) Nepovratni prispevki: dodeljuje jih »Sklad za Trst« v višini od 10 do 30 odstotkov fiksnih investicijskih vlaganj; 2) Ugodnješi krediti: s pomočjo Rotacijskega sklada FRIE s srednjeročnimi posojili in z ugodno obrestno mero (trenutno 8%). Za podrobnejše informacije se obrnite na: TRIESTE IMPRESA S.r.l. - Borzni trg 14 - 34121 Trst - Tel. 040/362070 - telefax 365001 Konzorcij ”C@GT]S©[rza® totofca tNbtrd Admtta©©" produktivni sektor s častitljivo tradicijo v Julijski krajini sedež: pri trgovinski zbornici Trst Tel. 040/6701239-240 - Fax 366256 Že 2000 let se na tržaškem Krasu lomi različne vrste kakovostnega marmorja O N er O (S) z O o iivmvii DEL CARSO IL C0NS0RZI0 MARMI DEL CARSO KONZORCIJ KRAŠKIH MARMORJEV s sedežem pri Trgovinski zbornici v Trstu (Borzni trg 14) Tel. (040) 6701239 — Telex 460165 CDCTS — Fax 6701321 BLAGOVNI KEMIJSKI LABORATORIJ Specializiran za analizo jestvin, alkoholnih pijač, vin, kave. Takojšnje analize surovin in industrijskih proizvodov. Ul. S. Nicolo 7 Tel. (040) 61817 - 68713 34121 TRST Tele* 460165 CDC/TS Telefa* (040) 6701321 agrar S.R.L. IMPORT - EXPORT ZASTOPSTVA AGRA01/3 TRST_______________________ Ul. Valdirivo 19 Tel. (040)631900, 631846 Telex 460195 Od leta 1909 uspešno delamo za vašo rast. V osemdesetih letih smo z vami zrasli tudi mi. POSOJILNICA OPČINE Ul. Ricreatorio 2 - Opčine Trg della Liberta 5 - Trst Tel. (040) 21491 CENT01/9 CenUelspcd MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN PREVOZ Filiale: MILAN - GORICA - FERNETIČI Sedež: TRST - Miramarski drevored 3 Telefon: (040) 417831/5 - Telex: 460140 CENTTS I - Telefax: 43903 Carinska služba, zbirni promet, skladišča, aviopromet, pomorski in kontejnerski prevozi, suhozemski transport AUTO03/2 DRUŽBA ZA UPRAVLJANJE TOVORNEGA TERMINALA NA FERNETIČIH »GESTIONE AUTOPORTO FERNETTI S.p.A.« Sedež; TRST — Via Locchi 19 — Tel. 3189203 Glavni predstavnik SLOVENIJALES UVOZNIK IN DISTRIBUTER 34123 TRST - Ul. S. Giorgio 1 PRIKOLIC IN AVTODOMOV Tel. (040) 300222 - Tlx: 460453 ILES I CE ADRIA Telefax: (040) 302515 iA AZBAR s.p.a. INDUSTRIJA IN TRGOVINA Z LESOM UPRAVA 34132 TRST - Ul. Rossini 10 - Tel. (040) 364296 - 363794 Telegram: JAZBARLEGNO - TRIESTE - Telex: 460136 J AZBAR p. p. 404 ŽAGE - SKLADIŠČA - SUŠILNICE 33048 S. Giovanni aI Natisone Ul. Divisione Julia 17 - Tel. (0432) 756125 - 756554 SKD Primorec in vaške organizacije Trebč prirejajo VAŠKI PRAZMK 19., 20., 21. LV 22. JUNIJA V GRIŽI Program: jutri ob 17. uri odprtje kioskov; v soboto ob 17. uri ‘odprtje kioskov, ob 19.30 koncert godbe Viktor Parma Trebče; v nedeljo ob 16. uri odprtje kioskov in otroški-mladinski ex tempore v oblikovanju gline; v ponedeljek ob 17. uri odprtje kioskov. Vsak večer ples z ansamblom Happy Day in Kalifornija. Vabljeni! Ob 40-letnici šole so se zbrali sedanji in bivši učenci ter učitelji Šolsko slavje v Mačkoljah V soboto popoldne so prostori šolskega poslopja, kamor zahajajo učenci iz Mačkolj, Križpota in Prebenega, zaživeli še posebno praznično: sedanji in bivši učenci in učitelji so namreč praznovali 40. obletnico, odkar sta se mačko-ljanska in prebeneška osnovna šola združili v novem sedežu v Mačkoljah. Droben uvod v sobotno proslavljanje je bilo že podeljevanje bralnih značk, oziroma srečanje z Ljubo Smotlak, ki je nastopila predvsem v vlogi avtorice zanimivega in za mlajše bralce posebno poučnega vodiča po Trstu in okolici. To srečanje je bilo na vrsti še prejšnjo sredo dopoldne, ko je mačkoljanske osnovnošolce prvič obiskal tudi učitelj Marcel Petkovšek, prvi povojni učitelj, ki je služboval še na stari mačkoljanski šoli. Petkovšek je bil nato gost tudi sobotne kulturne prireditve, za katero so poleg učiteljic Geni Kozina, Nadje Raztresen in Gigliole Vescovi, poskrbela še PD Mačkolje, KD Primorsko in KD Jože Rapotec. Kot že povedano, so se v soboto popoldne na »novi« osnovni šoli v Mačkoljah zbrali številni bivši učenci in učitelji, ki so v preteklih letih tu poučevali. Srečanja pa so se udeležili še nekateri ravnatelji, kot sedanja predstavnica didaktičnega ravnateljstva v Dolini pa je spregovorila Ksenija Dobri-la-Nadlišek in se posebej zahvalila vsem, ki so pripomogli k prireditvi. Prvi so nastopili otroci, glavni »junaki« in živahni obiskovalci tega šolskega poslopja. Zbranemu občinstvu so se predstavili z uvodnimi mislimi o šoli. Po nastopu mladega harmonikarja Marka Bandija iz Prebenega Številno občinstvo sledi nastopu mladih izvajalcev (foto Magajna) (glasbenemu pouku sledi pri prof. Claudiu Furlanu) pa so učenci podali niz besedil in pesmi, ki so jih s pomočjo učiteljic zbrali iz starih in novih čitank. O tem, kako je nekoč bilo na mačkoljanski šoli, je nato spregovoril Marcel Petkovšek, ki je obudil spomine na pretekle čase kot prvi povojni učitelj v teh krajih. V imenu občinske uprave je nastopil tudi dolinski odbornik za kulturo Aldo Štefančič, ki je šoli izročil v dar mapo likovnih in besednih ustvarjalcev Brega, z objavo katere je Občina Dolina uresničila kakovostno pobudo. In spet je bila na vrsti glasba: najprej lahka s skupino mladih Mačkoljanov Fire & Ice, ki so predstavili tri znane Šifrerjeve pesmi; nato pa je nastopil MePZ Primorsko s koncertnim utrinkom treh slovenskih pesmi pod vodstvom Toneta Baloha. Jubilejni kulturni spored sta spremljali tudi razstava šolskih fotografij (pripravila jo je Marina Šturman) in pa razstava likovnih in ročnih izdelkov ter didaktičnega gradiva na temo vode, ki so jo skupaj pripravili malčki iz vrtcev v Boljuncu, Dolini in Mačkoljah. Poleg tega, da se učiteljice in vsi, ki so se pri tej prireditvi potrudili, zahvaljujejo za izkazano pomoč Kmetijski zadrugi in krajevni agenciji TKB, so ob tej priložnosti odločili, da del izkupička namenijo v dobrodelne namene, in sicer v pomoč beguncem bivše Jugoslavije. Damiana Ota gledališča FESTIVAL OPERETE ROSSETTI V soboto, 20. t. m., ob 20.30 druga predstava operete Giuseppeja Pietrija ADDIO, GIOVINEZZA. Dirigent Guerri-no Gruber, režija Mario Licalsi. Ponovitev v petek, 26. t. m., ob 20.30. Predprodaja vstopnic pri blagajni Festivala na trgu Unita (tel. 367816 - 369485) od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00. Danes ob 18. uri bo v dvorani sedeža Združenja trgovcev Ul. San Nicolo 7 (II. nadstr.) srečanje z nastopajočimi v opereti »Adio giovinezza«. Vstop prost. Kavarna San Marco Danes, 18. t.m., ob 21. uri v okviru festivala operete recital LE CANZONI DEI TELEFONI BIANCHI. Nastopata sopranistka Cristina Pastorello in pianist Andrea Bambace. Avditorij muzeja Revolteila Jutri, ob 18. uri v okviru festivala operete recital NINO OXILIA PISATELJ, PESNIK. Nastopajo Lidija Kozlovič, Marco Casazza in Ugo Maria Moro-si. Sledi film »Rapsodia satanica«. V soboto, 20. t. m., ob 17. uri bo v avditoriju Muzeja Revolteila srečanje z igralko MARIO DENIS. Na sporedu bo tudi projekcija filma "Sissignora". Gledališče Mlela V ponedeljek, 22. t. m., ob 21. uri bo v priredbi združenja Arciragazzi na sporedu predstava LE UOVA GIGANTI DELUISOLA Dl PASOUA E ALTRE ME-RAVIGLIE z Anatolijem Balaszom. Izkupiček večera bodo podelili dobrodelnim namenom. Za informacije in rezervatice tel. na št. 51572. kino ARISTON - 21.30 Maledetto il giorno che t'ho incontrato, r. Carlo Verdone. EKCELSIOR - 19.00, 20.30, 22.00 E ora oualcosa di completamente diverso. EKCELSIOR AZZURRA - 18.00, 20.00, 22.00 Rabbia ad Harlem. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Superbes-tia, prendimi di forza, pom., □ □ NAZIONALE II - 16.00, 18.10, 20.15, 22.15 Resa dei conti a Little Tokyo, i. Dolph Lundgreen, Brandon Lee. NAZIONALE III - 17.00, 18.40, 20.25, 22.15 La donna indecente, □ NAZIONALE IV - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 II ladro di bambini, r. Gianni Amelio. GRATTACIELO - 18.40, 20.20, 22.15, Blue Steel, bersaglio mortale, i. Ja-mie Lee Curtis, Ron Silver, □ MIGNON - 17.00, 22.15 I 600 giorni di Salo, r. Renzo De Felice. LJUDSKI VRT - 21.15 I ragazzi degli anni '50. EDEN - 15.30, 22.10 Sulka, sodomie per una sguillo, pom., □ □ CAPITOL - 17.30, 19.00, 20.30, 22.10 Beethoven, komični. LUMIERE - 20.00, 22.15 L'amante, r. Jean Jacgues Annaud. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 II stlenzio degli innocenti, r. Jonathan Demme, i. Joaie Poster, Anthony Hopkins. RADIO - 15.30, 21.30 Oscenita totale, pom., □□ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ vazna obvestila KD Igo Gruden in ŠD Sokol prirejata POLETNI CENTER za otroke od 3. do 11. leta starosti, ki bo od 20. do 31. julija. Za vpis otrok se lahko obrnete do trgovin Lara in Aleksandra v Nabrežini ali na tel. št. 229332. V nedeljo, 21. t. m., prireja Sklad Mitja Čuk praznik otrok »NA PROSTEM VESELO«. Vsi malčki in starši so vabljeni v Prosvetni dom na Opčinah, kjer bo poskrbljeno za prijetno počutje in ustvarjalno vzdušje. SKD Tabor Opčine - Prosvetni -dom. Do sobote, 20. t. m., med 16. in 20. uro bo potekala humanitarna akcija za pomoč beguncem iz BiH, predvsem posteljnine, otroških vozičkov, koles in podobno. Akcija za zbiranje zimskih oblačil pa bo potekala jeseni. Bar Pri jami (Briščiki 42/B) pod pokroviteljstvom Občine Zgonik priredi 1. slikarski ex tempore »Poletno enakonočje« 20. in 21. junija. Za informacije telefonirati na št. 327135. SKD Grad - Rabota v Badalučki - V soboto, 20. junija, od 8. ure dalje bomo v sodelovanju s skupino prostovoljcev za civilno zaščito Nord-Est iz Trsta in Občino Trst izpraznili star vodnjak in uredili okolje. Vabimo člane, navdušence in radovedneže. Za 12. mladinski raziskovalni tabor »Bardo 92« se dijaki in univerzitetni študentje lahko prijavijo pri: NŠK v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/1, Odseku za zgodovino v Trstu, Ul. Petronio 4 in Slovenski ljudski knjižnici D. Feigla v Gorici, Ul. Croce 3. ZSKD, Društvo zamejskih likovnikov in Združenje Lupusinfabula prirejajo XXII. likovno kolonijo mladih v Sesljanu od 24. do 29. avgusta letos. Informacije in prijave ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20, tel. (040) 635626 (vsak dan razen ob sobotah). razstave V TK galeriji bo danes, ob 17.30 otvoritev razstave DEMETRIJA CEJA. V galeriji Rettori Tribbio 2 je še danes in jutri na ogled razstava OTTAVIA BOMBENA. V galeriji Cartesius je do 24. t. m. na ogled razstava ALDA BRESSANUTTIJA z naslovom »dal cinguanta in qua...«. Na gradu sv. Justa - Bastione fiorito je na ogled razstava GIBERTA SEVERI-JA. koncerti BBC Club Danes ob 22. uri v ul. Donota bo nastopal pianist STEFANO FRANCO s svojim ansamblom. The Blackbirds bodo igrali jutri, 19. t. m., ob 21.00 uri v Baru La Playa v Marini Julii pri Tržiču in v soboto, 20. t. m., ob 21. uri na terasi Žušterna nad diskoteko Camel v Kopru. Rumena hiša Danes in jutri, ob 21. uri bo v Rumeni hiši na Furlanski cesti nastopil kitarist Andrea Allione z glasbeno skupino MELLALLIONE. včeraj - danes Danes, ČETRTEK, 18. junija 1992 TELOVO Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.57 - Dolžina dneva 15.32 - Luna vzide ob 23.00 in zatone ob 8.16. Jutri, PETEK, 19. junija 1992 ROMUALD PLIMOVANJE DANES: ob 5.56 najnižja -58 cm, ob 12.54 naj višja 32 cm, ob 18.09 najnižja -3 cm, ob 23.13 najvišja 31 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 26 stopinj, zračni tlak 1011,5 mb rahlo raste, veter 18 km na uro severo-vzhodnik, vlaga 41-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 22 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Jan Zaccaria, Davide Tommasini, Luca Benvenuti, Noemi Gaggi. UMRLI SO: 89-letna Amalia Milinech, 81-letna Ida Degan, 86-letna Maria Sos-sich, 84-letni Sebastiano Vascotto, 73-let-na Miranda Bevilacgua, 91-letna Teresa G lazar, 75-letni Giovanni Sgarbossa, 80-letna Giovanna Codri, 87-letna Rosa Franzot, 69-letna Elena Fernandes, 93-letna Giuseppa Cinieri, 83-letna Maria Bucich. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 15., do nedelje, 21. junija 1992 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Dante 7 (tel. 630213), Erta S. Anna 10 - Kolonkovec (tel. 813268), Milje -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). PROSEK (tel. 225141, 225340) - samo po telefonu za nujne primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Dante" 7, Erta S. Anna 10 - Kolonkovec, Ul. Giulia 14, Milje - Mazzinijev drevored 1. PROSEK (tel. 225141, 225340) - samo po telefonu za nujne primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30. Ul. Giulia 14 (tel. 572015). ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA URAD ZA INFORMACIJE KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Dragi MAURIZIO tebi in tvoji izvoljenki želi mnogo sreče in razumevanja na novi življenjski poti moški pevski zbor V. Vodnik - Dolina SKD S. ŠKAMPERLE Vrdelska cesta 7 Skupina nekdanjih članov m odbornikov kulturnega društva S. Škamperle sklicuje IZREDNI OBČNI ZBOR danes, 18. t. m., na stadionu 1. maj, prvo sklicanje ob 20. uri, drugo ob 20.30. Po daljšem premoru je nujna razprava o bodočnosti društva. Zato vabimo Svetoivančane in vse, ki menijo, da je še možno kako kulturno delovanje na tem koncu mesta, da se srečanja polnoštevilno udeležijo. Prisrčno vabljeni! MePZ Milan Pertot vabi na POSLOVILNI KONCERT ki bo danes, 18. junija, ob 20.30 v barkovljanski cerkvi sv. Jerneja. Sodelujejo gojenci orkestra Glasbene matice in organist Štefan Bembi. Zborovodja Aleksandra Pertot. razne prireditve Ob priliki koncerta koračnic po vaseh bo Godbeno društvo Nabrežina obiskalo danes, 18. t. m., ob 20.30 Trnovco. SKD Primorec in vaške organizacije iz Trebč prirejajo VAŠKI PRAZNIK ob nogometnem igrišču v Griži 19., 20., 21. in 22. junija. Pester kulturni program z nastopom godbe na pihala Viktor Parma Trebče, otroški-mladinski ex tempore v oblikovanju gline, razstava. Vsak večer ples z ansambloma Happy day in Kalifornija. Vabljeni. Pevski zbori Vesela pomlad vabijo na koncert M1MPZ Glasbene šole Trebnje, ki bo v soboto, 20. t. m., ob 20.15 v Finžgarje vem domu na Opčinah. Zbor vodi Tatjana Mihelčič. Sodelovali bodo OPZ, MPZ in DPZ Vesela pomlad. Šagra Na gorici v Boljuncu se bo odvijala od 20. do 22. junija. V soboto ob 18. uri odprtje kioskov, zvečer ples z ansamblom Venera; v nedeljo z začetkom ob 18. uri kulturni program, zvečer ples z ansamblom Happy Day; v ponedeljek ples z ansamblom Happy Day. Delovali bodo dobro založeni kioski. Vabljeni! V okviru šagre Na gorici v Boljuncu bo ex tempore za otroke. Zainteresirani se lahko vpišejo v soboto, 20. t. m., od 14. ure dalje v prostorih KD France Prešeren. Nagrajevanje bo v nedeljo med kulturnim programom. Vaška skupnost Praprot prireja 18. šagro v Praprotu 20., 21. in 22. junija. V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo v ponedeljek, 22. junija, ob 20.30 večer posvečen zamolčanim pesnikom antirevolucije. Na temo »Jutro pozabljenih« bo govoril prof. France Pibernik. Recitiral bo Pavle Ravnohrib, nastopil bo čelist Milan Hudnik. Prisoten bo predstavnik založbe Mohorjeve družbe inž. Janko Jeromen. KD Lipa iz Bazovice vabi v torek, 23. t. m., ob 21. uri v Bazovski dom na ogled diapozitivov o novi jami v Bazovici. Sodelujejo jamarji skupine Karlo Debeljak iz Trsta. Vabljeni. izleti SPDT prireja v nedeljo, 21. junija, avtobusni izlet na Begunjščico ob priliki tradicionalnega srečanja s pobratenimi planinci »Integrala« iz Ljubljane. Odhod avtobusa ob 5.45 izpred sodne palače v Trstu in ob 6.00 z Opčin. Prijave sprejema ZSŠDI v uradnih urah, tel. 635627. Ob vpisu je treba vplačati 15.000 lir. UL. SV. FRANČIŠKA 20 vas vabi danes, 18. t. m., ob 17.30 na odprtje razstave slikarja šolske vesti Srednja šola Fran Erjavec sporoča, da se danes, 18. junija, ob 8.30 pričnejo zaključni izpiti s pismeno nalogo iz slovenščine. Starši bodo lahko dvignili osebna spričevala dijakov 1. in 2. razreda. Učenci srednje šole Srečko Kosovel sporočajo, da je" možen ogled razstave ex tempore »Razmišljanje o vojni« in likovnih izdelkov tretješolcev v Prosvetnem domu na Opčinah do 20. junija od 16. do 20. ure. Ob tem bo potekala tudi humanitarna akcija. _________mali oglasi________________ OSMICO imajo odprto Goljevi v Sama-torci št. 20. MEDJAVAS št. 1, pri Županovih je odprta osmica. PRI ZDENKOTU v Ricmanjih smo danes odprli osmico. Točimo belo in črno vino. OSMICO sta v Borštu odprla Bruno in Marija Zahar. Točita belo in črno vino. PRI MIŠKOTU na Opčinah je tudi letos odprta osmica. OSMICO je odprl Silvano Močilnik v Lonjerju. Toči belo in črno vino. RENAULT R5 TURBO, letnik 1988, bele barve v odličnem stanju po ugodni ceni prodam. Tel. 211672 v večernih urah. DIPLOMIRANKA na fakulteti za tuje jezike nudi lekcije iz angleščine, italijanščine in slovenščine. Tel. na št. 43007. PRODAM alfo 164 v odličnem stanju, letnik 88, po ugodni ceni. Tel. na št. (040) 200939 v popoldanskih urah. DOBRO VPELJANO trgovino s sadjem, zelenjavo in kmetijskimi pridelki na obrobju mesta prodam zaradi drugih obveznosti. Tel. na št. (040) 828988 v dopoldanskih urah. ABSOLVENTKA na tržaški ekonomski fakulteti nudi lekcije iz matematike, trgovinstva, knjigovodstva, prava, ekonomije, blagoznanstva in angleščine kot pripravo na popravne izpite. Teina št. (040) 232101. PRODAM novo hišo s 500 kv. m vrta na Krasu. Tel. na št. (040) 228390. PRODAM jadrnico laser po ugodni ceni-Tel. na št. 364688 ali 410259. SLOVENSKI KONZULAT V TRSTU išče manjše opremljeno stanovanje v Trstu za svojo uslužbenko. Ponudbe sporočite na tel. št. 636161 v delovnem času. PRODAM licenco trgovine jestvin, sadja, zelenjave in trafike. Tel. na št. 22915' ob uri kosila. CELESTE iz Doline prodaja družine čebel po ugodni ceni. Tel. na št. (040) 228891. GOSTILNA na Krasu išče natakarico-Tel. na št. (040) 229168 od 11. do 12-ure. TRŽAŠKA trgovska hiša išče prodaj alk6" ce z znanjem italijanščine, slovenščine in hrvaščine. Tel. na št. 7796464. NUDIM lekcije iz nemščine in slovenščine. Tel. na št. 228658. RIBOGOJNICA GLINŠČICA IZ BOL-JUNCA obvešča cenjene odjemalce, da prodaja odlične salmonirane postrvi. Urnik prodaje: vsak petek in soboto od 8.30 do 12.30. Tel. 228297. NUDIM inštrukcije iz matematike in kemije. Tel. na št. 212688. NUDIM inštrukcije iz angleščine. Tel. na št. 212688. menjalnica_____________________ _,.,E ,,AIIITE FIXING BANKOVCI TUJE VALUTE MILAN TRST Ameriški dolar...... 1185,50 1160.— Nemška marka........ 756,28 748. Francoski frank ..... 224,65 221.— Holandski florint ... 671,18 662.- Belgijski frank..... 36,745 35,50 Funt šterling....... 2206,05 2185.— Irski šterling ..... 2021,40 1990,— Danska krona........ 196,45 192.— Grška drahma........ 6,204 5,50 Kanadski dolar...... 993,20 950.— Japonski jen .......... 9,36 9,10 17. 6. 1992 FIKING BANKOVCI TUJE VALUTE MILAN TRST Švicarski frank..... 838,55 830. Avstrijski šiling... 107,467 106." Norveška krona...... 193,26 191 ■ Švedska krona ....... 209,54 206." Portugalski eskudo . 9,104 8 " Španska peseta ...... 12,013 H,3 Avstralski dolar.... 896,40 850."' Jugoslov. dinar .... ECU.................. 1550,30 "7 Slovenski tolar..... — 14 Hrvaški dinar....... — 4,5 _-I,.- BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE dCIKd TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-61’’ Filiala Čedad 0432/730-314 Demetrija Ceja novejša dela Pokrajinski odbor pod udarom delegatskih vprašanj Težave v večinski koaliciji - odbornik Panzera izrazil pripravljenost na odstop Glasovi o naraščajoči krizi v koaliciji, ki upravlja goriško pokrajino, so na včerajšnji seji dobili potrditev. Odbornik Giovanbattista Panzera je namreč izrazil pripravljenost, da takoj vrne mandat odbornika za kulturo. Na včerajšnji seji je že tudi napisal odstopno izjavo, kakor nam je osebno potrdil. Ce bo pri tej odločitvi vztrajal, pa je odvisno tudi od posvetovanja in Stališč, ki jih bodo zavzeli v njegovi stranki (demokristjanski). Zataknilo se je ob delegatskem vprašanju svetovalke Di Datove (DSL), na katerega so se zatem navezali tudi nekateri drugi svetovalci opozicije, med temi republikanec Gandin in misovec Cosma, posredno pa tudi Devetakova (DSL). Glede obnavljanja palače Attems — zaprta je že od leta 1983 - se pletejo čudne zgodbe, je bilo slišati med včerajšnjo interpelacijo. V teh devetih letih je na projektu prenove gotovo naj lepše go-dške palače delalo že več skupin načrtovalcev. Pred kakšnim mesecem pa je pokrajinski odbor poiskal novega. Di Datova je želela vedeti, če to odgovarja resnici in kateri so bili razlogi, zaradi katerih je bilo preklicano sodelovanje z dosedanjimi načrtovalci in še, če tako ravnanje ne bo imelo morda Posledic, glede kontinuitete pri Uresničevanju načrta prenove ob- jekta, ki ga je prvič, leta 1983, hudo poškodovala povodenj. Odbornik Panzera je v daljšem posegu obrazložil celotni potek postopka, pa tudi težave in ovire, ki so se ob tem pojavljale in se še zmeraj. Glavna težava je vsekakor neustrezna dotacija denarnih sredstev, spričo zahtevnosti projekta. Do prihodnjega leta naj bi odprli za javnost pritlične prostore, vendar pa je tudi izvajanje prenove po odsekih nemogoče brez globalnega načrta. Panzera je zavrnil očitke in razna podtikanja glede izbire načrtovalca in zagotovil, da je njegova največja skrb, da bi palačo čim-prej »vrnili« v javno uporabo. Zadevo je, kot smo razumeli iz njegovega odgovora, ki vsekakor interpelantke ni zadovoljil, vzel zelo osebno, kot napad nanj in omenil možnost, oziroma pripravljenost na odstop. Včerajšnja seja je bila pravzaprav v znamenju številnih delegat- skih vprašanj. Vsa so bila iz vrst opozicijskih strank. Zeleni Giorgi je opozoril na dva sklopa vprašanj s področja javne higiene in zaščite zdravja, pravcato serijo vprašanje je predstavil Pironi (DSL), zeleni Fiorelli je najprej podal izjavo o svoji odločitvi o davčnem oporečništvu kar zadeva stroške za vojsko ter nato postavil tri vprašanja, Devetakova (DSL) je ugotovila velike zamude pri izvajanju načrtov za prenovo raznih objektov in predlagala da se pristojna komisija točno seznani s položajem in sprejme določene smernice. Misovec Cosma je kritiziral načrtovani poseg na poslopju znanstvenega liceja. Potek seje, ki se je pričela z daljšo izjavo Predsednika Saccavi-nija o splošnem političnem položaju v državi, je pokazal, da je ena mesečna seja za skupščinsko telo odločno premalo in da ožji (izvršni) odbor ne more prevzeti vseh pristojnosti. Srečanji z ministrom Janšo Podpredsednik socialdemokratske stranke Slovenije, sicer pa minister za obrambo Republike Slovenije, Janez Janša, bo danes popoldne na Goriškem. Obisk je namenjen srečanju s predstavniki socialdemnokrat-ske stranke v občini Nova Gorica in promociji knjige 'Premiki '. Ob 16.30 bo Janez Janša govoril v gotski hiši v Kanalu, ob 20.30 pa v Šempasu, v tamkajšnji osnovni šoli. Dijaki šol Trubar, Slataper in Cossar Mladi gledališčniki so nastopili na gradu V prijetnem čeprav za potrebe gledaliških nastopov komaj za silo prirejenem okolju notranjega grajskega dvorišča je predsinoči združenje Goriziagiovane ponudilo v okviru grajske poletne kulturne sezone izbor najboljših predstav z letošnjega gledališkega tekmovanja goriš-kih in novogoriških šolskih skupin "Palio teatrale". Namesto štirih predvidenih so se zvrstili le trije nastopi, to pa prav zaradi zasilnosti odra, ki bi težko prenesel poskakujoč plesni nastop De profundis cla-mavi dijakinj Naravoslovnega srednješolskega centra iz Nove Gorice. Večer vsekakor ni razočaral občinstva, ki je z velikim užitkom sledilo drugim nastopom: predstavili so se dijaki liceja Trubar - Wonder why, učiteljišča Slataper - Na Aninem rojstnem dnevu in poklicnega zavoda Cossar - Oltre ogni limite. Grajska sezona se nadaljuje v soboto ob 21. uri s koncertom renesančne glasbe v izvedbi ansambla Consort Veneto. Na sliki (foto Marinčič) nastop dijakov liceja Trubar na gradu. Po dveh večerih v Sovodnjah jutri nastop v Doberdobu Zaključni nastopi gojencev Glasbene matice na Goriškem Tretji iz niza nastopov gojencev °b koncu šolskega leta Glasbene uiatice bo jutri, 19. junija, ob 20. Uri v Doberdobu in ne prihodnji torek, kot je bilo prvotno napovedano. Koncert mladih, ki so obiskovali pouk glasbe v doberdob-ski podružnici šole GM bo v občinski glasbeni sobi. Z jutrišnjim se zaključujejo nastopi gojencev, ki so se začeli z dvema večeroma v Kulturnem domu v Sovodnjah. Na prvem nastopu, 8. junija, so se predstavili kita Muscau, Franco Muscau, Tatjana Devetak, Miha Semič, Jana Plesničar, Janina Cotič, Ana Kuštrin, Martina Fabris, Sata Devetak, Cristian Cotič, Maja Ožbot, ulisa Riggio, Martina Gereon, Naj a Kragelj, Katja Batistič, Daniel Marušič, Katja Bresciani, Nina Semič, Erik Figelj, David Perkon, pleva Klanjšček, Kristjan Devetak, Peter Figelj, Martina Urdih, Majda Klemše, Nataša Magajne, Da-vid Piccolo. Navedene gojence so Pripravili glasbeni profesorji En-JUo Cossovel, Silvan Križmančič, l^eži Plesničar, Beatrice Zonta, Erika Zavadlav, Klavdija Pahor in Katarina Tabaj. Prvemu sovodenjskemu nastopu je sledil še drugi, prav tako v Kulturnem domu v ponedeljek, 15. junija. Nastopili so Franco Muscau, Nežka Figelj, Jana Jarc, Aljoša orel, Dane Vižintin, Boris Prinčič, Paola Uršič, Katerina Tomšič, Mitja Vižintin, Marjetka Devetak, Valentina Klanjšček, Barbara Meniš, Katja Ožbot, Helena Klanjšček, Maja Klede, Silvan Ferfolja, David Piccolo, Danja Bagon, Najke Sokol, Sebastjan Meniš, Katjuša Peric, Jure Prešeren, Maja Humar, Sanja Ferlan, Magda Tomšič, An-nalara Colautti, Erika Pelicon. Profesorji te skupine gojencev so v tem šolskem letu bili Silvan Križmančič, Božica Černič, Miloš Rijavec, Stojan Ristovski, Eroika Zavadlav, Beatrice Zonta, Klavdija pahor, Neži Plesničar, Ivan Klanjšček, Dorina Kante, Katarina Tabaj, Tullio Možina in Ennio Cossovel. Kot napovedovalki sta sodelovali Katja Ožbot in Helena Klanjšček. t Ob včerajšnjem srečanju upraviteljev Nove Gorice in Gornje Radgone . r gospodarstvenikov iz obeh občin je delegacija obiskala tudi Gorico. Na (j Panstvu je goste sprejel župan Tuzzi ter jim izrekel dobrodošlico z željo, bi se sodelovanje tako na upravnem kakor na gospodarskem področju v Zvf)alo v splošno dobrobit. Delegacijo je vodil novogoriški župan Pelhan, a bjej pa so bili poleg predstavnikov Gornje Radgone tudi predstavniki sirijskega kraja Bad Radkersburg (na sliki). Q Dopoldanskega delovnega srečanja v Novi Gorici se je v predstavništvu riške občine udeležil podžupan Mario Del Ben. Delegacija iz Gornje Radgone s Pelhanom na obisku v Gorici Redarji naprtili globe petim onesnaževalcem Goriška občinska uprava je napovedala vojno proti nepoboljšljivim onesnaževalcem, ki redno odmetavajo najrazličnejše odpadke na območju okrog javnega odlagališča za odpadni material v Ul. Brigata Sassari. V teh dneh so namreč evidentirali pet domnevnih onesnaževalcev, ki bodo morali zaradi tega plačati slane globe, zakon namreč predvideva za take primere globo v znesku pod 200 tisoč do celo 20 milijonov lir. V primeru plačila v roku 15 dni se sicer plača najnižja predvidena vsota, torej 200 tisoč lir, po tem roku pa se kazen podvoji oz. se lahko še poveča v primeru nadaljnega neupravičenega upiranja poravnavi denarne kazni. Občinska uprava je s tem ukrepom reagirala na številne proteste naravovarstvenikov kot tudi navadnih občanov, ki so v zadnjem času opozarjali na že nevzdržen pojav odmetavanja odpadkov na območju okrog odlagališča. Mestni redarji so poostrili nadzorstvo in organizirali pravcate zasede, da bi zasačili onesnaževalce v trenutku, ko odemtavajo smeti. To jim sicer ni uspelo, pač pa so med raznim odpadnim materialom in drugo odvrženo šaro našli papirje z imeni in naslovi nekaterih domnevnih lastnikov tega blaga. Šlo naj bi za kuverte z naslovi, potrdila o vplačilih na poštne tekoče račune in podobne papirje. Tako so evidentirali pet domnevnih onesnaževalcev, od katerih bodo sedaj terjali plačilo globe. Navedeni postopek bo najbrž izzval kak protest, saj odkritje papirja z naslovom nekoga še ne dokazuje, da je prav on odvrgel odpadke (četudi je to zelo veretno, zlasti ko je takih papirjev po več na istem mestu). Po drugi strani pa je vsekakor hvalevredno, da se je občinska uprava odločila za strožje ukrepanje proti onesnaževalcem. Občinski odbor je celo nameraval odrediti dosti strožje denarne kazni, s katerimi bi delno krili stroške uprave za čiščenje okolice odlagališča, vendar po zakonu občina nima te pristojnosti in se mora omejiti na ugotovitev kršilca, ta pa lahko prekine postopek s plačilom najnižje kazni. Tatovi so včeraj ponoči obiskali urade na županstvu v Tržiču Tatovi so v noči na sredo obiskali najpomembnejše urade na županstvu v Tržiču. Po dosedanjih in precej nepopolnih ugotovitvah, naj bi ukradli le nekaj kolekov in okrog dva milijona lir, povzročili nekaj materialne škode in precejšen nered v uradih, z razmetanjem raznih dokumentov. Sledove nočnega obiska je včeraj, okrog 7. ure, prva opazila čistilka. Preiskovalci si zaenkrat še niso na jasnem, če so bili na delu pravi tatovi, ali pa so neznanci iskali, poleg denarja, še kaj drugega. Kaj je zaenkrat težko reči. V županovem uradu naj ne bi ukradli ničesar, v sosednjem uradu županovega tajništva naj bi samo razmetali nekaj dokumentov, obi-sklai naj bi tudi urade glavnega tajništva in tehničnega urada (prav tu je namreč zmanjkal denar), vendar pa so prostore zapustili v najlepšem redu. Preiskovalci še niso povsem razvozlali zagonetke, kako so neznanci prišli v stavbo, saj na vhodnih in stranskih vrati menda niso našli sledov vloma. Ena od možnosti je, da so se poslužili ključev. Taka možnost pa odpira spet vrsto novih vprašanj. ■ Konzorcij za socialno oskrbo in rehabilitacijo prireja danes ob 18. uri v konferenčni dvorani Espome-ga posvet o problemu zaposlovanja prizadetih. Po uvodu bo ob 18.30 dr. Enrico Montobbio govoril na temo Možna oz. zanikana normalnost. Predavatelj se s problematiko zaposlovanja prizadetih ukvarja v Genovi, kjer so na tem področju dosegli mednarodno priznane izkušnje. O tem pripoveduje tudi film z naslovom »Kam bi šel, ko bi lahko bil«, ki bo predstavil ti. genovski model. ■ Gasilci so bili včeraj še vedno zaposleni na pogorišču vile Ritter v Stražicah. Odstranjevali so pogoreli material, pogasiti pa so morali tudi žerjavico, ki je še tlela pod pepelom. Nadaljuje se tudi preiskava o vzrokih požara. Gasilci in policija sicer nimajo dvomov, da je bil ogenj v zapuščenem poslopju namerno podtaknjen, novih dokazov, ki bi potrjevali to prepričanje, oz. sledov za storilci pa včeraj kolikor znano niso našli. Lanski dobitnik Zlatega medveda v kinu Vittoria V filmu Grand Canyon, na sporedu nocoj ob 20.45 v okviru sporeda Gorica kinema v kinu Vittoria, se prepleta življenje Mačka in žene Claire, Davisa, ki je producent nasilnih filmov, mlade tajnice in Simona, črnskega lastnika garagea, ki je Mačku rešil življenje. Vse to v Los Angelesu, ki je dno temačnega in grozečega brezna. Film, ki je bil lani v Berlinu nagrajen z Zlatim medvedom, je režiral Lawrence Kazan, ki je že pred uspešnim prehodom na režijo zaslovel kot scenarist pri Spielbergovih in Lucasovih filmih. razna obvestila Društvo Oton Župančič prireja 20. in 21. junija ARGOŠ 92 ocenjevalno vožnjo od Štandreža do Martuljka. Prijave in pojasnila pri Sari Hoban tel. 521222 in Silviji Zavadlav tel. 536360. kino Gorica VITTORIA Gorica kinema: 20.45 »Grand Canyon«. L. Kasdan. CORSO 18.00-22.00 »Piccola peste torna a far danni«. VERDI 18.00-22.00 »II ladro di bambini«. Tržič COMUNALE Zaprto. ENCELSIOR Zaprto. Nova Gorica SOČA 20.30 »Ameriški Ninja IV«. SVOBODA Šempeter 20.30 »Adamsovi«. DESKLE 20.00 »Vroče noči«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Bassi Rita — Don Boscova ulica 175 -tel. 32515. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska lekarna št. 1 (Comunale n.l) - ul. Terenziana, 26 - tel. 482787. ZAHVALA Po slovesu od naše drage Štefanije Besednjak vd. Križman se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti, cerkvenim pevkam, pevskemu zboru, darovalcem cvetja in vsem, ki so in bodo na kakršenkoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala gospodu župniku in vsem Vrhovcem. Sin in ostalo sorodstvo Kontovel, Branik, Maribor, Gorica, 18. junija 1992 Ob 130-letnici škofove smrti odprli v Mariboru razstavo Slomškova razstava - pogled na našo zgodovino 19. stoletja dr. BORIS GOMBAČ Lik in osebnost mariborskega škofa Antona Martina Slomška sta nedvomno zelo blizu vsakemu Slovencu. Gre za visokega cerkvenega funkcionarja, ki je imel velike zasluge za slovenski narod, predvsem zaradi preselitve Lavantinske škofije iz Št. Antona na Koroškem v Maribor. Brez njega in pozneje generala Maistra bi Podravje skoraj gotovo doživelo usodo Koroške iz leta 1920. Seveda je Slomšek še drugače prisoten v slovenski literaturi ter v našem pedagoškem zgodovinskem spominu. Zaradi neštetih vrlin, ki jih je literarni zgodovinar France Kidrič skušal izraziti z besedami, da Slomšek »kot duhovnik in škof zavzema prvo mesto v slovenski zgodovini po Cirilu in Metodu« so ga mnogi predlagali za beatifikacijo, ki pa ni uspela ne pred drugo svetovno vojno ne po njej. Tako ostajamo Slovenci, po eni strani zaradi predvojnih mahinacij, po drugi pa zaradi povojnih kratkovidnosti, še vedno brez svojega svetnika, kar je seveda velika pomanjkljivost. Osebnost Antona Martina Slomška je nedvomno dokaj kontroverzna in tudi slovensko zgodovinopisje mu zaradi izjave, da »suverenost izhaja iz Boga in ne iz naroda«, ne pripisuje večjih zaslug za nacionalno emancipacijo ter za zorenje iz kulturnega v politični narod. Vendar je vsaka historična osebnost ujetnik lastnega časa in danes se seveda zavedamo, da Slomšek ni bil Krek, ker seveda ni živel v časih krščanskega socializma ampak v času pietete in karitativnosti. Na izkušnjah velikih antoloških razstav, ki so se sčasoma uveljavljale tudi v Sloveniji (Slovenci v 16. stoletju, Kmečki punti, Slovenci in francoska revolucija) so v Maribora ob 130. obletnici Slomškove smrti pripravili razstavo Anton Martin Slomšek. Razstava seveda ni raziskovalna, temveč je uprizoritev znanega in objekti-vizacija niza spoznanj, ki so jih slovensko zgodovinopisje in kolateralne vede privedle do neke zaokrožene celote. Izkušnje razstav, ki smo jih lahko gledali doma in v tujini govorijo o tem, da je obravnava neke centralne osebnosti lahko le alibi za razgrnitev vsega znanega o nekem posebnem zgodovinsken obdobju. V tem konkretnem primera bi pod firmo Antona Martina Slomška lahko spregovorili o zorenju slovenskega narodnega vprašanja v petdesetih letih prejšnjega stoletja ali v odprtih vprašanjih cerkvene zgodovine v prvi polovici 19. stoletja, česar si pa avtorji razstave seveda niso upali. Kritična preverba tako kompleksnih mehanizmov narodovega zorenja, zahteva večje znanje in revizionistično naravnanost stroke. Lahko bi z avtorjem razstave Vilijem Vukom rekli, da je »razstava neka dvojna biografija, Slomškova in družbena«, le da je prva nedvomno privi-ligirana. V svetu vizualizacij skih vrednot izpade razstava v Mariboru kot že viden scenski projekt. To je panegirik osebnosti A. M. Slomška, kjer lahko sledimo rdeči niti njegovega življenjskega uveljavljanja tudi skozi scenog- Anton Martin Slomšek rafijo, ki jo predstavljajo usklajeni originalni interjerji od kmečke izbe do salona visokega cerkvenega dostojanstvenika. Sprehajamo se skozi galerijo znanih portretov od Valentina Vodnika do VVilhelma Togatthoffa, mimo zakladov štajerskega barona, pa tja do zlatih predmetov cerkvene liturgije. Vse je skladno, urejeno, logično in navsezadnje tudi lepo. Razstavo seveda spremlja odličen katalog, kjer so sodelovali V. Vuk, S. Radovanovič, D. Ožinger, S. Vrišer in škof Franc Kramberger. V krasno urejenem Maribora, ki tudi po tej plati prekaša našo prestolnico, z rezoniranim restavriranjem in urbano politiko županje Magde Tovornik se to obdravsko mesto vse bolj približuje standardom neke razvite Evrope, kar dokazuje tudi obravnavana razstava, ki jo je odprl predsednik Slovenije Milan Kučan. Iz njegovega govora naj izluščimo le eno misel, in sicer naj bo zgodovinopisje objektivno do take mere, da ne bo spet zbujalo komaj izživetih strasti. Ce je bila razstava o A. M. Slomšku priložnost za poglobljen pogled na našo zgodovino 19. stoletja, naj ne bi bila tako hagiografska, da je še scenografu razstave ime Paternoster. Objektivnost je namreč privilegij tistih, ki se zavedajo lastne vloge v narodni delitvi dela. Jože Pirjevec Narobe Don Kihot in Sancho Pansa V nedeljo pred desetimi dnevi, ko so bile volitve, sem se s prijatelji vračal z izleta v Istri. Na križišču ob nogometnem igrišču me je ustavila rdeča luč. Na pločniku je koračil Samo Pahor z zavzetostjo jazbečarja, ki je na preži za plenom, za njim pa jo je mahal močno ukrivljeni suhec. »Narobe Don Kihot in Sancho Pansa«, sem si dejal in v navalu simpatije naslednjega dne volil za tega našega imenitnega debeluha. Samo Pahor je človek, ki bi si ga bilo treba izmisliti, če bi ga ne bilo. V določenem smislu bi se ga dalo primerjati z Ghandi-jem in njegovim miroljubnim bojem za pravice indijskega ljudstva. Le da se Pahor ne poslužuje niti tako nedolžnega orožja, kot je civilna neposlušnost, temveč vodi svojo politično akcijo na še bolj spreten in zvit način. V državi, ki je iznašla tisto evropsko posebnost, ki ji pravimo kolkovani papir, se dosledno drži načela, da so zakoni napisani zato, da jih spoštujemo, pa ne samo državljani, temveč tudi oblasti, in to skuša doseči z doslednim pisanjem pritožb, opominov, pozivov (na kolkovanem papirju seveda). Rezultati, ki so terjali in še terjajo ogromno fizičnega in umskega napora, mnogo poguma in vztrajnosti, niso niti tako skromni. S svojo trmo, s svojimi scenami na pošti ali na volilnih okrožjih, z manifestacijami na trgu Unita, s svojimi aresti je Samo Pahor postal sila, ki jo je treba vzeti v poštev. Pred kratkim se mi je tožil na nekem sprejemu visok vladni uslužbenec, zadolžen za red v mestu: »Mi največ delamo ob nedeljah. Tu je Samo Pahor pa še nogometna tekma povrhu«. Zgovoren dokaz propada tržaškega mesta je dejstvo, da ima italijansko občestvo tega samotnega borca za pravice Slovencev, ki jim jih je zakon že odmeril, a se v praksi ne iz- vajajo, za nevarnega in prenapetega nacionalista. Ni me presenetilo zadnjič, ko mi je kolegica iz tako imenovane »boljše« družbe z omalovaževanjem govorila o Pahorju, presunilo pa me je, ko mi je prijateljica iz skrajno levičarskih krogov zagotavljala, da Samo s svojim načinom borbe Slovencem bolj škodi kot koristi. Vprašal sem jo, naj mi pove, zakaj bi morali imeti za škodljivega človeka, ki na civilen način le zahteva, kar mu pritiče, pa se je izmazala, češ da bova o tem nekoč pozneje razpravljala. Očitno v Trstu še vedno velja pravilo, da se o Slovencih v javnosti ne spodobi govoriti in da je treba tistega, ki si kaj takega dovoli, čimprej izolirati. Pri tem je najbolj žalostno, da smo se takega mišljenja navzeli tudi Slovenci sami in pogosto nismo znali dati Samu tiste moralne podpore, ki bi si jo zaslužil. K sreči so ljudje, ki prihajajo od zunaj, bolj bistrovidni in pravični. V zadnjih tednih sem v člankih o tržaških razmerah, ki so jih objavili vsedržavni časopisi, vsaj dvakrat zasledil v zvezi s Pahorjem oznako, da gre za človeka, ki se bori za državljanske pravice. In zares Samo ne počenja drugega, kar je počenjala cela vrsta Nobelovih nagrajencev za mir v zadnjih letih: brez sovraštva ali pozivanja k nasilju, temveč sklicujoč se samo na razum in zakon, neutrudno zahteva, zahteva in zahteva in je pri tem pripravljen plačati visoko ceno. Če bi bil črnski voditelj v južni Afriki, krhka gospa iz Burme, bi bil svetovno znan. Ker je samo Sancho Pansa z donkihotskim duhom v našem zakotnem Trstu, ga poznata le mesto in nekaj obveščenih ljudi v Sloveniji in Italiji (pa še peščica po Evropi razkropljenih borcev za pravice manjšin). A etični naboj njegovega dela je kljub temu ogromen. Evropska akademija nagradila tri Slovence Polde Oblak: Na kraški gmajni (olje) Preteklo nedeljo so v kraljevi palači v Neaplju slovesno podelili nagrade Evropske akademije za velike znanstvene in umetniške dosežke »Grand Prix Mediterra-nee«. Slovesnost je potekala ob prisotnosti številnih uglednih italijanskih in evropskih kulturnikov in javnih delavcev. Med nagrajenci so letos kar trije Slovenci: frag-mentistični slikar Polde Oblak, esejist dr. Jurij Titi iz Kopra in predstojnik oddelka za slovanske jezike na pedagoški fakulteti v Mariboru dr. Janko Čar. Kraški slikar Polde Oblak je prejel glavno nagrado in trofejo Evropske akademije v Neaplju za grafična dela. Omeniti velja, da je Oblak med začetniki nove umetnostne smeri, ki se je rodila leta 1966, ko je bil v Miienchenu izdan fragmentistični manifest. Prav Oblak jo je prinesel na slovenska tla, kjer se po njegovi zaslugi še nadalje razvija in širi. V Neaplju je bil deležen posebne nagrade že pred dvema letoma, tej pa dodaja sedaj novo prestižno priznanje. Dr. Jurij Titi, ki je že dve leti član Evropske akademije, je bil letos imenovan za častnega konzula akademije ter je za svoj znanstveni esej prejel prvo nagrado mesta Rima. Za častnega člana neapeljske Evropske akademije je bil kot tretji Slovenec imenovan dr. Janko Car. Poleg častnega imenovanja je prejel za svoje znanstveno in literarno delo posebno nagrado za cikel »Poezije«. OLGA KNEZ STOJKOVIČ Letna skupščina Deželnega inštituta za zgodovino odporništva V preteklost brez zamolčevanj MARTA VERGINELLA Prejšnji teden je v prostorih Vile Princ potekala letna skupščina Deželnega inštituta za zgodovino odporništva v Furlaniji Julijski krajini. V svojem poročilu je ravnatelj prof. Teodoro Sala podal obračun enoletne dejavnosti, ki je bila dokaj razvejana, saj je vključevala didaktične pobude, razprave in organizacijo mednarodnega simpozija, posvečenega nacionalnemu vprašanju. Med drugim je ravnatelj opozoril na posledice nacionalističnega zaostrovanja, ki smo mu priča v našem mestu po zadnjih volilnih preizkušnjah in s katerim se bo moralo v prihodnje soočati tudi samo delovanje inštituta. V razpravi, ki je sledila, so razpravljale! ugotavljali, da mora inštitut nadaljevati dejavnost po začrtanih smernicah in pripomoči k preučevanju prav tiste preteklosti, ki jo nekateri politiki uporabljajo v instrumentalne namene. Cilj inštituta mora namreč biti preprečitev revizionističnega branja preteklosti oziroma pozabljanja najbolj travmatičnih obdobij tržaške zgodovine. Pri tem delu je prav gotovo zelo pomembno, da redno izhaja glasilo »Qualestoria«, ki se je v zadnjem letu lotilo obravnave aktualnih tematik italijanskega zgodovinopisja. Zadnja številka revije, ki je pravkar izšla, prinaša v branje članke različne vsebine. Teodoro Sala osvetljuje odnose med četniki in italijanskimi fašisti v Jugoslaviji med leti 1941 in 1943. Mussolini se je v boju proti partizanskim enotam povezoval s četniki. Kljub Hitlerjevemu neodobravanju je ohranjal vezi z Mi-hajlovičem, pa čeprav je bil v istem času tudi zaveznik Angležev. Tatjana Križman Malev piše o hrvaških in makedonskih kolaboracionistih, tako o vlogi Paveliča pri ustanavljanju samostojne hrvaške države kot o vlogi Mihailova pri zbliževanju Makedonije in Bolgarije. Giampaolo Valdevit in Sir Wil-liam Deakin raziskujeta stališča Italije in Velike Britanije med drugo svetovno vojno do balkanskega in tržaškega vprašanja. Italija, za katero je bilo vprašanje Trsta odločilnega pomena, se je morala soočati v letih 1943-45 z angleškimi interesi na Balkanu. Trst je bil za Veliko Britanijo le fragment večjega mozaika, ki naj bi ga konec vojne na novo definiral. In prav revizija mej in ohranitev čim večjega dela ozemlja sta bila za Italijo ključni vprašanji. V ta namen je Italija pozivala zaveznike k zasedbi Julijske krajine, ki naj bi preprečila prihod partizanskih enot na to območje. Anna Maria Vinci podaja obračun raziskave »Trst v vojni«. Gre za prvi tovrstni poskus celovite preučitve tržaške stvarnosti v času druge svetovne vojne, ki združuje gospodarsko, politično in družbeno analizo. Marina Rossi in Sergio Ranchi objavljata krajšo korespondenco Ersilia Gregoricha, Tržačana, ki se je v času prve svetovne vojne boril na Soški fronti in na Tirolskem. Raoul Pupo osvetljuje nekatere značilnosti tržaške gospodarske politike tik pred drugo svetovno vojno, ko je morala tržaška pristaniška dejavnost kljubovati konkurenci sever-nonemških pristanišč in ko niso več fašistični politični interesi sovpadali z gospodarskimi. Zlato Evrope V soboto, 20. junija bodo v prestižni vili Manin pri Passa-rianu odprli veliko razstavo »Evropski zakladi - tisoč let zlatarske umetnosti v Furlani-ji-Juiijski krajini«. Častni gost bo predsednik senata Giovan-ni Spadolini. V spodnjem delu razstavnih prostorov bo na ogled več kot tristo umetnin, ki prihajajo iz raznih cerkev naše dežele. Posebno mesto je posvečeno dragocenim svetinjam židovske ter srbske in grške pravoslavne skupnosti v dokaz pretakanja različnih kultur skozi naše kraje. Roberto Spazzali podaja kratek pregled doslej opravljenih razisk3 na temo fojb in povojnega obračunavanja. Ob tem najavlja možnost za nov, bolj poglobljen pristop, k bodo raziskovalcem na razpolagi tudi slovenski in hrvaški arhivi-zvezi z isto tematiko Anna Man Vinci naglaša, da je do danes n razpolago vse premalo tehtnih * celovitih preučitev medvojnega povojnega nasilja. Vse preveč je prl šotno tendenčno pisanje in enačene krvnika z žrtvijo. V glavnem se ms raziskovalci, tudi mlajši kot Spazz3 li, lotili te tematike s pravilneg zornega kota, ki mora medvojno * povojno nasilno obračunavanje 0 ravnavati v odnosu z dvajsetletni in več trajajočim fašističnim tero jem. Na 2. etapi »gira« za amaterje Luna v sprintu Gočenkov (Ukr.) ubranil vodstvo STOCKHOLM — Uvodna faza evropskega nogometnega prvenstva se je v A skupini (danes bo odločitev padla tudi v B skupini, o čemer poročamo posebej) končala s presenečenjem. Če je Švedska pred sinočnjo tekmo z Anglijo sicer bila v boljšem položaju, saj je vodila na skupni lestvici, pa je le malokdo računal na Dansko. Slednja si je mesto na EP zagotovila le zadnji trenutek, po diskvalifikaciji Jugoslavije, in je v dveh tekmah iztržila le točko. Matematično sicer ni bila obsojena, vendar je bilo realno pričakovati, da bo proti Platinijevi Franciji potegnila krajši konec. Končalo pa se je prav obratno, Francije ni bilo prepoznati in se tako predčasno vrača domov. ŠVEDSKA - ANGLIJA 2:1 (0:1) STRELCI: Platt v 4', Eriksson v 53', Brolin v 83’ ŠVEDSKA: Ravelli, Nilsson, Eriksson, Andersson, Bjorklund, Schvvarz, Ingesson, Thern, Dhalin, Limpar (v 46' Ekstroem), Brolin ANGLIJA: VVoods, Batty, Pearce, Keown, Walker, Sinton (v 76' Mer-son), Platt, Palmer, Lineker (v 63' Smith), Webb, Daley SODNIK: Dos Santos (Fort.); GLEDALCEV: 30.126. STOCKHOLM — V prejšnjih dveh srečanjih Anglija ni dosegla enega samega zadetka, sinoči proti Švedski pa je s Plattom zatresla mrežo že po 4 minutah. Tudi po vodstvu ni štedila z močmi in je ob zmedenih napadih domačih imela še vrsto priložnosti (Lineker, Daley). Kazalo je, da ji uvrstitev v polfinale ne more uiti. Drugi polčas pa je prinesel popoln preobrat, tako glede rezultata kot same igre. Že ob koncu prvih 45 minut je sicer sodnik prikrajšal Švedsko za 11-metrovko po prekršku nad Brolinom, nakar so se Angleži postopoma znašli v povsem podrejeni vlogi. Nekaj krivde ima gotovo selektor Taylor, ki je med drugim poslal na klop veznega igralca Linekerja, da bi okrepil obrambo. Kot smo dejali, so Švedi v nadaljevanju zaigrali_ kot prerojeni ter kmalu izenačili. Še naprej so silovito pritiskali, Angleži pa so bili vse bolj v težavah, nikakor niso mogli zaustaviti razigranih nasprotnikov, ki so bili boljši v vseh sektorjih. Končni udarec je zadal Brolin po izvrstni dvojni podaji z Dahlinom, tako da so zadnje minute pomenile pravo zmagoslavje Ekstroema in tovarišev. Po tekmi so izbruhnili neredi, saj so angleški navijači razbijali izložbe in tudi pretepli nekaj domačih gledalcev. DANSKA - FRANCIJA 2:1 (1:0) STRELCI: Larsen v 8', Papin v 61', Elstrup v 78' DANSKA: Schmeichel, Sivebaek, K. Nilesen (v 62' Piechnik), Olsen, Andersen, Christofte, Larsen, Jen-sen, Povlsen, Frank, Laudrup (v 68’ Elstrup) FRANCIJA: Martini, Amoros, Du-rand, Boli, Blanc, Casoni, Des-champs, Perez (v 80’ Cocard), Papin, Cantona, Vahirua (v 46’ Fernandez). SODNIK: Forstinger (Av.): GLEDALCEV: 25.763. STOCKHOLM — Ko je do konca tekme manjkalo dvanajst minut, je Francija imela kvalifikacijo že zagotovljeno. Ni pa imela dovolj moči, da bi neodločen izid tudi ubranila do konca. Prvi polčas je minil v znamenju Laudrupa in tovarišev, ki so začeli silovito. Francozi so bili v podrejenem položaju, igrali so zmedeno, očitno pa jim je manjkala tudi atletska priprava. Danci so svoj trud kronali že po 8 minutah, na prvi francoski strel pa je bilo treba čakati vse do 35. minute, ko je Cantona udaril žogo visoko nad mrežo. V 2. polčasu so Francozi le pokazali nekaj več in izenačili s Papinom. Niso pa zdržali do konca, ko so prišle na dan vse pomanjkljivosti tega moštva. Z izjemo Papina namreč Francija nima nobenega pravega šampiona, a je v dveh tekmah svoje pomanjkljivosti le uspela prikriti. Ko je morala sama ustvarjati igro, pa je pokazala hude vrzeli, ki niso samo tehnične, ampak tudi atletske. KONČNA LESTVICA SKUPINE A Švedska 3 2 1 0 4:2 5 Danska 3 111 2:2 3 Francija 3 0 2 1 2:3 2 Anglija 3 0 2 1 1:2 2 TAKO DO KONCA NOGOMETNEGA EP Danes, 18.6.: NIZOZEMSKA - NEMČIJA (B) ŠKOTSKA - SND (B) 20.15 (Rai 1) 20.15 20.15 (Tmc) Nedelja, 21.6.: POLFINALE ŠVEDSKA - B2 20.15 (Rai 1 in Tmc) Poned., 22.6.: POLFINALE DANSKA - BI 20.15 (Rai 2 in Tmc) Petek, 26.6.: FINALE 20.15 (Rai 1 in Tmc) Danes se odloča v B skupini GOETEBORG — Danes bosta znana tudi polfinalista iz skupine B. Tekma med Nizozemsko in Nemčijo naj bi bila po prvotnih napovedih le generalka pred finalom tega evropskega prvenstva. Zasukalo pa se je drugače. Obema bi za uvrstitev v nadaljnjo fazo sicer zadostoval neodločen izid, a tudi v primeru poraza ne bi bilo še nič izgubljeno, če... bi Škotska premagala SND. To pa so računi brez krčmarja, saj tekmi igrajo istočasno, gol pa lahko pade tudi v 90. minuti (spomnimo se, da je prav na tem EP Nemčija izenačila proti SND samo nekaj sekund pred koncem). Da se Nemci in Nizozemci izognejo tveganju, je torej najboljša rešitev zmaga. Nemčija pa se je znašla v precejšnjih težavah, saj je v dveh srečanjih izgubila tri igralce: Voller se je že vrnil domov z zlomljeno roko, Buc-hwald in Reuter pa se zdravita po udarcih v glavo. Še najbolj se bo poznala odsotnost branilca Buchwalda. Za polemike skrbi Doli, ki se ni spri- jaznil s tem, da mora sedeti na klopi in ne štedi z obtožbami na račun trenerja Vogtsa. Nekaj polemik je tudi v nizozemski vrsti, kjer vedri skupina »Milančanov« skupaj z vratarjem Van Breukelenom, Koemanom ter Janom VVoutersom, ki »svetujejo« trenerju Michelsu, kdo naj igra. Drugi pa dodajajo, da omenjena peterica obenem zapira pot mlajšim. V drugi tekmi se bosta srečali SND in Škotska. Slednja nima več nobene možnosti, SND pa lahko prekriža račune zgoraj omenjenima enajstericama: z zmago bi SND imela štiri točke in če se Nemci in Nizozemci salomonsko sporazumejo za delitev teočk, bi o polfinalistih odločal žreb. SKUPINA B LESTVICA Nemčija 2 110 3:1 3 Nizozemska 2 110 1:0 3 SND 2 0 2 0 1:1 2 Škotska 2 0 0 2 0:3 0 PIOBBICO (Pesaro) — Na 2. etapi kolesarske dirke po Italiji za amaterje se je v skupnem sprintu uveljavil Italijan Ivan Luna, ki je 130 km (Mondolfo - Piobbico) prevozil v 2.58’36" (poprečna hitrost 42,329 km/h). Na skupni lestvici vodi Ukrajinec Gočenkov v 6.27T8". Sledijo: 2. Pellegrini (It.), isti čas; 3. Seppellini (It.) po 3"; 4. Valoti (It.), isti čas; 5. Missaglia (It.) po 7". Beenhakkerodhaja MADRID — Nizozemski nogometni trener Beenhakker v prihodnji sezoni ne bo več vodil Real Madrida. Tako je povedal predsednik Reala Ramon Mendoza, ki je še pristavil, da so vsi prestopi ustavljeni, dokler se razmere v društvu ne umirijo. Potem ko je Real za samo eno točko izgubil državni naslov (osvojila ga je Barcelona), se je namreč na račun predsednika vsul plaz kritik. »Številni klubi bi bili z 2. mestom zadovoljni,« je menil Mendoza, »a za nas je to prava drama.« Zdovc k Limogesu PARIZ — Slovenski košarkar Jure Zdovc, ki je v pretekli sezoni nastopal pri bolonjskem Knorru, bo igral v Franciji. Zdovc je namreč včeraj podpisal enoletno pogodbo z Limogesom. Na teniškem turnirju v Palmanovi Gomizelj v »osmini« Gaj in teniški igralec Dorjan Gomizelj je na kakovostnem turnirju v Palmanovi za trofejo Aperol poskrbel za lep podvig. Naš predstavnik, ki sodi v kategorijo C-4, je namreč premagal kar s 6:3, 6:3 igralca kategorije C-l Alta (TC Garden Videm) in se uvrstil v osmino finala. Gomizelj bo danes spet na igrišču, seveda v osmini finala tega turnirja. Nogometni turnir »Memorial Barbato«: Primorje osvojilo šesto mesto Na nogometnem turnirju za »Memorial Barbato« za cicibane, ki je bil na igrišču Fulgor v Trstu in na katerem je nastopilo 12 ekip iz tržaške pokrajine, so naši dosegli končno 6. mesto v izločilni skupini A. IZIDI: Primorje - Fortitudo 7:0 (strelci: Jan Pahor 3, Gabrovec 2, Gernjava, Batič). Primorje - Triestina 4:5 (strelca: Batič 2, Jan Pahor 2). Primorje - Don Bosco 1:1 (strelec: Hrovatin). Primorje - Fulgor 1:5 (strelec: Jan Pahor). Primorje - Montebello 2:1 (strelca: Jan Pahor in Batič). Torej v izločilni skupini so naši dosegli dve zmagi, en remi in dva poraza, dosegli 15 in prejeli 12 zadetkov, ter dosegli 3. mesto. Nato so igrali finalno tekmo za končno 5. mesto in izgubili z 2:5, oba zadetka pa je dosegel Batič. Na tem turnirju so igrali: Batič, Černjava, Košuta, Hrovatin, Kante, Škabar, Guštin, Kapun, Gabrovec, J. in D. Pahor. (Maxi) Tudi vanoli (Udinese) izključen MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je v B ligi izključila kar za štiri kola Turchija (Ancona), eno kolo prepovedi igranja pa je med drugimi dobil tudi nogometaš Udineseja Vanoli. Na zamejskem balinarskem prvenstvu Kras presenetil Za največje presenečenje 3. povratnega kola velja nedvomno zamejski prvak Kras, ki je kar v gosteh zadal prvo-uvrščenemu Primorju prvi prvenstveni poraz. Že v zadnjem domačem nastopu proti Kraškemu domu so primorjaši tvegali remi, tokrat pa se Kraševci niso dali presenetiti, tako da se domov vračajo z nepričakovanim, a zasluženim izkupičkom kar šestih točk. Kar se Krasove ekipe tiče, se v glavnem ponavlja slika iz prejšnjih sezon, slab start in nezadržno nadaljevanje, ki ga je večkrat privedlo do samega vrha. V najvažnejšem nastopu (prvo srečanje v Zgoniku se je zaključilo s 4:4) so Zgoničani kljub okrnjeni postavi zaigrali brezhibno. Najboljši vtis je zapustila dvojica v postavi Skupek-Pelizon, ki se je z odlično predstavo kaj kmalu znebila (končni rezultat je bil 11:3) Palmisciana in Giraldija. Edini par točk je za rumenordeče priboril solidni Gulič na račun demotiviranega Emilija. Najuspešnejši Krasov predstavnik Dell Anno pa je po grobi napaki nasprotnika z 11:7 premagal Tenceja. Obe ekipi sta svoje najboljše balinarje vključili v discipline, ki zahtevajo čim manj članov, da bi v teh izborili čim boljši izkupiček. Taktična poteza se je na koncu izkazala uspešnejša za Kraševce, ki so po zaslugi nekaterih mojstrskih zadetkov Businellija dosegli dragoceno zmago tudi v trojkah. Istočasno je direktni tekmec za drugo mesto Sokol v Repnu nepričakovano z 2:6 izgubil proti presenetljivemu Kraškemu domu, ki bo danes gostoval v Zgoniku. IZIDI 3. POVRATNEGA KOLA. SKUPINA A: Primorje -Kras 2:6 (18:16, 7:11, 3:11, 5:11); Kraški dom - Sokol 6:2 (18:15, 11:8, 11:1, 1:11); prost Mak. LESTVICA: Primorje 34 točk, Sokol 26, Kras 25, Kraški dom 21, Mak 6. SKUPINA B: Gaja - Ricmanje 8:0. DANES: Mak - Primorje; Kras - Kraški dom; prost Sokol; Zarja - Nabrežina; Polet - Gaja; proste Ricmanje. JUTRI(zaostali tekmi 1. povratnega kola): Sokol - Primorje in Kras - Mak. (Z.S.) PLANINSKO SREČANJE V GOZD MARTULJKU V priredbi koordinacijskega odbora Planinskih društev jeseniške občine /e bilo v nedeljo v Gozd Martuljku dobro obiskano srečanje slovenskih Planincev, ki se ga je udeležila tudi številna skupina članov SPDT. Na Go-fenjsko so se tržaški planinci peljali z °sebnimi avtomobili in se po prihodu la prireditveni prostor pred hotelom špik takoj odpravili na planinsko turo do zgornjega slapa pod Špikom. Bila ie prijetna hoja in pravi užitek naravnih lepot na tem koncu slovenske zemlje. Po skoraj poldrugi uri so izletniki prišli do slapa in se nato vrnili v Gozd Martuljk, kjer se je že pričel Uradni del prireditve z govorom predhodnika predsedstva republike Slove-Pije Milana Kučana. Sledili so pozdravi predstavnikov posameznih društev iz zamejstva, nakar je sledil kulturni program z nastopom pevskih zborov, godbe z Jesenic in ansamblov Porodno zabavne glasbe. Srečanja so ^ polnoštevilno udeležili planinci iz Gorice, ki so se v Gozd Martuljk pribijali v avtobusu. VZPON NA BEGUNJŠČICO V nadaljevanju dolgoletne tradicije brirejg SPDT v nedeljo, 21. t.m., avtobusni izlet na Begunjščico, na sreča-nje s pobratenimi planinci društva “Integral« iz Ljubljane. Skupno se bdo izletniki podali iz Drage na Polj-sk° planino, od tam do Roblekovega doma in na vrh Begunjščice. S Poljške Manine do vrha je približno tri ure P°je. Po sestopu z vrha Begunjščice °° družabnost v Roblekovem domu. Avtobus z izletniki bo odpeljal v bdel j o, 21. t.m., ob 5.45 izpred sodne Palače na trgu Ulpiano, ob 6. uri pa d bo ustavil pred Prosvetnim domom “.rabor« na Opčinah, kjer bodo vstopi-1 ^letniki iz zgornje kraške okolice. Predvidoma ob 8.30 se bodo tržaški planinci sestali s pobratenimi planinci v Ljubljani in skupaj nadaljevali pot v Begunje in Drago, odkoder se bo pričel vzpon na Begunjščico. Prijave za izlet sprejema ZSŠDI v uradnih urah, tel. 635627. Na voljo je še nekaj prostorov v avtobusu, zato naj vsi tisti, ki se izleta nameravajo udeležiti, pohitijo. Ob vpisu je treba vplačati 15.000 lir. ENOTEDENSKI POHOD PO KARNIJSKIH ALPAH Smo v polnem poletju in mnogi so začeli načrtovati dopuste in izbirati kraje za oddih. Ljubitelje planin in sprehodov v gorski naravi vabi Slovensko planinsko društvo v Trstu na enotedenski pohod po Karnijskih planinah v zadnjem tednu avgusta. Udeleženci bodo imeli tako možnost bolje spoznati in ceniti naravne lepote Karnijskih gora, ki so nam tako blizu, a skoraj premalo poznane in obiskane. Za ta večdnevni izlet od 23. do 29. avgusta, ki spada v tradicijo podobnih pohodov v priredbi SPDT, je program pripravil znani gornik in prijatelj društva Sergio Dlnfanti in predvideva od pet do sedem ur dnevne hoje na krožni poti po Karnijskih vrhovih in poteh na italijanskem in avstrijskem ozemlju s počitkom v posameznih planinskih postojankah. Pohodniki se bodo z osebnimi avtomobili pripeljali v Ravascletto, kjer se bo pričel pohod in že prvi dan prišli mimo Greste Crostis do koče Marinel-li. Naslednji dan, v ponedeljek, 24. avgusta, se bodo povzpeli na najvišji karnijski vrh, Coglians, s počitkom v avstrijski koči Pichl. Tretji dan je predviden vzpon na Rauchkofel in sestop do prelaza Monte Croce Carnico, odkoder bo v sredo, 26. avgusta, pot popeljala planince mimo Pal Piccolo, kjer je muzej iz prve svetovne vojne, do vrha Timaua in dalje do planine Pramosio. Naslednji dan bodo izletniki po šesturni hoji prenočili na prelazu Cason di Lanza, pot pa jih bo v petek, 28. avgusta, mimo planine Pramosio pripeljala v kraj Timau. Zadnji dan pa čaka izletnike še prihod v Ravascletto, kjer bo družabnost v penzionu Sergia DLnfantija. Izlet je primeren za vse planince, ki so vajeni hoje v gorah. Podrobnejši program enotedenskega pohoda bomo še objattli. SPDT vabi člane in prijatelje, da se vpišejo in se pohoda udeležijo. Prijave sprejema Z SŠDI v uradnih urah, tel. 635627 in odbor društva ob ponedeljkih med 20. in 22. uro na sedežu društva, tel. 368094. Ob vpisu je treba vplačati predujem 100 tisoč lir. Podrobna pojasnila dajeta Angel Krmec, tel. 44016 in Franc Armani, tel. 51360, ki bosta v sodelovanju pohod tudi vodila. (L.A.) REKREACIJSKA SKUPINA SPDG Rekreacijska skupina, ki deluje v okviru SPDG že 22 let in jo ves čas vodi prof. Aldo Rupel, se rekreira dvakrat tedensko skozi vse šolsko leto. Ob zaključku tega pa imajo navado organizirati eden ali dva izleta v hribe. Prvi izlet je ponavadi malo manj zahteven, tako da je res dostopen vsem, ki so se skozi vse leto udeleževali telovadbe. Tako so letos načrtovali izlet na Sinji Vrh nad Ajdovščino ter na Storžič. Prvi je bil v nedeljo, 7. t.m., drugi pa naj bi bil 20. in 21. t.m. Tako so se planinci-rekreativci zbrali v nedeljo ob 8. uri na Travniku. Vseh skupaj je bilo 18. Pod vodstvom Alda Rupla so z lastnimi avtomobili prečkali mejo in se odpeljali do Ajdovščine. Na Titovem trgu so parkirali avtomobile in se pogumno odpravili navkreber mimo Grive in Stare Babe. Pot se je kar hitro vzpenjala, tako da so po triurni hoji prispeli do Sinjega Vrha. Med potjo jih je na ža- lost zajela tudi nevihta, saj je bilo vreme ves čas spremenljivo. Naposled se je le razjasnilo in pokazalo se je tudi sonce; tako da so iz vrha hriba imeli lep razgled na vse strani. Pod vrhom je stavba, kjer gojijo kmečki turizem. Tu so se planinci okrepčali z dobro domčo jedjo, nato pa so se odpravili po tranzverzali do naravnega okna, to je zanimivosti, ki je na tej poti ne smeš izpustiti. V bližini te naravne lepote pa že krene pot navzdol proti izviru Kuhfa. Ves ta čas so opazovali jadralna letala in zmajarje, kako krožijo in se spuščajo v dolino, saj je to območje zelo vetrovno in primerno za ta šport. Ob reki so se spustili po cesti do avtomobilov, vsi zadovoljni za izlet in mnogi v pričakovanju na drugega -zahtevnejšega - še skupna pot do Travnika v Gorici, nato pa so se vsi razšli vsak proti svojemu domu. IZLET NA GOLICO Pestro delovanje planinskega oseka SK Devin in ŠZ Sloga je tudi tokrat privabilo veliko planincev na Golico nad Jesenicami, visoko 1835 m. Vzpon, ki je bil v nedeljo, 7. t.m.a, sta društvi organizirali prav v tem času, ko navadno cvetijo dišeče narcize in je ob vzponu pogled na-le te resnično enkraten. Žal pa je presenečenje tokrat obarvalo malo razočaranje, kajti zaradi visokih temperatur v začetku maja je na planoti tu pa tam samevalo le še nekaj narciz. Vsekakor pa se je dan prijetno nadaljeval v veseli družbi z nadaljnjim ogledom slapov v Peklu blizu Borovnice. Naslednji izlet, ki ga nameravata društvi izpeljati, je vzpon na Vogel, visok 1972 m, ki bo v nedeljo, 21. t.m. Izhod bo iz Tolminske ravne in preko Razor planine vse do vrha Vogla. Če bo vreme naklonjeno, bodo imeli udeleženci vzpona čudovit razgled na Triglav, dolino Bohinja in na jezero. Nogometna šola Od 4. do 9. julija bo v Športno rekreacijskem centru na Rogli tečaj, oz. poletna nogometna šola, ki jo vodi svoj čas odličen slovenski nogometaš Brane Oblak. Kot lahko razberemo iz razpisa, je šola namenjena izključno učenju nogometnih veščin (taktiki in tehniki) ter bo povezana s predavanji in analizami nogometa in treningov. Treningi se bodo odvijali trikrat dnevno in se jih lahko udeležijo nogometaši v starosti od 9 do 16 let. Na tečaj se lahko prijavijo igralci iz vse Slovenije, posebno pa so vabljeni nogometaši iz zamejstva. Čas prijave je izjemno kratek (rok zapade že 20. t.m.), žal pa smo razpis prejeli z dokajšnjo zamudo. Ob vsem tem velja omeniti, da se je lani Oblakove nogometne šole udeležila večja skupina mladih igralcev doberdob-ske Mladosti in pridobljeno znanje so letos uspešno prikazali v prvenstvu začetnikov. Zaradi odličnih stikov s to šolo si je doberdobska Mladost prevzela nalogo, da za prijave možnih zamejskih igralcev sprejema to društvo in sicer po telefonu 0481-78158 (Frandolič Dario). NA NOGOMETNEM IGRIŠČU FC PRIMORJA je v teku poletni trening za otroke letnikov 1981, 1982, 1983, 1984, 1985 in 1986 od ponedeljka do petka od 9.30 do 11.30. ŠD ZARJA Mladinski nogometni odsek prireja v Bazovici od 22. do 27. junija brezplačen poletni aktivni oddih za dečke rojene leta 1981, 82, 83 in 84. Urnik od 9. do 17. ure. Potrditi udeležbo na tel. št. 226315 od 12.30 do 14.00. JAMARSKI ODSEK SPDT prireja tečaj jamarske tehnike za člane in nečlane. Za podrobnejše informacije telefonirati na št. 228253 (Mitja) med 18. in 19. uro ob delavnikih. Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 -85845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441. Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote. primorski A dnevnik četrtek, 18. junija 1992 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462 Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Po RAB dokumentarec o vojni v Jugoslaviji sklad mitje čuke jelka cvelbar Kako vzljubiti novorojenčka Tretja mreža državne radiotelevizije bo drevi opolnoči predvajala v okviru posebne oddaje dokumentarec o vojni v Jugoslaviji, ki ga je izdelala tržaška Vi-deoest. Filmu je naslov 1991-1992 VVartape - s telekamero skozi vojno in je nekakšen colla-ge dokumentarnih filmskih posnetkov o položaju v bivši Jugoslaviji od padca komunizma do izbruha vojne in njenih grozot. Na ekranu bomo lahko spremljali, kar sta v teku več kot enega leta doživela filmska sne- malca Videoest Miran Hrovatin in Niki Filipovič, ko sta krožila vsepovsod po Jugoslaviji in snemala reportaže za televizijske dnevnike. V teh filmskih zapisih ni zabeleženo le to, kar sta videla v tem tragičnem razdobju jugoslovanske zgodovine, temveč tudi vse tisto, kar sta doživela v tem času, ko se je položaj iz dneva v dan slabšal. Gre za izjemno dramatično pričevanje, ob katerem se bo morala vsa italijanska javnost krepko zamisliti. Materinska ljubezen ni avtomatizem, smo zadnjič napisali. Otroka se mora mati navaditi in ga vzljubiti. Prav gotovo je tako tudi z očetom, še posebej zato, ker je le posredno protagonist pri porodu. Prav zaradi tega se tudi z očeti dogaja, da morajo svojega otroka spoznati, še preden ga vzljubijo. Seveda mora imeti oče priložnost za spoznavanje svojega otroka. Sam mora doživeti nekatere izkušnje, da bo našel pot do svojega sina ali hčere. Sam mora odkriti, kako ga lahko pomiri, da ne bo ob najmanjšem jokcu klical žene. Pri tem ima seveda veliko zaslugo mati, ki bo dovolila svojemu življenjskemu drugu, da se približa otroku. Tendenca je namreč, da si matere prisvojijo svojega otroka in ljubosumno zavestno ali podzavestno odklanjajo očetom »samostojni nastop« z novorojenčkom, zaradi pretiranega samoljubja. Primerno je, da si starša porazdelita skrb za otroka. Prav ponosni so očetje, ki lahko uspešno pomagajo: denimo pri uspavanju dojenčka, ki se nikomur drugemu ne pusti uspavati. Take posebne »časti« vzpostavljajo vez med otroki in očeti, da niso tako eni kot drugi vezani in odvisni le od vselej pričujoče mame. Če oče spozna še od prvih dni svojega novorojenca, bo tudi sam bil sposoben spoznavati signale, ki jih novorojeno bitje daje. Za to ne bo več potreboval prevajalca - svoje žene. Pa tudi dojenček sam se bo naučil, da prihajata k njemu tako oče kot mati, ko jih potrebuje. Hkrati pa si bosta starša veliko bolj uravnovešeno delila svoje vloge. Na tak način, ko bo oče od vsega začetka soudeležen pri vzgoji in skrbi za otroke, ne bo on sam moral vedno reči ne in edini igrati vlogo policaja. Z ženo bosta delila tako avtoriteto kot toleranco do svojih otrok samo, če bosta na to skupaj z otroki od vsega začetka navajena. Otrok in družina Izšla je junijska številka revije Otrok in družina. Kot običajno, prinaša na petdesetih straneh kopico koristnih in dovolj poglobljenih člankov o vzgoji in zdravju otrok. Med druge aktualne teme uredništvo uvršča članke Počitnice v tujini, Zakaj deklice manj zaupajo v svoje sposobnosti kot dečki?, Zgrni časopis, ugasni radio in TV ter Okolja ne varujemo z lepimi besedami. O počitnicah v tujini priobčujejo prevod iz francoske revije, ki pojasnjuje različne načine učenja tujega jezika v tuji državi. Psihologinja Zlatka Cugmas razlaga v svojem zapisu, da deklice manj zaupajo v svoje sposobnosti kot dečki, predvsem zaradi vpliva okolja. Zlasti starši vplivajo na to, da otrok osvoji spolne stereotipe določene družbe. Ina Petrič v članku Zgrni časopis, ugasni radio in televizijo navezuje našo razvado, da mislimo, da se grde stvari dogajajo le drugje in ne pri nas (recimo uživanje mamil) na nesposobnost imeti odprta ušesa za resničen in iskren pogovor z našimi otroki. Zanimivi so seveda članki o problematiki vrtcev. Med onimi, ki se ukvarjajo s šolo, pa bi se pomudili pri tistem z naslovom Kako otrok doživlja šolski neuspeh, ki je najbolj tematsko vezan na junij. O tem piše psihologinja Irena Dogša. V članku podrobno analizira vzroke za otrokov učni neuspeh in skuša dati predvsem staršem konkretne praktične nasvete, kako naj pomagajo. Med njimi je najpomembnejši: Pokažite, da ga imate radi, kljub šolskim spodrsljajem. V rubriki Zdravje je med drugim zapis o odgovornem starševstvu izpod peresa dr. Lidije Andolšek, v rubriki Družina pa prevod iz francoščine o Pravici do očetovstva. Gre predvsem za doživljanje očetovstva po ločitvi, ko nekateri očetje vidijo svoje otroke le občasno, drugi pa sploh ne, čeprav je nadvse pomembno, da otrok ve, da ga imata oba starša še vedno rada, kljub temu, da je ljubezen med njima ugasnila. Zanimiva je oblika članka o družinskih vezeh, ki najprej postavlja v ospredje konkreten dogodek z rahlo družinsko dilemo, temu pa sledi mnenje strokovnjaka. V tem primeru dr. Martine Tomori. Čisto na koncu ne smemo pozabiti, da je v rubriki Preberite, poslušajte izčrpno opisano delo mlajše dramske skupine KD Tabor z Opčin, ki je že večkrat nastopila na obeh straneh meje z igrico Mihe Mateta Zmajčkov rojstni dan. S fotografije se nam prisrčno smejijo otroci, ki bodo igrico v režiji prof. Olge Lupine ponovili v nedeljo, 28. junija, ob 20.30 v Štanjelu na Grajskih večerih. Start poletnega kina Z jutrijšnjim dnem se v areni kina Ariston pričenja letošnji poletni filmski prikaz »Cinemaestate '92«. Med junijem in septembrom bodo v tem okviru predvajali več kot 50 novejših in znamenitih filmov, ki bodo porazdeljeni med razne cikluse in filmske revije. Od 19. do 30 junija bomo lahko prisostvovali predvajanju znanih ameriških filmov v okviru cikla »Made in USA«. Med drugimi naj omenimo film Scelta d'amore Joela Schumacherja z Julio Roberts in Campbellom Scottom v glavnih vlogah, ki govori o trdovratnem boju z levkemijo, ali pa znameniti The Doors Olivera Stoneja o mitičnem rock zvezdniku Jimu Morrisonu. Prvi bo na sporedu v nedeljo, 21. junija, drugi pa naslednjo nedeljo, 28. junija. Vmes naj za mesec junij omenimo še filme Shadows and Fog (Sence in megla) Woodyja Allena (19. junija), The Doctor Rande Haines (23. junija), Frankie & Johnny Garyja Marshalla (24. junija), Jungle Fe-ver Spikeja Leeja (25. junija), Regarding Henry Mikeja Nicholsa (26. junija) in Father of the Bride (Nevestin oče) Charlesa Shyerja (30. junija). Od 1. do 25. julija ter od 1. do 8. septembra bodo na vrsti filmi, ki so bili nagrajeni z oscarji ali pa so zanje konkurirali. Predvideni so še cikli erotičnih, komičnih, znanstvenofantastičnih in Disneyevih filmov ter filmov Istvana Szaboja. USI.BI današnji televizijski in radijski sporedi m rai 1_____________________ 7.50 Aktualno: Unomattina, vmes (8.00, 9.00, 10.00) dnevnik 1 10.05 TV film: I ragazzi del Dunera (Dram., Avstral. 1985, r. Sam Lewin) 11.40 Risanke: Hallo Kitty 11.55 Nan.: Eproibito ballare 12.30 Dnevnik 12.35 Nanizanka: La signora in giallo (i. A. Lansbury) 13.30 Dnevnik in Tri minute 14.00 Film: Rio Lobo (vestern, ZDA 1970, i. J. Wayne) 16.00 Mladinski variete: Big! 17.35 Odprti prostor 18.00 Dnevnik 1 18.10 Variete: Aspettando Unofortuna 18.20 Nanizanka: Blue jeans 18.50 Dok. odd.: Atlante DOC 19.40 Aktualno: II našo di Cleopatra 19.50 Vreme in dnevnik 20.10 EP v nogometu: Ho-landska-Nemčija 22.05 Glasba: Montecarlo, che festa! (vodi Jocelyn) 22.45 Nočni dnevnik 23.05 Aktualno: Sredozemlje 0.05 Dnevnik in vreme 0.35 Rubrika opolnoči 1.00 Film: Sette probabilita (kom., ZDA 1925) RAI 2_______________ 7.00 Nanizanke in risanke 9.20 Nanizanka: II dottor Do-ogie Howser 9.45 Film: Mio figlio (dram., Fr. 1959, i. Jean Gabin) 11.15 Segreti per voi 11.30 Kratke vesti 11.35 Nan.: Lassie, 12.10 L'ar-ca del dottor Bayer 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.20 Gospodarstvo in rubrika Nonsolonero, vreme 13.45 Nad.: Stagioni, 14.35 Santa Barbara 15.20 Aktualno: Ristorante Italia (vodi A. Clerici) 15.35 Film: I figli di Zanna Bianca (pust., It. 1974) 17.00 Aktualno: Bellitalia 17.25 Kratke vesti 17.30 Nan.: Un giustiziere a New York, šport 18.35 Nan.: II commissario Koster, vreme 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Nad.: Atto d amore (i. Claudia Abreu, 1. del) 22.25 Nan.: Una famiglia come tante 23.15 Aktualno: Pegaz 24.00 Vesti, vreme, horoskop 0.05 Dok.: E. Garin 0.10 Film: II ritorno dei moril viventi (srh., ZDA) | jK RAI 3 | 11.00 Šport: takevvondo 12.00 Kratke vesti 12.05 Film: Camping (kom., It. 1958, r. Franco Zeffirelli) 14.00 Deželne vesti 14.10 Popoldanski dnevnik 14.20 Koncert: A. Benedetti Michelangeli izvaja Chopinove skladbe 15.05 Šport: SP v motokrosu, 15.35 kolesarstvo, 16.15 atletika - Donna sprint 17.00 Popoldan na 3. mreži 17.45 Pregled tujega tiska 18.00 Dokumentarec: Krili 18.45 Derby in vreme 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Risanke: BlobCartoon 19.55 Varieteja: Blob cinico TV, 20.05 Blob 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato 20.30 Film: Lotta per la vita (dram., ZDA 1991, r. Glenn Jordan, i. Richard Chamberlain) 22.05 EP v nogometu: Škot-ska-SND, vmes (22.55) dnevnik 24.00 Posebnosti TG3 0.30 Dnevnik in vreme 0.55 Filmske novosti ^ 1.05 Variete: Fuori orario ” fr TV Slovenija t [ 9.50 Video strani 10.00 Spored za otroke: Pe-denjžep, 10.40 Stare japonske pravljice 10.50 Šolska TV: Boj za obstanek - Modra kožnoklju-na rega divjih voda, 11.20 Angleščina, 11.40 Kemija 12.00 Poročila 12.05 TV dnevnik BIH 14.45 Napovednik 14.50 Športna sreda (pon.) 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.10 Spored za otroke in mlade: Ebu drame za otroke - Remijeva jutra, 17.35 Živ Žav 18.30 Svetovalno _ izobraževalna oddaja: Že veste 19.05 Risanka in Napovednik 19.30 Dnevnik, vreme in šport 20.00 Žarišče 20.30 Gore in ljudje 21.35 Tednik 22.25 Dnevnik, vreme, šport 22.50 Poslovna borza 23.00 Napovednik 23.05 Sova, vmes nan. Dragi John ter nadaljevanka Diana (VB 1983, r. David Tucker, 9.del) 0.30 Video strani TV Koper____________ 13.00 Nad.: Rayanovi 13.20 Nanizanka: Agencija Rockford 14.10 Film: Gusarjevo maščevanje (pust., It. 1951) 16.00 TV Novice 16.05 Otroški program 16.20 Aktualno: Kramljanja (vodi Tatjana Jurato-vec), 17.00 Sever Vzhod 18.00 Informativni oddaji: Slovenska kronika, 18.10 Studio 2 19.00 Dnevnik - Vsedanes 19.25 Nad.: Rayanovi, nan. 20.35 Aktualno: Meridiani 21.15 Glasbena oddaja v živo: Juke box, vmes (22.00) TV dnevnik Vsedanes 23.20 Nanizanka: Na kalifornijskih cestah [ TV Slovenija 2 16.35 Sova, vmes nan. Nenadni uspehi in nad. Diana 18.00 Regionalni programi -Slovenska kronika 18.55 Nad.: Modro poletje 19.30 TV dnevnik BIH 20.05 EP v nogometu: Nizo-zemska-Nemčija, Škot-ska-SND 24.00 Video strani CANALE 5______________ 7.00 Aktualno: Na prvi strani 8.30 Nanizanki: Arnold - II prediletto della maestra, 9.00 1 cingue del guinto piano 9.35 Variete: Maurizio Co-stanzo Show (pon.) 12.05 Kviz: II pranzo e servito 13.00 Dnevnik TG 5 13.20 Variete: Non e la RAI (vodi E. Bonaccorti) 14.30 Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa), 15.00 Agenzia matrimoniale, 15.30 Ti amo parliamone (obe vodi Marta Flavi) 16.00 Otroški variete: Bim bum bam in risanke 18.00 Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna 20.00 Dnevnik TG 5 20.25 Variete: Striscia la noti-zia 20.40 Film: Marcellino pane e vino (dram., Šp. 1955, r. Ladislao Vajda, i. Pablito Calvo) 22.40 Nad.: Senza fine 23.20 Variete: Maurizio Co-stanzo Shovv, vmes (24.00) Dnevnik TG 5 1.45 Nočni spored RETE 4_________________ 8.30 TG 4 vesti 9.00 Nadaljevanke: Una donna in vendita, 10.00 General Hospital, 10.30 Marcellina 11.00 Otroški variete 13.00 Nadaljevanka: Sentieri 13.30 TG 4 vesti 13.50 Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti) 13.55 Nad.: Sentieri, 14.20 Maria, 15.20 Vendetta di una donna, 15.55 Io non čredo agli uomini, 16.25 Tu sei il mio destino, 17.00 Cris-tal 17.30 TG 4 vesti 17.50 Variete: Ceravamo tan-to amati 18.20 Kviz: Gioco detle coppie 19.00 TG4 vesti 19.25 Rubrika o lepoti 19.30 Nad.: Dottor Chamberlain, 20.00 Gloria, sola con-tro il mondo 21.30 Film: Valmont (dram., Fr. 1989, r. Miloš Forman, i. Annette Bening, Colin Firth), vmes (23.30) nočne vesti 0.15 Nan.: Agenzia Luna Blu -La časa degli spettri 1.25 Nočni spored ITALIA 1______________ 6.30 Pregled tiska 6.40 Otroška varjete: Ciao Ciao in risanke 9.05 Nanizanke: II mio amico Ricky, 9.45 La časa nella prateria - Il migliore amico di Laura, 10.45 Hazzard - La grande ra-pina 11.45 Variete: Mezzogiorno italiano (vodi G. Funari) 14.05 Odprti studio 14.25 Nanizanke: Supercar -Goliat, 15.25 Simon & Simon - La medium, 16.25 Giustizieri della citta - I giustizieri, 17.30 T.J. Ho-oker - Una sbornia mor-tale, 18.30 Riptide - Un inguaribile romantico 19.30 Odprti studio 19.40 Studio šport in vreme 19.50 Kviz: Il gioco dei nove 20.30 Film: Superman (fant., ZDA 1978, r. Richard Donner, i. Christopher Reeve, Marlon Brando) 23.15 Glasba: TopVenti - Que-en Live at Wembley 0.30 Vreme, Odprti studio, pregled tiska 0.50 Studio šport 1.05 Nočni spored ODEON________________ 13.00 Risanke 15.30 Nad.: Viviana (i. Lucia Mendez) 16.15 Film: Canzoni per le strade (glas., It. 1949, r. Mario Landi, i. Luciano Tajoli, Carlo Ninchi) 18.00 Nad.: Veronica 19.30 Risanke 20.00 Nanizanka: Casalingo superpiu 20.30 Film: Dust (dram., 1987, r. Marion Hansel, i. Jane Birkin, Trevor Howard) 22.00 Candid camera: OIrait 22.15 Film: Scarface - Lo sfre-giato (krim., ZDA 1932, r. Howard Hawks, i. Paul Muni) TMC___________________ 8.30 Nanizanki: Batman, 9.00 Il ritorno del Santo 10.00 Rubrika: Ženska TV 11.45 Variete: Kosilo z Wilmo 12.30 Nanizanka: Get Smart -Ouaggiu gualcuno mi odia 13.00 Dnevnik in šport 14.00 Variete: Arniči mostri 15.05 Risanke: Snack 15.30 Rubrika: Ženska TV 17.45 Šport: Columbus Games - skoki v vodo 19.15 Sportissimo '92 19.45 Vesti: TMC News 20.00 EP v nogometu:_Holand-ska-Nemčija, Škotska-SND 0.10 Vesti: TMC News 0.30 Variete: Out-Officina -Con uso spettacolojvodi-ta Umberto Smaila in Giobbe Covatta) 0.40 Film: La notte del lupo mannaro (dram., ZDA 1972, r. Daniel Petrie, i. David Janssen) 2.10 Aktualno: CNN News TELEFRIULI____________ 14.00 Nan.: Avventura 15.00 Nan.: Adorabili creature 16.00 Kratke vesti 16.05 Risanke 17.30 Nad.: VVhite Florence 18.00 Kratke vesti 18.05 Nad.: Davinia 19.00 Večerne vesti 19.30 Rubrika: Na prostem 20.00 Rubrika: Belo & Črno 21.30 Nad.: Ti ho adottato per simpatia (r. Paolo Fonda-to, 1. del) 22.45 Nočne vesti 23.30 Rubrika: Motor News TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Dopisnice z najbližnjega vzhoda; 8.40 Znani ansambli; 9.00 Evergreeni; 9.30 Beležka; 9.35 Dvajset minut z...; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Roman: Mesto v zalivu; 11.40 Melodije; 12.00 Moji prijatelji za boljši svet; 12.20 Lahka glasba; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestri; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa: 15.00 Evergreeni; 15.30 Delitve (F. Frančič); 15.40 Orkestri; 16.00 Mi in glasba: ženski zbor Rotovž; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Četrtkova srečanja; 17.50 Mladi val; 19.20 Zaključek sporedov. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Radio plus; 9.35 Turistični napotki; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila; 17.05 Studio ob 17.00; 18.30 Varnostna kultura; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30,14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Modri val - Na rešetu: 11.00 Hladno-Toplo-Vroče; 12.00 Souvenir d'Italy; 12.30 Opoldnevnik RK; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Dance mušic; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Aktualna tema; 16.40 Pesem tedna; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Kulturni koledarček; 7.00 Simfonija zvezd, horoskop; 8.00 Pozdravljeni; 8.15 Raba in zloraba italijanskega jezika; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.00 Glasba je...; 9.35 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine: ideje, recepti in nasveti; 11.00 Sanje o počitnicah; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi: 14.33 Alphabet Street; 16.00 Popoldne ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.50 Rock-slovar; 17.40 Kantavtorji; 18.00 Spomin iz Italije; 18.45 Jazz glasba; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 17.30 The story of...; 21.00 Radio ga ga.