180
Dopisi.
Iz Prage 27. maja. —? — (Volbe za državni zbor* Zakon o ravnopravnosti v šolah.    18. §. volbenega reda* Število pevcev.)   Znano je, da je poslalo lani 11 čeških poslancev pismo na Dunaj ,   v kterem   so naznanili državnemu zboru, da se ne udeležijo državno-zbornih razprav tako dolgo, dokler vlada ne poskrbi, da zasedejo poslanci vseh avstrijanskih kronovin tam svoje mesto,, pa ne ene besedice ni bilo  v pismu,  da se odreko dr-žavno-zbornemu  poslanstvu;   al  vendar  sklene  tadajni faktično in formalno ožji  državni   zbor,   da so izgubili ti poslanci svoj mandat.    Vse je bilo tiho, kar naznani naenkrat prvosednik deželnega zbora,  da mu je prišlo od vlade povelje, naj češki zbor voli nove poslance  na Dunaj za odstople,   umrle,   in one,   ki so  lani poslali znani   protest   v državni zbor.    Vkljub ugovorom onih enajstih,   da se niso odrekli  in da ne mislijo se odreči mandatu,   a da pojdejo koj na Dunaj ,   ko bode zastopana tam vsa Avstrija, začnejo se volbe.   6 čeških poslancev zapusti zbornico, 55 izusti „nevolim", 136 nemških poslancev voli vseh 22,   ki jih ima češki zbor voliti za Dunaj ,   in izvoli   si jih   14  iz   svoje  nemške stranke;   7,   ki  so jih izvolili izmed čeških poslancev, ne prevzame mandata, kajti bili so med onimi, ki niso volili. Ceska stranka neče spoznati veljave vseh voleb, kajti večina novo-izvoljenih je  bila izvoljena  le po večini onih 136 glasov, ne pa povečini vseh pričujočih poslancev.      Cehi protestujejo proti veljavi  teh   voleb; „naj sodi državni zbor, so li volbe pravilne ali ne" —• je  rekel   ironično dr. Rieger.    To  je   rešilo   deželnega maršala iz  zadrege.    „Da!   državni  zbor naj   sodi" — izusti tudi  on zadovoljno.    Dr. Grunwald   uloži protest proti   načinu   voleb,   dr. Rieger  proti  volbam   namesti gori omenjenih 11 poslancev. Radovedni smo, kaj bode zdaj sklenil  državni   zbor dunajski.   —   Važne   so bile seje 24.,   25. in 27. maja.    Na dnevnem  redu   stala je ravnopravnostjezikov v srednjih šolah; tako se   z   eno   besedo   imenujejo   gimnazije  in realke. Zanimivejši deli zakona so: „Oba deželna jezika imata v srednjih šolah enake pravice."   „Podučevati sme se povsod le v enem teh dveh jezikov." „Drugi deželni jezik ima biti obligaten (zapovedan) nauk,  kterega se sme dijak   le  iz važnih vzrokov oprostiti."    „Izmed deželnih gimnazij   bode   8 viših   in   pet nizih  čeških, ostalih 9 viših   in  dve nizi nemške."    Najhuji boj se je vnel pri §:   „Drugi deželni  jezik  ima biti obligatni nauk v srednjih šolah: ima se tedaj v nemških gimnazijah in realkah  obligatno   učiti   češki,  v čeških pa nemški.   Da se ima učiti nemški dijak češki, bilo je nemškim  poslancem   nasilje (Zwang)  in  Bog  ve" še vse   kaj.     Al   jedrati   krasni   govori   dr.   Brauner-ovi, dr. Loewe-vi (rectora magaifica),   in   dr. Sladkovskega podrli so vse sofizme dr. Herbstove,  ugnali vse repen-čenje dr. Brinz-ovo, Jd je naravnost rekel, da neče, da se nauče Nemci na Ceskem češki,   da   ne  bi utonili v Pragi; ozirati se imajo ne samo na Dunaj, ampak tudi v Frankfurt itd.    Al  ves  zakon  obvelja (z 101 glasovi proti 94) proti   navrhu nemške  stranke,   ki je hotla, naj se uči druzega deželnega jezika   le oni,   komur je ljubo.    Zdaj ima vlada potrditi  ta  zakon:   ako  ga po-
trdi, česar se trdno nadjamo, tedaj smemo reči: „tan-dem!" (vendar enkrat!) — Naj še omenim, da je pre-naredil češki zbor 18. §. volbenega reda tako, da ima izgubiti poslanstvo le tak poslanec, ki ga je zadela kazen zarad ravnanja proti nravnosti ali zarad sebičnosti ; prememba ta bode zlasti vrednikom časnikov na korist. — Naj pristavim še to, da je bilo pri pevski slavnosti unidan čez 1700 pevcev v Pragi.
Iz Idrije 28. maja. ** Precej časa že je minulo, kar ni ,,Laib. Zeitg." našega mesta nič omenila; zdelo se je nam skorej že, da smo ji Idričani celo iz spomina zginili. Al motili smo se. V 144. listu med „Plaude-reien" pa je vtaknjena tudi naša Idrija. Mar cikajo „Plaudereien" na ,,pevsko društvo" naše? Človek ne more skor drugače misliti. Ce je pa temu tako, vprašamo pisatelja ,,Plaudereien: „kdaj smo ga pooblastili s takim mandatom? Kaj mar misli, da nam ni trden sklep, ,,pevsko društvo", ktero smo lepo vstanovili, tudi vzdržati in ga Čedalje bolj krepiti, kajti dobro smo si svesti, kaj smo kot Idričanje slavnemu imenu našega mesta, pa tudi kaj kot slovenski sinovi naši narodnosti dolžni. Hvala Bogu! ustavna Avstrija šteje toliko različnih pevcev, kolikor je ravnopravnih narodov v velikem njenem domu. Zato „qui bene distinguit, bene docet! — To se nam je potrebno zdelo omeniti, da nas „Vorort" ne razume napačno, ker mislimo, da gospod Issleiba nihče ni pooblastil, v našem imenu govoriti. Iz Krškega 29. maja. Prav slovesno smo obhajali danes procesijo sv. Rešnjega telesa. Novomeška mu-zična banda (24 mož) je procesijo spremljala večidel igraje prav vbrano odlomke iz lepih domačih in druzih mičnih napevovv Ljudi je bilo ne le iz Kranjskega, ampak tudi iz Stajarskega in še celo iz Hrvaškega toliko pri nas, da že davno tako obile množice ne pomnimo. Po procesii je obče spoštovani starček gosp. Pavel Banič, krški mestjan, s svojo ženo obhajal zlato poroko. Poročili so jih visokočastiti dekan gosp. Polak vpričo njunih otrok in vnukov. Potem so sledile mnoge veselice. — Kar se tiče poljskih in gorskih pridelkov, do sedaj vse lepo kaže. Lansko vino ima sploh ceno od 4—5 gold. vedro. Pač dober kup memo prejš-nih let! Zato ga pa včasi tudi tako pijemo, da ga komaj nesemo.   Na zdravje!
Klanšekov France. Iz Ljubljane.    Kranjska   dežela je   po   Najvišem sklepu  od   14.  okt.  1863  dobila  samostojno deželno finančno gosposko,   ktere načelnik je gosp. Kari žl. Felsenbrunn.
— Najveselejša novica, ki jo imamo bravcem danes naznaniti, je ta, ktero nam je v pondeljek okoli ene popoldne prinesel telegram iz Postojne, da so rodoljubi naši na Notranjskem za svojega deželnega poslanca si izvolili dr. Etbina Costa-ta, kterega so jim „Novice" priporočale. Zbralo se je lepo število 105 volivcev; z veliko veČino (62 glasovi) je bil izvoljen dr. Gosta; ostalih 43 glasov se je razdelilo med še tri mnogospoštovane gospode tako, da Njih eksc. c. kr. deželni poglavar baron Schloissnigg je 19, gosp. dr. Janez B ucar, advokat in notar v Postojni, tudi 19, gosp. dr. GloboČnik, c. k. okrajni predstojnik postojnski, pa 5 glasov dobil. — Ta volitev je bila na mesto gosp. Miroslava Vilharja; druga volitev na mesto umrlega gosp. Ambroža (za mesta in trge notranjske) bode neki 30. junija.
— Prvi mestni zbor po smrti župana g. Ambroža je bil 27. maja; predsedoval je župana-namestnik gosp. dr. Cuber. Omenil je ob kratkem marljivega župano-vanja Ambroževega in da je stroške za pogreb čez 300 fl. mestna kaša plačala, — da je pri svojem poslednjem preiskovanji  denarnice   mestne naj del  gotovine le 430
gold., in da je, ker je treba bilo mnozih plačil, si izposodil tistih 3000 gold., ki so lastnina mestjanskega bolnišničnega zaklada; ker h koncu mesca mestna kaša prejme več dohodkov, se bode brž povrnilo to izposo-jilo in denarnica mestna bode imela zopet denarja. Naznanil je predsednik nadalje, da gospod Lambert Lukman za starosti in bolehnosti voljo stopi iz mestnega odbora, da pa za tega voljo vsled 41. §. občinske postave bode nova volitev še le prihodnje leto. Izvoljeno je bilo potem 9 odbornikov, ki pregledajo volitve novo izvoljenih mestnih odbornikov; po takem bode volitev novega župana še le okoli 10. junija. — Nekdo, ki ima za zdravja voljo 5 psov, je prosil, naj bi pasjega davka ne plačal na enkrat, ampak v več obrokih; prošnja ni bila vslišana. — Trgovski gospej Trautmanovi je bila soba, ki je pri tleh mestne hiše in kjer je prej sni čas bila pisarnica vojaškega kvartirstva, v najem za štacuno za 200 gold. prepuščena. — Najem za višo realko potrebnih sob po sklepu deželnega zbora je bil tudi za oni del, kteri zadeva mesto, potrjen; sklenjeno je bilo tedaj, da se c. kr. državnemu ministerstvu vse to v obširnem popisu v potrjenje predloži. •— Tistega deleža (okoli 3000 gold.), ki ga ima po računu deželnega odbora mesto plačati za popravo razrušenega šolskega poslopja, odbor mestni n i odobril.
—  30. maja dopoldne je bil občni zbor muzej-nega društva. Snidlo se je le malo številce udov (kakih 20), ker razun oglasa v „Laib. Zeitg." niso prejeli udje posebnega povabila, kakor je pri druzih družbah, saj za ljubljanske družbenike, navada; mnogo njih tedaj še vedilo ni, da je zbor. O zedinjenji zgodovinskega društva z muzejnim, kakor se že dolgo glasijo želje, je bilo celo malo govorice; sklep je bil, da se muzejno društvo prestroji v natoroznansko; muzej sam, ker je na drugi podlagi osnovan, ostane kakor je bil. Nasvete za prestvarenje družbenih pravil naj prihodnjemu občnemu zboru predloži danes izvoljeni odsek 7 družbenikov.
—  Procesije sv. Rešnjega telesa v četrtek in nedeljo so bile, kakor je pri nas lepa navada, zopet prav slovesne. V vsem se kaže stara pobožnost našega naroda ; tudi v nebo štrlečih, z mnozimi domačimi ban-derci itd. okmčanih majev se je po predmestjih vidilo, med kterimi je letos zvonec nosil veličanski maj v Kravji dolini, ki so ga postavili ondašnji fantje in okinčale dekleta.
—   „Torbice jugoslavenske mladosti" 4. vezek od 10. maja nam je došel nedavno iz Zagreba. Vidi se tudi v temu snopiču pesniških in prozaičnih sestavkov, da „Torbica" ne peša, marveč da lepo napreduje, da tedaj ne zavrže denarja, kdor si jo naročuje. V tem vezku je odkril tudi vrednik g. Nik. Ravnikar, kaj je krivo, da „Niz bisera jugoslovanskega" še ni došel naročnikom , pa menda tudi ne bode, ako se grdo zapletena stvar kak drugače ne poravna. Tiskarnica Gajeva namreč g. Pretnerju, ki je sicer mnogo denarja nabral od naročnikov, pa ni plačal, ne d& nobenih eksempla-rov več, dokler ji ne poplača, kar je dolžan. Zalibog! da se s tako pletkarijo podira tudi drugim pot naročil-stva knjig.
—  Gospod M. Thalmeiner, bivši hrvaško - slav. deželni živinozdravnik in dosihmal bivajoč na Krškem, je izvoljen za enako službo  na Stajarskem.
—   Kakor v časnikih beremo, ima si. državno mi-nisterstvo hvalevredno skrb za to, da se gimnazijskim dijakom po sedanji šolski osnovi živo potrebno telo-vadstvo krepko pospešuje. Tudi v naši gimnazii se je zato skrbelo in celo deželni odbor je bil za to na-prošen, da dovoli pripravni prostor za to.  Napredovalo-
181
je dijaško telovadstvo prav lepo; al zdaj — ne vemo zakaj? —je zamrla ta koristna vadba, ki je gimnazijam celo ime dala. Nadjamo se, da zopet od smrti vstane, ker se sicer mladež šolska ne sme udeleževati drugih telovadskih društev.
—  V pondeljek so v skrinji nekega ptujega delavca, ki jo je za posojenih 20 gold. v Ud matu zastavil delovodju suknarske fabrike, pa potem iz Ljubljane pobegnil, zasačili orodje, s kterim je ponarejal srebrne šestice in goldinarje, pa tudi papirnate dese-tice; našli so tudi nekoliko tega pokaženega denarja v skrinji. Bil je ta človek nekoliko časa suknostrižnik v udmatski fabriki, poslednjič pa je delal v barvarii Ape-ovi v Ljubljani. Govori se, da jo je brž ko ne proti Dunaji pobegnil.
—  Ker   poletinski   čas   ni   pripraven   za   „besede" čitavnične v dvorani,  jih  navadno napravlja po izhodih  na  deželo.    Tudi   letos   bode   tako.    Prvi   izhod menda bode drugo   nedeljo,   to je,   12. junija,   kar se bode že ob svojem času naznanilo.
182