Gospodarske stvari. Krt iu krtinje. Ni menda živali, o kateri bi človeštvo toliko krivega in napačnega mislilo, ni menda tako koristue živali, kateri bi človek toliko krivico delal, kakor ravno krtu. In vendar nam krt v zelo veliki meri koristi, vendar nam je njegova delavnost neobhodno potrebna, neprecenljiva in tudi nenadomestljiva. In kakšno hvalo pa dobi za to svojo koristno delavnost? Čiovek ga preganja kakor največjega svojega sovražnika. Uprašamo se sedaj, kje je vzrok tej žalostni prikazni ? Odgovor: Ker krt ne izvršuje rečij, katere bi nam bile zelo škodljive, ako bi jih delal, a ne dela jih on, ampak izvršujejo jih druge živali, katere pa človek pusti pri miru. Dalje ker njegovo .koristno in potrebno delavnost ob jednem spremlja tudi marsikaj za človeka neprijetnega, kar pa je le bolj površno in brez pomena. Ocividno je, da sta ta dva vzroka, ktera sem tukaj navedel, le raalenkostna. Pravi vzrok, zakaj človek krta tako preganja, je nevednost in lenoba človeška. Človek pravi, da se krt živi o koreninab. raznih raatlin in dreves. A moti se; ne krt, ampak tako zvana povodna podgana (Wasserratte) je rastlinske korenine, žival, ki je krtu jako jednaka in si tudi dela take podzemeljske pote in brloge kakor krt. A razlikuje se od krta, da ima daljši rep in nima rilca, ampak bolj ploščasto glavo in kratek gobec. Tedaj ta povodna podgana j6 rastlinske korenine; krt bi jih ne mogel, ker ima takšne zobe in takšen želodec, da rastliuske hrane niti prebavljati ne bi mogel, isto tako, kakor mi lesa ali pa slame jesti ne moeemo. Dalje pravijo ljudje, da krt. s tem, da na bregu rek in ribnikov zemljo izkopava, jezove predira in tako povodnje povzroči ali vsaj povspešuje. A tudi temu iii tako ; tega ne dela krt, ainpak zopet podgana, in sicer tako zvane ,,sive podgane", ki ne prebivajo v starem zidovji, arupak si na bregu rek delajo svoje luknje, da si ložje svojo hrauo priskrbijo. Te podgaae kakor tudi manjše miši, ki ravno tako ob rekah prebivajo, delajo si svoje luknje v jezove; ker pa pustijo, da lahko v svoje luknje pridejo iu zopet odidejo, vhode odprte, zamore za časa povodnji voda v te luknje pridreti in tako pretrga jezove in povzroči neiz merno škodo. Tedaj podgane in miši predirajo jezove, a ne kit. Krt pa si dela precej globoko pod zemljo svoje pote in luknje ia ne čuti posebne potrebe, podzemeljsko svoje stanovanje zapustiti. Istotako si tudi vhode v svoje stanovanje skrbno zamaši, tako da voda ne more, ali vsaj tako lahko ne more v nje predreti, če bi nastala kaka povodenj. (Konec prih) Sejniovi. Dno 6. junija v Račah. Dne 8. junija v Jurkloštru, v Lembergu, pri sv. Marjeti na Pesnici, pri sv. Martinu poleg Slov. Gradca, v Strassu in v Kapelah. Dne 9. junija na Pilštanji iu v Trbovljah. Dne 10. junija v Imenein. Dae 11. junija na Bregu v Ptuji. Dne 12. junija v Teharji.