153. ftnllteL
■ LHfclUH i ttBtl, 7. lillja 1W7.
L. teto.
^---------------------^^^^^^^^^^^^^^^t^mai^^m^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^                                                                                                                                  ______;__________                                 ____________                                                                                    ________________________________               _               ... _    _____________________^—.
.Slovenski Narod* T*l* po pottlt za Avstro-Ogrsko:
ćelo leto skupaj naprej     .   K 28— I pol leta       m        n     •   •    • 14"— čctrt leta     »        ....   7-— na mesec    m        ■     .   •    •   2*50 |
za Nemčijo:
I ćelo leto naprej   ....    K 33*— za Ameriko in vse đrwge đežele: cclo leto ruprej   .   .   .   .   K 38.—
Vprašanjem glede !i»entov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka, DurmniUtro (spodaj, dvortšče levo). KnmllOTi ulica 4t. 5, telefon ftt SS.
l&kafa vMk 4aa %fšm jiiimH aMtife ta prauUka.
Interati  se  računajo   po  porabljanem   prostoru   in   sJcer:   1   mm   visok,  ter
63 mm Širok prostor:  enkrat  po 8 /in., drakrat po 7  viti,,  trikrat  po fl  v.
Poslano  (enak   prostor)   16   vin.,   pa rte   in   za'wale   (<tnak  prostor)   10  vio.
Pri večjih inserdjah po dogo i/oru.
Na pismena naro5i!a brez istodob le vposlatve airočifne se ne ozira. „ffarodaa tUHarma« tftlafoa *L 81.
Upravništvu naj se poSUjaj > ruiročnlue,  rekti nacije, ini era ti L t d^ to je administrativne stvari.
.Slovenski Narod* ve|a v MoMfanJ
dostavljen na dom ali če se hođl ponfcj
ćelo leto n&prej   .   .   •   •   K 26*40 I pol leta......13-20 |
I Cetrt leta     „       &*^    i    *60 I na mesec    u      r j?vf •    m   2'20
-   F#i«mni itevilk« valja 10 Tlnarjev.
Dopisi naj se frankirajo. Rokoplsi se ne vračajo. UreduHtvo: Zaa!lova nllcs St S (v priUiCJu levo), telolon ft 34.
Važen preobrat?
Državni   svet   za   preustroj ustave.
Z Dunaja prihaja danes važno poročilo. Ministrski prMsednik vitez Seidler je včeraj popoldan poklical k sebi voditelje parlamentarnih strank ter jih je obvestil o sledečem nacrtu: Sestavisenajizčlanov poslan skeingosposke zbornice ter iz zastopnikov znanstva poseben 25 članov brojeći državni svet kot organ, ki naj pripravlja reformo ustave. V državni svet naj posije po6lanska zbornica 10 članov, gospo-ska zbornica 5, 10 pa naj jih imenuje cesar. Ustanovitev državnega sveta naj se izvrši ustavno, torej potom posebnega zakona.
Načelniki strank so vzeli sporo-čilo ministrskega predsednika na znanje, da poročajo svojim klubom. Se zvecer se je vršilo v parlamentu mini st rsko posveto van je o nadaljnih karakih, ki jih je v tem oziru storiti.
V parlamentarnih krogih se govori, da izvira ta ideja iz cesar-jeve inicijative. Cesar se je o svojem nacrtu podrobno posveto-val hl dr. rudi s poslancem drjem. Redlicaom, ki ga je sprejel v več kot poidrugourni avdijencL Po-slanec RedHch je priznana kapaciteta na polju državoznanstva in eden tistih redkih nemških politikov, ki snajo računati z dejanskimi razme-rami. Trdi se, da je poslanec Red-Iich cesarju priporoial ustanovitev državnega sveta kot najvišje pri-pravljaine instance za nujno potrebno reorganizacijo države.
Značilno je, da so se Nemd ta-koi z vso ostrostjo izrekli proti ustanovit vi           državnega
sveta in da oficijozno glasilo nem-Škega Nationalverbanda z veliko vnemo zatrjuje, da profesor Redlich ni v nobenem oziru mandatar Natio-mlverbanda. Ako je torej res pripo-ročal cesarju ustanovftev državnega sveta, potem je ravnal popoinoma na lastno pest in konstatirati je treba, da ž njim ne soglaša niti eden nem- I širi poslanec, temveč da vlada v Nationalverbandu proti temu nacrtu najostrejši odpor. Z druge strani javljalo, da je bil glavni cesar-jev svetovalec v tej zadevi profesor L a m m a s c h, ki ga je cssar zadnj« dni opetovano sprejel.
Nemški listi poročajo z Dunaja, da so vse stranke napram novemu nacrtu jako skeptične. Avtentičnih informacij, kako so sprejeli Jugoslo-vani, Cehi, Poljaki, Ukrajinci obve-stilo ministrskega predsednika, se nimamo. Gotovo pa je res, da ]e vprašanje preustrojitve države tako težavno, tako komplicirano in zapleteno, da bi bilo povsem napačno se vdajati v tem oziru kakršnirpKoli ilu-zijam.
Eno stoji: Država se mora preustrojiti, ako hoče brez škode na bo-dočo mirovno konferenco. V toliko ima poslanec Stransky prav, ki trdi, da je nacijonalni problem monarhije postal problem evropejskega mini: nedavno smo na tem mestu navedli karakteristični izrek bivšega ministra Urbana (Nemca!): »Brez jugoslovan-skega ministra ne moremo na mirovno konferenco.c To ne pomeni mor-da le toliko, da mora sedeti v kabinetu eden ali drugi Jugoslovanski po* litik ali uradnik, to pomeni, da mora biti do takrat jugoslovansko vprasa-nje urejeno! Parlamentarci, ki so imeli priliko govoriti s cesarjem, so prepričani, da se tuđi vladar v «prav globoki državnižki modrosti zaveda te nujne potrebe. To dokazujejo njegovi zadnji čini, posebno jasno pa iz-vira to iz nacrta, da naj se ustanovi nova avtoritativna instanca^ ki naj I pripravlja reorganizacija države.       I
I         V katerem zmislu naj se ta reor-
ganizacija izvrši— o tem ne more biti dvoma :v zmislu avtonomije na-rodov.
Drugo vprašanje je. k a k o in s katerimi s r e d s t v i je mogoče to izvršiti. Vprašanje praktične izvedbe je naravnost ogromno. Jugoslovan-ske, češke, rusinske zahteve segajo čez okvir ožje a v s t r i j s k e države ter se tičejo ćele monarhije. Na drugi strani vidimo, da se Nemci takoj o^rla^ajo z najljutejiimi protesti in Madžari že nekaj tednov sem kričijo o nevarnosti »siovanske-ga kurza«, o nedotakljivosti »svete ogrske države« ... Ali no državni svet primeren organ, da išče izroda iz tolikih težkoč?
Vsekakor moramo s hvaležnost-jo pozdraviti cesarjevo inicijativo. Dokaz nam je, kako se vladar za-veda velike svoje naloge v času, ko povsodi zmaguje ideja svobode in samostojnosti narodov.
Nacrti v ustavnam cćsek«.
Đnn^i 6. jul i ja. Poslanec dr. Renner je predložfl danes v ustav-nem odseku poseben nacrt, kako naj se priČne delo za narodno sporazum-Ijenje. Poslanci vsake narodnosti naj rvorijo v parlamentu posebno narodno kurijo, ki ima v vladi svojega zastopnika, državnega tajnika. Ti narodni državni tajniki bi bili svojim kurijam odgovorni, ne pripadli bi si-cer kronskemu svetu, pač pa bi naj imeli pravico neposrednega občeva-nja z viadarjem. Odsek je sklenil iz-voliti poseben pododbor, ki bi naj pripravlja! gradivo za reformo ustave.
MADŽARI SE   ŽE  VZNEMIRJAJO.
Budimpešta, 5. julija. (Kor. urad.) V poslanski zbornici je utemeljeval poslanec baron Julij Madarassv-Beck svojo interpelacijo. Razpravlja razmere v avstrijskem parlamentu in najgloblje obžaJjuje, da je avstrijski parlament sedaj zopet nezmožen d e 1 o v a t i (?!). V Avstriji je Slo vanstvo prevladalo nad Nemštvom. (!!) Tuđi je odločno obsojati v avstrijskem parlamentu razkrita izdajstva Cehov in obžalovrati je, da se naciionalne želje Ogrske še vedno ne upoštevajo, dočim se protežira narod, čegar mnogo duševnih vodite-ljev je bilo obsojenih radi veleizdaje. Dogodki, ki se odigravajo v Avstriji in ki kaž#jo premaknitcv pretežja z Netncev mi Slovane v vedno rastoči meri, vzbujajo nevarnost, da vodi to prej ali si ej do trializma ali do federalizma. Ker se tega ne more smatrati za čisto avstrijsko zadevo, mar-več zadeva tuđi državnopravno pozicijo Ogrske, vpraša govornik, ali je ministrski predsednik voljan, podati o stvari pomirljive izjave. (Živahno odobravanje na desni, ugovori na levi.) Vprašanje se izroči mini-strskernu predsedniku in seja zaključi.
Ogrski  min.  predsednik o narodnosinem vprašanju.
iMinistrski predsednik grof Ester-hazy je odgovoril 4. t. m. na interpelacijo posianca grofa Štefana Tisze glede stališča ogrske vlade napram izjavi avstrijskega ministrskega predsednika o suverenitetni pravici cesarja pri sklepanju miru, glede vpliva Ogrske na vodstvo lunanjih zadev in glede samoodločbe narodov. kjavil je:
Izjava avstrijskega ministrskega predsednika je bila odgovor na vprašanje, stavljeno na njega v avstrijskem državnem zboru. Moja stvar ni, da bi se brigal za avstrijske notranje zadeve. Izjava avstrijskega ministrskega predsednika se ni tikala suverenitetnih pra-vic ogrskega kralja. V tem oziru je vprašanje in položaj popolnoma jasen, da je namreč pravica sklepanja miru ustavna oravica, ki st izvršujc
pod odgovornostjo ministrstva. (Ži-. vahno odobravanje.) Ogrska vlada za-stopa z vso odločnostjo zakonito samostojnost Ogrske in njeno enakost glede varovanja pravnega kroga pri i vodstvu zunanjih zadev. Ogrska vlada bo poskrbela, da se bodo uradne izjave glede zunanjih vprašanj izvršile samo s prejšnjim njenim privolje-njem.
Narodnostno vprašanje ni nika-kršno skupno vprašanje, marveč se bo ločeno uredilo v Avstriji in na Ogr-skem. Sovrazne države se hočejo do-takniti tuđi suverenitetnih pravic Ogrske. Pri onih faktorjih, s katerimi sem stopil uradno v stik, nisem našel niti sledu t- kepa stremljenja. Niti ogrska, niti ava.rijska vlada ne bosta nikdar priznali takega naziranja o pravici sa-modoločbe narodov, kakor jo zastopa zadnji čas ententa. Ogrska vlada ne bo nikdar dopustila, da bi kaka skupina na podlagi narodnosti ali na drugi podlagi izvršila samostojno razdelitev skupne ogrske države, ali pa ne me-neč se za suvereniteto in ustavo ogrske države odločala o svoji državni pripadnosti. Če bi to priznala, bi kršila vlada svojo tisočletno zgodovinsko integriteto, s tem pa bi tuđi omajala temelje vladarske hiše in svobode in razvoja ogrskih državljanov.
Peeiea be v wM\ zDorolcL
Dunaj, 6. juiija.
Cesar je s svojim amnestijskim ukazom izvriil čin največje člcve-ške plemenitosti in najglobokejše modrosti. Kot zmassrovalca nad sovrašt-vom in mftščevaln^tjo, nad predsod* ki in zlorabo moči ga je slavil v zbornici češki govornik dr. Korner. »Ne vriskajo mu danes nasproti vojaki, toda v duhu bo videl solze radosti v očeh očetov, mater, žen in otrok, ki bodo blagoslavljali njeza in dete, v katerega imenu je izvršil Čin plemenite milosti.« V političnem oziru pa je cesarjeva odredba ne le splošnega najvećjcga pomena, kar smo že po-udarjali, temveč tuđi neposredno ak-tuelne važnosti. Danes je glasoval parlament o razvel ja vijanju onih ne-srećnih naredb po 8 14., na katerih je slonda oblast voja^kih sodišč nad državljani — ne vojak i. Cesar je po-kazai, da obsoja posledice te najgoro-stasnej^e protiustavnosti Stiirgkho-vega režima in je združil svojo vladarsko besedo z votumom ljudskih zastopnikov, ki so danes razrušili temelje tistih tisočev obsodb, ki so bile izrečene od prorizakonitih sodnikov. Votum državnega zbora je najhujša obt »žba StiirRkhovega režima. Mo-ža, s kateresa imenom je združena ta žalostna doba, ni več med nami. Z vso silo pa zadene uničujoča sod-ba državnega zbora njegovega glav-nega sokrivca, bivšega ministra Mo-chenburgerja. Zbornica je razvelja-vila Hochenburgerjeve naredbe in ga je s tem obsodila, da je p r e -lomil   prisego na  ustav o.
Zgodovinski značaj pa je dobil današnji dan v prvi vrsti vsled tega, ker je prvič, da je avstrijski parlament razveljavil po S 14. izdane naredbe. Na stotine in stotine takih naredb so tekom več kot 50 let izdale avstrijske vlade, večinoma ne da bi naredbe odgo-varjale predpogojem ustave. toda nikdar se poslanska zbornica ni po-vzpela tako visoko in zavedla svoje moči tako daleč, da bi jih bila resno nrelzkusila« Tako je postal zloglasni 5 14. neomejen pooblastilni zakon, logrislativni surogat, s katerim so vlade nadotneščaJe državni zbor, če jim ta ni bil dovolj komoden, ki pa je da-jal tuđi vsem absolutističnim stremljenjem najboljšo oporo. Tokrat je ljudska zbornica zaklicaJa svoj »veto« — znak da se čuti močno in da se pričenja zavedati svojih ustavnih pravic ta dolžnosti. To je veselo zna-
menje, ki ga avstrijski narodi po-zdravljajo z iskrenim   zadoščenjem.
Pred glasovanjem so govorili še generalna govornika posianca Udržal (česky Svaz) in Schie^l (nem. soc, dem.) ter poročevalec dr. Ofner.
Poslanec Udržal poudarja. kako lepo se berejo slovanski govori v stenografičnem protokolu. Težkoče, o katerih sa govorili Nemci, so bile malenkostne, izvirale so le iz tište nemške filozofije, ki smatra, da so prirodne pravice drugih narodov vedno v škodo nemškim nadpravi-cam. Toda Nemci se bodo morali srrijazniti z dejstvom, da večina v parlamentu ni nernška. Govornik oštro kritizira nemški odpor proti amnestiji, s katero je cesar uveljavil pravico nad krivicami vojaških sodišč. Nacijonalni problem monarhije je postal akuten ter sega že čez me-je države. Cim preie ga razrešimo, tem boliše za državo, za vse, ki hočejo ohraniti monarhijo. Kdor danes zahteva hegemonijo minoritet, ta-greši proti duhu časa, tega bo sve-tovni tok razdrobil. Nemci se identi-ficirajo z Avstrijo, dokler upajo, da bodo octali njeni gospodarji. Čim se uveljavi popoinu ravaopravT>ost narodov in se za vedno razbije nem-ška hegemonija, bodo Nemci takoj Tiastopili proti držayL To so jasno naznačili v svojih govorih in tako resen mož kot je poslanec Dobernig, je gro-zil ćelo z državljansko vojno. (Ogovori na nemških klopeh.) Govornik konečno razpravlja o čeških polkih ter o pravih vzrokh obsodbe čeških poslancev.
Po govt>rih posianca Schlegla in drja. Ofnerja se \TŠi glasovanje. Zbornica je soglasno razveljavil a v razpravi se nahaja-joče cesarske naredbe, kar je predsednik na predlog posianca Staneka izrecno konstatirah Predsednikovo cnuncijacijo so pozdravile slovanske stranke in socijalni demokrati z bur-n?m aplavzom.
Zbornica je nato ratorav!ja!a o nekaierih spremembah zavarovalne-g:a zaKona za delavce proti nezgodom. Predioga je bila po kratki debati, v katen je govoril tuđi poslanec Gostinčar v drugem in tretjem branjj sprejeta.
Predsednik naznar«.-a, da inu js je MJa izročena vrsta intfrpelacij. ki *e *ičoio prehrane, rekviz;cii2 in pre-skrhe prebivalstva s pre«nogom. Mcl nj'ini se nnhajajo tuđi interpelacije poslanca Dem šarjao voje^kih re-kv:?Ici.fah na Kranjskam, rer Dren-č i č a in D u 1 i b i č a vilede organizacije rrehrane. Zbornica sklone, da se noj o teh mterpelacijah takoj otvori debeta. Poslanje DnMbić slika žalostne razmere v Istri in Dalmaciji te zaliteva, da naj se ti dve pokrajini v nrrovizačnem cziru združita s Hr\ratsko.
Foslanec B r e :i č i c* razpravlja v slovenskem jeziku o težavah slo-venskega kmeta ter opozarja v nem-škem delu svojega govora, da nara-šča beda vedno bolj tuđi na krnetih. Govornik zahteva, da naj se plaču-jejo avstrijskemu kmetu iste cene kakor ogrskemu. Govorijo le knez I ubomirski (Poljski klub), Sedlak (Ćesla^ Svaz), dr. K. Levickij (Ukrajinski klub), Abram (nem. soc. dem.) in Waldner (Nationalverband).
Debata se Jutri v soboto nada-ljuje.
Zbornica bo fmela še ves prihod-nji teden plenarne seje, nakar nasto-pi najbrž daljsi odmor.
Interpelacije   posianca   đda. Rarnl-harjn.
Poslanec dr. Rarnlkar fe fe^ terpeliral zaradi postopanja uredništva knjige »Hof- unđ Staats-handbuch«, ki je popolnoma samovoljno prevedla slovenska in slo-vanska imena na nemško aR jih kar
nadomestila s poljubnimi nemškimi imeni. Tako so vsl naši Ivani \R J ankoti postali J o han ni, IVIi^ 1 j u t i n a so prekrstili kar v — F r h dolina itd. Proti takemu nasilnermj krstu, čegar germanizatorična ten-* denca je jasna, zahteva takojšnje re^ medure.
Dr. Ravnihar je dalje podal interpelacijo zaradi odškodnine pa eksploziji v Ljubljani in okolici na«* stale škode.
Za kranjske vinogradnike.
Dunaj, 6. julija. Posl. dr. L. Pogačnik je izročil državnemu zbora predlog, ki pozivlja vlado, da naj kranjskim vinogradnikom prideli po^ trebne množine sladkorja za izdelova^ nje umetnega vina.
Draginjske  doklad« za državne uradnike.
Dunaj, 6. julija Med podođbo* rom odseka za državne nastavljence in vlado je prišlo radi draginjskih doklad do ostrega konflikta, Vladni zastopnlle je izjavil, da vlada nikakor ne more akceptirati od pododbora predlaganth izdatnih draginjskih podpor, ker bi tt> zahtevalo nad 860 miHjonov novih j^H datkov. Vlada je pripravljena, pođvo« jiti sedanje dragin>ske doklad«, ka« znaša 241 miMjonov kron. To ponud« bo vlade so zastopniki vseti strank odklonili kot nezadostnej, Tekom dopoldneva so se vršile konference ^ upraviteljem fin. ministrstva Wimmefa jem in ministrskim predsednikom, ii je končno izjavil, da je vlada priprav* ljena svoj predlog  nekoliko izboljšaii
—  več pa da nikakor ne more stonti?
Preki sod v Građen.
Dunaj, 6. Julija, V debati 6 pesajsj skih naredbah je kritizira! pć&latfeg Schiegl (soc. dem.), da ie bil v Gra& cu iz neznanih vzrokov jja«glaSe5| p r e k i s o d. Staierski soc. demokrat ti so podali tuđi tozadevno tlfcffifjgtf
cij0-        -«
Žene kof porotatce.
Dana], 6. julija. Justlčn! ođš&fi <tenes navzlic ugovoru upraviteQa fu'^i stičnega ministrstva sprejel predlog dna Ofnerja, da naj bodo v b&đoSp tuđi žene pripušČene ko4 Saidce Qc>* rotnfli sodiSč*
Češki Svaz in izjava dr. Siranskega.
Predsedstvo Če^ega Svaza j^r imelo sejo, v kateri so prišle na rjfr* govor tuđi izjave dr. Stranskega v ustava nem odseku. Ugotovilo se je, da zadeva ne daje Svazu nikakega povoda* da bi zavzel kako stališče napram izjavi. Dr. Stranskv bo najbrže v ustav« nem odseku prihodnjič označi! kome&-tarje k svojim besedarn za predaleko segajoče. V čeških krogih se tuđi pd-vdarja, da so bila časnikarska poroSfa o izjavi drja Stranskega netočna*
Poslaneo  Orafenauer v parlamentu;
Dunaj, 6. julija. Danes popale dne je prispel iz Mollersdorfa, kjer je bil zaprt, bivši poslanec Franc GraV fenauer v parlament, da pozdravi jugoslovanske poslance. Bil je radost* no sprejet in odpeljan v Jugoslovans^f klub, kjer so mu naši »kreno čestrtaH, Kmalu so prišli tuđi zastopmki đrugra slovanskih strank, ki so zastopnika slovenskega koroškega ljudstva pn-srčno pordravljalL ? Grafenaurjem te prišel tuđi župnik Sturm z Brda pn ' Šmohorju, ki je bil obtojen ▼ 18me-sečno ječo in je sedaj takisto pomilo-ščen. Tuđi Sturm a so naši iskreno po* rdravljali. Grafenauer ra Sturm se po-data prihodnje dni v svojo domovino. Dunaj, 6. julija. Iz Komorna sta prišla danes — prisrčno  pozdravljena
—  v parlament pomiloščena češka posianca Vojna in Netolicky.   Oba sta bila izpuščena z ukazom,  da se mo« rata kot vojaka nenmdoraa podati £ svojemu polku,
i
stran 2.
11                                 m
»SLOVENSKI NAROD-,   One 7. julija 1917.
153. štev.
Kam Poidejo dr. Kramar, dr. Rašin In Klofač.
g Z Dunaja nam poročajo 5. ju-Ijja: Današnji dunajski listi so že ve-deli povedatU kani pojdejo razni češki obsojeni postanci, ko bodo te dni svobodni. PcK>bIaščeni smo izjaviti, da nemški listi v tem pogledu niče-sar ne vedo. Tako n. pr. dr. Kramar ne pojde v Franzensbad. marveč v L i b š t a t, kjer ima veliko tovarno. (Tožba države za 7 milijonov od-škodnine je vsled amnestije postala brezpredmctna.) Pr. Rašin ne pojde v Karlove Vare, marveč v P i s e k, kjer ima vilo. Poslanec Klofač, ki si za to zasedanje čez poletje izposluje dopust, ne pojde v ,V i s o k e M y t o, marveč v Brad-sikovo.
Včeraj je krožila v čeških parlamentarnih krotrih vest, da bo dr. Kramar danes puščen na svobodo. Dr. Kramar odpotuje takoj na Dunaj in priđe v parlament v klubni lokal svoje stranke, da uredi tukaj nekatere svoje privatne zadeve.
19. pehotna divizija.
Kakor smo poročali, je interpcli-ral posl. Humrner%J<aj je z 19. pehot-no divizijo, ki se je borila pri Zboro-vu. Divizija je češka in nanen interpelacije torej več kot prozoren. Se-daj javlja *Reichspost <. da se je ta divizija kar najhrabrejše boje vala.
ZaKon i msin bosuace?.
Taborišče   v   Nemškem   Brocft   na Ceškem.
g Du n a j. 6. julija.
Begunski odsek je izvolil pododsek devetih članov, ki naj iz-delajo nacrt zakona, po katerem bodo urejene vse begunske zadeve. Po-ročcvalca sta dr. Bugatto in ^rof
Lasocki. (Rusini so predlagali le prej, naj se podpora zviša na 1 K 80 v od 1. januarja t. 1. — P o 1 j a k i pa so vložili predlog, naj se polno izpla-čuje tuđi vojna podpora begun-cem vpoklicancev.)
Zdi se, da je stopilo begunsko vprašanje v boljši stadij.
V  tem oziru naj     poročam     še to - le:
Jugoslovanski klub je započel akcijo, da naši slovenski in hrvatski begunei, ki so doslej razstreseni po raznih nemških, ne ravno gostoljub-nih krajih in taboriščih, najdejo go-stoijubno streho v tahorišcu v Nemškem Brodu na Ceškem. Mladočeški poslanec dr. žubrt je kot župan tega mesta povabil jugoslovanske po-slance, naj skušajo svoje rojake spraviti v Nemški Brod, kjer vlada v ba-rakah najlepši red in snaga. Begunci irr.ajo izvrstno demačo zdravniško pomoč (Slovenca) in dobro hrano. Skrbljeno je za obleko in obutev. —• Otroci do enega leta dobivajo po li-ter mleka na dan. Mesne hrane je dovolj, kruh za današnje razmere izboren. Naši pos'anci so se radostno in s hvaležnostjo lotili te naloge in storijo vse, da pridejo naši nesrečni rojaki pod tako gostoljubno streho.
Incident v begunskem ojdseku.
V   begunskem   odseku   je   prišlo včeraj do   mučnega   incidenta.   Ko  so nekateri govorniki    bičali    strašne razmere   v   begunskih taboriščih,   se   je posbnec Pittoni (ital. soc. demokrat) slrahovito razburil. Z naglimi medklici je metal navzočkn   vladnim   zastopni-kom v   obraz   najhujše   očitke   in   je psoval vlado na najljutejši naćir. Na-enkrat se je zgruđil, tresoč se po vsem telesu. Prvo pomoč mu je dal   poslanec dr. Schubert, ki je zdravnik. Kon-štatiral je močen živčni napad. Pittoni leži.
Dnoodki r*" boiištih
f!aš2 iiA pDIo.
Dunaj, 6. julija. (Koresp. urad.) Uradno se razgl^ša.
VZHODNO   BOJIŠČE.
Južno od doline Casinu smo s svojim artiljerijskim ognjem razpr-§Bi pripravljene romunsks napadalne čete.
V  galtšfcem bojteem odseku se je sovražni artilterftrti ogenj včeraj ro-poldne in danes zfutraj zepet oiačiL Zapadno od Zborova sido danes za* irrnHi napad.
ITALIJANSKO IX JUGOVZHODNO BO.HŠCE.
Nobenlh posebnih dogodit ov.
Sef generalnega štaba-
IMo oradno sorel.
Berolin, 6. julija. (Koresp. urad.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan.
ZAPADNO   BOJIŠCE.
V  inegH In dežju >e vladalo čaz dan le navadno bojno delovanje v po-zicijah. Zvečer Je Pri boljšem razgledu ogenj na več točkah oživel.   Po-nocl se ?e odigralo vec izvldnih bojev. Tik severno od Atene so dvignile Čete nekega wiirtteniberškega polka po Ijutem    bližinskem   boju v sun! u večje števiio   Francozov iz njihovih |arkoT.
VZHODNO  BOJISCE.
Krmadna    skupina    gener.
leldmarsala      princa      Le«
opolda Bavarskega.
Med Zborovom in Brzežani je dobfl artiljerijski boj včeraj veliko silo, ie poaocf popu stil ter se je proti 'Jutru zopet stopnjeval.
Tuđi pri Zvižinu, Brodili in Smorgonu je t>Uo streljanje časih zelo živahno,
Armadna   fronta   ^eneral-obersta nadvoj. Jožefa.
Spoznane priprave romunske in-fanteriie za napad na nekatere visine južno od doline Casinu, ki smo jih držali, smo z unjčujocim ognjem raz-pršilL
Armadna skupina general-«
feldmaršala   von   Mačko a-
sena.
Ob doienii Donavi je bil sovraž-nfk bofl nemiren, kakor zadnji čas.
MAKEDONSKO   BOJIŠCE, Nobenih veCjfh bojnih činov.
Prvi generalni kvartirni raojster v. Ludenđor,ff.
Ruska ofenziva.
NEMŠKO   VECEPvNO   POROClLO.
Beroin, 6. julija. (Kor. urad.) \\oliqv urad poroča:
Veliki glavni stan, 6. julija zvečer:
Na zapadu ničesar novega.
X vzhodni Galiciji se je bitka danes na novo raz-vnela. Ruski napadi v ma-sahmed Zborovom in Ko-njuhi so se s kar največ-: i m i izgubami za sovražni-k a   z 1 o m i 1 i.
Ker so se početni šunki Rusov proti Brzežanom ponesrečih in ker so Rusi spoznali, da v te] smeri ne bodo dosegli uspeha, so preložili teži-šce boja bolj proti severu, da prodro proti križišču Pomorzani. Iz teh bojev omenja rusko uradno poročilo: slovansko brigado. Kakor izvemo iz izjave češk^a svaza, gre tu za Čehe in Slovake, ki so se mndili že pred izbriThom vojne v Rusiji in so si tam dobili državljanstvo. Iz našega voj-ne^a noročevalske^a stana pa poro-čajo: Take legije obstojajo tuđi v an-gleški in franeoski vojski, dasiravno so tarn tako maloštevilne, da resno ne igrajo vloge. Kntenta je zelo ponosna na te legiie ter jih v svojih propagandnih spisih, s katerimi prcpiav-lia nevtralno inozemstvo, v besedi in sliki poveličuje. Rusi pa nikakor ne ravnajo dobro s temi »prostovo!jci«, marvreč jih vporabljajo vedno tam, kjer je pričakovati velikih žrtev. S takimi žrtvami so si morali kupiti tuđi omembo v ruskem poročilu.
Uspeh Rusov pri Zborovu obsto-ja v tem, da se jim je posrećilo prisiliti naše čete, da so opustile naj-sprednjo vrsto vi sin na prostoru nar kilometrov, nikicr pa se jim ni posrećilo prebiti naše fronte.
Opažati je, da so Rusi ostali pri svoji stari taktiki žrtvovanja velikih mas, pri čemer so sistem svojih jar-kov izgradili popolnoma po angle-škem vzorcu. Zelo se tuđi opaža, da so Rusi pomnožili svojo artiljerijo in da imajo sedaj neprimerno več te-/kih topov, večinoma angleškega irt franeoskega izvora. Tuđi moštvo pri topovih je večinoma angle^ko ali franeosko. Tuđi veliko števiio oklopnih avtomobilov nošiljajo Rusi v boj. Polecr tega je opažati, da ima ruska artiljerija velike množine municije In njen ogenj presega vse. kar je bilo doslej na tei fronti opažati. Nadalje so postavili Rusi v boj tuđi topove, za katere so morali zgraditi posebne železnice. So to tezkok?librski topovi ter se je za en tak top dognalo, da ima kaliber 45 cm.
Oporišče za preskrbo ruske ar-made v tem prostoru je Tamopol. od koder so zgradi!? zelo obsežno omrežje železnic. Tuđi ceste za fronto so Rusi izborno poravili ter zgra-jdp ćelo vrsto novih zvez.                -
Razdiraini ogenj med Zborovom Ui Brzežani očividno uvaja nov na-val ruske pehote. Dva dneva so Rusi počivali, brez dvoma vsled silne porabe municije in vsled velikih iz-gub. Zlasti so trpele 6.f 22., 34., 41. in 49. divizija ter 7. sibirski zbor. Rusi so izvršili svoj prvi sunek na fronti 50 km s 350.000 do 400.000 možrni ter cenijo na$i vojaški kritiki na Dunaju njih izgube na eno tretjino.
Italijanska   sodba  o  ruski ofenzivi.
Lugano, 5. julija. (Kor. ur.) Itali-janski listi so mnenja, da bo trajala ruska ofenziva več tednov in da se bo raztegnila tuđi na romunsko fronto. *Stampa < pravi: 1. Će bodo ostale centralne države v defenzivi, po-tem ne smejo Franeozi, An^leži in halijani pričakoyati občutne razbre-irenitve svojih front, zlasti ker po dosedanjih izkušnjah ni verjetno, da b: mogli Rusi predreti v smeri na Lvov, ker se jim to pod ugodnejšimi fjkolnostmi ni posrećilo. 2. Če se iz-premeni reakcija centralnih držav v resnično in temeljito ofenzivo proti Rusom, za kar bi bila dana napadal-na crta dosti ugodna, potem bodo centralne države Dač odtegnile rezerve z zapadne in južne fronte in lahko bi se zopet razvile velike vojne operacije na vseh frontah.
Žrtve ruske ofenzive.
Stockholm, 6. julija. (Kor. ur.) „Aftonbladef poroča, da je delavski in vojaški sovjet v Torneji dobil brzojavno obvestilo, da je ofenziva v Galiciji stala Ruse nič manj kot 9 di-vizij.
Novi ruski dreadnought.
Ženeva, 5. iuiija. »Ternps« poroča iz Petrograda: Novi ruski dreadnought »Volja« je bil že spuščen v morje ter dodeljen črnomorskemu brodovju.
Vojna z Italijo.
Vtisk ruske ofenzive v Ital ilj i. Poročilo o Brusilovi ofenzivi so naznanili italijanski listi z ogromnimi nadpisl. »Corriere della sera« pravi, da se more čitati nazna-nilo samo z globoko ginjenostjo, in pričakuje seveda sijajnih uspehov. Po ogromnem porazu v deseti bitki ob Soči in po novih neuspehih na Ti-rolskem je prišla prav italijanskim vojnim priganjačem ruska ofenziva. Saj so žc tolikokrat vzkliknili: Ako bi Rusi pričeli, potem bi že tuđi mi kaj dosegli! No, sedaj so pričeli Rusi in že zadevajo na tako odporno silo, da so bržčas prepričani, da tuđi ta ofenziva ne omaje avstrijske in nemške arniade na naši vzhodnji fronti in da ruska pomoč ne bo prav nič izdala za Italijane. ki predobro vedo, kako silna je naša obramba ob Soči in na TiroLskem in si lahko mislijo, da ne bo prav nič opeša'a vsled ruskega sunk.?. Ali javnost, ki je pobita, treba tolažiti in vzpodbujati; v to svrho služi sedaj niska ofenziva — naša straža ob Soji in na Tirolskem pa stoji pozorno na svojem mestu. čila in krepka in se ne boji napovedane splošne ofenzive.
O mirovni propagandi v Italiji se je poročalo preko Lu-eana te dni, dn »e iz.ia.vt1 minister Raimondo, da sedaj obstoii v Italiji za vsako vojno strujo tndi ena mirovna. Propagatorji miru izjavljaio, da z osvobojenjem Poljske in Finske so se izvršili glavni postulati csvobo-jenja narodov. O Trstu ni več govora, glede »neosvobo.ienih krajev« pa ima odločiti volja in gias tamkajšnje-ga prebtvalstva. Prtko Curiha pa poročajo, da je razvidnu Iz »Avantl-,ta-s kako se je preobrnilo mirovno razpoloženjc v tajni seji italijanske poslanske zbornice, kakor hitro so pričeli grmeti Brusilovi topovi na ruski fronti. Ruska ofenziva je zopet tidušila mirovno nagnenje v Italiji.
» f.J s p e h i « italijanske ofenzive na južne m Tirol-s k e m. L'radna in poluradna poroći-la v Italiji kakor tuđi razna poročila z bojišč kar naprej bombardirajo svet i vclikanskiini uspehi itaMjanskih čet na južnem Tirobkem. »Nuovo Oior-nale« pravi, da avstro - ogrske čete so imele v bojih na visoki planoti Sctte Communi jako težke izgube in sicer okoli 40.000 mož. Kje ie so tako natanko videli za crto avstrijske armadc. da vedo tako točno za števiio naših izgub? Takim poročilom nienda v Italiji ne verjamejo. kdor zna Ie malo misliti. Tako pač je, da česar ne more izvršiti italijanska ar-mada, izvrši pa italijansko časopisje. To zmaguje in določa izerube. Čudno Ie. da je bil general Areta, ki je vo-dil glavni ajmek na Sette Comrnuni, odstavljen. Menda ne radi uspehov! Kakor znano, so bili Italijant pri svoji zadnji ofenzivi na južnem Tirolskem samo na enem mestu vdrli v crte naših čet in sicer na vrhovih Lezozze in Ortigara ali so bili nemudoma pre-gnani od tam,
Delovanje pomorskih Ictal-cev v mesecu juniju. V kanalu gradeikih lagun so potopila pomorska
letala 2. jun. en parnik in tri polne brodove, dne 3. zopet en parnik in dva brodova, 5. en parnik. Letala so se spustila prav nizko. Poleg bateriji ob Sdobi in Golametu so posetila Nogaro, S. Donna di Piave, Porto-gruaro in Vi lio Vicentino in zadela skladišča in železniške naprave in pro-vzročila požare. V podporo soški ar-madi so metala 5., 6. in 7. jun. bombe na Opatjeselo, Doberdob, Ronke in Tržič z dobrim uspehom. Pomorska letala so obiskala tuđi italijansko vz-hodno obrežje, ponajveč v izvidne na-mene. Pri tem so izkoristila vsako priliko za metanje bomb na hangarje, skladišča itd. Najzanimivejši med temi poleti je bil po!et peročnika Konjovića v Tarent. Letalci so letaii 4 ure in pol, preleteli 500 kilometrov in gladko pristali. Dva italijanska zrakoplova nad pristanom, tretji zrakoplov in tri je letalci na morju in na kopnem nišo mogli preprečiti izvršitve naloge Konjovića in soletalcev. Pri izvidu na Brindisi se je ponesrečil jeden najvr-lejših letalskih oficirjev.
2 0. Iovski bataljon. Cesar je odiikoval z izredno pohvalo 20. Iovski bataljon. Ta bataljon je doma v Trstu, je naš primorski bataljon, skoro iz-ključno slovenski bataljon.
ITALIJANSKO   URADNO POROČILO.
5. j u 1. Tekom včerajšnjega dne je bil artiljerijski ogenj na vsej fronti jako živahen. Na asjaški visoki planoti so bile korakajoče sovražne kolone v dolini Calmara pod učinkovitim delo-vanjem naše artiljerije. Severno in vz-hodno Gorice so prodirale naše pa-trulje proti sovražnim crtam, provzro-Čile tarn škodo in izzvale alarme. Južno Kostanjevice je bil sovražni na-padalni poskus po ljuti artiljerijski pripravi gladko ustavljen.
Boji na zapadu.
NEMŠKA   LETALA   NAD HARVVICHOM.
Berolin, 6. julija. (Koresp. urad.) Wolffov urad poroča:
Nemške vojne sile v zraku so prizadejale virom angleške sile nov težak udarec. To pot je veljal napad enemu glavnih oporišč in zatočišč angleškega velikega brodovja.
Dne 4. iuiija ob 8. dopoldne so priplule nemške zrakoplovske flotilje nad Harvvich ter obložile trdnjavo in vojno pristanisče izdatno z netilnimi in razstrelilnimi bombami. Velika letala so dosegla v arzenalih, barakah, dokih in ladjedelnicah. na nekem le-tališću in na več vojnih ladiah več uspehov. Jasni razgled je dovolil, da smo natančno spoznali, kam smo za-deli. V dokih je izbruhnil velik požar, ki ga je bilo videti še dolgo na povratku. Sovražniku prizadejana voja-ška škoda je velika. Sporočevalna služba sovražnika je to pot bolje de-iovala. 2e pred izlivom Themse je sprejel leta!, flotilje moćan obramb-ni ogenj. Pred vzhodno obalo ležeče angleške pomorske bojne sile so sledile z ognjem ves čas nadaljnjega poleta. Posebno močno je bilo proti-učinkovanje nad Harwichom. Nad trdnjavo je prišlo s sovražnimi letalci, ki so se biii dvignili v obrambo, do številnih bojev v zraku; potekli so za sovražnika brezuspešno. Povratek se je izvrši! v ravni crti 150 km daleč preko morja. V okolici Zeebriigga so pričakovala nova bojna letala iz Šta-cije Ounkerque na^e letalske flotilje. Pa tuđi z njim se razvijajoči posam-ni boji nišo prinesli sovražniku nobe-nes^a uspeha. Nemška letala so pol-nnstcvilno pristala v domaćem pri-staniščiT.
FRANCOSKO URADNO POROĆILO.
3.  julija  zvečer. Precej močno artiljerijsko delovanje pri St. Quentinu, na   levTm   bregu   Mose   in   pri visini 304 ter v Champagni v odsekih gore Cornillet   in   Teton   ter  vzhodno   od Courcv le Chateau.
4.  j u 1 i j a   zvečer. Včeraj zvečer so poslušni   Nemci s ćelo   noč  traja-jočim   naporom podvzetje proti našim pozicijam severno od Jouyja do vzhodno od visoke planote  Kalifornije.   Na tej velikanski fronti so opetovano na-padli  z velikimi skupinami.   Posebno izvežbane napadalne čete so prodirale vzhodno   od   pristave   Froidmont,   zapadno in   jugo - vzhodno  od   Cernvja in severno   od Aillesa   ter   na visokih planotah Casemates in Kalifornija. So-vražnikov poraz  je  bil   popolen, njegove izgube so bile zelo težke. V okolici Cernvja,   zlasti   na  visoki   planoti Kaliforniji,   smo   njegove   napadalne valove s svojim ognjem skoro  popol-noma   uničili.    Na   nekaterih   toČkah, kjer se jim je  bilo   pri   prvem šunku posrećilo se ustaliti,   so   naši   protina-padi   sovražnika    zmagovito    potisnili nazaj ter ni mogel obdržati niti enega mesta naših pozicij.
4. julija zvečer. Sovražnik je čez dan obstreljeval naše pozicije zlasti pri La Reveru, Htirtebisu in na vi-soki planoti Vauderc   Pottiuje se, da
so imeli Nemci pri svojih napadih na fronti 17 km izredno velike izgube. Nemci nišo obnovili svojih poskusov. Mi pa smo izvršili vzhodno od Cernvja delni napad ter vzeli neki naprej moleči kos, ki ga je bil sovražnik dr-žaL Na levem bregu Mose smo zavr-nili tri zaporedne napade na naše jarke jugo - zapadno od visine 304. Artiljerijski boj je v tej pokrajini zelo živahen.
5. julija popoldne. Precej močno delovanje obojestranskih arti-ljerij v okolici Moronvilliersa, Pronava in visine 304.
Belgijsko uradno poročilo.
3.  julija.  Zelo živahen artiljerijski boj v okolici Woestna,   Lizerne in Steenstraete.   Sovražni poskus,   prekoračiti Kanal v smeri na Hetsas,  se je ponesrečil v našem ognju.
4.  julija. Lahno sovražno artiljerijsko delovanje v odseku Steenstraete-Hetsas.   V   okolici   Pvpegaela  včeraj zvečer živahni boji.
ANGLEŠKO URADNO POROČILO.
3.   julija    zvečer.    V    okolici Ypresa   močno   artiljerijsko   delovanje na obeh straneh. Sovražnik je sunil v naše jarke jugo - vzhodno  od Laven-tieja.
4.  julija  zvečer. Danes zjutraj je sovražnik   napadel   neko   našo po-stojanko   južno   od Ypresa   in   je po-skusil sunek vzhodno   od   Loosa.   So-vražna artiljerija   je   delovala   severno od Scarpe ter v blizini Ypresa in Mes-sinesa.
5.  julija  popoldne. Jugo - zapadno   od   Hollebeka    smo    potisnili svojo crto na fronti  600 jardov nekoliko naprej.   Zadnjo   noč smo   izvršili uspešne    šunke   v   blizini   Vjeltja   in Nieuporta.
5. julija zvečer. Ražen obo-jestranskega artiljerijskega delovanja ni poročati z raznih front ničesar.
Dva milijona ameriških vojakov.
Berolin, 5. julija. »Berliner Tage-blatt« prinaša iz Haaga to-le brzojavko: »Dailv Mail« poroča iz Novega Jorka, da morejo Zedinjene države sedaj opremiti in oborožiri dva milijona mož. \Vilson je postavi! vse vire dežele izvzemši živila y službo vojne.
Amenška fetala.
Rotterdam, 6. julija. Reuter poroča iz Washingtona: Vojni minister zahteva takojšno zgradbo 22.625 letal, kar bi stalo 639 milijonov dolarjev. Roosevelt je energično zagovarjal to predlogo ter izjavil, da so letala uspešno orožje, da iztakne nemški vojski oči, to so njena letala«
Razne vojne vesti.
Ribot o ciljih vojne.
Pariz, 5. julija, Ministrski pred-sednik Ribot je izvajal na banketu ameriške trgovske zbornice: Ko so Zedinjene države vstopile v vojno, so na usia svojega predsednika Wilsona določile pogoje miru, tako da je vladalo popolno soglasje med Ameriko in Franeosko. Po vrnitvi AIzacije in Lotarinške Franciji in obnovitvi Belgije, Srbije, Poljske, Romunske in za-sedenih provincij Francoske se mora dokončati proces proti pruskemu militarizmu, ki trajno ogroža mir med narodi. Premierminister Lloyd George je ponovil včeraj, kar sva Wilson in jaz izjavila z odra zbor-nic, da bi bilo neskončno ložje sklepati mir, če bi imeli sebi nasproti zastopnike na modernih pravnih te-meljih stojeće demokracije. To moramo povedati prav glasno, da nas bodo slišali tuđi sovražniki. Zmaga nam je gotova, če ne oslabimo v odr ločilnem trenotku.
Nova ententna konferenca.
Iz Haaga poročajo, da se nova ententna konferenca o vojnih ciljih ne bo vršila v Parizu, marveč v Londonu ter se je bodo udeležili tuđi zastop-niki Amerike. Za Rusijo bosta dospela tja najbrže Kerenjskij in Tereščenko.
Amnestija na GrŠkem.
Atene, 5, julija. Kralj je izdal amnestijo za politične zločine in pre-stopke, za razžalitev veličanstva, obre-kovanje kralja Konštantina in člane kraljevske rodbine, za dezercijo in iz-ostanje od naborov ražen pred SO" vražnikom.
Venizelos Pašiću.
2eneva, 5. julija. Pariški listi poročajo, da je Venizelos Pašiću brzo-javil, da hoće Grška sedaj izpolniti določbe svoje prejšnje pogodbe s Srbijo.
Sarrail v Atenah.
f^rolin, 5. julija. »Lokalanzei-ger« poroča iz Rotterdama: Iz Aten poročajo, da je prispel Sarrail tja,
Grški princ Juri.
Berolin, 5. julija. (Kor. ur.) »Ber«
liner Tageblatt« poroča, da je dospel
- princ Juri Grški, brat kralja Konstan-
tlnsL tia irj da se bo t^ffl^n^e^aj gpa
153.  Stev.
.SLOVENSKI NAROD-, dne 7. julija  1917.
Stran 3.
t                                               ^™—■——
mudil. Zvečer se je razgovarjal z bivšim grškim poslanikom Theoto-kisom.
Ententna naročfla v Švici. Monakovo, 5. julija. Iz Berna po-ročajo, da je ententa tekom pet dni naročila v švicarskih tovarnah toliko granat, da bodo imele tovarne dve leti dosti dela.
Angleški rušilec potopljen, London, 5. julija. (Kor. ur.) Admi-raliteta poroča: Neki angieški rušilec starega tipa je zadel v Severnem morju ob mino in se potopil; 18 mož posadke je bilo rešenih.
Politične ^osii.
= Odhod nemške cesarske dvojice z Dunaja. Nemška cesarska dvojica je odpotovala z Dunaja sinoei 6. julija ob 3/4 na 10. Ccsar Karei in cesarica Žita sta spremila cesarsko dvojico na kolodvor in se poslovila na najprisj-čnejši način.
= Amnestija v graški kaznilnici.
Kakor poročajo iz Gradca, je bilo iz kaznilnice Karlau izpušćenih 93 političnih jetnikov, ki so bili deležni ce-sarske amnestije. iMed pomiloščeniini se nahajata tuđi bivša urednika splitske »Slobode« Oskar T a r t a g 1 i a in Niko B a r t u I i c a.
= Nemška politika. Včerajšnji »Gr. Tagblatt« objavlja članek s pri-pombo, da je napisan spređ amnestijo za slovanske veleizdajnike«. Avtor pravi, da noće raspravljati o tem, knj pomeni za vse čio vest vo vprašanje, ali bodeta definitivno zmagala nem-ški duh in veličina nemške duše. O tem da ne more biti med inteligenti celega sveta, ki čutijo za cloveštvo, nobenega dvoma. Po tej konstataciji raspravlja članek o delovanju nem-škega * National verbanđa«, ki da ni dostojno odgovoril na vprašanje, ali je v kulturelni in človeski veličini nemškega naroda utemeljena zahte-va po hegemoniji v državi upraviče-na ali ne. Nemški poslancl so se ogre-vali za parlament, ki je dajal smrtnim sovrainikom monarhije upanje, da bo država poginila na notranji revoluciji, govorili so o državnih potrebah itd., mesto da bi enostavno rekli: Nemški narod je lepilo, trez katere-ga država razpade; zato nam ni prav nič treba se vsiljevati. In ko vidimo sedaj, kako se severni in južni Slo-vani javno ogrevajo za program, enak programu predsednika Wilso-na, ki ima Čeha za svaka, ko sliši-mo najsuroveiše napade na nemški narod, na nemške častnike in vojake, ne razumemo, zakaj Nationalverband ta parlament še drži. Avtor pravi, da je ta politika obsodbe vredna z nem-ško - nacijonalne^a stališča, ker postaja Avstrija za Nemčijo nezaneslji-va in pa s patrijotičnega stalilča, ker je večina parlamenta, ki je bila ena glavnih povzročiteliic svetovne vojne, sedaj »kakor je pričakovati« v prvi vrsti kriva nadaljevanja vojne, ker podpira sovražmTce v njihovih načrtih! — In vse to je napisano, kakor poudarja list, še pred amnestijo in z odobravanjem ravno tište cenzure, ki tuđi slovenskim listom predpisuje, kaj Je v državnem interesu in kaj ni. »Gospod je dober, služabniki pa nišo voljni« — je dejal posl. dr. Korner.
= Izgoni iz Varšave. Nemški gubernator Varšave je odredil, da mo-rajo vsi bivši slušatelji politehnika, ki nišo doma v Varsavi, mesto nemudoma zapustiti.
= Angleško-š anska pogodba. ^Baseler Nachrichten* poročajo iz Madrida: V Londonu je bila podpisana angleško-španska gospodarska pogodba. Pogodba zagotavlja Španski 150.000 ton angleskega premoga mesečno, Španska pa mora dobavljati rudo.
= Razdelitev Španske. „Temps* poroča iz Madrida: Katalonski senator Abadal je sklical kongres, ki naj izvrši preddela za ustanovitev samostoj-nega parlamenta za Katalonijo s se-dežem v Barceloni. Njegov nacrt je naletel v ostali Španski na hud odpor.
= Nemiri v Amsterdamu. V Amsterdamu je prišlo do novih ne-mirov zlasti med stavkajočimi in de-lavoljnimi delavci municijskih tovaren. Vojaštvo je streljalo. En mož je bil ubit, 11  oseb je bilo ranjenih.
= Kitajska zmeda. Sploino se zatriuje, da je pričakovati državljanske vojne med severom in jugom Kitajske. — „Mornig Post« poroča iz Pekinga, da je dosedanji predsednik kitajske republike zaprt______________
Milite ss ot iMlofib iF
nisiiiii m m tui I
na: rcar ti kralj ht njiL
Sredi    svetovne  vojne  vznikel,
Ivzrasel in popolnoma razvit, se Njegovo Veličanstvo naš prevzvišeni cesar z brezprimernim samozataje-vanjem, v snežnem metežu in pod pripekajočim soJnccm, v mnogo-urnem težavnem potovanju na vrhove gora in postojanke v ^kalah, v večdnevnih vožnjah in ježah po poij-sko - galiških ravninah, v sovražnem ognju na vseh frontah, ni strašil no-benega truda in nobene žrtve, da spozna vse potrebe, povsod osreču-Joč, pomagajoč in tolaieč. In glavna stvar v vojni je srce. To utripajočo mišico vseh čet mora irneti vodja v rokah, če stopi na čelo. To je uspeh. Najlcpši nacrti in najhoTjSi nameni se izjalovijo, če srca nišo zraven, če jih ne podžge jaka, navdušujoča volja ter jih potegne preko vseh tcžkoč s seboj. Radost đoni skozi vrste, Če prihaja naš cesar in kralj, ponosno in veselo se ozirajo vsi na njega, in z neodoljivo silo se vržejo mase v boj, ker gori srce k srcu.
D a n k 1, generaloberst.
Jiorauta irta" — ožiilieaa.
Leta ls)15. so državne oblasti iz neznanih vzrokov ustavile de!ovanje »Slovenske Matice«. Njeno premože-nje je prišlo pod prisilno upravo in zatrjevalo se je, da bo »Slovenska Matica« po-polnoma razpuščena, njd-no premoženje pa da zapade državi. O žalostni usodi, ki je zadela naše kulturno dmštvv), slovenski listi niti porocati nišo smeli...
Vlada je tekom dolgih dveh let natančno preiskovala delovanje »Slovenske Matice«, toda zaman so >po-klicani faktorji« iskali vzrokov, ki bi bili upravičili uničenje te drago-cene slovenske kulturne institucije. In tako se je morala vlada, kateri je postajala »Matična« zadeva že »pravcata zadrega« — kakor se je izrazil odliČcn drža\Tii uradnik končno odločiti, da vsaj nekoliko popravi, kar so njeni prevneti organi zagrešili.
Kakor nam poročajo z Dunaja. je notranje ministrstvo d v i % n i 1 o suspenzijo drustvenega delovanja Slavenske Matice« ter odredilo, da se pod prisilno upravo ljubljanskoga notarja Gallćta se nahajajoče društveno pre-moženje vrne staremu odboru. Da se varuje dekonim, je vlada skicnila poslati odboru istočasno i dekretom o prcklicani suspenziji p o s v a r i 1 o, ki se menda nana?a na neko od Matice izdano knjigo. Notranii minister je dekret, ki nam vrača > Slovensko Matico« (kakor se nam rntrjuje) že podpisal in društvo bo torej v nai-krajšem času lahko obnovilo svoje delovanje.
Vest o oživljenju naše Matice bo gotovo vsa slovenska javnost pozdravila z najveciim veseljem in za-doščenjem. Mvaležno se pri tem spo-minjamo onih mož, ki so s svojim i'ićledom in s svojo vnemo prepre-čib, da se vlada iz napačnega sramu ni odtegnila dolŽnosti popraviti stor-jeno krivico.
Pnšel bo še čas, ko bo treba podrobne jše raspravljati o aferi, katere predmet je bila »Slovenska Matica«: gotovo je tuđi. da odiočltev vlade ne popravi vsega. kar se je zagrešilo, ?aj je bila društvu v.sled ustavitve prizadejana ogromna materijalna škoda. Pustimo danes reVriminacijc!
Odbor »Slovenske Matice« bo gotovo vse storil. da zopet spravi drjštvo v red in da orične Matica po prestnni tcžki preizk^šnti z novim svežim delom. Morda je ta trcnutek tuđi r.ajugodnejšl, da s: pripravi j o n a č r t i za moderno reorganizacijo neše odlične kulturne institucije.
Pozdravljena oživljena »Slovenska Matica«!
M Iz timw d*.
Cesarict za befunce. Korespon denca .Austria" poroča 6. julija: Go-riškega deželnega giavarja dr. Fai-duttija je sprejela danes cesarica Žita v posebni avdijenci. Deželni glavar je podal cesarici točno sliko položaja vseh beguncev z juga in njihove želje in pritožbe, pri čemur je omeniti, da je položaj beguncev. Cesarica je sprejela opis z velikim interesom in je pokazala, da je jako natančno podučena o razmerah beguncev negotov. Cesarica je zagotovila Faiduttiju ,da se bo zavzcmala kakor doslej tako tuđi v bodoče za begunce, da bi njihovo bedo po možnosti olajšala. Cesarica smatra za eno svojih najvažnejših nalog, da lajša težave beguncev.
Zapostovalnemii tečata gorlskih učiteljišč v Ljubljani je naklonil vele-tovarnar g. Andrej J a k i 1 z Mirna, sedaj v Karlovcu, za porazdeiitev med ubožne gojence in stjenke 100 (sto) kron. Plemeniterau darovalcu Pmtšmt u ina b«tee bmaste MA- I
ske mladine vodstvo zaposlovalnega tečaja najtopie?jšo zahvalo.
ObčinarH iz Prvačine s^ vab-ljeni poslati županu Francetu Furlani, sedaj v Lang, pošta Lebring, Spod-nje btajersko, sledeče: 1.) Inventar vsega premakljivega blaga, ki so je doma pustili, ko so v begunstvo odšli. V inventarju naj bode vsak predmet posebej naveden; pri vinski posodi naj se navede, koliko sod približno drži. Inventar naj, če le mo-goče, dve domaći priči, podpišeta. Priče so lahko tuđi ženske. 2.) Raz-kaz vsega premakljivega in nepre-makljivega siedečega blaga, ki so je posedovali neposredno pred začetkom vojske: Število poslopij, število hlevov, skednov. lop in prostorov za vinarstvo; število vsakovr^tne živine, kakor volov, krav, junic, konj, praSičev, ovac, koz; število voz, oral in ročnega orodja in število čla-nov družine.
ĐcKunc? iz občine Opatjesclo, vas Dol, nahajajoči se na Dol. Av-strijskem, vprašajo, kje se nahaja gospod župan in občinski urad. Od-ffovarjamo, da se nahaja ta občinski nrad v Vižmarjih, pošta St. Vid pri Ljubljani.
Aj6evica. AjŠevica, kraj goriške-ga mestnej^a pomerija proti Šempa-su, je znana, ker je bila opetovano navedena v poročilih zbog letallšča, ki se je ob njej nahajalo. Ajševi:a za slovečim gozdom Panovcem, ki je iz-STinil, je razbita. Izmed poslovi] Tin-četa Komcla je ostal le še kos stare hiše. Ta prijetni izletni kraj goriških meŠčanovT, kjer so se dobili izborni raki, je razdejan. Na Ajševici je bila slovenska mestna šota enorazredni-ca, kl je tuđi ni več. Ajševica je bila v naših političnih boiih v Gorici važna postojanka. Tam smo imeli tuđi narodno izobraževalno društvo.
Županstvi Miren in Sovodnte, ^cdaj v Ljubljani na Pofjanski cesti 73, vabita svaje ohčlnarje, naj čim prej naznanijo v svrho statistike svro-je gospodarsko stanje pred vojno in sicer: Ime in priimek hišne^a gospo-darja, kraj in hiš. Št. domacegra biva-lišča, število dmžinskih članov, hlap-cev in dekel, poslopij za stanovanje, za živino, pridelke, za vinarstvo, število konj, volov, krav, junic, mnekov, prašičev, ovrac, koz, kuretine, težkih in lahkih voz, samokolnic, oral, ?tro-jev, ročneg'a orodja, vinskega orodja in posode za hektolitrov. V bližnji prihodnjosti se pa sjrankam dopošlje-jo tiskovine za ?cstavo škode, ki io imajo na premičnmah vsled vojnih dogodkov.
Pozivalo se iz 18. okraja gori-^ketra mesti (RoŽna dolina, Ajševica. Stnra gora), vsi oni, ki so prodali ali potom rekviriranja oddali pridelke in razne predmete, pa Še nlso prejeli plačila. naj naznanijo svoje naslove Valentinu Kornelu. Trebnje, Hrib, Dolcnisko, in obenem navedeio vse, kar so oddali.
haićanska granala je poškodo-vala 641etnei;a Petra Jakopiča iz AvČ na Kanalskem na nogi, vsled cesar so 2fa pripeljali v ljubljansko deželno bolnišnico, kjer je vsled težkih po-škodb umri.
Smrt med b#cunci. V taborišču Steinklamm na Spod. Štajerskem je umri Anton Pečenko iz Tomaže-vice na Krasu, star 49 let.
Proti fitrlatiskemu poslancu dr. Bugatto se je oglasi!, kakor poroča »L* Eco'<, v rimskem listu neki Trža-čan. ki pa se ni podpisal. Ta Tržačan odreka poslancu pra\1co, izvrševati držav nofborski mandat, češ, da ves njegov volilni okraj s Tržičem vred je sedaj v pnsesti Italijanov,
Su^petidlran je. Km kor porocajo »Prirn. Nov.*, župnik dr. Fron Rački radi znane spomenice dnhovništva bikarsk5g"a okraja, in sicer na 15 dni od službe in plače in globe mora nla-čati 600 kron. Ona spomenica je živo ocrtala stanje nižje duhovsčine in ožigosaJa življenje in postopanjc viš-jih duhovnov ter zahtevala demokratizacijo cerkve.
LTmrl |e v Pulju tajnik zadruge trgovcev in obrtnikov Carlo Marti-nolich, ki je svoj čas igral precejšnjo politično vlopro v pnljskem mestu in izdajal politične liste kakor »Giovane pensiero« in se boril proti hrvatske-rau narodu.
Umri je v Pniju Viktor Sedlar, c. in kr. strojni inženir.
V Splitu so prodali v ribarnici tekom treh mesecev 100.000 kg rib.
Morski pes. Pri Zadru so videli te dni morskega psa, dolgesra kakih 5 metrov. Nato poročajo iz Šibenika, da so ttidi tam vid*•■! bliau brega ve-likej?a morskega psa.
Slikarska $ola v Zadro. Porocajo, da otvori v Zadru slikarsko solo slovenski, tam bivajoči slikar Viktor C o t i č, ki je znan slasti kot izboren portretist.
Drafflnja ni Krku. Porocajo od tam, da se prodaja koruza po 16 K kilogram, Krompir je prodajal neki gostilničar po 3 K 60 vin. Pa rudi aprovizacija se ne drži določenih cen. ker prodaja koruzo, od vlade ***e*o, W 2 kroai kflotmn.
Trije detomori ▼ eof vasl. V vaši Otišiču v DaJmaciji so se pripetili v kratkem času trije detomori. Dve izmed detomorilk sta oproščeni. Iz-sledii jih je orožnik Jurić. Ko so bile zaslisane, so rekle druga za drugo: poštena sem, pa se ne morem preču-diti, kaj se mi je zgodilo. — Iz istega sela Otišiča se je obesila na planini Svilaju 17Ietna Anica Rosić.
Umrla je stoletna starka. V mest-ni bolnišnici na Reki je umrla Marija Ježevič, rojena 1816. leta.
Umri je na Reki gosp. Al. vitez C o s u I i c li de Pećine, kapitan, lastnjk ladij, veleposestnik in predsednik banke in hranilnice za hrvatsko Primorje. Pokojni je bil v trgov-skem svetu znana in cenjena oseb-nost.
Sioteaski snetiit v Mi.
Mala in lepa jazstava Viktorja Cotiča, ki je bila prirejena te dni v Zadru, je v tem mestu vzbudila neobično zanimanje pri novinstvu, kakor pri občinstvu, brez izjerne. Cotič, rodom iz goriškega okraja, je tip ro-ienega umetnika, ki se je iz prejŠnje brezbrižnosti gotovo naenkrat po-vzpel z neprisiljenim zamahom svoje mlade roke in to z odločno gesto sa-mozavresti, ki se ne boji kritike in ne vpraša, bo - li uspeha ali ne.
V  vseh petnajstih    razstavljenih delih izhaja čista samoniklost, neod-visnost in odločnost smelega talenta, ki srvarja in spravlja    na    platno z ogljem ali čopičem svoje lastne ideje in hoće zagospodovati nad predmeti, ki jih predstavlja. V crtežu je profesor — to je suplent — Cotič najjačji, ker mu je materija ročna pa mu prihaja rrrsel čista in hitra v že zasnovanom ritmu. Zato so najbolje njegove slike z ovijem. K temu prihaja, da so mu lica, ki jih riše, znana:    sami znanci   in  prijatelji,    katerim  pozna življenje in jim je pogledal v duše, pa izbere po tem glavne karakteristike, ne materije, nego duha in sedanjega duševnega razpoloženja, a to je ono, kar nam kaže, da je mentalnost   jaka crta Cotičevega hrepenenja. Tako se v sliki prof. B., poleg vse turobnosti celine izvija neka, gotovo namerava-na crta spletske nasmešljivosti, a v sliki prof. C. se vidi intelektualca vedrih    pogledov, ki misli, a ne moro domisliti. Stalnost misli v teh podo-bah je taka. da ji ni mogoče ničesar ugovarjati ali svetovati, ker je Cotič v svoji vrsti crtanja gospodar in moj-ster, sposoben, da izbira   ideje   po lastni volji in da jih izvede stalno in izrazito, V avtoportretu, ki ga je, kakor čujemo, izvršil pred svojimi kolegi v času šolskega odmora v 25 mi-mnah, se nam kaže »fant^ res take-ga, kot je v resnici   in   ne   manjka mu ni one tanke   žice   bohemienske brezbrižnosti, ki ga ne zapušča nik-dar, pa niti v tem času vojne resnosti in suplentskega trpljenja.
Portreti v barvah zaostajajo za portreti z ogljem. V njih ni one?:a prehoda, ki umirja cko in duha. kadar se zamisli v detajle. Je - li to pomanjkanje tehniške skrbnosti, ali namera-vana brezbrižnost? Iz vsega pa se vidi, da je avtorju glavna misel kompozicija, a za drugo, kakor da mu ni dosti mar. Je - li to umevanje pravilno, ne vprašamo, to mu bo morda pomagala tuđi avtokritika, kateri je Cotičev značaj jako pristopen. Vse-kako mu je v tej vrsti del najbolje uspela slika male V. in glava otroka, šestmesečnega avtorjevega deteta, čigar velike oči so uprte na očeta, ki ga je rrarisal s hitrimi potezami.
V  piesažah bi rekel, da    mu je izobilje barv preveliko In preširoko in svoboda prevelika,    da z lastnim zanosom fantazije pomakne svoj dalmatinski kraj bolj na jug in na vzhod. A kdor se bolje zatopi v večerne spo-mladanske ali šc boJje v letne prizore zadarske, ta spozna,   da   obstoje vse te barve in njihovi    plameni    in ves njihov čr»r in da nudi ta solnčna dežela res tako posebne slike, kakor nam jih prikazuje Cotič. V u 1 i c i s v. Dimitrija,   Pogled   s   Kolo-v a r a  in Otok  Ugljan  se nam prikazujejo tuđi mirni kraji na tihem morju. dočim so dalje na obzorju, kjer zahaja solnee, vlaci megla kakor kak temni oblak:    zagonetka,   iz katere morda ne izhaja mir, nego kri, dim ali kaj? Vojna je! Ta tendenca se vidi očitno. Nad Ločnikom, v slo-venskem rodnem kraju, se vidi strašna istina.    Toča iz topov   besni in uničuje; plamen liže in dim se suklja iz divnega kraja. Tužen spotnin pes-nika na svoj cvetoči kraj, ki mu ga je slovenska roka preuredila v duhteč vrt, sedaj pa ga je ogenj spremenil v prah in pepel.   Boln kontrast poln strašne tragičnosli.
V  vseh Cotičevih   delih se vidi živahnost, gibanje in miselno napredovanje. Cotič je mlad, spreten, poln volje in impulsa.    Od njega smemo pričakovati se lepega dela.    >Hudič ima talent,« je vzkliknil Rendić, ^le-daje njegove slike. Naj le vztraja na umetniškem potu. na kateri je krenil.
Uspeh mu je gotov,            —b~»
Malodobni pokret na Bledu.
Sele lani, ko nioo mogli dru-s gam, so našli Bleci zdravilišč-niki !n letoviŠčarji iz Ljubljane. Vpraiali smo se takrat, odkod doslej tako nezanimanje. Prisel pa je zbor imovitcev na Mlino in ugajalo jim je tako, da je eden izmed njih kupova! za visoko ceno prvi hotel našega zdravišča. Ne more se od-rekatl Ljubljančanom zmisel za glas-bo, umetnost, šport, modo, nasprot-no, kosajo se ćelo z večjimi stolica-ini; a eno je gotovo: vrednost doma-čih kragevnih krasot ne cenijo pra^. Kako bi bilo n. pr. z Bledom, da se nahaja uro vožnje od Zagreba 1 In kako je bilo pri nas do letošnje zime?! Jedva petorica iz središča do^ movine se je naselila v minolih deset-letjih na tem že davno priznanem biseru sveta (ne samo Kranjske de-žele, kakor ga omalova2ujejo doma^ či pesniki). In iz drugih naših sre-dišc? En Tržačan (rojen Gorenjec), noben Štajerec, nobenGoričan, potem dva Čeha, en Poljak, Hrvat nobeden, Vse druge domce imajo skoraj do polovice tujci, zlasti Ncmci — na sre-čo več tolerantnih nego Šovinistnih — ter blejski rojaki. Premnogo naj^ lepših točk je prešlo vsled brezbrižnosti drugim v last, in vendar leži ta rajski kos domače zemlje liki odko-pan zaklad že dolgo preziran« slabo izkoriščan, dasi pred durmi. Sele zadnji čas je zavel nov, svež veter. Prvenstvo gre pribeglim sosedom Bolčanom, ki so, spoznavši pomen raja, osvojili odlične točke ob jezeru: župan Jonko hotel »Burjo«, njegov tajnik hotel »Avstrijo« in g. Ken-da iz Sofije (tuđi bolski rojak) ćelo vrsto hotelov in vil (sloveči hotel Mallnerjev - Parkhotel, hotel »Triglav« nasproti kolodvoru, vile ;>WolFring«, »Rodicom, »Kredarico«, »Mali Triglav«, »Hribar«, »Lipo«# »Iris«, »Majo«. Da je prisel tak pre-izkusen strokovnjak v naš kraj, dvi-. ga srca vsem v zaupanju v boljšo, lepšo bodočnost. V njegovem sprem-stvu je bil g. Sonderhof, ravnate^ slovečega Puppovega zavoda v Karlovih varih in hotela St. Moriz v, Engadinu, ki se naseli že letos na Bledu.
Prihiteli so tuđi »lover»4đ turi-i sti, na Čelu jim načelnik Slov. plm društva, dr. Tominšek, kl je kupij viU »Škrat« in »Rusalko«. Dalje so kupiK pipar Škof vilo »Ciklamo« od grofice Aichelburgove, lekarnar Roblek mL vilo »MiCTon« od operne pevke !\%-himčeve v Vratislavi in vUa »Avstrijo«, gosp. ravnatelj deželnlh elektraren inženir Dušan Srnec vilo »Triglav* od gospe Orlove v Kajiri, veletržec Bergman iz Ljubljane vilo »Generos«, tovarnar Jelene iz Idrije vilo »Ceres« z obširnim zemljiščem, štabni ^zdravnik dr. Po-lacco z Reke vilo »Miro«, trgoveo Thaler iz Škofje Loke vilo »Muner^, posestnik Tribuč iz Ljubljane ^flo »Kunold«.
Naj se vsi slovenski krogl, ka£e-> rim je vojna donesla blagostanja pobrigajo, da nadomestijo posestni-ke, ki so trpeli, ker nišo imeli vi! od* danih, obresti pa so le prisiljeni pla« čati. S tem, da prehaja naše svetog-no zdravilišče v trđne in strokovnjar ške roke, se nudi obenem najugod^ nejša prilika za nalaganje prihrail-* kov. Če prineso vrhutega s seboj t«-di voljo in sposobnost za pvospeh in povzdigo prelepega naJega Blocfai, bodo sprejeti s podvojeno  rado^tJo,
Perpetuum mobfle.
------------,------------------------------------;--------------------j
Dnevne vesti.
—  Priznanje.   Župan   dr.   Ivaii Tavčar prejel je od vrhovrtega   ar^ madnega vodstva sledeči priznavati^ ni dekret: »Povodom nameščenfai iiN formacijskega   tečaja   za   aspiranta vojne sole v Ljubljani ste   preblagom rodni gospod pri preskrbi   potrebnih prostorov za   ta tečaj    z   najvččjo uslužnostjo sli vojaški upravi nai ro-ko. V posebno zadoščenje mi je,   da Vam za to pospeševanje V   interesu vojne sile ustanovljene   uredbe,   kl priča o Vašem istinito vojaštvu na-* klonjenem mišljenju, IzreČem v imenu Najvišje službe najtoplejšo zahvalo   in   polno   priznanje«    BivaBšČe vrhovnega    armadnega    poveljstva, dne 10.. junija 1917. Načelnik generala nega štaba: Baron A r z, geper^l pe<< hote.
—  Ođtfkoraiile. Ge«eralno5tabni zdravnik   dr. Edmund   Geduldr-ger v Ljubljani je odlikovan z Marijanskim križem v priznanje njegovih zaslug: za vojaško zdravstvo.
—  V ruskem vjetništvu Je umd Ivan T r č e k,   bivši stavec r »Narodni tiskarni« in jako marljrv hi na-vdušen »Sokol«.   Vrli mladi mož je bil povsod priljubljen. N. v m. p.!
— Iz St. Jurila ob Južni železnl-cl nam pišejo: Na italijanskem boflr ščuje je padel   25. m^nika t. t, ćđ granate zadet Tranc Ferlež,   računski podčastnik,   sin   tukajšnjega
Stran 4.
„SLOVENSKI NAROD", dne 7.  julija 1917.
153. štev.
Franjo! bodi ti zemljica za kojo si se bojeval lahka! Starišem pa, ki bodo marljivoga sina težko pogrešali, glo-boko sožalje!
—  Kranjsko deželno društvo c. kr. avstrijskega zaklada za  votaške vdcve in sirote ter za otroško  var-stvo in mladiasLo skrb. Oni p. t. dru-štveniki, katerim bi se ne dostavilo pravočasno    pismeno    ro vabilo    k ustanovnemu občnemu zbo-ru, ki se vrši v ponedeljek, dne 9. ju lija 1917 ob 11. uri    đo-poldne v p o s 1 o p j u c. kr. d e ž e 1-ne vlade, se tem potcm naproša-io, da se zborovanja udeleže.
— Neratni papir nai se daruje na torist Sobkemu zakladu.   Na   visjih rnestih se je opazilo,   da   dohaja   iz Ljubljane, kjer je vendar   precejšnjc število uradov in papir porabijajočih institucij vseh vrst, v nabiralnico ne-rabnega papirja na   korist ScSkemu zakladu dokaj manj škartiranega pa-pirja nego od drugod. Ker se je ljubljansko prebivalstvo tekom vojne i>e vsikdar, kadarkoli je Šio   za  prosto-voljno darovanje česar koli, izkazalo tako domoljubno - počrtvovalno    in radodarno, da ga je bilo treba drugim staviti za. vzgled, se njegovo zaostajanje v zadevi   prostovoljne    oddaje nerabnega papirja pač ne more   tol-mačiti drugače nego tako. da   vsled nezadostne poučenosti naprošeni od-daji nerabnega papirja ne pripisuje ti-stega pornena, ki ji v resnici gre, in da samo zaradi tega papir, ki ga več ne rabi, rajši brez misli raztroša ali kratkomalo uničuje.   nikar da bi   ga oddalo vojaškmi nabiralecm, ki redo-ma ob gotovih dneh in ob naznačenih urah zbirajo tak papir v posebne naturalne vozove, da se   porabi   na korist Soškemu zakladu. Spričo tega bodi vnovič razloženo, da za po-sameznika vsled nerabnosti brczpo-raenibni papir, pa naj je popisan   ali potiskan,   počačkan    ali    zamazan, zmečkan ali raztrgan,    in    tuđi    za splošnost brez vrednostu ker se   da rudi še tako madežasti in   razdejani papir kemično očistiti   crnila,  barv, madežev i. si. in potem v papirnicah razteptati ter porabiti kot veledobro-došla snov za fabrikacijo novega papirja ker, kakor znano,   papirnicam primanjkuje snovi za izdelovanje papirja, jim je prav zelo ustreženo, če se jim daje na razpolajro že rabljeni papir. Vesele, če ga sploh kaj dobe, zanj rade plačujejo primerno   kupni-no. Ker pa se ves izkupiček.   ki   ga voiaške nabiraJrice za nerrbrsi papir dobe izrtačanega od papimic,  steka v blagajnice Soškega zaklada,   stori vsakdo, ki cdda zanj brezpomembni papir vojaškim  nabiralcem,   dvojno dobro hkrati: po eni   strani   pripo-maga do lažjega obvladovanja vsled pomanjkanja papirja nastalih   težav. po dru^i prispeva, ne da bi bil s tem kakorkoli oSkodovan, v skupnosti ni-kakor ne brezpomcmben znesck Soškemu zakladu, ki so mu na skrbi ob Soški fronti trajno pohabljcni branilci in njihovi svojci.   Spričo vsega tega pozivamo   z   vliudnim    poudarkom predstojnike uradov in pisaren,    trgovce in obrtnike, kakor tuđi vsake-ga zasebnika, ki razpolaga   s  papir-jern, nni ves žanje   vsled nerabnosti brezpomembni papir z    domoljubno blagovoljnostjo snroti, ko se jim   ga ie kolickaj nabralo.   oddajajo    vojaškim nabiralcem, ki bodo poslej z na-biralnim vozom po    mestnih    uiicah vozili ob sobotah popoidne, svoj prihod oznanjujoč z vojaškimi signali z rogom, ali pa naj ga oddajajo   zana-Jašč v te svrhe   tirejenim  nabiralni-cam nerabnega papina na korist So-skemu zakladu. Take nabiralnice so se pravkar otvorile:    V mestu:    pri prejemalnici vojaskih   oblačil   (Mon-turfassungsstelle) v belgijski vojašni-ci; pri strclskcm etapnem  bataljonu št. 201 v šentpeterski   vojasnici;  pri rezervni bolnišnici štev. 2 v šcntja-kobski mestni ljudski soli in pri rez. bolnišnici štev. 4 v dcž. obrtni Šcli: v predkraiih: v Stiski pri   postaji   za nkrevajoče    moštvo    (Mannschafts-rekonvaleszentenstation) in pri etapni trenski delavnici štev. 60; na Viču: pri podružnici rezervne bolnibni-ce št. 4 v tamošnji    ljudski    Soli;    v Mostah: pri    podružnici   garnizijske bolnišnice štev. 8 v tamošnji ljudski soli.
—   Vojni podporni sklad za pod-piranje vdov in sirot kranjsko - koro-sko - Štajerskesa havbičnega   poJka št 28 (prej topničarski polk št. 7). Na predlog iz polka samega Je bil usta-novijen ta sklad z mesecem aprilom t. 1., da se iz njega olajšajo ranjenim in bolnim vojakom ter svojcem umrlih vojakov bolesti, sila fn trpljenja, Oficirji in moštvo vseh    pododelkov polka so se zavezali, darovati za ta sklad poljsko doklado enega meseca, s hrabrostnimi svetinjami odlikovani oficirji. praporščeki in njih enaki pa bodo darovali doklado za odlikovanje. Tej častni dolžnosti se je vsakdo rad podvrgel. kar jasno kaže,   kako živ je čut skupnosti v pdku;  to je zveza, ki je bila skovana v 35 mese-cih vojne iz krvi in iz železa. Nabiralne pusice, razglednice in druge ta-^mijfclfi ^ t^. Pijfl^aie, da ^a4i^r
sklad pomnožil. Sklad ima namen, podpirati 1.) vojake tega polka, ki so vsled ran, dobljenih pred sovražni-kom, ali vsled bolezni. dobljenih pri vojnem delu, postali ali deloma ali popolnoma nezmožni za svoj prej-šnji poklič; 2.) vdove in sirote pad-lih ali umrlih vojakov tega polka, ki so brez sredstev. Po demobilizaciji bo posebna komisija razd-Mila ves sklad. Tuđi zdaj je lahko prositi za podpore; prošnje je treba pošiljati na polkovno poveljstvo, a v njih mora biti potrdilo občine ali politične oblasti, da so prosilci brez sredstev.
— Zasebne vioge na voiaška rae-sta ie treba kclkovatl. Ker se svoipot dogaja, da morajo vojaška mesta na nje naslovljene piseinene vloge    civilnih oseb oupošiljalcem vrniti, ker so bili leti vsled nepoznanja veljav-nih predpisov opustili potrebno kol-kovanje svojih spisov, nas ljubljansko c. in kr. etapno postajno povelj-ništvo z namenom, da zapreci iz ta-kega ravnanja izvirajoče zavlačeva-nje v opravljanju tekočih poslov    in da  omeji  nepotrebne   pisarije,       na-proša za  objavo nastonnega  razjas-nlia: \ šaka od zasebnikov ali od za-sebniških združenj. ki nimajo javno-pravnega značaja, na katerokoli vo-jaško mesto naslovljena vloga mora prav tako biti kolkovana, kakor vsa-ka na civilno oblast ali civilni urađ naslovljena. Kolkovanje je prav tako obvezno za pismeno      dogovarjanje kakor za prošnje zasebnega značaja (n. pr. za dovoljenje izvoza itd.).
—  Prošnja za knjige.   Slovenski vojaki y  »Reichsrat Soldatenheimu^ M. G. Kurs Feldpost 612, prosijo za bla^ohotno pošiljanje prečitanih slovenskih knjig.
—  Na c. kr. ženskem  učiteljišču v Ljubljani so se vršiie zrelostne pre-izkušnje od 2S. junija do 4. julija pod predsedstvoin g. deželnega šolskega nadzornika vladnega svetnika dr. J. Bezjaka. Aprobirane so bile za ljudsko solo s slovenskim   in   nemskim nčnim jeziki:n sledeče    gospodične: Bulovec Vera (za slov. učni jezik z odliko), C h w a t a 1 Frida (za slov. učni jezik z odiiko), D o 1 e n e c Matilda, G e i g e r Marcedes (z odiiko), H e f e r 1 e Vida (za slov. učni jezik z odiiko), Janežič Marija, Kese Kristina (z odiiko). Košem Dana,   Kune Terezija. Kunčič  Alojzija, Lachainer Marija. Lakner Marija. Lazar Ana iz Ljubljane, Lazar Ana iz Kamne Gorice, Lederhas Dana, Levec   Ana  (z odiiko). Lilleg1 Silva. Lunaček  Ana, Moljk Josipina, Murgel Ana (za slov. učni jezik   z   odiiko).   Nagu   Dana, Nitscli Marija (z odiiko), Orehek An-gela; Pehani    Marija,   Petrič  Vera, Pintar Ana,   Prosenc Ivana,    Rape Ljudmila, Rekar Vera (za slov. učni jezik, z odiiko),    Rožman  Marija (z odlike), Rupnik Ivana (z odiiko), Sc-kula Marija, Stiene Serafina, Sturm Eliza, Ukmar Ivana    (za    slovenski učni jezik, z odiiko), Zalar Viktorija, Zupanec Bogomila,
— Javna ljudska knjižnica  »Go-spodarskega in izobraževalnega društva za dvorski okraj« je   izposodila v mesecu juniju 6655, tekom prvega polletja skupaj    44.113 knjig.    Knjižnica posluje v društvenih    prostorih Pred igriščem št. 1    (nasproti   Mar-čanu na Rimski cesti št. 21) vsak dan od pel 6. do 8. zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od pol 10. do 12. dopol-dne.   Vstopnine   ni in   ima   vsakdo vstop. Na razpolago so popolni knjiž-nični   imeniki. —    Knjižnica   kupuje antikvarično po n a j v i š j i h   cenah dobro obranjene slovenske, hrvaške, nemške, italijanske in franeoske knjige ter hvaležno sprejema tuđi darovane.
— NaHepše knjige slovenske, hr-vaške in ncir.ške izposoja   vsak  to-rck, četrtek in soboto zvečer od pol 6. do pol 9. ter ob nedeljah in praznikih od pol 10. do 12. dopoldne javna ljudska    knjižnica     »Gospodarskega naprednega društva za   šentjakobski ekraj« Vožarski   pot 2, t. j.   koncem Florijanske ulice in začetkom    Kar-lovške ceste, po?tajališče   električne cestne železnice. Na razpolago popolni tiskani    imeniki    knjig.    Vstop    v knjižnico ima vsakdo.    —   Knjižnica kupuje razne knjige po   razmeroma najvišjih cenah,   hvaležno pa sprejema tuđi darovane vsake vrste.
—  Zavod za promet z  žitom ob času vojne, podružnica    v   Ljubljani, pričakuje. da dobi iz   Nizozemskega nekoliko semena strniščne repe. Vabimo županstva in posestnike, ki ra-bijo seme, da nam naznanijo to prej ko mogoče in jim borno oddelili seme v razmerju    razpoložljive    množine. Ceno homo objavili kasneje. ko zve-mo, koliko stane seme na   Nizozem-skem in koliko bodo znašali prevozni stroški. — Zavod za promet z žitom ob času vojne, podružnica   v   Ljubljani.
—  Električna cestna žeJeznlca ▼
Ljubljani. Dne 8. julija stopi v veljavo nova razdelitev pasov na električni cestni železnici in z njo izprememba voznih cen. Pasovi bodo sledeči: 1. glavni kolodvor - glavna pošta. 2. glavna pošta - Ambrožev trg, oziro-
ca, 3. Ambrožev trg - garnizijska bol-nišnica, oziroma Sv. Florijana ulica-Dolenjski kolodvor. Vozne cene je razvideti iz razglasa, ki je prijavljen na drugern mestu. Opomniti je treba, da se vpeljaio tuđi priklopni vozovi, čim bo izvršena preskušnja ge-neralnega nadzr.rstva.
—    Iz   krogov trgvskih nastav-Ijencev nam pišejo: Većina ljubljanskih  tvrdk, osobito      manufakturne, galanterijske   ter  železniške     stroke za pira svoje trgovine točno ob 7. uri zvečer.      izjemo delajo v tem oziru špecerijske trgovine, ki Imajo delav-ni čas do 8. ure zvečer.      Občinstvo krije nujne potreb.ščine, ki jih je ob določenem času dobiti, večinoma Ie na kane in pri določenem trgovcu, se s tem nakupom vedno žuri ter skoro ni stranke, l:i bi se do 7. ure zvečer ne rnogla preskrbeti    s    potrebnim. Vsled tega apelira osobje    specerij-ske  trgovine  na  svoje  gg.  šefe      z vljudno prošnjo, da  vpoštevajoč  se-danje razmere, enako z drughri za-pirajo svoje trgovine ob 7. zvečer.
—  Pokopališke   zadeve.    Kakor smo že objavili, so se začeli na poko-pališcu sv.  Križa grobovi 1.  1906.  in 1907. umrlih z dnem 1. julija prekopavati. Kdor bi želei, da se grob njegovih rajnkih še za daljno dobo 10 let ne prekoplje, naj se blagovoli pravočasno v pokopališki pisarni   pri   sv. Križu    zerlasiti.    Nafzrobni    spominki prekopanih grobov so lastnikom    na razpolago. Ako se pa tekom 6 mese-cev nikdo za nje   ne zđasi,   se   isti smatrajo kot lastnina   pokopališkega zaklada.
Umri Je dne 1. julija v Kamniku gospod Jernej Kemperle, po-sestnik in trgovec, star sele 40 let. Pokojnik je bil iskren napreden mož in zvest narodnjak, delaven in za-ncsljiv, prava zlata duša, ki je vžival iskreno spoštovanje in prijateljstvo pri vseh. ki so ga poznali. Blag mu spomin!
Joe Deebs, mojstrski detektiv nastopi v filmu »Pasja ovratnica«. Harrv Liedtke in Mierendorf igrata gla\Tii vlo^i. Smehovita ie nordiiska veseloigra Mojlster don ,uan. Najno-vejše vojno poročilo izpopolnjuje ta zanimivi spored. ki se predvaia od danes do ponedeljka v Kino Idealu. Prvovrsten gledališki orkester svira ob 9. zvečer na vrtu.
Zgubtla se Je zlata broža z 4 biseri v sredo zjutraj na poti Rožna dolina. Nunska ulica, Mik^ič^vi ce^ta. Južni kolodvor. £oren>ski vlak. Pošteni naj lite!] nai jn odda proti nagradi v urŠulinski bolnišnici.
—  Opozorflo. Cenjenim naročni-kom »Slov. Naroda«, ki še nišo ponovili potekle   naročnine,  naznanja-mo, da se hode zamudniKom pošilia-nje prenehafo, dne 24. lulija 1.1.,   ako nova naročba ne dospe do tega dne-va v naše roke. Kdor ni zadnjič pre-Jel položnice, izvoli za enkrat poslati po nakaznici, da naročnina priđe pravočasno.
Aproveiacija.
-1- Nakazilo moke. Moka se bode nakazovala trgovcem v torek 10. julija ob 8. uri v mestni posvetovalnici. — Ostanekmoke je naznaniti zanes-Ijivo v pondeljek 9. t. m. dopoldne.
-f- Prodaja kruha ob nedeljah in praznikih. Z jutriŠniem dnem se zopet prične ob nedeljah in praznikih prodaiati vojni kruh v dosedanjih pro-dajalnah in pekarnah.
—     Oddaja    sena    in    slame  za uprezne živali. Število uprežne živine, za katero  želijo lastniki  dobiti   potrebno seno in slamo potom  Deželnega mesta za krmila v   Ljubljani,  oddelek za seno  in  slamo,  se  mora  nemu-doma naznaniti imenovanemu uradu.
-f- Romunska lettna. Ncmški listi poroćajo: Letina v zasedeni Ro-muniji je izborna, 266 milijonov ha je samo pšenice. Žetev se je že pri-čela. Po Donavi se izvaža vsak dan toliko žita, da zadošča za dnevno potrebo več kot 100 milijonov ljudi.
T- Petrole]. Prijave za mesec avgust. Crna vas, Hauptmanca, llo-vica in Karolinška zemlja dobe tiskovine od ponedeljka 16. julija do srede 1S. julija. Ostali mestni prebivalci se vrste po abecednem redu in sicer dobe tiskovine: stranke od A do li v ponedeljek. dne 16. julija; stranke od I do P v torek. dne 17. julija: stranke od R do 2 v sredo, dne 18. julija. Prošnje je vlagati do četrtka, dne 19. julija. Do tega dne naj pošlje-jo tuđi uradi svoje uradne dopise mestnemu magistratu. Zamudni-k ! dobe tiskovine v petek. dne 20. julija in morajo vložiti prošnje do so-bote, dne 21. julija. Zasebniki naj po petrolejske nakaznice ne hodijo, marveč Ie opravičeni obrtniki. Stari prejemniki naj vlože nekolkovane prošnje, novi jih morajo pa kolkovati s kolkom za. 2 K. Tiskovine se dobe ob uradnih urah pri mestnem magistratu, bivša Galletova hiša I. nadstr., soba št. 5. Pripominja se, da je zadnja razporedba razveljavljena in naj 5fi itCMkci dete ouđsiiisiitk
Kn]l2evnosL      !
—   »Ljubljanski   Zvon«   ima   v
svoji junijevi številki sledečo vse-bino: Ant. Debeljak: Mladoletje. — A. Debeljak: Drevesi. — Alojz Krai-prher: Mlada Ijubezen. (Dalje.) — Emil Leon: Cvetje v jeseni.   (Dalje.)
— Marija Kmetova: Ljubezen. — Ar-thur Pimbaud - A. Debeljak: Spavač v kotlini.        A!of7i» Oradnik: Rnbin-dranat Tagore: Gitanjali. — A. Debeljak:  A'lodra cvetlm.       Juks Lc-maitre - Anton Debeljak:  Prvi nagib. — Ant. Debeljak: Durus Amor.
—  Dr. Zober: Slovensko in tujc slov-stvo. — A. Debeljak; V malom trav-nu. — Dr. Ivan Prijatelj:  I-'esniki in občani. — F. Golar: Pesem o llščku.
—  Dr. Franc De_rgar;c: Henri Berg-son. (Fialje.) — L^srek. — Dr. Drag. Lončar: Ob SOletnici drja. Ev. Krčka. A. Debeljak:  Sedanje snieri v fran-coski  književnosti.   Kajkavske   pes-rni med Hrvati. Dr. Jo?. A. filonar: O »Poberinu«  in enakih starih slovenskih -bogovih'. Inž. J. Mačkov-sek: Jezikovna n:eja od 5piclfel1a do Monostra leta 1844. Kaj prevajamo.
80ZB2 flUffll
*  Že'eznih   zaslužnih križev   je bilo v sećanji vojni   v   Ncmčiji pode-ljenih  40.600 prvega razr. in 2,200.000 drugega  razreda.
*  Uradnike   za    Crnogoro   išče c. in^ kr. vojni generalni gouvernement za   Črnofroro   v   Cetinju.   Potreba   je znanje nemškega in hrvatskega jezika, praksa v uradovaniu   in   politična za-nesljivost.   Plača   3000   K  na  leto in brezplačno stanovanje.
*  Bela moka za   nemškega   dr« žavnega kanelerja. Uradno se je vršil v Budimpešti   „srednjeevropejski  gospodarski kongres"  katerega se je ude-ležil tuđi nemški dunajski veleposlanec
grof Wedel. Budimpeštanski župan je dal grofu Wedelu vrečo najlepše bele moke, ki bi naj kot diplomatična prtljaga prišla srečno v roke nemškega državnega kanelerja, kateremu je bila namenjena. Toda na poti z Budimpešte na Dunaj so neznani zlikovci belo moko gospodu Bethmanu-Holhvegu — ukradli.
Ljudem, trpečirn na težkočah v ledvicah in secnem metninu« nudi naravna Franz - Josef grenčica pri skrbnem odvajanju črevesa nepre-cenljive koristi.
Izdajatelj in odgovorni urednik:
Valentin Kopitar. Las'iilna hi tlsk »Narodne tiskamec
MATfflONIS
f JEDfNSTVEN  1
r u svojoj  |
ANALi'Ti'ČNGj g KAKVO ti     nS
naJboljh A
ODAVNA IttJsIflUR-
IjIESSHUBLER

Proda se I*jča
v   Roini   dolini   pri   L|ubllanif s
: štirimi stanovanji, ter velikim zelenjad-, nim vrtom in sadnim drevjem. 1886 i Naslov  pove  upravn.  >Slov. Naroda«.
Z globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikomj prijateljem in znancem, da je naša iskreno ljubljena hči, sestra in teta, gospodična
Filomena Skok
danes ob 5. uri zjutraj, večkrat previđena s sv. zakramenti za umirajoče, po dolgi in mučni bolezni v 27. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage pokojnice bo v nedeljo 8. julija ob 4, uri popoldne v Mengšu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v cerkvi sv. Mihaela v Mengšu.
Priporočamo jo v molitev in blag spomin.
MENGEŠ, 6. julija 1917.
Rodbine: Prezelj, Skok, Sire
Kino Central
v deželnem gledalištu.
V soboto 7. Jnlifa ob 4«, pol 6.9 7. hi 9. uri zvečer, v nedeljo 8. fnUJa ob pol 11. đopoldne, 3., <5., '/^7,, 8. In 10. uri zvečer, v ponedelfek 9. loU|a ob pol 6., 7. In 9. mi zvečer:
Oojneucjjn film!                          }Ccijno»ej£i film!
Cesar Karei in cesarica Čita -----------v Mubljani.-----------•
Mm Mu' Oik dnnena.
Drama s predigro in tremi dejanji. — V glavni vlogi Eriob KalsOT-TItZ«
Fromholdova dedščina.
Veseloigra v treh dejanjih. — Amold Rleok ▼ glavni vlogi.
Ni za mladino.
¥ po»#deHofc 9^ v torek  10. In w iredo dao 11. l«U]a   ob
4. uri popoldaa
velike predstave za otroke
s filmom „Cesar Karei in cetarka Čita v Ljubljani"
lo cirusiini sUamimi Uljni.
133. siev.
.SLUVEPcag hakoct-, one /. junj* i&gr.
&TTtLTl   O.
£ zamahe
rabljene probkovc zamaSke za sode. vino pivo in šampan;ec, probkovc odpadkc v večjih množinah, ter prosim ponudbe z vzorci in navedbo množine na A. KOU, __________>"tt, Kmrtln 4M.            2213
==   Kupim   sbsss
boljšo omaro
in pisalno   miso.   —   Ponudbe pod
9| Omara / 2179 "   na   upraTniŠtvo
»Slovenskega Naroda«.      2179
Enonadstropna h i š a
z vrtom, ▼ Ljubljani, Oaljevica 3.9 |
80 prOStOVOlJQO proda.   1\ jasni'a
daje Marija Jane, soproga trgovci v Žmarjii pri Ljubljani.   2132
*■                   Proda ao                  =
stavbenska m\U
(Bauoumpe), skoro nova z dobri ml pripada jočitni gumi eevi.      2133
Kjet pove upravn.  »Siov. Naroda«
17 let star. tali vs'opiti kot učesec li kllnčavničarakemu molstru.
Naslov   pove   upravniŠtvo   »Slov. Naroda«.                                            2210
Prva moč.
Trgovaki aotmdaik, vojaščine prost,
z večletno prakso v trgovini z mesanim blagom, ioli tako| VStOpiti. — Ponudbe na u ravni^tro »Slov. Naroda« pod „K 300/17 2184".                  1428
WtF*  Proda ao dobro obranjena
gg pjtn
Poizve se: 8v. Petra šesta St 56.
2224
Proda se Iopa, plemenska zaskočena
cena 4000 X9 osir- po dogovoru.
O? eda se  pri  gostUnicarju  Miha
Županu, Koseze pri Vodicah.
Sprefme se takoj
kovaški pomoćnik.
Plača po  dogovora.                        2211
: Jartez Kapus   :
fcovaž na Bledu.
[britiofov ntni zavod
— v Ljubljani =
vpisire                      2^47
u dnevne in veierne tecoje
za Solsko leto 1917 1913
v Sodni ulici Stev. 1
vea veseo Jalf I 1917 vsak dan od
2. do 8. UTO ZVOter. Najbolje obhko-vano zasebno učilišče. Absolventi isteka pridejo   najhitreje   h   dobremu   kruhu.
plesKerjKi mc]$ter
voč let pri tvrdki KberI, ao pri-
poroda  alavnemn oMinotvu kot
Invalid za              2215
stambena In poUštvena
pleskarska dela.
Delavnica: Oražem, Breg št 6.
Proda se 500 IH. dobrega
sadjevega kiša
fran Kovač * $eginjah.
2223
Učenec
ki ima veselje do trgovine, z dobrim Šo!-skim upričevalom ter roStenih starSev, nm ■prefm« v trgotiao z ■§•*. Magoai na dettlL Prednost imajo taki, kateri imaio 2e nekaj trgovsk    podlage.                     210y
Ponudbe ie naslov t; na uprav. »Slov. Naroda« pod „*L 50O0 lift"
§afr   Iščeta se dva   ~Vfl
volenco - zočetnibn
za kolodvorsko restavracijo na Jese-nicah. Hraoa, stanovanje in ćela pre-skrba v  hiši.                                   2220
Ponudbe naj se pošiliajv) na po-sredovalnico:   Tfc.   lfO?Otoy,    LJub-
l'ana, Dcnajska coata 14.
Prvovrstno zastopstvo za
la salami Mita
iz fovoioffa nesa, zolo okusae in trpeine. — Poletno provozno blago. V zsbojlh a 25, 50 in 100 kg, kg a 17-30 X. Pri naroćilik nad 10 snet. atotov š 1710 K. Tuđi cenefie doiiro vrsto.
Ab Badinipoita, prodfakt pri večfili narocUih banoni akreditiv. Generalno zmatopatvo S. Wftst, Gradec, Poatalozzistrasae 54.
Vozoa Mm
_ =.          ..--    pritikline,
===== poprave, ==
emajliranje   in   poniklanje
izvr&ufe točno in ceno    13n
A. Weissbergf Dunaj Hf
.Untere Đossaaisirasao 23/S. |f    Cenik  odd.   1   zastonj.
]           Rabila sem Vaš kreme
VUHOHC
i
i   in    moram   ga    vsakema     vroče ;   priporočati                                      I
|                IcL Wastlovaf
•      članica opere na Kral. Vinogradih.      \
Izdelu e • Laboratorl] n«ra, Praga-Vriovice, Bal«k. ni. 3a, tttl. 6443.
Veliki  ionček 3 K,  srednji K 1.50,   za    ,
poskuSnjo   60 vin    —   Pošilja   se   po    j
pošti proti vposlatvi   zneska z dodat-   i
kom 60 vinarjev za porto.             |
:          Zaloga v Ljubljani: Mcaraa
1    V. pL Tnkocsj.                    3084-IV.
f>imuilnl Je sr«*s*vo za po-rranifUlN mlajenje    las,   ki rdeCe,   svetle   in   sive   lase   In brado za trajno   temno   pobarva 1 »teklenica s po«tn, vred K 2 7a
Rydyol    —
je rolnaUvo««, ki živo pordeči bledt lica. Utinek je čudovit    1   steklen:ca s px)stnino vred K 2*45.
Naslov za naredila:
hi Orolicfi, Efioo! - Mm
Brao, ćiov. 639, Moravsko.
Gorišta ljadsha posojilnlca
vptsana zadr. z omejenim jamstvom v Gorici vabi  na
XXX. redni otiini zbor
hl ao vrši v nedoljo dno 19. ?ull|a 1917 oh po! 10. sri do po! dne v prostorih „Zvezo slovenskih ca-drugM v I^abllaai, Jan. Trđinova ulica itev. 8-
s sledečim dnevnim   redom:
1.  Porobilo načelstva.
2.  Poročilo  nadzorstva.
3   Potrditev   letnih   račuaov   za    leto 1916 in 1917.
4.  Volitev načeUtva in  nadzorstva.
5.  Slučajnosti.
V Ljubljani, dne 1. juli ja  1917. ODBOR.
*
|    Gonoktein. *
I            Najnovejše,   izkušeno    sredstvo   j
proti kapavcu (triperju) belemu toku,    i Črevesnemu in mehurnemu katarju itd.
i          GONOKTEIN je upeljan na če§ki
kliniki dvjr. svetnika vseuč prof. dr. V. Janovskega. Na praški nemški kliniki vseuč prof dr. K. Kreibicha. Toplo ga priporočajo vseuč. prof. dr. J. Bu-
' kovsky, vseuč prof. F. Samberger, vseuč. docent dr. J. Odstrčil Itd.            |
i          M. U. Dr Heinrich,  ordinarij Eli-   i
zabetne bolnice v Pragi pi§e: Gonok-   ;
,    ein   sem   likusil v mnogih   slučajih,   i
i posebno v 4 sl'ičajih akutnih — 2 do 3 dni po infekciji — in v 2 slučajih kroničnih 1 leto starih. V akutnih slu-   f
'.   čaiih   je   nenadjano   hitro   ponehalo   ;
:    peči pri vodi   kakor   tuđi huda   voda
i fUrindranjr), kar se često ni dalo z crujpm lekom ublažiti.   Gnojno odte-   !
' kanje je bilo redko in hitro nehalo. I Vse štiri slučaje sem v kratkem času j popolnoma izlečil. Posebno v enem ; slučaju   — kožo   sem   mikroskopično   (
' opazova! — po tieh tednih nisem mogel najti niti enega gonokoka. V nobenem slučaju ni bilo kompiikacij, niti v 21ezah, niti ni bilo vnetja mošnje.
'          Kronične   slučaje sem   opetovano
rozival in pregleda! 4 mesece po izle-
i    čenju,   a v  vsem   tem   času   ni   bilo exaccrbace  zjutraj, (kaplje  gnojenja)   jj kakor   tuđi   ne   neugodnosti pri vodi,   i vlakenca   v   vodi   so   po   dvomesečni    i vporabi   Gonokteina   popolnoma izgi-   i
|   niia. Skratka, Gonoktein je pred vsemi   |
!   preparati, posebno izvrsten v  akutnih    ,
!   in kroničnih slučajih.                    2130    '•
Dobi se po vseh večjih lekarnah.
Skatljica K 6 -.
,       Zahtevajte literaturo in prospekt.       ■
'   Ljabfjana: Lekama  Trnkocry. — Za^reh    I
i    lekarna   „Salvator-,  S.   MItteibacfi,   Jela-     !
ćićev   trg.    —  Split:   Lekarna   „k   Gospi
Sinjskoj-, J. Brjčan.
ProizTaja: FtmikoIoiko-kemtčBi  laboratorij „HERA- Prtga-VršOTke 552. i   Doliartt«lf vtfnega ahiistrstva ia Vojno - xđravstveoega   zdrnten|a-   ti
NATAKARICA
IM« Sttttfe«, Inteligentna, pridna in poštena vešča slovenSčine in nemščine, Izurjena v Šivanju in ročnih delih, navajena vsakega domaćega deia. MlflU »ovan, Erika vas na Botonjsketn.              2197
Prodajo so dobro obran]ooo
cit me
in već novih strun.
Naslov   pove   upravniŠtvo   »Slov. Naroda«.                                               2196
Kupim dobro obranjen
cLi^a^m,©
za približno 40 do 60 žarnic. Prodam 2 železai   tribi   z  lese-
nimi palci (zobmi) za na lesena vra-tena pribiižnci 2 m v premeru in zraven spadajoči 2 n ali   ioloznl   tribl,   pri-
bllžno  550      ;n  v  prerneru.
ŽACrAH. izurjen rezati vsako-Trsten   les,   SV*   so   sprejme.
Kupim kostanjev les.
Josip Goljevštok v Lmbl ani, Kolodvorska ulica 34«    2219
Slamnate šolne
za dom i»
slamnate pudplate za ? revije
sem začel izdelovati v toliko, da
lahko utreiem vsaki zahtevl ta
I Jih  priporočam kot  nadomestilo
za drago nsofono obntov, posebno
za dolo v sobeb.          235
Poskmsite, no bode Vam zal.
tovarna slamnikov v Stobu, poita Domzale pri Ljubljani.
I Vsled vojnih razmer dve motorni kolesi na prodaj!
Prvo najnovejše vrste „MolOSaCOSCh"
i motor,   skoraj   čisto   nov,   2   konjske i mat*, s najboljšo staro   pnecmatiko za
I  1000 kron. Dru^i je v,lfekarsnlmera
«  motor, 2 konjski moči, novej^e vrste
!  ?   čisto   novo    staro   pnevmatiko    za
j  600 kron. Motor ja sta oba v dobrem
i         stanu ter se lahko ogledata pri
! franćtški JUrinc,6omikko pri Celja.
Ženitna ponudba!
Jfrvat, rim.'%at* 4t let star, v VilL činov< razredu, afetiven vojni invalid, čvrst se yeli sesnaniti 2 lepo naohrajeno grosvico alt vojno vdovo od 30 — 34 lei ij fine in poštene cbiielji 3 nekoliko tmet%a. Jsta mora bih Stoi;enka' blage in mirne nravi, vešca nemš^sgra ;'e^i^af dobra gospo* dinja ier da ima smisla ja prirodo, /cnjijevnostt glazbo in pet/e*
Cenjene ponudbe j fotografi/o, je poslati na uisravništvo nSt°v. ftaroda* pod ^Plemenita dušalZtSf1 Disk^scua ^aiamcena.                    2191
Domeni raolei
se sprefme kot aspirant ¥ lekarnl
A. Šusteršiča v Krškem.
2165
B9"   Snpl so dobro ohran]en
PIANINO.
Ponudbe pod ,-Pianino   2094M  na
upravni^tvo   »Slovenskega  Naroda«.
Olročje prvo perilo,
: otroski voziček :
(za sedeti in ležati), se prodala Naslov pove upravn.  »Slov.  Naroda«.
cLIEirlJUHI/ V
išče službe obciaskega tajnika.
Vešč je slovenskega in nem. jezika ter vajen dela v obč. pisarni. Dopisi pod VIR. A. 2187" na upr. »Slov. Naroda«.
Ne nosite cevljev brez usmenih nabitkov.
Iste   dobite  v veliki   izbori  pri
M. TREBAR. Uubljana9
Sv. Petra cesta Itv. 6.      1065
Mirna« stalna stranka brei  otrok lica za takof ali a 1. septembrom
nemebtov. stanovanje
obstoječe iz ene ali dveh sob, kuhinje in drugih pritiklin v mestu ali zunaj mesta. Najraie z električno razšvetljavo. Prijazne ponudbe „nemebl. itanovanie/SZie11 na upravn. »Slov. Naroda«.                         2216
Tipska očenka.
Iščem   mosto   v  dobri   hifti,
na deželi za mo]o 15 letno hčteko«
DoDise pod fiUČenka/1000u na
upravniŠtvo »Slovenskega Naroda«. 2147
Ena ali dve sobi
opremljene ali tuđi brez oprave v sredini mesta. pritličje ali prvo nadstropje,
Ube stalni bollil gospod.       2222
Ponudbe na  upravn. »Slov. Nar.« pod „bolidi gospod/2222".
Primari!      s
dr. Josip Stoje
ne ordinira
do 6. avgusta i I. Utka Miška posred, za dozi
(Oesterreichische landwirt. Stellemermittlung)
sa tu- in !noxemstvO| ekspresno
iiiiibe, Duai ^¥i9 Pajfergasu 15
posreduje potom anončnih seznamov, ki izhajajo vsak drugi dan. Naročnina za 3 sezname 50 vin. Inserati za besedo in thkratno uvrščenje 5 vin. Naslov in številke se ne vračunijo.      2205
Jako fliota prilika za tipce!
V  naivečjem indastrlfskem   okrajn na Spodnfem Staierskem, na mefl kranlskl
se pod ngodniml pogofi proda
posestvo
obstofeće   ix    dveh   novosldanlli   hl*
V  eni se nahaja gosti!na, trgovina in tabak-trafika itd.   Ker stoji   posest  blizu rudnika, je iako dobičkanosna; h posestvu spadajo tuđi 3 orali  jako  rodovitne  zemlje.   Proda se radi vojne.                                          2150
Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«.
Zahtevajte slovenski  cenik!                                                                            NasJov: JOS. PETELINC LjrtijaH SI. fcta nasip 7.
Priporoia se tvrdka
JOS. PETELINC
tovarniftka zaloga ^ivalnih strojev.
Sinoji v rasnih opremali in sistemih, priproste kakor tuđi luksus opreme vodno
w zalomi a. Pouk v umetnem vezenju brezplačen.
UUBUANA, blizu fran<iSkanske«a mottu, levo, ob vodi 3. hiia.
tOlolaa pismene oaraadj«.                                                                           fOtetna pitmmnm sarancija.
BalaiiU k«p«>l S 6MM.m--.                                                                   ~   4«p   W          .                                        Stanje den. rlog na h™. knjižice 31. okt 1916:
■•«m         „ ii^tMtr-.                               v^. aci?. y^   I>i?l^r*                     „       K 143,241.140-—.       ::
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer
eatnbutaHjL —IstMiliailHt.                     M bH Wi Mn ilffl (I m JttnM tanin                       Ibiunljcu M«. - 3> roinMc
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prcrzemanjc d—nOM vtof na hranilne knjižice brez rentnega davk«, kontovne knjige t«r oa konto-jkorent z vsakodnemira vedno ugodnim obrc-stovanjem. — Denar se tahko dvigm vstk dan brez •dpovedf. — Kap ovan je in prodajanje iT»da<rtala pmairl«¥ strogo v okviru u radnih kurznih poroCil. — Shranjevanje 10 uprmvljaoje (depoti; vredoostnth rapirjtv in potojiia aanje                                                                                                                    34
J?«^^111,^6 jzyrševanie ^SOP* "^**11 na VS€h tuzemsldh in inozemskih mestih — Izplačevanie ku-Sa^^BfzZrcba!lie v^no8tnih P^P^-,- Kupovanje in prodajanje deviz, valiit in tujih novcev   i aVJ^I^^J* vanl11? predalov saraoshrambe(safes) «1 ognjevarno shninjevanje vrednostnih paDlriev   iktin K.^KOtin }t<L ES2 ^51?1- 2akleP°m stranke. - OpravfliM« c kr. razr. lot«ri|e Brezplačna revija izžrel bmmti vrednostnib papinev. - Promese zm vs. žrebanja. IsplaMla ni aakaiUa V ABMHko^te li Asmnrift«
Stran 6.
.SLOVENSKI NAROD', dne 7. julija 1917.
153. Stev.
Priporočamo naSim r   gospodinjam   z
KOLINSKO CIKORIJO
———--—---------        ^^^■^^^^■HMMVi
iz edlne slovenske * I tovarne v Ljubljani
Sprejme se popolnoma samostojna
trafikantima
% dobrimi spnčevali, ki zna voditi sama trafiko.                                      21&6
Naslov pove  upravn.   »Slov.   Naroda«.
Volnopoštne dopisnice.
1000 kosov voi&opottnega plsemsiicga paplrfa za f 2 — kroa.
K 3'50 za 1000; 100 vojaških ali Ijubezenskih
K 5'—; umetni§kih ra2g!cdnic K 6 razpoSilja
po povzetju                    CQ-9
8ohleter-jeva zaloga razglednic, Dnnai XVI15, Brnnnengasae 67.
Ako ne u gaj a, đenar nazaj.
»P—■-----------------------------------'--------.....     -   1   - ■■-----.-----------------
Prodam
VILO
moderna solidna stavba 2 vsem kom-fortom v slovenskem trgu na južnem štaierskem. Natančni opis na razpolago. — Le resni reflek-tanti na i blagovolijo vprašati pod „vila 1917" na uprav. *Siov. Naroda«.                                1650
I^ard Linljart
■             urar    === ;
fliftljau, parije Zerezije cesta st. 7. :
Zaloga vseh vrst iepnih urf ar na nlbalo s polnlm bHism, sten-aklb   in   kuhinjskih   ur,   bndilk.
IfllUfaste TOine ure, ore v zipestnicah s radiievim kazalalkom ali brez njega, SAloga srebrnih ln nikliastih  ur „O»e-ga" po cafniijiti cenah.        131   ;
Popravila   se   Izvr&ujejo    najbolje.
trn          ^        elastičnim
gibljivim
lesenim v podpiatoou
Uniki na zaliteio! Edbta prodala:                      1732
£a. Braonstein, Dunaj 1, gricliesgassc 7.
I kg različne bane'
snha   v  lodlM ta  proda.
Več   pove   Val.   Gregorc   v Mengiu.                                2108
Tovarna
v kateri  se  obratu je, s prima   kropom  j
odiemaleev,    v    blizini    Liubian".    se
proda. —   Zadnja   cena   100.0C0 R
Ponudbe na uprav   »Slov.   Naroda«.
2080
500 kron!
Vam plivam, ako  moj unl-čevalec korenin Ua fcalmaa* ne   odrravt  v 3  dneb   brcz bolečin    Va*ih kurfia    od#a,   brstaTlc,      obttšćaoo«*.
Cena o- ^ku z Jamstvenim pismom 1.75 K, 3  lončki    B   4-Sa,   6   lonćkov E 7.30.   Na  j
stotine zahvalnih pišem in priznanj. Kemeav,   — Woaia«(Vaaaa)   Fostfach   i
12 307,0*rsko.                3663
Kupi ali v vežletni najem se vzame
posestvo
a sredn|e veliki« zevtl|fti*«m, travntkl In ajozdo« z vp*l|ano trajovine wesane*a blaga In ero-stiloo alt samo trgovino ali go-stilno na Eranjskem al1 Sp. 4ta-
lerskOffl   v vrednosti   od 30—40.000 kroo v blizini kake ielezniške postaje i         Ponudbe   na   uoravn.    »Slor.   Na
roda« pod „poaOStvO 20§0*§.      2090
Snkanec
(cvirn) črn  100, 150, 225, 450 m ter
čistilo za ćevlje
(Crđal) se dobi po najnlžjih cenati pri tvrdkl
Osvald Dob ci c, tiublana,
MartiBOva cesta 19.
Na debelo!         2043        Na debelo!
Pianine, marine, h°2£SSt
S. KMETETZ
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 26.
Samo kratek čas!
vnte perzijskih preprog
I|     tudl poSfcodovane se    |f   II   I)   I    I  A   II •      po naiviiiih cenah      «\  w  WT I S %#  •  • Pojasnila daje JOS. OOLDSTEIN, optlk v Llablfu!, Pa« Trute it L
Zajamčen uspeh. TisoCe ShS«nih pisem
dobite ob rab! med                                        1566
Br. jl. Rixa kreme za prsi vsako S7onst!ll^e^d!^«i Ra«
se zunanje.    Edina krema za prsi, ki jo vsled   čuđovitega učinka prodajajo lekarnarji, dvorne parfumerije itd. Poizkusna pusica K 4-—, velika pusica, za-
dostna za uspeh  K 9-—.    RazpoŠiljanje strogo dlskretno. Eos.  dr.  A.  Ris prepmraU, Dona]  IX.,  LakltrerfaM* §B.
Žalo«« w Uubijini; dro«. Mnt tu JUnja". Zalog« v Mtriberu: lekar. SdNtmftl, Hir. po«, hi ptrt. ftolfrM.
V Trstu: Parf. Andr«iul, Corjo ft.
JOglJeai&u
nuum/aktnri \   HU\ Slagar
Osmi L Wies tigerstr. I F.
Ceniki   z ^dravniškim
poukom   gratis   in   fr.
Zaprtu, 30 vinarjev  v
znamkah.        134
I   Ponudite \
ko stani ev les
I  v     hlodih     a!      polervu    edino I
tvrdki  Vinko   Vab«,
talac, Juiaaitajorska.
I   Fakoišnje   plaćilo   pioti dupli-  I
I  katu izvoznega lista ! Kulantno  I
I  poslotane!    Navesti   je   cen",  I
I  n^nožino  v  rat!   'n  ro^   odd-Tif   I
Alojzij Novak
krojač za gospode in dame Gradišže St. 7, pritliije,
se nriporoča cenj. gospodom in damam
xa lzdslovan'e finih oblek po raerl, aprefoie vsakoTrstna popravila ter 7 llkaafe in ioa-ieala kakor fodl okra6aa]e BOiklk ta tmakm olltk po saoralb sizUk ceaafe. Točna posiraiba,
2107                B'ojzij JfCtfeR.
Li!>2 posestvo
za trgoTiao, sana^oril, ali sa poaest-nika prtpravmo. Obstoji iz enonadstropne hiSe v dobi em -tanu, v katerej se nahaja trgovina. V pritiičju ie trgovina, 2. sklad §či, 1 soba, 2. kleti V prvem nadstropiu 7 sob, 1 kuhinja; 1 maniša hiša z 7 sobami 1 sk!a-dišče 1 kuhinja, 1 pralna kuhinja, 1 klet, 1 veliki h!ev, veliko prostorno dvorišče na katerem se nahaia vodniak. Na zgornjern kraiu dvori§ča vrt za zelen javo in zraven velik vrt imenitnih vrst sadnih dreves. Vsc je v dobrem stanu. BI'zu iodovitna polja in travnikt. Posestvo meri okoli 51/2 oralov. Posestvo \ež\ v lepem zdravem kraju v ravnini tik državne ceste na Sp. Staierskem Naslov se izve v unravn'Stvu »Slovenske^a Naroda« v Lmbljani                21^7
Usne kite
nai'WHš« kak«v*«H   po *, 10,   12,
14 fn 16 kr*n; laana pađlacra Erapp ali 9ytkon ln laana wpi-tlca ▼ vseh barvak; „nClIlV11 kmrva za laaa ln krađo od Dr. Drallea rjava, t«ronor-afa ali trnu no 2 in 4 E itd., vne ia so-Itdno,   zaneslfivo   blago  ^riporo^a
Štefan Strmoll
Ljubljana, Pod Trančo št. 1.
Pozor I  Zaradi  rpoklloaia  v  vofaako ■lalbovaa!e   i«   lokal   ođprt    samo   xa arodlait) blaga i« alcer vsakt dan satno Ođ 9 do '21 in v pedai$o  od   9 do ti  , ore do^oldaa.
=■===   Kani aa   =mb==:   J
hiiica z vrtom
v Ljnbljanl ali v bUfttnL     2198
Naslov pove upravu.   »Slov    Naroda«.
Mladenič
odpuSčen od vojaščine, trgovsko izobražen, zmnžen slcven*kega. nemSkfga, ttahjanskega in hrvnvkega jezika, U6e piaaraiAko alni-bo ali kaf prtmemoga. — Ponudbe pod
»lavalld,   81   2C99M   na   upravniStvo   »Slo-venskega Na« oda«.              2092
Proda se takoj
opekarna
v neposredni blizini mesta.
Naslov   pove   upravništvo   »Slov Naroda«.                                           2121
Kupujem in proiajam:
bodisi pohUhro, ttokloolaOp io-lozo9 tnllco, porcolaa, oroijo, podofeo, star donar, iploh vio, kar |o  na|man| 90 lot staro.
Obenem kupim staro zobovje. Posredujem za hiše, zemljica Itd.
Albert Derganc
brivao ln koneoalloniraai atarlnar
Ljubljana, Franliškanska ulica 10.!
|     M5e se dobro vpoljana
trgovina
ovoaii.  tndl  goatllna  na   deiell.
—  Pismene ponudbe   pod vfnnollaao 2188*c na uprava. »Slov. Naroda«.
Dobro Iraiban        21S
mujdiM puiiiuiuiii
vojašflne prost, ličo primane tlnlbe.
Naslov   pove  upravu, »Slov. Naroda«.
Trpka pnoiia
dobra prodalalka BV se sprejma.
JOS. ERRATH, trgovina meS. blaga ¥ Mokronogvp Doloalska.
__________________2tU    ________________
Sprejme st tako] In pod ugodniml pogojl
učenka
za ipaoerllako trgovino ▼ voolani j          maatn na Ooren]akem.
Ponudbe pod  šifro „J. E»/2164M na
upravništvo  »Slovenskega  Naroda«.
naproda]  v Mariboru.
t I. Hlia v aaaarahl nllel it 4V U. I hlia voffal atara noitna nllea ln f           Vlctringhofara it 1L    im
I         Pojasnila daje gospa M. atopriv«
I nlkova, Badlgaaao  15,  Maribor.
Na debelo!                    Na debelo!
Baterije, svetiljke, žarnice.
Vido Bratovi, Ljubljana,
Stari trg itev. 4,         aw
IT    Nad 80 let  obstoječa   "^|
parna barvarijainkemično snaženje oblek
=eee apretura sukna ^^=
Linbiiana,    flntiinRnr      0UlKCe>    I
8«lralrarfldva bL t.      MIIIUII 1IUV         Baraka aUea U. I
Pastretba vesta« Ia totaa.                           MJaliJs oeat.    I
W   Proda se   ~W1
Ieis w mesivi y Gminkei
z gozdorl, Iravolkl, poljl ln aiaTblićl. Icžeče  v ravnini in ob bribu, pripravno za ekonomijo, ribištvo, sanatorij. Krasna lega, divna
razgled iača.
Vprašanja pri npravniStvu „Slovenskega Naroda".
Tam se ixve tuđi  naslov sa dvo vUlf   ena z vrtom,   draga z gospodarskim poslopjem in travniki.                                             2226
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljanil
I ■■  P«lwl*fc» 9l«wiile» 10.OOO.OOO fcf. n                                      Stl*Mail*jeVai    llllOai   iteVa   2a                                       IU«wwiil tmmM mhrmm*» 1.SOO.OOO kfn. I
I                                   Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije.                                  I
I  Podružnice v Splitu. Celovcu. Trstu, Sarajevu, Gorici sedaj v Ljubljani, In Celju.  |
I                                                                                                            Sa^ff^aa^aflaaa)       ^—ma^^m~—^^—~'~^^^^~^—~~~~mmmm~^m^m***mna^*^^     I
I          vica«   nm  knjilic«   in   takell   ralun           I
^H___________________________________________________^_        ^avk. ^■^■^k^ftA    ^aa%^na\Aflak^nla^nh^Da^nnniAal     ^M^aan^aa^naanvnaaa^a^av^nkaenian^Biaa                   ■vava^aBa^avBBa^BBBB^B^^B^nn^^^^^^^^BiBa^BBa^BBa^aBa^av                       I
nn               ^SBI^SSSSSSSSSS^SS^^S^SSSSS^SSSKSSSSm       n^arnPe^Llnjl   e^BT^Bn^Lw^nvvw^np99V^Bw    ^LWnVw^^P^BB^Br^V^HBBH^Hn)             nnnnnjnn^Hi^^a^B»B»Ha^s^H^a«BBBainnjnnnnnj                    p
**m li u** m vrsto Trtamailh papiri«*, (■*■*• mrttM itkmt in dovoljnje
I    aprovizacijske   kredite.
------------------------------------                                                             .             j
153. Stev.
•SLOVENSKI NAROD-, dne 7. julija  1917,
"^------                .....- -^---                 ___
Stran 7
Nobenega zobobola
ve£, nob^nlh noči brez spanja. -Ti*****  pomiri bolečine v otlih zobeh   Dri trdovratnlh revmatičnih zobnih bolečinah, ko so vsa sredstva že odpovedala Pri neuspehu denar nazaj. Cen« 2— K, 3 zavitki 5 K,  6 zavitkov 8- k' tfobcnega zobnega kamena več, snežnobele zebe dobite po uporabi ..Zllil-*****                         zobna voda. Takojšnji učinek   Cena 2 K   3 steklen.ee 5 K/^
*•«•■*, Košić« (Kascfcau) L Fattnl pr*dal 12 7 23, Ognko.           3659
Nafv<»*la SMiadla I                 Aamove&a
s    toaletna  tajnost!    :
proti nagrrbanžeKi  ^cj?,  gubom  in  neči*;to$ttm  ĐOltz.
Edino pravi, naizanesfjiveJŠI uspeh!                         Samo enkraten Izdatek!
Jnshtut ,,fohrQĆysia"* Đunai Uli  Aeusitftgrasse jfey. 54,  ocLd. Č.
Pri vprašanj;fri znamka za odgovor.
Najlepši kras ženske
so lepo oblikovane, bula«, trde graiU. Gospe, ki i>e v tem oziru ne čuttjo  popolne, naj pišejo na Ido  Krause, ki jim   posije brezplačno na podlagi od nje pretskušene  metode,  d^kreten svet v svrho pridobitve idealruh, okroglih obhk             1851
Ida Krause, Požun, (Pressburg), Ogrtko,
ScHanzstra&s* 2. odd. 41.
' In   ustnlce    naravne   lepotc   pri   vporabi   dr.   A. R<xa edino ' dobref neškodljive                                                                   54q
„roine rose" (Rosentau)
(se opereV N:kdo je ne r*porna kl ub kr>r.:-.'j učinku   I   >tekl   K.3'|
Eosm. dr. A. Bis laborat, DunaJ IX, Lakitrergasso 6 ZL
Pošiljatev   diskretna   do   novzetju   ali   proti   vposlatvi   zne^ka.  — Zalome v  L>ubliani : Parf. I. Kane in ftdtia drog. Ptaiibor Itkar^ khutzzngel. *ar. pom. in parf. Wotfram, ¥ Trstu perf. flndreuzzi tono 5.
ŠOLNB
zgornii de! dobro goveie usnle, z lessnimi podplati, z varovak' usnja.
Veiikosti   26—28      .    k    5 K 20 v     Velikosti   36—38     .    k    7  .  30 v 30—34     .     ,     5   ,   90  ,            ,        40—42      .     .     8   „   —   w
dobavlja franko po  povzetiu, v zavojih na  poskušnjo a 5 kg.  Tuđi  sandale % sibljivimi leseafmi pcdplati xelo poccnL
AdOlff   B6hmf   Gradec,   renerbacligasso 10.
SftOto, poieoie. mki ^m ^, liii, I oriote. kožne bolezai. lofe. gfekliae in \m
ozdravi hitro in sigurno                    I
ianfarsko masiio.
Xe urraie in  ne diši.   Mali   lonček 3 K, veliki  I lonček 5 K, druiioski lonček 9 K z navodilom.   1 K temu spadajoi« brinovo milo   4  K.         I
Gerd Sandor, lekarnar, Nap Koros 30. ]
\SALBE  /jL
I Po Naivišjera pooblaščenju Njeg.   i^Gt ces. in kralj. A post. Veličanstva.
32. c. kr. državna loteriia
za skupne vojaške dobrodelne namene,
Ta denaraa  loteriia ima 21 !4S iobttka? v goto-
▼em denarjn v sknpnem meska 625.^93 hroa. Glavni dobitek znaša   200.000   krOEl.
Zrebanje bo javno na Dunaju dne 26. jnlija. 1917. Srećka stane 4 krone.
Srečlie se dobivalo pri ođdalk« za dobrodelne loterije na Đnnafa. III., Vor-I dere Zollamtsstrasse 5f po loteritah. tratlkah, pri dAvćnlii, po^t/iih, brzogav-! nlh in železnisklh uradiš, ?ri zasnlalnlcaH itd. I^r^lai aacrti sa Ua >ca ireia ■                        sastoni. ~ Srećke se pos11|alo ^oitaine prosto.
Od c. kr. generalnega ravnateljstva ćrt. loterij (odđelek za dobrodelne Ioterije).
i
Za dame!           Za dame!
Najugodnejši nakup!
I          Prodajam radi v*llke saloge  blaže od navada« do
nalflneliega kroja
po znatno znižanih esnah.
Specijalna trgovina za bluze
Antonija  Sitar, Ljubljana, Selenburgova ulica 1.
Prvi (ijamKi zavod za negnaDje Ue
-  En  trgovina dl&av  ^^=| Polianska cesta it 7, pritlicje.
Negovanje obraza, kože, las, prsi, rok. Masaža telesa in parna kopeli obraza. Odpravljajo se mozoli, pege, zaiedalci, ru-1 mene lite, rdeika kože in nosu, ohlapna koža, I ===== podbradek itd.                    = I
Jamam z Jezde se fe)o uvtMta a ulaljijc suuziravlietje        I
(tiliniljj!
_JLJ_H^^        vseh vrst za urade,
VHHi^^k     dru5tva,trpovceitd
I ^J 1 ^nton Čcrae,
j/^^^^         ^^T       fa?cr in iidclovatclj
^^*wjibJ!J''              kavćnkovih    štanpiijj
IJOBUJRM, Dvorski tri M t.
<
Franc Furlan ]
1                     nasfeđnih fasctimgove vdove                      «
kljočavnlčarstvo \
to                          ^
zaloga stedilnlkov
■enabal«:            125 '
jffmbrožcv trg štev. 9. ^
1. AU
ii LjDlIjaiil Danajska testa 11
Velika zaloga
steklenlne, porcela-
na, svetllk, zrcal,
Sip, kozarcev, vrčkov
Ltd.
Jostilniška in kavamar-ska namizna posoda
no najlnlžjih  cenah. I
0itan«r1ieflo 1845,
parno barvarstvo
ter kemično čišćenje in snaženje oblek.
Apretura sukna.
JllUi ilLttuli
PoliansKi im - Ozks nura JI. 4. Sprejenmlišče
Sslcnburgova ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
i    ^^^^b   ^^^^r   H^^R    '1019    kmK                tO^EEL              ^DPV
i
I                              .   ..
*                             dobivate v
; specijalni Srsouin! za milo
Ljubljana
So. Petra cesto 28.
Istotam
mti, krmi sa (•▼!{•, t«al«taa MU«, pralai pnild Ui
na debelo in drobno.
KRAPINA
Toplice
(■rvaiko).
Pojasnfl«   in   pro-
$ptW Z«StOBJ.
zdraviji
giht revmo ischias.
Sijajno lepo lice
!■ mlaioatno   SVetO  pol*   ohraoijo  ^ospe   in   deklice do pozne   starosti,
^^ se poslužujejo  mojega   tisočkrat   preizkušanega recepta. VS6   neČistOStl
kote I pege, zajedalci, sinje izglDe]o!   Proti   retur-znamki   poŠljem vsako-
mur odtis svojega recepta popolnoma zastoilj !  Pišite takoj na
Fr. Menschik, Dunal 62. Predal 1, oddelek 20.
Koštanjem/G in bukove hlode
kupi viako množino franko vagon         255
Strojilna tovarna Samsa & Co. v Ljubljani.
VpoŠteva se le pismene ponudbe z navedbo cen.
Srbečico, iz&usčaie       I
odpravi kar   najhitrejSe  „Dr.  Fiescha originalno rujavo mazilo".   Mali  lonček K 160, veliki K 3'—,  družinska            1853
porcija K 9-—. Dobiva se
v iekarni 99pri zlatem jelenu4i9 Marijin trg, Ljubljana.  |
——^———    Kupimo atare in nove    —————
f» :r o b k: e>
▼ vsa kl mnoifni In Telikostl, kakor tndi tagan{e in zrna ix probkovlne proti plsćiln pri previetju- Ponndbe x većjimi vzorci na naknpovalni biro tovam« zamaskov, Brmnnersdorf u., Eldsterle n. Eger, Carl Simonl, Praga I,f Bllekova nt 6,
Zaator*nlkl za vsak većll kraj se   spremejo
Strofi za striženje las a 10 K. Britve od 2—10 K. Brlvski aparati, brivske kline
^    najboKie kakovosti po najnltlili oenah pri
A.  WEISSBERG,   Dunaj   II,
1        Untere Donaustrasse 23 S.
Specijalni etnik odd. IV. gratis.       Za trgovce en groš tenlk.
Potom javne dražbe
so bo prodalo  dao 12. fnllja 1917 ob 9. ari dopoldao sa Ilov mosta, oa RečicI ¥ blsl štev. 64 (Bled)
mdro i!. St. 02 kal. obi. ReOta.
Prodala so bo velika, lepa hlia (vila) z vrtom In kopa« lišćem, dva mlina s stopaml in vodno močjo, travnlk, gozdovl In eventnalno tndi dvo stavbonl parcelL                                 220c
Cenilfla vrednost K 36 654*75, najmanjši ponudek K 24.436*50.
Dražbeni pogoji so razvidni pri o. kr. okrajnem sodUin v RadOVr Ijlcl.  Pojasnila pa daie tuđi Posojilnica V RadovljicL
Zabvala.
Viem conf. oblskovalcem In gostom „Narodnoga doma" v Celfn tekom najinega izvrševanja gostUnlike obrti istotamf so tem potom iskreno zalivallajeva!
Hn^nonilo in priporočllo.
Spoštovanemn občlnstvn Iz Celja In okolico naznanlava, da sva
goslilno 9mesto Gradec'
na Graški cesti
provzola s 1. lnli|em v lastno oskrbo, tor so bova trudila r     eno gosto vsostransko xadovol}itL V iz aamra so sajtoplolo priporočava.
CCUEi dne a, julija 1917.
Anton !n Ana RoBgH.
Stian 8
.SLOVENSKI NAROD', dne 7. julija n*i7.
153. stev.
Učenca
za   trgovino   s Špecerijo   in   železnino sprejme tjfcoj tvrdka
K. WERLI, Cerknica
pri Rakeku.      2143
ttjev in hrastov les
-sako maoilao, kupi po najvišft
ceal   Josip   Clzel,  na Polzeli,
Štajersko.             1915

^rtporoča cmnj, đamam tu in na dejth   na   Đunaju   oscbno   ubrane
novosti krasnih f^lobuf^ov ■*
^ /72 čep/c
finega okusa sa dame tn dsftice.
JE3?*    ćPoi^ravila  se sPrtjema/o.
ialnt  klobuk*   vedno u lalogu   *£S
Solidno blago — «/j>t« cene.
Hiša
v UuMjani       2128
m proda bra posrodo-alcev.
Kdo,   pove   upravo.    »SIot.   Naroda«.
Podiranje hiše
se odda - Izvriltev In se v to svrbo proda *es porabnl staTbnt
materijal (stresna in zidna opeka, kamrnje,   deske   itd.).   —   Ponndntki
aal se oglase od 2. do 3. nro popol. do 10. (uUja, nm Sv. Petra cesti štv. 60, ▼ LJnUlaaL    2149
PATENTE
I                                                vseb dežela tzposluje inženii                                       542
I   IVaT« ^F.l.lgllAlI^a.   oblastveno avtor. in zaprisefent oatentni odvetntk I                             na  Đunaju Vl.y Mariahilferstraste ftt. 37.
od 1 m dolgosti,   10 cm debelosti  naprej v deblih in pole« nih kupi po najvišji ceni tvrdka:                   9b
J. Pogačnik, Llnbljaaa, Mar. Terezl]e cesta 13-
1
Prosim, oglejte si prcdležeče obhke nog in ne bodete prišli te2ko do prepričunja, da oblika *e\lja ne sme biti poliubna, •emveč obliki noge popolnoma prilagođena, Cloveške noge nišo vse enako oblikovane, vsaka noga ima svoje posebnosti in te posebnosti upoštevati je dolž-nost vsakega izkuScn. veščaka
at-h>*wr ^arrrs-  /^^^.jj  ■ ■■   umu  :~~^^"— -■             61             Poskusite  pri
FrJin   ^751 ti fn Ari 11   s^cia!'stn    z*    ortopedičnz     fn    aoatomična j Iiail   O^aniUCljU   obuvala,   Ljnbljana,   šelcnbargova nlica 5t, 4.
:  Mestna hranilulca v Radovljlcl  :
Kmetska hranilnica in posojilnica v Radovljici
to
t   3   Posojilnica v Radovljicl   :    :
dovollnjefo si tem potom oainaalati, da bode prlčeait
i dnem 1. julija 1917 za stranke uradovale od 8. zjutraj do 2. popoldne razun ob nedeljah in praznikih
tw prosiJOf da blagovoll p. n. obdlastvo Tzeti to aa saaafe*
Ravnateljstva s
Kesine hranilnice v Radovljici,    Kmel hranil. ih posoplnice v Radovljici,
Posoiilnice v RadovljicL
C. In kr. dvorili zaloinlkl
A. ZANKL SINOVI
Ljubljana
Resljeva cesta 1.                Marijin trg 1.
priporoča vse vrste oljnatlli, sntalb In fasadnlh barv, mavca, praftnega olja za tla, stro]nega olia, mast za nsnjey kolomaza, čoplčev, steblarskega klela
in vseh v to stroko spadajočih predmetov. I                            Sesoaml na rupoUgo.
Lep hlev io dve Uči
se oddajo s 1. avgustom t I.
Hotel   Strukel].
Preiv F   R^tiol Preiv
Gorici. I« DdlJtSI Corict.
Ljubljana, Stari trg št. 28.
SSožka in ženska dvokolesa
^^^^                     ^^*r         5 staro onevtnetiko.    j
šivalni ttroii, gramofoni,
električne   iepne   svetUke   že komn'rtMe od 2 K.
NalbolJSe baterije.
Posebno niska cena sa preproda|elce
Jttehanična dclavnica no Starem trsu it. 11
v fiUhhvi hiši poleg goriSice kleti.
Popravila in preobleke ::    toCno in ceno.   ::
Popravila in preobleke ;:   toCoo in ceao.   ::
Nafceneift«
dežnike
in solnčnike
domačega   tzdelka  priporoča
tvornica dežnikov in solnčnikov
Jos. Vidmar
Ljubljana
Pred Skofijo 19 —  PreSeraova ulica 4.
!jS«Udao blago.  !
! Najnižjc cenc.
M. Schnbert
preje Bilina & Kasch, LJnblfana, Zldorska ni. 5.
priporoča    veliko    z;:!o'j >    tkaoin    ia
ffUce-rokaTlc,   modno  alago  za
gospode    in    <iame.    raznovrstne    flae
parfame, roena dola in matori|al9 kirurg! 6ae   predaiete.      413
Moderna pred tiskanja.
IsaolOTaafe preobletealb anat^OT. I
^^ Tehnična pisama   ^^
sa izvrlllev vsak« vrti« nafrtov, proraCunov. Oblastvatio konc. sasabna potradovalnlca se nakup In predajo semlJIII, gosdov In posestev
VALENTIN ACCETTO
zapriseženi sodni izvedenec v Ljubljani, Trnovski pristan Stev. 14.
Isvršujam ludi nm laljo privatna cenltv* w maštu In na timM^B. Prodajafcl
In kupci naj te obrnejo na  gori  označeno poTodovalnico. Provsamom
tuđi stevblmke dole In nedsorovenja« — Tajnost zajamtene.         30
Priporofam svoje priznano najboljše in najpopolnejše
Pfaff šivalne stroje
ki i majo tih in lahek kroglični tek kakor tuđi pOVSOd arll|nb-
l|ena ta lebka                              1150
Puch vozna kelesa
8 trpežno pnevinatiko kot pred vojno.
•aM     %!/>!# speci'alna trgovina s Sivalniml Igli«    VOK stroj], voz. kolesi in pos. deli
Ljubljana, Sodna ulica Stev« 7,
iraven iustttne palaie.
:    VaiUtoa pisataa garaad|a.   :
Peik 11 ezNji li ktpaiji lertla ii mnii kuglala.

A & £ Sfaberne
>/[estni trg št tO.
7*rlporo£a«ao *peoiia*lxio
domsko in otroiUo Konfekcijo
zelo aolldne tvrdke
M. Kristofič-Bučar
Ljubljana,  Stari  trg   iiev. 9. — Lastna   hite>
■•(■•valte      PF   KOSTDMK   ~Wm     ff«laov«|ia
III   II # i" Portlo, eeplMfei^ort>! A|f ILII UaVaTM U*fetfM la stenlk«.   HllIMfl
0W obleklce n oike u mladenke.
■lfll«Blta« perU« ta šn§» potnbMta* ia ■•v«r«|ea«ke.
S«r Poiilj« na ixbiro tuđi na deželo. -a*  I
■BBBBaaaaaavaaBBBMHBi^^^^^^^
Stanje vlog koncem marca 1917 ca. ■ 150,000.000--.                                                                 Glavnica K 40,000.000-—.
Xt» Češka indnstrllalna banka ^Tl
Finandrmje mjoanb (abn. ::         :: Kredit u atrolačK nUroe.
VsakOTrstne bančne transakcije.                 Srećke c fer. avatr. razreaae loterlje.                  Nakazfla vojnim njotnikom.