0 učiteljski izobrazbi. (Konec.) S tega vidika. domnevam. je tudi nal>isai dr. Rape svojo razpravo »Učiielj in uiiiverzitetna izobrazba« in baš zato je po mojem mnenju svoi namen zgrešila in ni bistveno pripornogla k razjasnjenju problema. Imel sem občutek. da je napisana za Ijudi ki v svoii naivnosti in neresnosti nekai zahtevajo česar ne poznaio in ki iih je treba poučiti, češ. deca bodi pamot na. to ni zate. Zato sem avtorju ta članek naravnost zameril, ker vem da bi bil iahko napisal nekaj tehtne.išega in ker sem prepričan. da ie vsa argumentacija zavestno prikroiena čitateljem z ozkim cbzorjem. Za resne ljudi. in samo do takih bi se smel avtor obračati stoji. da !e naš nostulat opravičen le v toliko, v kolikor govorijo zan.i stvarne potrebe učiteljskega poklicnega de'a v širokem smislu. kakor ^a danes pojmuiemo in ž njim stoji in pade naš postulat. Te naše stvarne razlosre bi moral avtor poznati. preden se ie lotil zadevc. Ce mu — recimo po naši krivdi — niso znani pa bi -se moral ozirati na one. ki so iih druirod iznesli v podkre.itev enakih ali sličnih zahtev. Tako pa vsa niearova argumentaci.ia po mojem mnen.iu nc zadene b.stva sporn.h vprašan.i in ni pripravno izhodišče z<x piodno debato. _ )uzdeva se mi. <ia smo se lotni stvari na asto napačiieni koncu m bo zato treba zgubiti marsikatero nepotrebno besedo. Ker ima osnovna šola baie nalogo podati nekako enc.kiopedično znanje, sk.epa avtor. da mora tudi učitelj razpolagati z enciklopedičnim znanjem. ki mu ga ne inore nuditi univerza ampak le učiteljišče. Ne jemljem izraza »enciklopedično« prenatančno. a kljub temu ne morem avtoriu prihraniti očitka. da zagovarja nckai kar ie na las podobno goiemu didaktičnemu materiaiizmu. ki ie v pedairoškem svetu že zdavnai premagana stvar. Mislim. da čuti avtor sam šibkost tega svojega argumenta. zato si prihranim polemiko in navajam samo en stavek iz dr. Ozvaldove razprave v 5. številki »Socialne Misli«. ki ie v svoji pregnand nedosegliiv in velja za elementarni razred ravno tako kot za univerzo: »N a J - dragocene n e c p r e i m '' ? r V i g-a--tf5'0-uciterje- .oka_em s ij j i u (.' u i_i y l , iv ; pr i t i d o V. an j; n - . o oostopat i.« /_lt i-.K i..i.i.iv ,).i ne bo učitelja nikdar usposabijal študij. ki sam greši proti tcmu načelu. Kot glavno vrlino akademskega študiia smatram baš to. da dijake navaia k samostojnemu delu in mu pokaže Dota in sredstva k nadaljnii izobrazbi. Na temeljit študli vseh predmetov ki s'> za učitelja pomembni. seve ni misliti. Pretirana oa ni naša zahteva. dasi moiroče sporna d a n a j v s a k u č i t e 1 j vsaj en predmet, ki je vzvezi z n j e g o v i m poklicnim delom, temeljito študira. da spozna metode znanstvenega dela, da spozna. kai ie orava znanost in se tako najuspešneje zavaruje proti domišljavosti površnih vseznalcev. Brezdvomno obstoia vprašanie. ali ie prl skrajšani študijski dobi tak študii sploh možen in iz ozirov na obširno področje učiteljskega študija umesten. Tu se lahko sklicujemo na univerzitetne profesorje. ki zasrovafiaio tak študij in ga smatrajo •ori ekonomični uporabi časa za uspešnega. Da ie temeljit znanstven študij številnih oredmetov nemogoča stvar to ie tako iasno. kakor ie iasno da tkzv. splošna izobrazba srednie šole nudi le elemente znanosti in samo osnovo za nadaljnji študij. Vprašanje notranjeuredbe akademske inšftucije. ki 11 a i bi prevzela poklicno izobraževanje liudskošolskega in meščanskošolskega učltelistva, puščam nalašč odorto ker v okviru tega člank a n e m o r e m o n i e i t e m e 1 j I r c i e r a z p r a v 1 i a t i. Kai nam univerza lahko nudi in česa nam ne more r.nd.ti. to so novedali razm univerzitetni nrofesorii v lepih študijah i'i člarkili. k;:koi ie sploh značilno da ie našlo nemško učitel.istvo med niimi in med profesorii na učiteljskih seminarjih na.tehlne.šc zasrovornike svojih zahtev no visok(išolski izobrazbi. Zakai si želimo v znanstvenih predmetih svoiega poklicnega študija u n i v e r z i t e t n e profesorie kotviičitelie. to zelo do- bro veino, tako dobro, kot s m o p r e p r i č a n i, d a b i z a e n o s a in o samostojno u č i t e 1 j s k o akademijo s težavo našli v celi Sloveniji dovolj p r a v i n strokovnjakov za vse one oredmete.ki so za bodočega narodovega učitelja i n vzgoj i t e 1 j a v a ž n i. V svojem odgovoru v »Učiteljskem Tovarišu« citira avtor kot razlog za nadaijni obstoi učiteljišča odstavek iz svo.ie razprave kjer pondarja da potrebuje praktični učiteli sintezo teoriie in prakse že ob svoiem študiju. I)r. Rape raziikuje med učitelii-praktiki in znanstveniki-teoretiki. Temu razlikovanju ni ugovarjati, k večjemu da pripomniino. da je v gotovem pogledu uvrstiti med učiteljepraktike tudi sredniešolske profesorje in tudi visokošolske učitelje onih ved. ki jih imenujemo uporabne. Da ie treba učitel.iu za njegovo praktično delo tudi praktične izobrazbe to spoznanie naj bi postalo tako s .iošno da se ne bi ornejevaio le na Ijudskiošolsko učiteli .stvo. En a n a šili kardinalnih zahtev glede reforme učiteljske izobrazb e . k i s e m i o ž e omenil. p a j e, da se loči splošna izobrazba od poklicne izobrazbe (v o ž iem pornenu besede). Vprašanie obstoia edino to. katera relativna zrelost je potrebna pri di.iaku. da postane SDOsoben z a r e s e n p e d a g o š k i študij. Naše mnenje je. da vsaj ista zrelost, ki se zah t e v a z a v i s o k o š o 1 s k i š t u d i ] v o b č e. Pri ooklicnem študiju (v ožjetn pomenu besede) ie združitev teoriie in ptakse samoobsebi umevna stvar. Kar pa piše dr Rape o dveletnem seminarskem študiju po dovršenem učiteljišču. ki nai bi bil, ako sem ga orav razumel. zgoli oraktičnesra značaia zbuja nehote spomine ns učiteljske seminarie v Nemčiii. ki so iih tam s soreietjem ustave 1919. leta nesli k DOgrebu in ki iih menda mi ne bomo zbuja!i k življeniu. Važno v dr. Rapetovih izvajaniih se mi zdi da oovdarja potrebo podaljšanja ueiteliske študiiske dobe in to kakor sc da sklenati. naimani za dve leti. To rrti daie upanie da se prei ali slei zedinimo v ^_av,nih točkah. Ako se podaljša sedania študiiska doba tudi le za dve leti in ako uvažuiemo. dass danes zahteva za vstoo v Rrvi letnik učiteljišča abšolviranie nižiih razredov srednie šole ali meščanske šole. potem res ne uvidevam. zakai se ne bi odpravila .učiteljišča in bi se snlošna izobrazba učiteliskeea naraščaja poverila sredniim šolam. Seve si vse to mislimo v zvezi z gotovimi reformami n a š e g a š o 1 s t v a . ki iih smatramo iz socialnih razlogov kot neizogibne. MJslira da so mi ugovori precej znani. O teh in o razlosrih zakaj smo oroti učiteliisčem se še nomenimo. Da ost ni napcriena proti učiteli.stvu na učiteljiščili, se razume Eno le bi povdaril že na tem mestu: Mi hočemo ven iz sedan i e i z o 1 a c i i e u č i t e 1 j s k e g a študiia.breznogojno ven ker v s i us.ovori.ki s m o j i h s 1 i š a H. ne moreio omaiati našesa p r e p r i č a n j a o k v a r 1 j i v o s t i t e i z o 1 a c i j e . k i z a b r a n j u j e , da b i se naš dijaški naraščaj s p o z n a 1 z d r u g i m i n n a v e z a 1 ž n i i m o s e b n e s t i k e , d a b i s. zaninianje z a vprašanja vzir o i s t v a r a z u m e v a n j e z a n a še delo r a z n e s . o v širše kroir e , d a b i s p o z n a n i e postaio s p 1 o š n o . d a piedagogikfa in b r i g a 1 e š o 1 n.i k e , e o b č e n a r o d n a z a- ki da s t v a r , a m p a k d e v a. Ze iz tega razk>-ra se tudi ne niort.mo navdušiti za učite.jsko ajgtdemiio. kl bi ostala brez ožjih vezi z univerzo in nienimi slušatelji. V ko.ikor zalitevajo stvarne p-otrebe bodočega ooklica. naj se študii za razne skupine uci.elj.stva diletencira. pa tudi ne več. Niso sociain e razlike m e d učiteljstvom r¦ a z ri i h š o 1 s k i h k a t e g o r i j. k i n a s p e č e j o — v t em o z i r u li a s d a n e s s o c i a .1 n a b e d a . v k a t e r i ž i v i m o v s i v k u p . b o 1 j z b i 1 ž u i e k o t v s e d r u g o — a vso v a ž n o s t p o 1 a g a m o n a d u h o v n o z b 1 i ž a n j e , k i i e p o g o j z a uspcšno skupno delo na ši ro k i 1 e d i n i narodnega vz g o ] s t v a. H koncu še opozarjadr. Rape kratko na praktično nemožnost univerzitetnegu študija liudskoišolskega učiteljstva. • Ker ima v niislih nač reden fakultetni študij na filozofski fakulteti. na katerega mencla nihče pri nas ne misli. se ne bom na tem mestu pečal s oraktičnimi težkočami in oomisleki ki se navajaio oroti naši zahtevi. Treba bo o njili itak še obširneje spregovoriti. Lahko. da ima dr. Raoe pripravliene še vse druge. tehtneiše razlosre proti našemu nostulatu. Dobrodošli nani bodo. ker nani bodo dali priliko. da sporne točke boli osvetlimo. Ce nas pa loči edino to kar ie povedal notem ne bo preveč težko da se siričo odkritih simpatij kl iib eoii za liudskošolsko nčitelistvo. zedlnimo v vseh bistvenih vnrašaniih reforme učite'iske i/nbrazbe. - R. M.