Zagrebški nadškof dr. Baner je slavil dno 11. februarja 751etnico. 70letni - |e slaT.:i v Pragi tamošnjl vseučiliščni profesor g. dr. Mat. Murko, ki je rodom iz Drstelje v župniji Sv. Urban pri Ptuju. Bor>- ohrani znamenitega in priznanega slovenskcga učonjaka šc čilega in zdravega! 601etnica delavnega gospoda župnika. V Št. llju v Šaleški dolini je slavil 601etnico vsestransko delavni ter zaslužni gospod duhovni svetnik Franc Schreiner. Neustrašencmu, marljivemu in dolgoletnemu sotrudniku kliče tudi »Slovenski Gospodar«: Še na mnoga leta v delu za cerkev ter narod! Počastitev slcvenske pesmi z najvišje strani. Glasbena Matica iz Maribora je priredila minuli teden v Beogradu tri koncerte, ki so želi popolen uspeh. Prireditve se je udeležil celo Nj. Vel. kralj, preclsednik vlar;e, vojni minister, prosvetni ter pra $>sodni. Na prisotno občinstvo je napfjivil najboljši utis obisk kralja, ki je s svojo pri¦sotnostjo izredno počasi!! slovensko pesem. Župnija Šmartno pri Slcvenjgradcu je razpisana do dne 23. marca. Razpisana je žnpnija Zabukovje do dne 20. marca t. 1. Da bi otel psa, sam smrino ponesrecil. Mariborski potnik Franc Klemše je hotel rešiti psička, ki je bil v nevarnosti, da bi ga avtomobil povozil. Pri teku za psom se je preveč približal avtomobilu, ki mu je prebil lobanjo in zdrobil nos. Težko poškodovanega so prepeljali v mariborsko bolnico in iz te v Gradec, kjer je umrl minuli četrtek. Psičku je zdrobil avto le nogo, katero mu je uravnal živinozdravnik. Kaj je za »Delavsko politiko« zabav- no? Ko smo v zadnji številki našcga lista ¦omenili, da katoliška Cerkev prepoveduje cerkveni pogreb za tiste, ki se po svoji volji dajo po smrti sežgati, smatra »Delavska politika«, da smo to zapisali ljudstvu v zabavo. Potemtakem je za gospode okoli »Del. politike« zabavno, ako Cerkev da kakšno zapoved, odnosno prepoved. Da takšna izjava postavlja »kristjane«, ki se zbirajo okoli tega lista, v čudno luč, bodi le mimogredc omenjeno. Nakratko bodi tudi poudarjeno, da ta list v istem »zabavnem« tonu piše o pokopališču kot »božji njivi«. V takšnem tonu dela »Delavska politika« propagando za sežiganje mrličev ter s tem dokazuje, kakšnemu namenu bi naj služilo vpepeljevanje mrličev in društvo »Ogenj«, ki je bilo v Mariboru ustanovljeno, Ko so za časa francoske revolucije hotell vpeljati sežiganje mrličev, se je to zgodilo iz sovraštva zoper krščanstvo. To je zgodovinsko dejstvo. Ravno tako je dejstvo, da agitaciji za sežiganje mrtvih človeških teles načeluje protikrščansko framasonstvo ter da mu pri tem poslu jako vneto pomaga socialna demokracija. Ali je ta ugotovitev za gospode pri »Delavski politiki« tudi zabavna? Mislim, da za vse izmed onih, iki so v odboru mariborskega mrtvecesežigalnega »Ognja«, ta ugotovitev ne _>o zabavna, osobito ako jo bo javnost jvzela ko-t merilo svojega ravnanja Ba[pram njim. Za siromašne delavce pa bi ne bilo »zabavno«, marveč »poučlio«, ako bi jim »Delavska politika« povedala, kakšne koristi bi imel ubogi delavski trpin od tega, ako mu po smrtl sežgejo telo?! Vlom je bil izvršen v prvi polovici minulega tedna v matcriialno skladižče mariborske stavbene tvrdke ŠlaJmer in Jelenc. Obesil se je. Na Pobrežju pri Mariboru so našli po 14 dneh obešenega 50Aetnega slugo Ivana Mavka. Obesil se je v Mariborn na podstrešju 151etni kolarski vajenec Jakob Kvas. Z gnojnimi vilami je razparal trebuh v Rošpohu pri Mariboru 221etni čevljar ski pomočnik Franc Pogorelec posestniškemu sinu Ivanu Hauptman. Težko poškodovanega so prepeljali v marib. bolnico. Iz bolnice k poroki, V Reki na Poh. se je nameraval tamošnji trgovec Ant. Lebe poročiti s hčerko pekovskega moj stra Faleža v Hočab pri Mariboru. V noči pred poroko pa je postal žrtev podivjanega nožnega napada in dobil dva zabodljaja, da je moral si poiskati pomoč v mariborski bolnici. Po izvršeni operaciji so ga prepeljali na dom. kjer se je vršila poroka. Napadalce so seve zaprli. Vlom v cerkev. V sredo dne 11. febr. je bilo vlomljeno v minoritsko cerkev v Ptuju. Uzmovič je izpraznil pušice in se srečno izmuznil iz cerkve. Zdravstvena (higijenska) razstava se vrši v Ptuju s predavanji v mešč. šoli od 15. do 22. februarja. Predavanja bodo pojasnjevale skioptične slike ter filmi. Razstava bo dnevno otvorjena od 8. do 12. ure dopoldnc in od 2. do 6. ure popoldne. Meščani in okoličani naj obiščejo razstavo in tudi predavanja. S koli so ga obdelali. Pri Sv. Florijanu pri Rogatcu so napadli pred krčmo Roze Drofenikove 3 vinjeni fantje 321etnega delavca Antona Janžeka s koli in ga poškodovali po celem telesu. Mrtev se je zgrudil. V Celju na cesti proti Zavodni pod železniškim mostom je zadela srčna kap 531etnega upokojenega rudarja Franca Prevolnik. Celjski mestni avtobusni proniet jc začel dne 12. februarja zopet obratovati po dosedanjem voznem redu na progi: Podsreda—Kozje—Celje. Odhod izpred kolodvora v Celju ob 17. uri. Požar. V Kasazah pri LLboju (Celje) je izbruhnil požar na podstrešju enonadstropnega pisarniškega in skladiščnega poslopja. Delavci so pogasili sami ogenj in znaša škoda le 4000 Din. Nad 100 let stara najdeaa opekarna. Skorja Jožef, posestnik v Ojstru štev. 29, občina Marija Gradec pri Lašk.em, po domače Bence, je pred kratkim podrl oreh, ki jc imel na panju 50 cm. Kot skrben gospoclar ni mogel gledati tega panja, da bi zagnil in mu škodo delal na travniku; začel ga je izkopavati pri koreninah. Ko pride bolj globoko, se naenkrat odpre velika luknja in ko bolj natančno pogleda v luknjo, vidi popolnoma celo in nedotaknjeno opekarno, kjer je še precej dobre opeke. Ker je bil oreh star gotovo 100 let, je opekarna pod orehom še starejša. Opeka je bila jako čedno zložena, vse delo je bilo nedotaknjeno in vestno opravljeno. Kaj vse kradejo danes ljudje? Rudar Ferdinand Lapornik se je pred kratkim vozil iz šihta iz Hudejame. Ko je prišel v Lahomno do Starčevega križa, je tamkaj odložil kolo. Mimo pride neka oseba iz Št. Petra, ob5ina Sv. Rupert, pa ji pride jako nespametna misel, da bi se nau5ila voziti na tujem kolesu; in haid kolo v roke in ga pelje na svoj dom. To pa je videl aeopazovalec ter si osebo zapomnil. Ko Lapornik zapazi, da bo moral peš nadaljevati svojo pot, je bil umevno zlovoljen. Zadevo je preiskalo orožništvo in ugotovilo, da se nahaja pri tej osebi kolo. Bilo je razdjano in štcvilke kolesa su bile popolnoma ostrgane. Ko je vprašal mož postave to osebo, zakaj da je Uolo vzela, je rekla da iz usmiljenja, številke pa je zato opilila, ker so na kolesu nepotrebne, češ, da se lahko vozi s kolesom ravno tako ako nima številk. — Zglasil se je tudi gospod Janez Zalokar, po domače Falentič, kmet, Harje št. 21, ter tožil, da mu je v noči na Svečnico vzel nekdo dve kolesi iz skoraj novega voza izpod kozolca. Gospod Zalokar prosi dotičnega, ki je kolesa vzel, naj se čimprej zglasi po dnevu pri njem, da mu še ostali dve kolesi izroči, ker z dvema ne more voziti. — Rokodelci na kmetih. Na zborovanju Kmetske zveze v Laškem je bila sprejeta tale resolucija: Izdeluje se nov obrtniški zakon. Po predloženem načrtu bi morali vsi neizučeni rokodelci na kmetih prenehati z delom. Kmetjc pa imamo premajhne dohodke, da bi za vsako delo poklicali izučenega mojstra. Na kmetih imamo mnogo takega dela, popravila itd., da nam ga lahko izvrši kak dninar ali pa neizučen roko delec. Kdor pa ima kako novo važnejše delo, pa itak strokovnjaka poišče. Kam pa bočemo s pohabljenimi in stariml rokodelci, ki so si dosedaj še z raznim delom za silo služili svoj kruh? Živ ne more nikdo v zemljo. Ce ne bo smel delati in ne bo mogel nič več zaslužili, od cesa pa naj živi? Naj bi se v novem obrtniškem zakonu upoštevale upravičene želje kmetov, osobito v sedanjih težkih časih! Požigalčeva toka na delu. Peklensko hudobna požigalčeva roka je na delu krog Šmarja na Dolenjskem. V okolico Borovnice na Kranjskem je naslovil požigalec dopisnice na več posestnikov, katerim se hoče osvetiti z rdečim petelinom. Požar je uničil dne 12. februarja n_i večer krasno gospodarsko poslopje posestnika in krčmarja Franca Grada v vasici Zgornji Kašelj pri Vevčah na Kranjskem. Škoda znaša 300.000 Din in je zavarovalnina ne bo krila. Obstoja sum na požig. RopEicki n<.padalec v rokah nravice. Posestnik Franc Levičar iz vasi Čretež se ie vracal že pozno iz kupčijskih poslov iz Krške°:a ob Savi oroti eno uro oddaljenemu domu. Sledil mu je neznanec, ki mu je izmaknil iu samotn?m gozduem Kraiu nasilnim potom dena.nico in nobegnil " njo nroti Krškem. Orožniki so roparskega naoadal ca kmalu izsladili in naLli celo izpraznjeno listnico, ki je 1 ila v st.anišfiu, Francozi bodo zgradili moderno ladjedelnicn v Splitu. Svetovni zračni promet v piipravi. Med mnoglmi evropejskimi in amerikanskimi zračnimi družbami, med temi tudi z »Good Year Corporation« in s Zeppelin družbo v Friedrichshafenu ob Bodenskem jezeru, je sklenjena pogodba, po kateri bo vzpostavljen mednarodni zračni promet na Cisto novl podlagi. S sodelovanjem amerikanskih bank je bil izdelan načrt za dobo treh let, ki bo ustvaril več poletnih črt med Evropo ter Ameriko. Pred vsem bode predana prometu črta: London— Newyork. Pri omenjenih predpripravah je sodelovala tudi japonska družba, ki bo oskrbela zračni promet med Ameriko in Japonsko. Dr. Eckener, vodja Zeppelinove družbe, se bo podal to leto v južno Ameriko, da bo preštudiral možnost zračnega prometa med Ev iropo ter južno Ameriko. Srčna kap jo je zadela pri pogiedu oa požar. V Brezovici pri Murski Soboti je izbruhnil požar v Toplakovem kozolcu. Ljudje so pritekli gledat in med temi je bila tudi stara soseda, katero je pogled na požar tako presunil, <Ja se je zgrudila mrtva, ker jo je zadela srčna kap. Jezero smrti, Na italijanskem otoku Sicilija, 25 km od Calla Girone, leži v dolini neznatno jezerce. Krog in krog jezera je pokrajina mrtva ter prazna. Ob obali jezerca ne raste nobena rastlina. V pustinjo se ne upa ne človek in ne žival. Ondotno prebivalstvo sicer pozna dobro jezero smrti, vendai* se mu približa zelo redko in se mu najrajši ogne. V starih časih je stal tamkaj tempelj, ki je bil posvečen bogu Jupitru. K jezeru so pripeljali na smrt obsojene. Ponudili so jim čašo vode iz jezera. Kmalu za tem, ko je obsojeni izpil vodo, je umrl. Voda je imela grozen učinek. Od t?ga so minula tisočletja in sedaj se je še le posrečilo znanosti, da je razvozljala uganko. Iz dna jezera vreta navzgor dva vrelca z ogljikovo kislino in vsebujeta tudi strupene pline. Pod vplivom strupenih plinov se zadušita Človek ter žival. Pred kratkem je izkopal kmet, ki biva v bližini jezera, studenec. V globočini 12 m je začelo vreti iz zemlje namesto vode olje. Kmet dobiva dnevno 15 1 olja. Za najdbo olja se zelo zanima italijanska vlada, ki natančno preiskuie okolioo jezera. Velikansl.a rudarska nesreča. Dne 8. februarja je nastala v rudniku blizu Fušina v Mandžuriji silna eksplozija, ki je odrezala od zunanjega sveta 3000 delavcev. Zabianjeno žvižganje na ulici. Da bi se zmanjšal nemir na ulici, izdala je budimpeštanska policija naredbo, koja prepoveduje žvižganje na ulici. Posebne točke so naperjene proti uslužbencem, ki bi se v tem pregrešili. Preti se s kaznijo ne samo njim nego tudi njihovim delodajalcem. Bol-li nemara prepovedano istomerno tudi vrabcem cvrčati na ulici? Štiri milijone za-eno sliko. V Kanu na Francoskem se nahaja ena neobičajno dragocena slika. Pred vojno so ponujali poldrugi milijon za to sliko. Občinski muzej pa je za to ceno ni dal. Sedaj se je med tem oglasil nov kupec, neki ameriški milijonar, koji nudi za sliko štiri milijone. Občinstvo Kana je odbilo tudi to ponudbo. Imenovana slika »Marija z detetom« je bila last do leta 1844 kardinala Feša. Na neki licitaciji potern jo je kupilo mesto Kan za svoj muzej. Ameriški kapital v inozemstvu. Sekretar ministrstva trgovine g. Lamont je izjavil te dni, da so industrijalci Zedinjenih ameriških držav investirali v razna industrijska podjetja v Inozemstvu 1.355,000.000 dolarjev. Batine je upeljala severnoameriška država Louisiana. Najvišja kazen je določena na 20 udarcev. Dežela brez služinčadi je Avstralija. Na 7.7 milijonov kvadratnih kilometrov živi približno 6 milijonov prebivalcev in od teh je 100.000 domačlnov, ki so zaposleni v vseh mogočih poklicih, le hlapec ali dekla ni nobeden. Pet šestink prebivalstva Avstralije je Evropejcev: Angležev ter Nemcev, ki oprav ljajo vsa domača ter hišna opravila sami. V Avstraliji ni nobene razlike med ministri, tajniki ter nižjiml nastavljenci. Žene ter hčerke skrbijo za gospodinjstvo: perejo perilo, kuhajo, nosiio na mizo ter pospravljaio. Mnogo- kvat pomagajo pri gospodinjstvu v Av straliji tudi moške roke. Nikdo se ne čudi, ako je moški v kuhinji ravnotako podkovan kakor za pisarno. Čebula kct vremenski prerok. Na Burgundskem v Franciji uporabljajo koščke čebule kot vremenske preroke. Na sveto noč razrežejo tamkaj 6 čebul na polovico. 12 čebulnih polovic pred« stavlja 12 mesecev v letu. Na vsako polovico potrosijo omenjeno noč nekoliko soli. Na nekaterih koščekih se raztopi sol takoj, na drugih pa sploli o^ stane nespremenjena. One polovice čebule, ki so sol raztopile, predstavljajo mokrotne mesece, ostale pa prerokujejo suho ter solnčno vreme. Padalo v službi znanosti. Pied kratkem so se lotili letalci raziskovanja džungel po Osrednji Ameriki. Z višine so fotografirali in zaznamovali na karti mnogo doslej neznanih pokrajin. ki so polne znamenitib razvalin. Po vrnitvi letalcev se je odločil amerikanski starinoslovski zavod za opremo ekspedicije, ki bi se naj prerila skozi pragozde Osrednje Amerike. Med pripravami za ekspedicijo je poskusil amevikanski letalec, kapitan Long, da bi dosegel hitrejše zapuščene- r^zvaline, ki so bile pred stoletji kulturna središča Maya Indijancev. Kapitan Long je letel v Yucatan pokrajino, kjer "se nahajajo z višine odkrite razvaline, in se jo spustil tamkaj na zemljo s pomočjo padala. Prehrano, orodje in. pripomočke za razkopavanje mu je spustil z dru gim padalom na zemljo kapitanov pilot. Pilot, ki je popeljal kapitana na odkazano mesto, se je vrnil in se bodo podal čez par tednov po raziskovalca. Long upa, da bo med tem časom s pomočjo domačinov pripravil prostor za pristanek letala. Uspeh podjetja in življenje raziskovalca sta odvisna od dejstva, če se bo spoprijateLjil kapitan. z ondotnimi Indijanci. Ako. mu ne.bo.de uspelo, da bi pripravil prist^nišče za letalo, se bo moral vrniti peš preko neprodirnih pragozdov. Bolne žene dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove grenčice« neoviranolahko ;ztrebljenje črevesa, kar često uCinkuje izvan-redno dobrodejno na obolele organe. Ustvari-: telji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so ugodno učinkovanje »Franz Jo« sefove vode« ugotovili z lastnimi preiskavami. »Fianz Josefova voda« se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 10 Vratar francoskega mesta Orleans je našel pi'ed dnevi pred duri nezavest nega moškega. Imel je ležečega za pi* janega in je poklical policijo. Policija je prepoznala v neznancu pobeglega kaznjenca Janeza Celerierja. Dne 29. januarja 1923 je utekel Celerier iz Bagno v francoski Guyani v ju-i žni Ameriki. Moral bi bil odsedeti 10letno kazen radi tatvine, katero mu je prisodilo sodišče v domovini na Francoskem. Že v mladosti so ga vtaknili radi izmikanja v poboljševalnico, odkoder je pa pobegnil in se izuCil za kovača ter postal pošten obrtnik. Otvoril je kovačnico v svoji rojstni vasi nedaleč proC od šnanske meje. Poleg težko pbrti je rad sprejemal tihotapce s totoakom. Tihotapci so pustili pri njem lestvo, ki je bila rabljena pri večjem iVlomu in ta pri njem naideni predmct mu je nakopal kazen 10 let. Predno so ga prepeljali kot kaznjenca iz Francije v Ameriko, je predrl v kaznilnici tri zide ter pobegnil. Izdala ga je oblasti neka sorodnica. Pridjali so mu radi po-bega k prejšnji kazni še 10 mesecev in je rrišel z drugimi na več let obsojenimi v Guyano. Prebil je v koloniji za francoske kaznjence 3 leta. Še le "0 dveh ponesrečenih poskusih pobega mu je bila v tretje sreča mila. Čisto sam se ia pretolkel skozi francosko, holandsko, anelešk. Guyano in skozi en del države Vcnczuela, torej 8C0 km dalec peš skozi pragozd in močvirja in še novrh v oLleki kaznjenca. V prostosti je bil člivji lovec, kavčuk farmer, slepi vsotnik na železnicah ter ladjah, dokler ga ni:o Zedinjene države kot potepuha iztirale v domovino. Na Francoskem se je prežlvljal nekaj lct kot noljedelski delavec, dokler c ni zanesel slučaj v Orleans, kjer ga je spiavila Dijanost oblasti v roke, čeravno zatrjuje še danes, da jc bil .^fcsoj;n po nedoISnem. Te dni je bila zaključena potom razsodišča pravda, ki se je vlekla med Francijo ter Mehiko dobrih 22 let. Italijanski poslanik v Parizu grof Manzoni se je oglasil pri francoskem zunanjem ministru Briandu in mu javil veselo vest: Italijanski kralj, ki je bil določen v sporu med Francijo ter Mehiko kot razsodnik, je po temeljitem pregledu vseh listin prisodil sporni otok Clipperton končnoveljavno Franciji. Razsodba italijanskega kralja ima sledečo predzgodovino: Majhe-n otok Clipperton se nahaja 1250 km oddaljen od zapadne obali Mehike. Otok je popolnoma pokrit s jbtičjim blatom in predstavlja neizčrpho gnojiliio vrednost. Otok je še tudi radi tega važen, ker pride v poštev kot jpristanišče za zračni promet. V sredini prejšnjega stoletja je predjagal francoski trgovec z orožjem fran coski vladi, naj zasede otok in da njemu dovoljenje, da bo razprodajal po Bvetu ptičje blato kot najboljše gnogilno sredstvo. In res, dne 17. novembra 1858 je vzela francoska bojna ladja otok Clipperton v posest Francije. Pozneje so prišli na otok državljani ameriških Zedinjenih držav, ki so razobcsili amerikansko zastavo. Radi tega se je Francija pritožila, Zedinjene tlržave so priznale Francozom pravico do otoka, Med tena je bila poslala tudi Mehika tsvojo bojno ladjo, ki je za.njo zasedla otok. Po dolgem prerekanju sem in tja sta se zedinili Francija ter Mehika, naj razsodi italijanski kralj glede pravomočne posesti spornega otoka. Papež otvarja vatikansko radijo postajo. Ofoširno porceilo o otvoritvi vatikanske radijo postaje ima dauašnji »Gcspodar« pod zaglavjem »Iz katoliš- kega sveta«. Najnovejši anqleški top kot obramba nroti aeroDlanom.