^yiC4UOQ«»t Ameriška Domovi ima /irii^ e w g/% m— Mo mm e AMERICAN IM SPIRIT K>R€10N IN UNGUAG€ ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, FEBRUARY 18, 1965 SLOV€NIAN MORNING N€WSPAP€fi ŠTEV. LXIII — VOL. LX1II Južna indija zmagala, angleščina bo ostala! Vlada š a s t r i j a je sprejela zahtevo nehindijskih držav Južne Indije, da ostane angleščina uradni jezik. NEW DELHI, Ind. — Izgredi, demonstracije, nemiri in napadi, do katerih je prišlo v zadnjih dveh tednih ponovno v predelih Indije, kjer ne govore hindijskega jezika, so zahtevali preko 60 mrtvih in večje število ranjenih, pa tudi več milijonov dolarjev materialne škode. Zvezna vlada je prišla do prepričanja, da mora popustiti od ustavnega določila o hindijščkri kot edinemu uradnemu jeziku. Predsednik vlade Šastri je izjavil, da bo njegova vlada poskrbela za zakonita jamstva, da do angleščina še dalje uradni Jezik. Hindijščino govori nekaj nad 40 odstotkov prebivalstva deže--e> v glavnem na severu. Vsa o-stala Indija govori vrsto drugih Jezikov, kot so tamilščina v dr-^avi Madras, telegu v državi Andra Pradež, bengalščina v Pongaliji. Pripadniki teh jezikovnih skupin so se odločno u-Prli uvedbi hindijščine kot edi-koga uradnega jezika v vsej In-diji v prepričanju, da bodo zapostavljeni pri službah zvezne vlade za Hindijci, ker pač ne dodo obvladali dobro novega u-ladnega jezika. Angleščina je Praktično skupni jezik vseh iz;o-draženih Indijcev ter javne u-Prave vse od časa, ko je Indija Postala angleška. Šastri bo imel še hudo borbo v zveznem parlamentu, ki se je Skoraj sestal, predno bo dosegel ponovno uzakonitev angleščine v°t uradnega jezika dežele, kot Jo obljubil nehindijskim jezi--°vnim skupinam južne Indije. Novi grobovi John Muniza V torek je umrl v Polyclinic bolnišnici 71 let stari John Muniza s 6603 Edna Avenue, doma v Dalmaciji, od koder je prišel v Ameriko leta 1912 in kjer je zapustil brata Paška in druge sorodnike. Zapustil je ženo Mary, roj. Jakša v Semiču v Beli Krajini, brata Johna in Maria (Anaheim'', Calif.) ter 6 vnukov in vnukinj. Pokojni je bil član SNPJ št. 126. Pogreb bo v soboto ob 8.20 iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na Kalvarijo. Paul Marcus (Markusic) Danes zjutraj je umrl v Lake County Memorial West Hospital 85 let stari Paul Marcus (Markusic) z 835 E. 232 St. Pogreb ima v oskrbi Želetov pogrebni zavod na E. 152 St. Valentin je imel le-tQ:s na Kubi dosti posla HAVANA, Kuba. — Castrov ^zim je z nejevoljo gledal, ka- 0 hitro se množijo divji zako- 11P di niso ne sklenjeni v cerkvi registrirani v javni upravi. v adirt divjih zakonov je menda 29 tretjina. To ni samo v kvar sPlošni morali, rodi tudi nevar- ^0sh kam z otroki iz takih za- 0nov. Zato je prišel na origi- ^S-no idejo: izbral si je god sv. a.entina in začel pravočasno esirno akcijo za civilne poroke. ^Keija je menda imela velik u- "Peli. Samo v Havani so v enem Uriadu registirali okoli rok. 400 po- ^ Pazovalci trdijo, da so bile ^eveste in “neveste” zelo dobro .aZPoložene, da pa je bilo med tudi dosti kislih obrazov. ha6 a*eid Poročni pari so prišli r Registracijo kar s svojim na-ascajem. p0 civilni poroki so ateri šli tudi v cerkve, ven-r Pa tam ni bilo gneče. Vpo-kat'£dl J"e treba, da se je marsi- dal letošnji “poročni par” c pred leti na skrivnem. Rdveno poročiti. ^ ne taji, da je pritiskal m poroke v vseh tistih slučajih, rnmi S0, se v divjih zakonih že dlli otroci. Vremenski prerok pravi: ..—■ j hladnejše, možnost if, e^avanja snega. Naj višja tem-^tratura 35. Nasa javnost na splošno odobrava predsednikovo politiko v Vietnamu PRINCETON, N.J. — Gallupov zavod je dognal, da celih 67% odobrava Johnsonovo politiko v Vietnamu; proti jih je samo 18%, 15% pa jih nima svojega mnenja. Jih je pa 64%, ki pravijo, da naj Johnson kar nadaljuje po tej poti. Nekateri so postali previdni. Med 64% jih je samo 31% takih, ki mislijo, da Johnson pri tem lahko tvega tudi atomsko vojno, dočim jih ravno toliko odstotkov pravi, da do atomske vojne ne sme priti. Ostali odstotki nimajo svojega mnenja. -------------o----- Ameriško strategično letalstvo zapusti Anglijo LONDON, Vel. Brit. — Ameriško strategično letalstvo je imelo v Veliki Britaniji 14 let svoja najvažnejša oporišča v Evropi, s 1. aprilom letošnjega leta bo ta oporišča zapustilo in jih prepustilo Angležem. Le eno od letališč bodo ameriške letalske sile še uporabljale kot vmesno postajo na poletih v Evropo in od tam. Sudanska kriza se zmeraj bolj zapleta Nacionalisti in 1'evičarji se bore za premoč v vladi in deželi. KHARTOUM,' Sud. — Kriza v sudanski vladi postaja zmeraj bolj očitna in globlja. V vladi sedi sicer 15 ministrov, toda borita se med seboj le dve skupini: desnica, ki jo vodita obe glavni muslimanski stranki, in levica, ki obstoja iz komunistov in Naserjevih pristašev. Komunisti in naserjevci imajo v vladi samo dva ministra, toda več Pavel VL pozdravlja pravoslavce škofe kol “brale v IrisfusK” VATIKAN. — Sv. oče Pavel VI. je sprejel v avdijenco, ki je trajala skoraj celo uro, pravoslavna škofa Meltona in Hriso-stoma, ki sta prišla, da mu povesta, kako je potekala lanskega novembra konferenca pravoslavnih škofov na otoku Rhodo-su. Na konferenci so govorili tudi o stikih s katoliško Cerkvijo. So sklenili, da naj se s Sv. Stolico zaenkrat razgovarjajo le posamezni pravoslavni škofje, kar bi samo pospeševalo “bratske odnose” s katoliško Cerkvijo in "KI BOMO VSTRAJAU V OBRAMBI SVOBODE!" Predsednik ZDA L. B. Johnson je izjavil včeraj skupini vodilnih gospodarstvenikov dežele na konferenci v Washingtonu, da bodo Združene države vztrajale v obrambi svobode Južnega Vietnama, čeprav ne iščejo razširjenja vojne. WASHINGTON, D. C. — Včeraj se je predsednik Johnson razgovarjal z bivšim predsednikom gen. Eisen-howerjem o položaju v južnem Vietnamu na kratkem obisku Beli hiši, pa nato poudaril v govoru pred odborom Narodne industrijske konference, da bodo Združene države branile tudi v bodoče svobodo Južnega Vietnama. Izjavil je. da Združene države ne iščejo v Južnem Vietnamu nobenih svojih koristi, nobenega ozemlja, ampak so pri-v . . ,vv skočile le na pomoč “hrabremu ljudstvu pri obrambi njego- javno nočejo pripadati nobeni ma. Papež je odobril stališče ve svobocje) ki je napadena pod nadzorom in vodstvom od stranki, so pa v resnici levičar- konference na Rhodosu in po- Iz Clevelanda in okolice Smučarji na drsanje!— Ker ni zadosti snega za smučanje, organizira Slovenski smučarski klub drsanje na ledu v Town Country v petek zvečer. Odhod ob sedmih izpred šole sv. Vida. Vsi interesirani — na svidenje! ali manj odkrito jih podpira ve-j pripravljalo pot do skupinskih čina nevtralnih ministrov, ki! razgovorov med obema Cerkva- ski sopotniki. To dobro vesta obe muslimanski stranki in zato zahtevata, naj nevtralci izginejo iz vlade in na 'njihovo mesto pridejo politiki. Levičarji se seveda temu upirajo. Spor med obema skupinama je hujši od dne do dne. Zato mislijo, da mora biti te krize kmalu konec, naj bo tak ali tak. Ministrski predsednik El-Khalifa je ne more obvladati, je že ponudil svoj odstop, ki ga pa uradno nihče noče vzeti na znanje. Kriza je tudi zavrla pogajanja z južnimi črnimi uporniki, ki bi se morala ta teden nadaljevati v Juhi v južnem Sudanu. Ako jih ne bo, utegnejo uporniki začeti zopet s svojimi napadi, kar bo močno škodovalo transportom orožja in municije, ki jih kongoški uporniki dobivajo od Naserja in Ben Belle preko Jube. Tako ima sudanska kriza tudi precejšen mednaroden pomen. Razume se pa, da v Khartumu tičijo za krizo tudi mednarodni interesi, vplivi in intrige. Posebna oddaja za krave AUCKLAND, N. Zel. — Predel Nove Zelandije, kjer se u-kvarjajo v glavnem z mlekarstvom, je dobil sedaj posebno Rotterdam na Holandskem1 enourno redno oddajo od 5. do ima okoli 700,000 prebivalcev, j 6. ure zjutraj za — krave. zunaj QtrrHpnp ^VIpuip zaravn storjene sklepe. Eisenhower je prišel v Wash- Na drugi strani so vatikanski! krogi obupali, da bi češki komunisti pustili praškega nadškofa t bolnišnic0j Berana, da bi prišel 22. februarja v Vatikan, da bi dobil vse znake kardinalske časti. Češki komunisti bi mu menda dovolili, da gre v Rim, toda nočejo mu dati dovoljenja, da se vrne na Češko. V tem pogledu posnemajo torej svoje tovariše iz Budimpešte. Obenem je to tudi dokaz, da ni dosti upanja, da bi se Vatikan in Praga mogla kmalu sporazumeti o konkordatu. [ ington na reden zdravniški pregled v Walter Reed armadno pa se je oglasil v Beli hiši, kjer sta z Johnsonom prvič razpravljala o Vietnamu. Predsednik Johnson je dejal kasneje v govoru pred vodilnimi in-dustrijalci dežele o Eisenhower-ju, da je “eden največjih vodnikov naše dobe” in žel za to živahno odobravanje. Industrij-cem, ki so se zbrali v Washing-tonu na posvet, je predsednik L. B. Johnson dejal, da Združene države nimajo “lastnih ambicij v Vietnamu, da ne iščejo tam ne gospodstva ne osvajanj, ampak so šle tja edino zaradi obrambe svobode.” Poudaril je: “Mi ne iščemo večje vojne, toda vsi mormo razumeti, da bomo vztrajali v obrambi svobode in naša bodoča dejanja bodo taka, kot jih bosta zahtevali pravičnost in potreba v odgovor na nadaljeva- Ime Hruščeva zopet prišlo v ruske časopise MOSKVA, ZSSR. — V znani moskovski reviji New Times je pisatelj Simonov, ki je bil za časa zadnje svetovne vojne dopisnik za časopise v Stalingradu, objavil nekaj svojih spominov o bojih na Volgi. Med drugim omenja tudi, da je v nekem^],ja napadalnosti drugih!” bunkerju imel sestanek s Hru-' ščevim, ki je bil takrat “zelo pobit in razjezen”. Do sedaj je bila v Moskvi navada, da časopisje ni nikoli o-menjalo imen komunistov, ki so padli pri režimu v nemilost. Sedaj se je menda ta taktika spremenila. Zadnjič je prišlo v časopisje ime maršala Žukova, sedaj pa ime Hruščeva. Predsednik je nato dodal, da bo ameriški odgovor na nove napade “umirjen, primeren in v skladu z napadom.” Krokodilov je 24 vrst. Glavni državni tožilec je bil sam nacist BONN, Zah. Nem. — Erwin Schule, glavni državni tožilec, ki je od leta 1958 nadziral zasledovanje nacističnih zločincev, je priznal, da je sam stopil leta Tudi Zahodna Nemčija ima težave z Afriko nem delu Tanzanije je torej pri- 1937 v Hitlerjevo Nacionalsocialistično stranko. Schuleja so obdolžili članstva v Hitlerjevi stranki tekom njegovega obiska v Varšavi. Tedaj je obdol-žitve odločno zanikal. Ta teden je na tiskovni konferenci v Stuttgartu priznal svoje članstvo v Nacional-soci-alistični stranki, pa zatrjeval, da “ni vedel, da je bil vanjo sprejet”. Država Baden-Wuerthenburg, kjer je Schule glavni državni tožilec, in zvezna vlada sta izrazili polno zaupanje vanj “zaradi njegove dokazane čiste preteklosti”. CLEVELAND, O. — Egiptov-jnjakov že zapustil Egipt in zato ski diktator Naser zna res spret- je Naser prešel v napad proti no izigravati mednarodne inte-jbonnski vladi. Povabil je vzhod-rese v arabskem svetu, posebno1 nomemškega ministrskega pred- ameriške. Izrabi na primer vsako napačno potezo v ameriški zunanji politiki in si jo pusti dobro plačati. V tem pogledu je postal vzor za vse afriške politike, ki ga pridno posnemajo, kjer se jim le ponudi prilika. To gre seveda v škodo vsem državam, ki imajo posla z Afriko. Sedaj je prišla Zahodna Nemčija na vrsto. Leta 1960 je bivši kancler dr. Adenauer sklenil z Izraelom pogodbo za dobavo vojaškega materijala v znesku $80 milijonov. Dobavni roki so bili dogovorjeni za več let. še danes ni Nemčija dobavila Izraelu blaga za okroglo $20 milijonov. Naser je, nejevoljen na Bonn, povabil na obisk Ulbrichta Ta pogodba je zmeraj skrbela egiptovskega diktatorja Naserja Je stalno z besedami protestiral v Bonnu, konkretnih dejanj pa proti Zahodni Nemčiji ni začel. V njegovi službi je, namreč veliko nemških strokovnjakov za proizvodnjo raket in menda tudi atomskega orožja. Sedaj je precejšen del strokov- sednika Ulbrichta na uraden o-bisk. V Bonnu so popustili Naserju, pa se zamerili Izraelu V Bonnu je radi tega nastal ogenj v strehi. Bonnska vlada stoji namreč na stališču, da tuja vlada, ki uradno prizna v z h o d n onemški komunistični režim, ne more biti z njo v rednih diplomatskih stikih. Bonnska vlada se tega orožja ni hotela poslužiti. Zato je naprosila najprvo španske diplomate za posredovanje. Ti so res našli pot do kompromisa. Naser naj kar sprejme Ulbrichta, toda naj ga ne časti kot ministrskega predsednika neodvisne države. V tem slučaju bo Zahodna Nemčija ustavila dobave ostanka orožja Izraelu in tudi nadaljevala s podpiranjem egiptovskega gospodarstva. Tu pa se je nekaj zataknilo, kajti Naser ni bil s tem zadovoljen in špansko posredovanje se je ponesrečilo. V akcijo je stopil nov posrednik jordanski kralj, ki je neutego-ma priletel z letalom v Kairo na posredovanje. Kaj je opravil, ni znano. Trenutno je Zahodna Nemčija tista, ki ima več preglavic kot Naser. Zamerila se je Izraelu, ki ji po pravici očita, da je Naserju na ljubo prelomila pogodbo, odnosno da jo namerava prelomiti. Na drugi strani pa ne ve, kaj bo Naser počel z Ul-brichtom, ki bo vkljub vsem o-viram iz Bonna vendarle prišel v Kairo kot pravi ravnopravni gost diktatorja Naserja. Mora biti pripravljena, da pretrga diplomatske zveze z Naserjem in mu ustaviti podpiranje, kar bi seveda škodovalo njenim gospodarskim in političnim interesom. Zamera utegne zanjo nastati v Kairu in Tel Avivu. Bonn v zadregi tudi v Tanzaniji Kar lahko dela Naser v Egiptu, zakaj ne bi tega mogel delati predsednik Nyerere v Tanzaniji? Tam je za Nemčijo nastal čuden položaj. Tanzanija obstoji iz dveh preje samostojnih republik: Zanzibarja in Tanganjike. Zanzibar je priznal Vzhodno Nemčijo, zato ga je bonnska vlada bojkotirala. Tanganjika je pa priznala bonnsfko vlado in nima stikov z vzhodnonemškim komunističnim režimom. V e- znana bonnska vlada, v drugem pa nemški komunistični režim iz Vzhodne Nemčije. Tanzanijski ministrski predsednik Nyerere se je izogibal te kočljive zadeve, sedaj pa je pod pritiskom tanzanijskih levičarjev, ki jih podpirajo kitajski komunisti, sklenil, da bo vzhodnonemškim komunistom “zaenkrat” dovolil, da v tanzanijski presto-lici odprejo svoj generalni konzulat. Kaj naj sedaj napravi bonnska vlada? Ali naj začne tudi z bojkotom Tanzanije? Kako daleč je Nyerere že šel na levo, priča njegov sedanji o-bisk v Peipingu, kamor so ga povabili kitajski komunisti. Edina sreča pri vsem tem je skušnja, da afriški politiki zelo hitro nihajo na vse strani. Tudi Nyerere je pokazal, da je na tem polju pravi akrobat. Trenutno je prijatelj s Peipingom. Kako dolgo bo, tega pa kitajski komunisti ne vedo. V Bonnu se lahko tolažijo tudi s tem, da ima tudi naša ameriška diplomacija na las podobne težave z Nyererom. Med njim in državnim tajništvom so začasno diplomatski stiki dejansko pretrgani. ; ; Čomb® iššs ene vsjake LEOPOLDVILLE, Kongo. — Predsednik kongoške vlade Moj-se Čombe, ki ga imajo afriški politiki hudo v želodcu zaradi belih najemnikov, s pomočjo katerih skuša ukrotiti domač levičarski upor, ki ga podpirajo vse levičarske države Afrike z Ben Bello in Naserjem na čelu, pa seveda tudi rdeča Kitajska in Sovjetija, išče možnosti za pomiritev s svojimi umirjenej-šimi kritiki. Tako se je odločil zmanjšati število svojih belih najemnikov in najeti namesto njih črne Af-rikance, ki so se vojaško izvež-bali v nekdanjih francoskih o-boroženih silah. Njegovi poverjeniki že stikajo za temi bivšimi vojaki, ki bi bili voljni stopiti za primerno plačo v Čombejeve j oborožene sile. Uporniki med tem še vedno (obvladujejo dober del severo-I vzhodnega Konga in krepe svoje položaje s pošiljkami orožja j in vračanjem v tujini vojaško izvežbsnih domačinov. Seja— Društvo ima jutri, čer sejo v Društvo Katoliških zvečer ob Asesment dalje. Slov. dom št. 6 SDZ v petek, ob 7:30 zve-SDD na Recher Ave. Dvor Baraga št. 1317 borštnarjev ima jutri 8. uri redno sejo. — bodo pobirali od 6.30 Jugoslavija darovala za Kennedyjevc knjižnico $20,000 WASHINGTON, D.C. — Jugoslovanski poslanik v Washing-tonu Micunovič je izročil senatorju Robertu Kennedyju znesek $20,000 za K e n n e d y j evo knjižnico v Bostonu. Preteklo soboto so v Beogradu v navzočnosti poslanika ZDA Burka Elbricka, Titovega zastopnika B. Crnobrnje, zveznega prosvetnega ministra Janeza Vipotnika, namestnika zun. ministra M. Nikezica in diplomatskega zbora odprli razstavo o pok. Johnu F. Kennedyju. Mladim Angležem ni do čaja CLEVELAND, O. — Kot v naši deželi kava je na Angleškem udomačen čaj. Poseben odbor, ki se ukvarja s proučevanjem trgovine s čajem in njegovo rabo, je te dni dognal na svoje zaprepaščenje, da polovico ljudi v starosti 18 do 25 let čaja sploh še nikoli ni pokusilo. Štirideset let— Mr. in Mrs. Louis Oswald z 22261 Chardon Rd. bosta v nedeljo, 21. februarja, praznovala 40-letnico svoje poroke z zahvalno sv. mašo ob osmih zjutraj v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Avenue. 26. marca letos bo že 39 let, odkar vodita mesarijo na 17205 Grovewood Ave. Imata hčerko Mrs. Wilmo Smith, sina Walterja ter 6 vnukov in vnukinj. Na Ameriško Domovino sta naročena že 35 let. K 40-letnici poroke čestitamo in želimo, da bi zdrava dočakala tudi zlato poroko! Zadušnica— Jutri ob 8.15 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Antona Tomšiča ob 5. obletnici smrti. V soboto ob sedmih zjutraj bo v cerkvi sv. Petra in Pavla na Turney Rd. sv. maša za pok. Josepha Korena ob sedmi obletnici smrti. Osumljenca še vedno zaslišujejo v zvezi z umorom Beverly Jarosz Garfieldska policija zaslišuje 17 let starega Harryja J. Madoia, ki je priznal, da je pretekli torek napadel z nožem 28 let staro Mrs. D. Leedy v Lorainu, ko je s tovarišema prodajal enciklopedijo, da bi dognala, če ni on tudi v kaki zvezi z umorom Beverly Jarosz v Garfield Heights 28. decembra lani. Fant je med zasliševanjem priznal umor Beverly, pa priznanje takoj nato preklical. Ni mu uspelo pojasniti in dokazati, kje se je na dan umora Beverly nahajal. Dopolnile— Mrs. Rose Hribar, o katere smrti smo poročali včeraj, je bila tudi članica Društva sv. Jožefa št. 169 KSXJ, kot smo bili naknadno obveščeni. K molitvi— Članice Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ so vabljene jutri popoldne ob dveh v Brickmanov pogrebni zavod na 7208 Superior Avenue k molitvi za pok. Mary Oster. Četrt milijona za boj preti Medicare CHICAGO, 111. — Illinois State Medical Society, ki ima kakih 10,000 članov-zdravnikov, je odločila vložiti v nagel, temeljit propagandni napor proti predlogu Medicare četrt milijona dolarjev. Vsoto so zbrali s posebnimi prispevki na redno članarino, porabiti jo mislijo do 1. aprila letos. Glavni del programa bo na televiziji in radiu, nekaj manj v časopisju. Pouči naj ljudi o “prednoostih” načrta prostovoljnega zavarovanja, ki ga predlaga zdravniška organizacija. s r SHERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 18, 1965 ftMEmšm Bmmmm ~^r9r 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Ea Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece 2.a Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83 No. 34 Thurs., Feb. 18, 1965 Ali izpolnjujemo svojo dolžnost? “Svobodna Slovenija”, v Buenos Airesu v Argentini izhajajoči slovenski tednik, je 11. februarja 1965 prinesla uvodnik, ki ga tu ponatiskujemo našim čita-teljem v premislek. Komunistični oblastniki v domovini danes odkrito in javno priznavajo, da se med drugo svetovno vojno in sovražno okupacijo niso borili za osvoboditev slovenskega naroda, ampak za izvedbo socialne revolucije, t. j. za pri-grabitev oblasti za komunistično stranko. Ker je bila ta stranka v slovenskem političnem življenju brezpomembna politična sila, po demokratski poti nikdar ne bi bila mogla priti do svojega cilja, vzpostavitve komunistične diktature nad slovenskim narodom. Do njega je mogla priti samo med tako nesrečo, kakor je bila sovražna okupacija, ko so si slovensko zemljo razdelili trije slovenski narodni sovražniki, in s svojo krvavo revolucijo, s katero je trpljenje in gorje tako posameznikov, kakor celotnega naroda še neizmerno povečala. Zato je komunistom prišel prav vsakdo, kdor je uničeval zavedni slovenski narodni živelj, naj je bil to okupator, domač ali tujerodni komunist. Vsak je lahko sprostil svoje krvave orgije nad slovenskim narodom, in čim več narodno zavednih in vernih slovenskih ljudi je pobil, tem večja je bila njegova zasluga za komunistično stvar. Zato so pod okriljem komunistične “narodne osvobodilne vojske” lahko obstojali tudi avstrijski in Laški komunistični partizanski oddelki, ki so po slovenski deželi skupno s slovenskimi komunisti pobijali slovenske ljudi, uničevali njihovo imovino ter slovensko narodno premoženje. V zahvalo avstrijskim in laškim partizanom, ki so slovenskim komunističnim morilcem pomagali ustvarjati in utrjevati njihovo diktaturo nad slovenskim narodom, so sedanji komunistični oblastniki v Sloveniji pripravili velika spominska slavja ob 20-letnici ustanovitve avstrijske in laške brigade v sklopu “narodno-osvobodilne vojske”. Slavnost z avstrijskimi komunističnimi partizani je bila v novembru mesecu v spomin na ustanovitev njihove brigade dne 24. novembra 1944 v Trbučah pri Črnomlju-Na proslavo je prišlo 38 pripadnikov te enote. Na obmejnem bloku pri Št. liju nad Mariborom so jim funkcijonarji komunističnih bojevniških združenj pripravili velik sprejem, nato jih pa vodili po Sloveniji, poveličevali njihove morije slovenskih ljudi ter uničevanja slovenskih domačij med komunistično revolucijo. Dvajsetletnico ustanovitve italijanske partizanske brigade Fontanot so sedanje komunistične oblasti v domovini proslavljale sredi decembra. Omenjena italijanska komunistična brigada je bila namreč ustanovljena 17. dec. 1944 na Suhorju v Beli Krajini. Ker so laški komunisti doprinesli večji delež za vzpostavitev komunistične diktature v Sloveniji, so bile tudi proslave 20-letnice ustanovitve italijanske komunistične brigade v večjem obsegu, kakor za avstrijske komuniste. Tudi udeležba na proslavi z italijanske strani je bila večja, kakor z avstrijske. Kar “125 preživelih borcev” nekdanje partizanske brigade Fontanot je prišlo v Slovenijo. Njim na čast so bile slavnosti v raznih krajih na Dolenjskem, zlasti v Žužemberku in na Suhorju. Tu je predsednik metliške občinske skupščine Vrviščar poveličeval “osvobodilno delovanje” laških komunistov med Slovenci ter je na tamošnji šoli “v trajen spomin še poznejšim slovenskim rodovom” odkril spominsko ploščo. Filatelistična zveza Slovenije je pa v sodelovanju s predsednikom partizanske bojevniške organizacije izdala spominski pisemski ovitek, na katerem je na zemljevidu Slovenije zarisana operacijska pot italijanske partizanske komunistične brigade Fontanot od ustanovitve 1. 1944 na Suhorju v Beli Krajini do vrnitve v Italijo maja 1945. Na pošti Suhor je pa bil 20. decembra celo v rabi poštni žig, ki “simbolizira boj dveh narodov proti nacizmu”. Tako so slovenski komunisti skupno z avstrijskimi in laškimi v novembru in decembru lanskega leta združeno proslavljali skupne krvave orgije nad slovenskim narodom med drugo svetovno vojno. Poveličevali so skupne boje pro-ii narodno zavednemu slovenskemu narodu ter izražali željo, naj bi sodelovanje med slovenskimi, avstrijskimi in laškimi partizani, vzpostavljeno med laško, nemško in madžarsko okupacijo Slovenije, ostalo trajno, da bi se lahko komunistična diktatura nad slovenskim narodom ohranjala še naprej. Tako delajo komunisti, ki imajo vso oblast v svojih rokah. da bi tako doma, kakor v svetu, še bolj utrdili svojo diktaturo nad slovenskim narodom. Slovenci v svobodnem svetu se tudi pripravljamo na proslave. Na proslave 20-!stnice tistih slovenskih junakov, ki so padli v boju s komunisti, ker so hoteli slovenskemu bili svoja življenja. Tem junakom se je pridružila še dolga, dolga vrsta ostalih slovenskih žrtev. Vsi so kot zmagovalci legali k zadnjemu počitku v slovensko zemljo, kajti komunisti jih niso mogli premagati z orožjem. Na oblast so prišli samo s pomočjo naivnih zahodnih zaveznikov in rdeče sovjetske armade. Zato se je leta 1945 v domovini sovražna okupacija samo spremenila v še strašnejše komunistično suženjstvo, ki traja še danes. Zato boj s komunizmom ni zaključen. Traja še naprej in bo trajal tako dolgo, dokler na slovenski zemlji slovenski človek ne bo zopet svoboden. Ali nas priprave na proslave 20-letnice slovenske tragedije ob bratenju slovenskim komunistov z avstrijskimi in laškimi na grobovih padlih slovenskih mož in fantov ter ostalih komunističnih žrtev v množičnih grobovih ne opozarjajo dovolj zgovorno na nujnost, da se še bolj strnejo in združijo vse tvorne sile svobodnih Slovencev v svetu, da bi v ljubezni, bratski slogi, medsebojnem spoštovanju in podpiranju lahko vse svoje sposobnosti in razpoložljive sile ter moči posvetili samo temu, kako bi čimprej pregnali s slovenske domovine komunizem, ki je bil, je in bo ostal največji sovražnik slovenskega naroda? Ali izpolnjujemo svojo dolžnost? M litvanski zapiski MILWAUKEE, Wis. — Zopet je nastala vrzel v slovenskih vrstah. Dne 3. februarja smo stali ob. odprtem grobu znane slovenske žene gospe Marijane Strukel. Kar na hitro se je po- na slovenska kulturna delavka. Prizadeva se z vsemi silami o-hraniti slovensko lice v slovenski naselbini, dokler se bo le dalo. Njen prikupen značaj premaga marsikatero oviro. Kar slovila od nas. Zares bolna je dela, dela z zgledom, ki bolj vle-bila kakšne tri dni. Ko je videla, če kakor pa vse besede. Znana da je prišel čas, da se poslovi od tega sveta, je samo še želela duhovnika. Ko je pri polni zavesti prejela zakramente za u-mirajoče, je bila popolnoma zadovoljna. Dve uri potem pa je že vrnila dušo svojemu Stvarniku. Umrla je tako mirno kot bi zaspala. Okrog nje so bili zbrani vsi njeni otroci Bila je dobra in plemenita žena. Tiho in potrpežljivo je nosila leta svojega vdovstva. V življenju je storila veliko dobrega. Bila je zavedna Slovenka. Vsi njeni otroci znajo dobro sloven sko. Vsa leta je bila zvesta članica slovenske cerkve sv. Janeza. Ni je bilo prireditve, da ne bi bila zraven. Pa naj je to bila narodna ali cerkvena prireditev. Zavedala se je, kaj je njena dolžnost. Ko ni mogla več tako hoditi okrog, se je pa zatekla k rožnemu vencu. Molila ga je ta korekoč neprestano. Jagode so bile že čisto oguljene od neprestane uporabe. Edina tožba, ki si jo slišal, je bila: Ko bi mogla le hoditi, da bi lahko šla v cerkev. Mislim, da je Bog rad slišal to njeno tožbo, saj je to bila želja biti pri Njem. Zapušča štiri hčere in dva sina. Otroci so imeli svojo mater nad vse radi. Za njo žalujejo: Ana Zakrajšek, Antonija Glavan, Mary Musich, Christine Primozich, Anton in Henry Strukel. Družini izrekamo iskreno sožalje. Naj jih vse tolaži dobri Bog. * Pravijo, da nesreča nikoli ne počiva. Posebno v teh časih, ko je toliko avtomobilov na cesti, je pa še večja nevarnost. Na a-meriških cestah se pobije vsako leto okoli 30,000 ljudi in okrog enega milijona se jih poškoduje na ta ali oni način. Nesreče si človek nikoli ne želi. Včasih pride, ko jo najmanj pričakuješ. To se je zgodilo družini gospoda in gospe Ivana Kunovarja. Hvala Bogu odnesla sta le manjše poškodbe. Avto je ves razbit. Zadet je bil kar dvakrat. En av-tombil jih je zadel od strani, drugi pa od zadaj. Upajmo, da sta se že otresla preslanega strahu in jima želimo, da se kaj kmalu zopet počutita dobro. Pri nas v Milwaukeeju imamo precej močne skupine Slovenske ženske zveze. Kar tri so. Imajo je kot dobra pevka. Je mati štirih fantov. Njen mož je organist pri Sv. Janezu. Čast, ki je bila njej podeljena, pade na nas vse. Vsem se nam dobro zdi, da se lahko ponašamo s tako ženo. Vem, da ji ni za slavo in čast. Pa naj to nam velja. Njej pa naše iskrene čestitke. * Včasih se mi zdi, da domovinska čustva nekam izginjajo. Vse tako izgleda, da se ljudje pehajo bolj za dolarji, kakor pa za dobrinami, ki ostanejo. Prazniki naših velilkih državnikov kakor Lincolna, Washingtcna, gredo kar mimo. Če ne bi časopisje od časa do časa prineslo kakšno notico, bi se verjetno malokdo spomnil teh velikih mož, ki so pomagali graditi to veliko deželo in nam omogočili, da si svobodno volimo vero in postave. Kar me je presenetilo v teh dneh, je bilo to, da sem videl izobešeno ameriško- zastavo več dni v oknu neke preproste družine. Nisem si mogel razlagati, zakaj. Da bi jo imeli za zaveso, si pa tudi nisem mogel misliti. Šele sedaj, ko je po enem tednu izginila, mi je prišlo na misel, da je družina hotela pokazati svoja domovinska čustva ob praznovanju rojstva predsednika Združenih držav Abrahama Lincolna. Take stvari so zelo vzpodbudne in dajo misliti. Zaradi takih skromnih in majhnih vedeli, koliko truda je, pripraviti tak koncert, se ne bi prav nič pomišljali priti na koncert. Zbori zaslužijo, da jim damo priznanje. Udeležba na koncertu bo pokazala, kako cenimo petje naših pevskih zborov, ki se nedeljo za nedeljo trudijo, da nam poživijo službo božjo in o-lajšajo našo udeležbo pri njej. Kakor sem že malo slišal, bo to nekaj prisrčnega. Tokrat bodo nastopali tudi otroci. Njihov nastop je vedno tako ljubek. Naj otroci zapojejo kakorkoli že, vedno jih radi poslušamo. » Nekaj sem slišal po strani, da bi pevci radi napravili ploščo s ku, ki se je med clevelandskimi pevskimi točkami, ki jih bodo slovenskimi študenti zbral pose-imeli na koncertu. Morda bi do- bej v ta namen, da so člani dali še nekaj drugih pesmi, da1 SAVE pod vodstvom Janeza Sebi bila plošča popolna. Meni sa- verja čitali in si razlagali Pre- KULTURNA KRONIKA SAVA v spomin dr. Franceta Prešerna Hvalevredna je bila pobuda prirediti s p o m insko proslavo največjemu slovenskemu pesniku. Menda se je porodila v krož- memu je misel zelo všeč. Upam, da jo bodo izpeljali. G« dr, Frane Bhlmk pride predaval Cleveland, O. — V nedeljo, 21. t. m., ob petih popoldne bo v Baragovem domu na St. Clair Ave. predavanje g. dr. Franca Blatnika “o težavah pri naših zvezah z inozemstvom med zadnjo vojsko in revolucijo”. Predavanje je pod okriljem Društva slovenskih protikomunističnih borcev v Clevelandu. Vstop prost. G. dr. F. Blatnik poučuje že več let španščino in še nekatere druge predmete na “Don Bo-sco Technical High School” v Patersonu, N.J. Pripada Družbi sv. Janeza don Bosca, ki ima svoje osrednje vzgojne in učne zavode v Turinu v Italiji. Tukaj se je šolal tudi g. dr. Blatnik in dosegel doktorat. V Sloveniji je bila Salezijanska družba nekoč zelo znana. Svoj osrednji zavod so imeli slovenski salezijanci v Ljubljani na Rakovniku. Zelo znana pa sta bila zadnja leta pred vojsko tudi salezijanski zavod v Veržeju pri Ljutomeru v Slovenski goricah in dijaški zavod Martinišče v Soboti v Slovenski Krajini. Med sever o-ameriškimi rojaki je danes poleg g. dr. F. Blatnika brez dvoma najbolj poznan še drugi slovenski salezijanec g. dr. Lojze Tomc, ki se, kot je vsem znano, zelo prizadeva, da bi prej ko mogoče postavil slovensko cerkev in druge narodne ustanove v Hamiltonu, Ontario, Kanada. G. dr. F. Blatnik kot večina tukajšnjih rojakov ve, izdaja zadnja leta od časa do časa “Salezijansko pismo dobrotnikom in prijateljem”, razen tega pa o-pravlja glavno propagando za znane salezijanske knjižice, ki ljudi je življenje vredno življe- jih izdaja od zadnje vojske da- nja. Talko dogodki so kakor sončni žarek, ki prisije v temno sobo. * Šel sem mimo izložbenega okna. Tam sem videl velik plakat. Teh je povsod dosti. To- je način, kako ljudje oznanjajo razne prireditve. Kar mi je padlo v oči, je bilo to, da je bil plakat v slovenskem jeziku. Dvakrat sem pogledal, če prav vidim. Nisem se motil. Takoj sem pristopil in ga prebral. Plakat je vabilo na predpustno zabavo, ki jo prireja slovensko društvo Triglav v dvorani sv. Janeza na Deveti cesti in Washington. Zabava se bo vršila v nedeljo, dne 21. februarja. Začne se ob treh popoldne. Na plakatu so bile narisane tudi maske, Ikar naj bi o- Ije salezijanski zavod Marijani-šče na Opčinah pri Trstu v Slovenskem Primorju. Toliko o nedeljskem g. predavatelju. Pridite ga poslušat! Nikomur ne bo žal. J. S. vzbudil je in osredotočil pozornost in poslušalci so ostali v napeti pozornosti do kraja. Božidarju Pustu, ki je zamislil izvedbo in skrbel zanjo, iskrene čestitke. Pisatelj Karel Mauser je govoril o Prešernu kot pesniku-umetniku izrednih talentov, silne volje in moči prenašati pristni narodni izraz v vse, tudi najtežje in najstrožje oblike umetniškega pesnikovanja. Ves u-metnik je služil svojemu ljudstvu in samo njemu. Vse lepotičenje je zavrgel. Le ljudstvo in njegovo pristno, preprosto besedo je branil. Le čista in pristna ljudska govorica je lep in pristen slovenski jezik. Pre-šerndve ustvaritve so dokazale prve, da je slovenščine pripravna za vse oblike pesniškega izražanja, za slikanje, upodabljanje in podajanje vseh, tudi najtežjih in najbolj prefinjenih ali skrivnostnih pojavov duhovnega življenja kakor tudi mate-rijalnega sveta. Predavanje bo natisnjeno služilo zdomski m študentom in drugim kot izvrsten vir — skica Prešerna in njegove umetnosti. Gospa Bernarda Champa je dovršeno lepo zaigrala na klavirju Čajkovskega skladbe za u-vod v vsak del programa. Prvi del je dobil krasen vložek s tem, da je ženski trio pevskega zbora Slavček ljubko zapel “Pod oknom”, drugi del in ves program pa so zaključili pevci Korotana z močno, kar navdušeno izvajano “Zdravico”. Recitatorji, ki so brali in prednašali Prešernove pesnitve, so bile gospodične Metka Bizjak, Anka in Helena Mihelič ter gospodje Metod Ilc, Jože Likozar, Miro Odar in Božidar Pust, Bil je v celoti zelo posrečen nastop. Vsako delo je dobilo svoj poudarek, barvo in ton, da smo z užitkom sprejemali in podoživljali Prešernove umetnije, ki šernove umetnije, skušali doumeti velikega pesnika in njegovo. dobo slovenske zgodovine. Ta doba je bila bogato obdarjena z ljudmi izrednih sposobnosti in ustvarjalne moči, ki je delala Slovencem in Slovenj ii nov obraz. Iz neoblikovanega ljudstva je pod rokami umetnikov in vzgojiteljev kot sta bila Prešeren in Slomšek hitro nastajal narod, se oblikoval zaveden in prodoren narod. Branje in podajanje najboljših del naše književnosti je po eni strani koristen in uspešen način ohranjevanja naše besede v zdomstvu, izvrstna vaja, da v svoji govorici in pisavi ohranimo lep, čist slovenski jezik. Izvrstna je to vaja za mlade izobražence, ki imajo lep namen, da si slovenski jezik in vsako stopnjo njegovega razvoja in napredka sproti osvoje kot izobraženi Slovenci. Posebej izvrstna vaja za tiste med njimi, ki hočejo, da jim bodi slovenščina kot materinščina najpopolnejše izrazno' sredstvo, pa čeprav morda v svojih mladih letih niso rabili kaj več kot le omejeno, razmeroma malo število slovenskih besedi, ki zadostujejo za pogovore v družini in prijateljsko kramljanje, če kdo, bodo ti mladi Slovenci, ki dosegajo akademske stopnje in diplome, ime- 30 jih razporedili takole: Magi- li priložnost pričevanja, da je slovenski jezik v govorjenju in pisavi sposoben izraz za vsako panogo znanosti in umetnosti. Če kdo, bodo ti mogli širiti zanimanje za posebne lepote našega jezika, kulture in civilizacije. Taki recitacij ski večeri so kot strale, Slovo od mladosti, Za-bavljivi verzi, Uvod h Krstu pri Savici, Iz Sonetov, Nezakonska mati, Ribič. Bila je zajemljiva, intimna proslava. Iskreno čestitamo vsem, ki so jo ustvarili in prav lepo jih prosimo — njih in vse SAVANE — naj nadaljujejo s prazniki med delovnimi dnevi podobnimi predstavami, da nam za vse nas. Ob delavnikih sliši- bodo obujali, poživljali, poglab- Predfsiisf je In, ženitve eas tudi v načrtu. Poskrbljeno bo tudi za pijačo in jedačo. Vabilo redno poslovanje, sestanke in [dostavlja, da so prijatelji in druge prireditve. Njihovo delo- znanci vabljeni. Če malo čutite, Cleveland, O. — Tabo je veljalo pred časom v stari domovini. O predpustu je fant peljal svojo dekle na prvi ples. To je bila še stara navada. Da, takrat smo bili mladi in bilo je lepo. Pa bo tudi letos. Kje? Naši upokojenci priredijo ma-škaradno veselico in večerjo. Tudi nagrade bodo razdeljene za nekaj izbranih mask. Po ve-znaniio, da bo maškaradni ples čerji nam bo igrala Grabnarje- vanje je vidno. Zelo je hvale- da bi bilo dobro, da se udeleži- mo in govorimo, žal, skoro vsi, klavrno slovenščino, ki je prepogosto zmes kakega v tujini o-slabelega narečja in popačenih angleških besedi. Poslušanje naših mojstrov nam je kot praznično zvonjenje lepe, čiste slovenščine; posveti nam zakladnico lepot naše besede in nas o-pomni, da za nas, ki smo Slovenci rojeni, vsaj za nas, ni in je ne bo nikdar in nikjer nobene lepše govorice kot je slovenščina. Spominski večer dr. Francetu Prešernu je bil tak praznik. Uro — dve sporeda, dokaj preprostega, pa toliko bolj prisrčnega, osvajajočega. S klavirskimi in pevskimi točkami poživljen, sicer resnoslovesni red večera je potekal brez hibe, za-stanka, zadrege, dostojanstveno in gladko, v nekako slovenost-nem razpoloženju, ki vlada v hiši, kadar ima družina svoj praznik. Že slovesni skupni nastop vseh recitatorjev' Ik vsakemu delu programa je bil posrečen: va godba poskočne polke in varni ali na kateremkoli dru-valčke. gem delovnem mestu za napre- Nas je precej. Pridno rešuje- dek Amerike, mo vsakovrstne probleme. Pod-J Kmalu bo pomlad v deželi in piramo kulturne ustanove. Tudi j pomladansko sonce nam bo dalo vredno, da skušajo ohraniti slo-jte te predpustne veselice, se kar na slavno gospodo v Washing-'novih moči in razbistrilo um. tonu, D.C., smo se že obrnili z [Delo na vrtu bo vsem koristilo, Ijali razumevanje slovenskega leposlovja in drugih cvetov in sadov z vrta slovenskih lepih u-metnosti, ki jih moramo poznati in prav ceniti, da bomo bolj vneto in skrbno hranili ljubezen do materinščine in svdjega naroda. Dr. Miha Krek IZ NAŠIH VRST j Springfield, Wis. — Spoštovana Mrs. Debevec! Na datumu vidim, da mi bo 25. februarja potekla naročnina. Lepa hvala Vam za ves trud, ki ga imate z izdajanjem tega pomembnega slovenskega časopisa. Ameriško Domovino redno prejemamo. Sedaj pa še nekaj novic iz našega kraja. Zimo imamo precej hudo. Naša hiša stoji na hribčku, za njo je pa še višji hrib, da nas včasih tako zamete, da moramo poklicati bližnjega far-marskega fanta, da nam sneg s strojem odor j e. Pa smo še srečni, da smo samo kakih 20 jardov oddaljeni od glavne ceste, ki pelje do Lake Geneva, kake tri milje, tako da si lahko nabavimo vsakdanje potrebščine. Lansko poletje je bilo lepo in našimi prošnjami zaradi zavaro-jsaj nam priporočajo veliko giNdosti sadja smo imeli. Kdor nas vanja za bolezen. So bili doslej j banja, kar je tudi zdravju po-j je prišel obiskat, je dobil in od- vensko miselnost. Vse tri veje odločite. Ne bo vam žal. Vsaj poudarjajo pomembnost skup- meni še ni bilo. nosti in dela za skupnost. Člani-1 * ce, ki dobro opravijo svoje de-j Pevski zbori pri Sv. Janezu'gluhi za naše prošnje. Treba bo trebn-o. [nesel, kar je hotel, lo, dobijo priznanje in so seveda'pripravljajo velik koncert, ki se še pritisniti na nje. Če je slavna' Na veselo svidenje Vabi vi Vsem, ki delate pri Ameriški tako še bolj pripravljene delati, bo vršil v nedeljo, 28. februar-j gospoda dobra za sebe in to v imenu Kluba upokojencev v Domovini in vsem njenim bralcem želimo zdravo in zadovoljno leto 1965. Z najlepšimi pozdravi! Louise Zupan Te dni je doletela izredna ja, ob treh popoldne. V teku so Tar obilni meri, naj privošči Euclidu na zabavo v Slov. dru-čast gospo Herto Majhenich. J velike priprave. Vaje se vršijo'tudi delavcu, kar si je zaslužil, štveni dom na Recher Avenue narodu samo dobro, ker SO hoteli, da bi slovenski narod ži-lBila je izbrana za “mater Žen- skoraj vsak večer, v pripravo je Saj je vse življenjske sile in mo- 28. februarja A el se naprej v svobod; in demokraciji. V tej borbi so izgu-^he zveze”. Gospa Herta je zna-j vložen velik trud. Če bi ljudje či pustil v premogovniku, v to-' Mary Bozich KMEEISkA domovina, UPORNIKI POVEST Spisal Ivan Lah Hm, stric, kdo ve. Pristavo ^Ponuja.” (^itko, saj me ne zapustiš.” , He, ne_ Kmalu odideva od-.Gc' in konec bo strahu. Tudi n°eem biti več čušperčanu 'napeč.” H°nj je za hišo zarezgetal. daljave so se začuli gla-fJV* Prihajajočih, navdušenih rinetov. ^ režati moram,” je rekel 1 plenic in skočil z okna na H istem hipu je bil na nju in }ima5u se je gu] konj-1 iopet po kameniti poti . . . Darinka pa je pomislila, za- ga ni še nikdar vprašala, i ie in kaj ima, in zakaj je a čnšperku . . . Vr so zagrnili uporniki in stali v gručah in govo- Po Polju pa je tekel v skok .^°k konj z mladim jezdecem ■ različna nerazrešljiva vpra- /‘fba so prihajala jezdecu na 'risel. lt ri,gi dan je bila nedelja J^riiikov. Bila je to nedelja pQ8^ Martinovo nedeljo, ki jo stari navadi na Dolenj-jo 111 obhajajo s pečeno gos-^ ’ 2 lesenimi klobasami in br J01 v^nom- Uporniki so pili ožj1 ]0v^ino. Šmarje so bile dv ^eile’ kakor sicer samo j]aaprat na leto. Vse je bilo Vj.,vf°kah. Okoli in okoli Za-0K°ve hiše je bilo polno 'riiikov od blizu in daleč. so stale mize in *Po“okov o W,VOlišču 1j-. 'jb naajolike in bokali. Ob l0VeJe stal je stal velik sod ^Se °a’ ne krščen e ga vina. 3l •ie šumelo. Mladina je Jo a.a Po dvorišču, po podu, 50g Povsod. Starci so bili /alj C'U op°H miz in so modro-tel' ^^ave upornikov so se-le skupaj. štirje godci so /e ij^ari0 vlekli svoje meho-rira aajali veselje razburje-/ P Hudstvu. Žene z otroki se , °cJli so sedele skupaj in iet^^nkovale o svojih mo-tovo’-. je na prazen sod >1* godcev 6 «zVt0pi! « ■ ln začel: ves"!8 ‘a da” v..-, ’ Praznovanj ! ko1’ »e pozabi. D°ki tlačan! k’ tr^r b’10 dni’ rilai 1 Sm° mi’ ij. .J Pa gospoda 1 Sama trpi! lyj" * P0- povsod, za^X tJva naš rod, zapojmo: kniet je gospod. Če pravi pa kdo, da prav ni tako, naj pride, naj reče; bo videl, kaj bo. če bilo je prej, tako že vselej, pa noče več biti tako za naprej . . . Tako govori, kdor je naše krvi, tako govorimo uporniki mi! .. . Med tem se je sod zazibal. Neštevilna množica se je namreč sešla okoli soda; okoli miz so utihnili in poslušali Guzo. Gneča je bila in po zadnjih besedah so bližnji zgrabili sod in ga z Guzo vred nesli po dvorišču. Guza se je smejal; dobro se mu je zdelo. Ves narod pa je zagnal krik in pesti ,so molele nad glavami in polhovke so letele v zrak. Po vseh koncih in krajih so se začele pesmi mladih fantov-upornikov, izmed katerih se je ena končala tako-le: Že cepec je namočen iz drenov’ga lesu, gospodi je odločen in rodu grajskemu. Pozno v noč so peli uporniki in se z objemi poslovili. Razhajali so se v noč in po vasi se je čula le vesela fantovska pesem. XVII. Prijetno je bilo nekaj dni potem. Po vaseh je vladalo veselje, možje so se zbirali v krog in govorili in se, izpod-bujali. Nekaj dni potem sta se ustavila na Sapu dva visoka dolga voza. čušperski so prišli pobirat desetino. Oskrbnik sam je spremljal voza na svojem visokem konju. Pred prvo hišo so se ustavili. “Hej, kmet,” zavpije eden hlapcev gospodarju, ki je stal pred hlevom s pipo v ustih in se niti ozrl ni, ko sta se voza ustavila. ‘‘Koliko razstavek ajde ste imeli?” Dolgo se ni gospodar ozrl. “Ali si gluh?” zavpije nad njim oskrbnik. Gospodar se ozre počasi in v tem je bilo pri njem že par sosedov. “Tebi nič mari!” odgovori jezno, “ajda je moja.” “Vsak deseti snop je naš.” “Danes ne več. če doslej, ne vem.” “Bomo videli; hej prediva pripravite,” je gospodinji, ki se je prikazala pri oknu; in so pognali voz proti kozolcu. Vsa vas je bila po koncu. Ljudje so vreli vkup. “Proč od moje hiše,” vpil kmet, vihteč ročico voza, in hitel pred konje, bi jih ustavil. “Kmetič,” je rekel oskrbnik, ‘‘pomisli, kaj delaš!” Ozrl se je po množici, ki ga je obdajala, in zbal se je. Možje so hiteli vkup z orožjem in različnim orodjem in prikimavali kmetu. Žene so klicale može domov in otroci so začeli jokati. “Proč, proč,” je vpil kmet in hlapci so konje ustavili. Oskrbnik je uvidel, da nič ne opravi. Zavozili so pred drugo hišo. Spremljala jih je cela vas in se jim smejala. “Ne dam nič,” je rekel drugi kmet; “potrebujem sam, bolj kakor čušperčan.” In šli so dalje. Oskrbnik je jezno suval konja, da je plesal sredi množice, in prezirljivo je gledal na vaščane. (Dalje prihodnjič) Slovenska skupnost in njen politični sporazum z vladnimi strankami “Katoliški glas” je prinesel 11. februarja 1965 o sporazumu med Slovensko skupnostjo, politično organizacijo demokratičnih ( proti komunističnih) Slovencev na Tržaškem, ter med tamkajšnjimi vladnimi strankami “leve sredine” obsežno poročilo, iz katerega posnemamo sledeča odstavka: Pomen in vsebina tržaškega sporazuma Slovenska skupnost v Trstu je sklenila z vladnimi strankami splošni politični sporazum za urejanje položaja slovenske narodne manjšine ter sporazum sodelovanju pri upravi tržaške pokrajine in devinsko-na-brežinske občine. Zastopstvo Slovenske skupnosti se je šlo pogajat na osnovi dobljenega mandata in po tehtnem premisleku. Vedelo je, da bitka ne bo lahka. In res je trajala več kot dva meseca. Vedelo pa je tudi, da so vladne stranke na Tržaškem prvič uradno povabile zastopstvo slovenske manjšine k sodelovanju za urejanje slovenskih vprašanj. To je tako važno dejstvo, da nobeno odgovorno, politično vodstvo ne more iti mimo njega. Imeli smo pravico in dolžnost, da sprejmemo ponujeno roko. Po našem prepriča^ nju je Slovenska skupnost stopila na pravo pot, pri tem pa se dobro zavedamo, da gre za začetek, za prvi poskus. V kolikor lahko sodimo iz objavljenih spo- je bil mati, zavpil je od da iz njega izluščili tisto, kar bo slovenski manjšini (koristilo, ako bo sporazum uresničen. Uresničevanje bo seveda postopno. Kaj prinaša sporazum Stranke leve sredine so pripravljene voditi do slovenske manjšine novo politiko, če pri tem sodeluje Slovenska skupnost. Sprejele so skupno obvezo, da bodo neposredno prispevale k demokratičnemu reševanju vprašanj slovenske manjšine ter k stvarnemu izvajanju načel italijanske ustave, upoštevajoč pri tem obveznosti in akte, ki jih je podpisala italijanska vlada. Te obveznosti in akti so med drugim mirovna pogodba, londonski sporazum, splošna izjava o človečanskih pravicah itd. V sporazumu je rečeno, da mora biti harmonično ter omikano sožitje med Slovenci in Italijani temelj za samostojni (kulturni in socialni razvoj manjšine. To pa predstavlja izključitev asimilacijskega pritiska, to je raznarodovanja. V tem duhu se vse štiri stranke obvezujejo, da bodo temeljito, tudi v komisijah, proučevale najnujnejša vprašanja, ki zanimajo našo manjšino, nakazale najprimernejše rešitve in jih nato podprle na ustreznih mestih. Ta mesta so občine, pokrajina, dežela, parlament itd. Štiri stranke se obvezujejo, da morajo biti zaščitene etnične značilnosti našega ozemlja, kar potrebno slovensko osebje. Pokrajinski vestnik bo izhajal tudi v slovenščini. Na razglasnih deskah pokrajine v občinah bodo nabiti razglasi tudi v slovenščini. Napisi, ki označujejo pokrajinske ceste, morajo biti prilagojeni “krajevnim potrebam”, to je biti morajo tudi slovenski. Zdravstvena vzgoja po šolah s predavanji, filmi in drugimi pripomočki bo v slovenskih šolah slovenska. Kmetovalci bodo dobili od pokrajine prispevke za nakup zdravil za živino, kakor tudi pomoč za škodo, ki nastane zaradi naravnih nesreč ali epidemij. Strokovni tečaji za slovenske kmetovalce bodo v slovenščini. S1 o v e n ski zastopniki bodo imenovani v razne komisije, ki zanimajo našo manjšino. Poskrbljeno bo za ureditev visečih vprašanj slovenskega šolstva. Slovenski manjšini bodo odprte širše možnosti tudi pri deželni vladi in na tržaški občini. Začela se bodo reševati nekatera važna vprašanja, za (katera je potrebna daljša in temeljitejša priprava, ker jih ni mogoče urediti brez sprejema novih zakonov. razumov, Slovenska skupnost pomeni, da ne bodo več smeli ni dosegla vsega, kar je zahtevala. Nihče pač ne more pri pogajanjih vsega dohiti in njegov partner prav tako ne more vsega zgubiti. Dosegla pa je toliko, da lahko tvega nov poskus. Slovenci moramo pri reševanju lastnih zadev sodelovati. Če bo to sodelovanje prineslo naši manjšini kaj vidnih koristi, bo šlo naprej, če ne, bo treba iskati druge možnosti, toda nihče ne bo mogel Slovenski skupnosti očitati, da ni izkoristila pravilnega trenutka ter izpolnila svoje dolžnosti. Skoro vse bo zdaj odvisno od tega, ali se bodo Slovenci, zlasti slovenski politični delavci, strokovnjaki in razumniki odzvali pozivu Slovenske skupnosti, naj zavihajo rokave in ji pomagajo pri novem delu. O pomenu sporazuma bomo zidati novih naselij, ki bi te značilnosti umetno spreminjale. Slovenci, imamo nabrežinske-ga župana za prvo polovico mandata, potem pa bodo vse štiri stranke preverile, če se izvaja program in videle, ali je na podlagi prev eritve primerno spremeniti občinski odbor. PSI ni neposredno stopila v nabre-žinski občinski odbor, potrdila pa je svojo solidarnost in soodgovornost z odborom, ki bo izraz večine, v kateri tudi ona z vso odgovornostjo sodeluje. Na pokrajini -bo ustanovljen nov urad za “odnose z javnostjo”. Dobil bo novo osebje, ki mora biti tudi slovensko ter bo skrbelo za slovensko uradovanje, za prevode aTdov v slovenščino. V natečajih za nastavitve bo pogoj, da mora prosilec ob- Ugovori slovenskih kmetovalcev na Goriškem odbiti Med tem ko je Slovenska skupnost -na Tržaškem dosegla do neke mere sprejemljiv dogovor z italijanskimi vladnimi strankami, kažejo te v Gorici zelo malo razumevanja za slovenske zahteve. Slovenski kmetje se upirajo načrtom gradnje industrijskega središča na njihovem ozemlju v Standrežu in Podturnu, ki bo nemara kasneje vključilo slovenske Sovodnje. Slovenski zastopniki v mestnem svetu Gorice dr. Sfiligoj, dr. Kacin in dr. Bratina so složno in odločno nastopili v obrambo slovenskih kmetovalcev, pa so bili žal preglasovani od večine, ki so jo tvorili krščanski demokrati in neofašisti (misov-ci). Načrt ustvaritve industrijskega področja v Standrežu, Podturnu in Sovodnjah je izdelal bivši fašistični veljak Caccese, zagrizen nasprotnik Slovencev. Nkrumah se je radi tega razjezil, razgnal sodnike in postavil nove, ki so seveda obsodili vse tri osumljence na smrt. Tako je namreč zahteval Nkrumah. Smrtna kazen še ni izvršena. Obsojenci čakajo na svojo usodo in prenašajo vse muke afriških ječ. Omagal je dr. Dan-queh, ki je, dokler je -bil na svobodi, vodil politično opozicijo proti Nkrumahu, in umrl v ječi. Njegova smrt je globoko odjeknila med afriškimi politiki, kajti pokojnik je bil znana osebnost s čisto politično preteklostjo. Za svobodo in neodvisnost Afrike se je boril najmanj toliko kot Nkrumah. Smrt dr. Dan-queha je zadala slovesu ganskega diktatorja hud udarec ravno v tistih afriških krogih, kjer u-živa Nkrumah ugled. pisali prihodnjič. Danes bi radi vladati slovenščino, v kolikor bo fiasproliilk ganskega Sfalsija uma! ¥ Jaši WASHINGTON, D.C. — Ganski diktator Nkrumah je priljubljena tarča za atentate, kajti njegova diktatura je res prava “socijalistična svoboda”. Tudi v avgustu 1. 1962 je bil nanj napravljen atentat, ki se pa ni posrečil. Režim je našel kar pet krivcev za ponesrečen atentat, med njimi dva bivša ministra. Trije med obtoženci so imeli srečo: prišli so pred poštene sodnike, iki so jih oprostili vsake odgovornosti za atentat. PretMmk Pakšslana Aph pride k Johnsona WASHINGTON, D.C. — Bela hiša je objavila, da bo prišel v Združene države na razgovore s predsednikom Johnsonom 26. aprila predsednik Pakistana Ayub Khan. Predvidoma bo o-stal v glavnem mestu, dva dni. Obisk predsednika Ayuba je važen, ker je Pakistan uradno sicer še vedno zaveznik Amerike, dejansko pa se je začel v zadnjih letih odmikati in se bližati rdeči Kitajski, glavnemu nasprotniku Amerike v jugovzhodni Aziji. Pakistan se jezi na Združene države zlasti zaradi tega, ker te pomagajo Indiji pri njenem oboroževanju, da bi se mogla uspešno upreti morebitnemu novemu napadu od strani rdeče Kitajske. Pakistan trdi, da bo Indija uporabila to orožje proti njemu. --------o----- AEC zopet omejuje proizvodnjo urana in piutona WASHINGTON, D.C. — Federalna komisija za atomsko silo Je lani prvič omejila proizvodnjo obeh najvažnejših surovin za proizvodnjo atomske in vodikove sile: urana in piutona. .Sedaj je sklenila, da znova omeji proizvodnjo v treh tovarnah. S tem bo prihranila okoli $34 milijonov, lanski prihranki znašajo pa $66 milijonov, skupaj bo torej privarčevanih okroglo $100 milijonov. Lani je bila proizvodnja urana zmanjšana za 40%, letos je za dodatnih 20%, torej vsega skupaj za 60%. Proizvodnja piutona je pa zmanjšana za 20%. Pri tem bo zgubilo delo okoli 100 delavcev, ki jih bodo pa skušali zaposliti drugod. Mississippi Zvezni komisiji za civilne pravice: Pojdite z naših hrbtov! JACKSON, Miss. — Guv. Paul Johnson je izjavil Zvezni komisiji za civilne pravice, ki je prišla sem preiskovat položaj na pritožbe črncev, da bo država izpolnjevala določila zakona o civilnih pravicah ter “naj bi njeni kritiki šli z naših hrbtov na našo stran”. Komisija bo nadaljevala svoja zasliševanja še danes in jutri, nato pa bo poslala svoje poročilo predsedniku Johnsonu in Kongresu. Premalo fizikov Ameriški fizikalni inštitut je objavil podatke o številu fizikov v ZDA. Ugotovili so, da bo glede na dosedanji (in po vsej verjetnosti tudi prihodnji) tempo industrijskega razvoja čez deset let primanjkovalo okoli 20,000 fizikov. V prikazu je rečeno med drugim, da bodo srednje in visoke šole v stiski za profesorje fizike, ker strokovni prirastek na tem področju zaostaja za splošnim industrijskim razvojem. — Reka Nil napravi 3,600 milj dolgo pot od izvirov v Ugandi in Abesiniji do Sredozemskega morja. Molki dobijo delo Oskrbnika iščemo Za delni čas, v zameno za stanovanje, dvojici, na 20150 20200 Euclid Ave. Moderno stanovanje z 2 spalnicami. Za sestanek kličite 944-6755 ali 261-2088. (35) Ženske dobijo delo GOSPODINJA Iščemo gospodinjo ali dvojico, da bi stanovala v velikem domu v Richmond Heights in skrbela za starejšega moškega. Kličite AN 1-0483. (33) Female Help Wanted DISHWASHER Part time, 3 times a week. SORN’S RESTAURANT 6036 Si. Clair Ave. EN 1-5214 (x) MALI OGLASI Atomski podmornici čuvata mir na Daljnem vzhodu KGT V RAJU? — Primitivna plemena v porečju reke Gornji Xingu, pritoku Amazonke v Braziliji, ne poznajo obleke. Moški in ženske, vsi žive popolnoma goli. Slika kaže prizor iz njihovega življenja. HONOLULU, Havaji. — Ko je ameriško letalstvo pretekli teden bombardiralo cilje v Severnem Vietnamu, je bilo objavljeno, da so letala večinoma pripadala trem letalonosilkam, ki so priplule v Južno Kitajsko morje. Nekateri so bili iznena-deni, da so vse tri letalonosilke sedme flote odplule proti Vietnamu. Do preteklega decembra je bila ena vedno v rezervi v bližini Japonske za morebitni nastop proti ciljem v rdeči Kitajski in Sovjetski zvezi. Iz (krogov vojne mornarice je prišla vest, da krijeta od Nove-j1542- Waterloo Rd. ga leta sem cilje na Kitajskem in v Sovjetski zvezi atomski podmornici Daniel Boone, in Te-cumseh s svojimi Polaris raketami. Poizvedba Tistega, ki bi kaj vedel o Virginiji ali Jean Brown, starost 46 let, ki je živela v ■okolici Superior in St. Clair Ave. v času plinske eksplozije, lepo prosim, da pokliče MU 1-9227. Hčerka Carol. --(35) Lastnik prodaja V Euclidu, dvodružinska hiša, enodružinska hiša in velik lot. Vse 3 parcele, ena pri drugi, v fari sv. Kristine. Vse za $37,900. Kličite KE 1-3697. (43) V fari Marije Vnebovzete Lepa dvodružinska hiša naprodaj ; moderna kuhinja in kopalnica; dober dom in dohodek. RAY NAUSNER REALTY PO 1-5970 WH 4-4411 Carst Memorials Araškn kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV IV 1-2231 Kitajci in Rusi bodo gradili cesto v Nepalu KATMANDU, Nepal. — Te dni je prišla sem skupina kitajskih tehnikov, ki bo pregledala, premerila in zaznamovala tek nove ceste od vzhoda do zahoda dežele 100 milj daleč. O-stanek predvidene ceste dalje proti vzhodu v daljavo 75 milj so obljubili zgraditi Rusi. Lyndhurst bungalov Prodaja lastnik, 3 spalnice, garaža, vgrajena kuhinja, zaprta veranda, preproge, opažena rekreacijska soba, naoknice. zimska okna in vrata. HI 2-0279. —(12,18,19 feb) Da se uredi zapuščina Naprodaj j e dvodružinska lesena hiša, 5-5, in enodružinska 7-sobna hl a na 1007 E. 74 St., za hitro prodajo. $18,500, dober dohodek. KE 1-8799 zvečer a 1 i koncem tedna. (40) AMERIŠKA DOMOVINA, PATRICK A. SHEEHAN: NODLAG L je nabral pi'ecejsnjo butaro, je stopil k veliki, dolgi skla-dalnici črne šote, pokriti s kopico zmrzlega snega. A ker ni mogel najti navadne košare, je šel s hlevsko svetil j ko v hlev. Tri krave so zložno spale na svojih prostorih, druge tri pa so sklanjale svoje vlažne gobce in dihale v neko stvar, ki je ležala na tleh. Donal se je zelo začudil, stopil bliže in pripognivši se zapazil svojo košaro za šoto, v njej pa je ležal, ogrevan in varovan od tople sape neme živine, najljubkejši in najlepši otrok, kar jih je kdaj videl. Mala stvarca je ob žarkih svetiljke odprla svoje plave oči in se nasmehnila svojemu odkritelju. Krave so se odmaknile, njihove postrežbe ni bilo več treba. Ena pa se je še enkrat vrnila, kakor bi ji bilo žal zapustiti svojega malega varovanca, in sklonila svoj vlažni gobec ter dihnila toplo sapo v otroka. Veliki Donal je bil tako začuden, da bi ga kdo mogel s peresom podreti, kakor je rekel. Nato je pustil svetiljko na tleh in se počasi bližal hiši ter se muzal, kako bo družino presenetil. Potem je za trenutek obstal in premišljeval sam pri sebi, kako bi na najbolj dramatičen način to stvar CHICAGO, ILL. FEMALE HELP KEYPUNCH OPERATOR For data processing operation.Young v/oman, 18 to 22, with at least 1 year experience. Salary commensurate. New office. Excellent fringe benefits. 105 W. Adams, 263-3496. (35) HOUSEHOLD HELP CHILD CARE 4 Evenings. Room, board and allowance. — Call IN 3-1298 before 6 p.m. (35) WORKING MOTHER with 4 school age children needs housekeeper, to take complete charge. 5 days. Near Northside. References. PH. 348-2925. )35) MALE HELP ENVELOPE ADJUSTERS - CUTTERS Experience preferred but will train. If you have a good mechanical aptitude and good work record we have an excellent opportunity for you. .Lioop location, first or second shift, excellent starting rate, permanent. Call Mr. Boyd — WA 2-2710 (35) MULTIPLE COIL WINDERS Wirers • Solderers Light and airy plant. — Insurance benefits. Interviews 9 to 3 P. M. RAYPAR ELECTRONICS INC. 7810 West Addison Street (34) povedal. Kakor dober umetnik je slednjič sklenil, da bo najpreprostejši način najbolj vplival; zato je odprl kuhinjska vrata in rekel: “Pojdi sem, Kate, potrebujem te za en trenutek.” “Ah,” je dejala Kate, ki je dosti nerada šla iz tople hiše na mrzli zrak, “ti zmerom kaj potrebuješ! Kaj pa je?” Ko sta bila na dvorišču, ji pravi Donal: “Sedaj pazi, Kate, kajti videla boš najbolj čudno reč, kar si jih sploh kdaj videla.” “Joj, kaj je?” je vprašala Kate vsa razburjena. “Ali je duh, ali vila?” “Pa še kaka vila,” je dejal Donal ter stopil v hlev in posvetil s svetiljko v smehljajoči obraz otrokov. ‘ Ali si videla prej kaj podobnega? Kaj bodo neki notri rekli?” Kate je nalahko zavpila začudenja in sklenila roke. “čast bodi Bogu! Kdo je že videl prej kaj podobnega? Rada bi vedela, ali pomeni kaj dobrega ali —” Nema žival je grajala njeno praznoverstvo, kajti zopet je sklonila svoj vlažni gobec nad otroka in je nežno dihala vanj. Dete pa je nabralo in skremžilo svoj mali obraz, kakor bi hotelo jokati in se pritožiti nad dekletovo nevero. “Zdaj primi,” je rekel Donal, “za roč košare, odneseva to stvarco na toplo. Zdi se mi tudi, da bc kmalu lakote umrla.” Brat in sestra sta k o,šaro previdno dvignila in, pustivši svetiljko v hlevu, nesla otroka preko zasneženega dvorišča ter hrupno odprla kuhinjska vrata. “Tale božični dar sva za vas našla v hlevu,” je dejal Donal z velikim zadovoljstvom. “Kdorkoli ga je poslal, je dobro zadel. To je res žlahten kamenček.” Vsa družina je vstala razen Edmonda Connorsa, ki je obsedel na svojem prostoru ob ognju. On je bil vedno varen pred kakršnimkoli nepričakovanim vznemirjenjem. Ostali so stopili krog košare, ki sta jo Donal in Kate bila postavila ob ognju, in vse križem so se mešali vzkliki začudenja, presenečenja, nevolje in usmiljenja, ko je ležala mala stvar pred njimi, tako lepa, tako nemočna, tako zapuščena. “Pred nedeljo bodo o tem govorile že tri župnije!” “Joj, kdo bi vendar mogel biti? Otrok je gotovo že šest mesecev star!” “Nesrečna mati, ki te je zapustila, ti ubogi mali angel iz nebes! Morala je imeti kamen mesto srca, da te je mogla v tej mrzli, hudi noči od-tegati od svojih prsi!” ‘Rada bi vedela, kdo je neki ona? Ali ste slišali, da je kaka nesrečna ubožica v soseščini dobila otroka?” Edini član družine, ki ni kazal najmanjšega začudenja, je bil Edmond Connors. On je nepremično gledal na malega najdenčka, ki je ležal ob njegovih nogah in ga zrl s svojimi jasnimi, plavimi očmi, medtem ko je rdečkasti plamen drv in šote zopet veselo plapolal. Takoj je spoznal v njem otroka, ki ga je videl v naročju polblazne žene, ki jo je bil nagovoril na mostu. Spomnil se je in se nasmehnil ob spominu, kako resno jo je prosil, naj izroči tega otroka skrbi 'kake krščanske hiše, ki bo zavoljo Boga varovala in ljubila malo življenje. Gospodinja se -je slednjič naveličala njegovega molčanja in je dejala: “Ah, Edmond Connors, človek bi mislil, da nisi v svoji lastni hiši, ko tako molče sediš in vrtiš palce s svojim večnim: ‘Prav, prav!’ Ali ne moreš ničesar reči, da nam malo od-leže?” “Menim,” je dejal starec premišljeno in z lahnim, zadovoljnim nasmehom, “da bi nič ne škodovalo, če bi pogreli majhen požirek mleka in ga dali tejle stvari —” “To je res,” je odgovorila žena. “Ti vedno pravo zadeneš, četudi malo govoriš.” Mleko je bilo pogreto in otrok ga je željno pil ter se po tem preprostem krepčilu ves razživil. Nato so začeli vneto stikati po njegovi obleki, da bi našli kak znak o njegovem rodu ali starših. Toda zastonj. Noben kos papirja, nobeno všito znamenje jim ni naznajalo, čigav bi otrok bil in odkod bi bil prišel. Ta negotovost je povzročila še živahnejše prerekanje, katere vere je otrok, ali je že bil krščen in kako mu je ime. “Gotovo je krščen,” je dejala ena izmed deklic, “četudi je mati najgrša protestantka na Irskem, je vendar krstila svoje dete.” “Prav res,” se je oglasila druga. Tn to je gotovo neka imenitna gospa, ko je tako lepo opravila svojo punčko—” “Neumnost!” j e posegla vmes gospa Connors. “Nobena poštena ženska v vsej deželi bi tako ne zapustila svojega otroka.” “Poslušajte mene,” je dejala ena izmed dekel. “Mati, ki je prinesla tega otroka, ni nič posebnega. Morda je to ona blazna žena, ki je hodila pred nekaj tedni tod okrog.” “Blazna žena?” je vprašal Edmond Connors, ki se je sedaj prvič ozrl. “Kaka blazna žena?” “Neka izgubljena reva, ki je pred nekaj tedni hodila tod okrog in izpraševala, če je to hiša Edmonda Connorsa,” je odgovorila njegova žena. “Mi smo izkušali biti z njo prijazni, toda ona nas je vse preklela in tebe še povrhu.” “Ali je imela otroka s seboj?” je vprašal starec nevedno. “Ne vemo. Imela je neko culo v naročju, pa mi smo mislili, da pobira miloščino za Božič. Naj je bila, kar hoče, veliko prida ni. Bili smo ve- seli, ko je zopet odšla.’ (JDsije prihodnjič) CHICAGO, ILL BUSINESS OPPORTUNITY RESTAURANT — and Lounge Property Included. Living quarters. Late license. McHenry County. Only $65,000. Phone for appointment. — BE 7-6435. (34) HELP WANTED We have excellent openings on all shifts for REGISTERED NURSES AND PEDIATRIC NURSES We also need supervisors and assistant supervisors from 3 P.M. to 11 P.M. and assistant supervisors from 11 P. M. to 7 A. M. Good starting salary plus differential for nights and afternoons. Periodic increases semi annually. 100 bed hospital with rooms and apartments available nearby. For complete information write: Mrs. Norris R. N. HUNT MEMORIAL HOSPITAL 450 Maple, Danvers, Mass. VSTOPNiOE SEDAJ V PRODAJ! 'fEsTrUARY is?H THRU 28TH A Maui ■■jur'A ’ ■1 CLEVE. PUBLIC : HALL ■ 1 3 • |' RINGS THE GREAT WALLENDAS IZBIRA SEDEŽEV NA'IZBIRO SEDAJ V PUBLIC MUSIC HALL BOX OFFICE E. 6th in St. Clair — od 11. dop. do 7. zvečer Parkiranje dovoljeno za 15 minut in pri RICHMANU — 736 EUCLID A VE. VEČERNE PREDSTAVE OB 8. ZVEČER OB DELAVNIKIH: Febr. 18, 22, 23, 24 in 25. $3.00, $2.50, $2.00, $1.50 OB PETKIH IN SOBOTAH: Feb. 19, 20, 26, 27. $3.50, $3.00, $2.50, $2.00, $150 MATINEJE OB 2:00 POP. OB DELAVNIKIH: sreda, 24. febr., petek, 26. febr. $2.00 in $1.50 OB SOBOTAH IN NEDELJAH: Febr. 20, 21, 27, 28. NA WASHINGTONOV ROJSTNI DAN: ponedeljek, 22. febr. $3.50, $3.00, $2.50, $2.00, $1.50. (Nedeljski matineji v korist American Cancer Society) SPREJEMAMO PISMENA NAROČILA Čeku ali denarnemu nakazilu prosimo priložite naslovljeno povratno, frarkirano kuverto. Naročila izvršena takoj. Naslovite na: Grotto Circus, Music Hall Box Office, Cleveland, O. 44114. • seK.Nr. GARDENS , - SPRING 6 Save on advance-sale tickets! Available now for 75č at all retail flower shops • Ohio Garden Clubs • Federation of Women’s Clubs of Greater Cleveland • Ceramic Hobbyist Guild of Greater Cleveland • Golden Age Centers • Downtown Ticket Offices of Burrows and Richman Bros. Stores • all Sears Stores • Greyhound Bus Stations, and convenient box office locations in all areas before Tuesday, March 2. (34) EUCLID POULTRY V zalogi imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in sl izberiteI HOWARD BAKER 549 EAST 185 STREET, EUCLID KE 1-8187 NORWOOD MEN’S and BOY’S SHOP 6217 ST. CLAIR AVENUE UT 1-1393 ČISTILNA RAZPRODAJA ZIMSKIH OBLAilL m 0SEBNE0A PERILA U DEČKE li liži Zelo znižane cene Za jopiče, sviterje, kravate in kape polovične mm IflBBHBBBISHSSQKHHgBaaHBHBSSBitiBBB Izposodite si denar zaradi varčevanja M gotovine ? Vprašajte nas To se lahko napravi. Namesto, da bi Vam mali dolgovi pojedli Vašo plačo, se jih lahko znebite ž osebnim posojilom pri Cleveland Trust. In pri tem še prihra-r.ite denar. Z osebnim posojilom Vam ni treba, razbiti Vašega jajca v gnezdu — Vaših hranilnih prihrankov — in zapraviti prisluže-nih obresti, predno so te plačljive. Različne dodatne obremenitve postrežbe — morda še dodatne globe — lahko znesejo več kot osebno posojilo z nizkimi obrest- mi pri Cleveland Trust Company. Vi imate le eno mesečno odplačilo namesto neštetih. Odplačila so ugodno razporejena preko primernega časovnega razdobja. Ima to 'smisel? Seveda ga ima. Zato stopite do Vaše bližnje Cleveland Trust banke in ugotovite, kako morete plačevati Vaše račune ob najnižjih kreditnih stroških. Cleveland Trust posoja več denarja več ljudem kot katerakoli druga banka v Ohio. Vprašajte nas. Mi radi odgovorimo “da.” Kadar potrebujete denar . . . vprašajte Cleveland Crust največjo ohijsko banko član Federal Deposit Insurance Corporation Z OGNJEM VARJENI OKUS!