C. C. Postale. — Esce ogni mercoledi 17 agosto 1927 Posamezna Mevilka 25 stotlniw Izhaja vsako sredo Stane za celo leto 15 L » * pol lela 8» » » četrt leta 4» Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. St. 62 V Gonct v sredo 17\ avgusta 1927. Letox. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Oglasi se računajo po dogo* voTU in se plačajo v naprej. — List izdaja konsorcij »Gor. Stra* že«. — Tisk Katolilke tiskarne v Gorici. Ri> va Piazzutta I/. 18. Uprava in uredništvo: ulica Mameli Mev. 5. (prej Scuole). Teles, int. štev. 308. Gasilnim društvom! Iz idrijskc okolice smo prejeli: Kakor lansko poletje, tako so po- kazala tudi letos „Gasilna društva" i- drijskc okolice svojo delavnost, in si- cer pri prirejanju plesov. V zadnjem času so priredila plese gasilna društva v Ledinah, Črneni vrhu in Spodnji I- driji. Človek, ki gleda to plesno no- renje gasilnih društev, mora priti do prepričanja, da so popolnoma pozabila na svoj pravi namen in da jim jc e- dini cilj, da strežejo z v vsakem oziru Skodljivim in pogubonosnim plcsom ljudskim strastem. Med tern ko pri marsikaterem gasilnem društvu zane- marjajo vaje in lcži gasilno orodjene- rabljeno v kakem kotu, pa ne poza- bijo na plese in z njim združeno po- pivanje in zapravljanje Ne pretiravamo, ako trdimo, da so nekatera gasilna društva, kakor se danes kažejo, bolj podobna plesnim kakor gasilnim dru- štvom. Kaj jim mar gospodarska in mo- ralna škoda, ki jo povzročajo s plesi posebno med mladino? Samo da ne- koliko napolnijo svoje blagajne, pa so zadovoljni. Tudi ne trdimo preveč, ako rečcmo, da je veliko mladine včlanjene pri gasilnih društvih ravno in v prvi vrsti radi tega, ker ji nudijo priliko za plese in popivanje. Ne vemo, ali vo- ditelji gasilnih dniStev ne vidijo ali nočejo videti, kako moralno škodo povzročajo s prireianjem razbrzdanih plesov. —• Tudi se ne zmenijo /a boj, ki se je posebno v zadnjem času za- počel proti plesom potom našega ča- sopisja, prosvutnih društev, velikega dein naše poštene m-adine in vseh pametnih ljudi, ki so uvideli vsestran- sko pogubnost plesne norostt in so ji napovedali boj. Za vse to*so voditelji gasilnih društev slepi in giuhi! Pozivamo zato ponovno in odločno vse pametnejše ljudi pri gasilnih druStvih (upamo, da jih je še nekaj), naj že vendar enkrat prenehajo s prirejanjem divjih plesov, katerih je že tako pre- več, in naj — ako prirejajo zabavne prireditve — gledajo na to, da bodo iste kulturne in poštene, da bodo Ijud- stvo oplemenitile, ne pa podivjale. Pa- zijo naj, da bodo gasilna društva slu- žila res svojemu plemenitemu namenu: Bogu v cast in bližnjemu v pomoč !, ne pa da hi pomagala naše ljudstvo moralno in gospodarsko upropaščati, in da ne bodo sredstvo za razbrzdano veseljačenje in zapravljanje težko pri- služenega denarja! Dodatek uredništva: Resede na; šega prijutelja podpišemo v ceioti. Zelimo samo, da bi jih ne vzela v pretres Ie našu gasilna društva, tern' več tudi razna druga drustva in dru/.bice, ki ne morejo ziveii brez nesrečnegn plesa. Vemo steer, da bodo naše besede naletele mar- sikje na gluha usesa. Toda to uas nc spravlja iz ravnovesja. Tudi morebitni očitek o sitnih ner; gačih mirno prenesemo. Zavedamo se namreč prav dobro, da je težko iztečili runo. ki ie dolga, dolga leta krvavi na nasem narodnem telesu. Bili so morda celo časi, ko je odgo* \'orna juvnost obračala premalo pažnje temu ljudskemu strupu in je malomarno prenašala njegovo raz- dejavno početje. Toda ti časi so za numi. Sedaj stojimo pred trdim vprvšanjem, kako ohraniti svoj nurodni y.nucaj. Pri tern so pa num plesi najpogubnejši protivnik, ker praznijo naše žepe, maličijo naše značaje in kvavijo nase duše. Zafo je boj proti plesu naša življenska naloga. Kaj se godi po sveiu? Pretekli mesec so bili duhovi po državah, ki so nastalc na ozemlju razpadle avstro * ogrske monarhije, zelo razgibani. Kai jc razburkalo si* cer dnkaj mirno mednarodno poli^ tično gladino v srednji Evropi? Stvar jc bila taka. Lord Rothermere. Rothermerc je angleški lord, to se pravi, član . anglcške gosposke zbornice. Mož je bogat, menda ga štejejo med najbogatejše ljudi na svetu. V njegovo posest spada pre* cejšen del angleške.ua časopisja; doma i«a imenujejo na kratko »kralj easopisja«. Tudi »Daily Mail«, eden največjih anglcških dnevnikov, je njegov. Rothermere se zelo zanima za evropsko politiko, posebno pa za vpra.šanje narodnih manjšin. Ko so na mirovni konferenci v Parizu do* ločevali mejo med Nenn.i in Po* ljaki, je Rothermere predla«al, naj se v narodnostno me.šanih krajih vršijo plebisciti. Letos pa je lord Rothermere ob? iskiil Madjare in njihove veljake, ki so mti potožili o obupnem stanju madjarskih narodnih manjšin na Ceškem. v Romuniji in v JuLjosla* viji. Rothermere je ostal pri ogr>skih grofih dva dni, nato pa se je »-rnil v Anj,Jlijo in v svojem listu »Daily Mail« priohčil vtise, ki so jil, nanj napravili Madjari in položaj ma< djarskih manjšin. Ytisi pa so bili taki, da so ga pripeljali do sklepa, da se mora trianonska mirovna pos L^odba, ki je omenjene narodne manj.šine odtrgala od Ogrske, tako popraviti, da pridejo vsi deli ma* djarskc.ua naroda pod ogrsko kro* no. Pripomniti je treba, da je lord Rothermerc govoril in pisal kot zasebnik, ker ni nikak zastopnik angleške vlade. Umevno pa je, da je njegov članek vzbudil zanimanje po vsej srednji Kvropi, saj je zna* no, da lahko tisti: ki ima v rokah easopisje, obrne javno mnenje v to ali ono smer. In Rothermere je, kot smo že rekli, gospodar dobrsneßa dela an.aleške.ua časopisja. Madjari so se Rothermerovega elanka silno razveselili. Ogrski mi* nistrski predsednik grot Bethlen je izjavil dopisniku budimpe.stanske.ua lista »Az Est«, da je Rothermere iz* razil žclje in mnenje o.urske vlade. OUrska vlada Ua sicer ne more pod* pirati in nima z njim nikakih sti* kov, vendar je jasno, da se bo mo* rala trianonska mirovna pouodba radi velikih krivic, ki jih je povzro* čila Madjarom, sprcmeniti. rI'reba je seveda pripraviti svetovno javno mnenje in Rothermerovo akcijo je smatrati kot prvi korak proti temu cilju. Ko bodo pa razmere dozorele, bo o^rska vlada sama stavila natan* čne tozadevne zahteve. \T prizadeiih državah se je dviu* nila javnost. Romuni so takoj izja* vili, da smatrajo trianonsko pogod* bo za nedotakljivo, ker jamei za politično ravnotezje v srednji Evro* pi. Ju.uoslovani so odloeno odklonili mnenje anuleske.ua lorda in tudi Pol.jaki so obsodili Rothermerovo prizadevanje. Najjaeji odmev pa je njeuova akcija našla na Če.škem, kajti proti dehorn je bila namerjena Ulavna ost Rothermerovih izvajanj. V eehoslovaški republiki živi nam* ree precej Madjarov. Vse eehoslovaške stranke so se soulasno oglasile in protestirale pro* ti madjarskim naklepom. Toda med tern, ko so se druuod bavili z zadevo samo easopisi, je na Češkem poseula vines tudi vlada. Beneš odgovarja. V zunanjem odboru eeskeua se* nata jc ncki senator stavil zunanje* mu ministru Benešu interpelacijo, v kateri ,ua je vprašal za mnenje, ki Ua ima o Rothermerovem delova* nju. Beneš je bil takoj pripravljen za oduovor. Rekel jc, da so trditve anuleškeua lorda o krivicah, ki se Uode Madjarom v čehoslovaški re* publiki, ncresničnc. Rothermere pa ni molčal. Brzo« javil je Benešu, da je hotel lc po* udariti, da so trianonsko mirovno poßodbo delali ljudje, ki so bili slabo poučeni o rcsničnih razmerah na spornem ozemlju, ki so radi ne* poueenosti naredili precej krivic, ki se morajo prej ali s!cj popraviti. Beneš je oduovoril tudi na brzo* javko. Zahvalil se je lordu za lju* beznive besede in ob/aloval, da kot minister ne more Covoriti kot bi r:id. Rekel pa je, da je pripravljen dati lordu vse potrebne podatke o stanju narodnih manjšin na Češkem in Ogrskem v sedanjosti in pretc? klosti, posebno, ker vidi, da je bil Rothermer o srednjeevropskih za* devah pomanjkljivo, veasih celo nepravilno poučen. Zadeva je bila med obema politi* koma zaenkrat koneana. Na Češ* kem pa ye je oglasil k bosedi še vo* ditelj stranke slovaških avtonomi* stov župnik Hlinka, ki jc odloeno obsodil Rothermerova izvajanja. Položaj manjšin. Da homo zadevo lahko trezno presodili, je treba, da poznamo de* jansko stanje narodnih manjšin na Čehoslovaškem in na Ourskem. Poulejmo, kaj ima jo Madjari na Čehoslovaškem! 800 ljudskih, 10 tr* Uovskih, 18 obrtnih in 2 kmetijski soli, 13 poslancev, dve organizirani politični stranki, tiskovno, zboro* valno in društveno svobodo. In Slo* vaki na Ourskem! Nima jo politic* nih strank, nc or.uanizacij, ne poli* tične.Ua tiska. in sicer ne radi poli* tične brezbrižnosti, temvcč radi teua, ker jim vlada ne pusti. Poslan* ca nimajo nobenega, dasi bi jim po stevilu pripadali vsaj štirje (Slo* vakov na Ourskem je po uradnih podatkih 142.000 duš). Slovaki ni* majo nikake prosvetne oruanizaci« je, kar je krivda režima, ki že šest* deset let nnsilno madjarizira vse nemadjarske narode. Vsem slovaš* kim narodnim voditeljem je režim zagrenil bivanjc doma. In tako je prišlo, da je slovaSki narod, ki je po pretcžni večini sestavljen iz kmeeke.ua življa, ostal na isti stop<* nji, kot je bil pred 60 leti. In tako je prislo tudi do čudnega dejstva, da so Madjari, ki spadajo med naj* huj.se ZiAtiralce manjšinskih narod* nih samobitnosti, dviunili krik in vihar radi svojih rojakov izven dr* žavnih meja, ki pa se jim, odkrito* sreno misljeno in rečeno, ne uodi ravno slabo. Kako naj si to razložimo? Vzrok bo v glavncm pač ta*le: Madjarski velikaši so imeli na Slo* vaškem velikanska posestva, ki so jih sedaj radi zemljiške reforme iz? Uubili. Skoda jih je, si mislijo. Da bi jih dobili nazaj, so prieeli to ob* širno propagan-do. Za svoje mne« nje so pridobili celo vplivnega an* gleškcga.lorda, ki je po svojem mi* šljenju in družabnem položaju po* polnoma enak madjarskim Ui*ofom. Rothermere je torej prieel veliko bitko v ulavnem zato, da bi ourskim vcleposestnikom pomagal do izgub« ljene.ua bouastva. Pa še nekaj druueßa je naunilo Madjare, da zahtevajo popravo mi* rovne pouodbe, in to je spomin na nekdanjo veličino, mogočnost in si* jaj ogrskc krone, ki pa je danes skr* čena na malenkost. To ponižanje jih boli in radi bi se povzpeli do prejšnje moei in slave. Za nas pa je jasno eno, namreč, da bo prišel čas, ko bo vprašanje narodnih manjšin v vseh državah pravično rešeno in da bodo takrat tudi Madjari na Čehoslovaškem do* bili vse pravice, ki jim uredo, in ki jih mogoče še nimajo. Okno v svet. Na Portugalskem še ni miru. Dobro so našim bravcem še v spominu dnevi portugalske februar* ske revolucije. Takrat se je zdelo, da si ie vlada močno utrdila polo* žaj. Prejšnji teden pa smo imeli nov poskus revolucije. Vzrok je te* žak finaneni položaj države. Po* skus se je ponesrečil. Vsi udeleženi oficirji — na Portugalskem delajo revolucije samo oficirji — so zaprti. Povsod vlada mir. Volilno gibanje v Sloveni ji. Pri sodniji v Ljubljani so bile vlozene za mesto Ljubljana štiri li* ste kandidatov za skupščino. Liste so vložile sledeee stranke: sloven* ska ljudska stranska, samostojna demokratska stranka, socialistična stranka Jugoslavije in stranka levih socialistov. Nosilcc liste SLS je dr. Korošec. Stresemann 4 leta zun. minister. 13. avgusta so potckla štiri leta, odkar je dr. Stresemann postal zunanji minister. Državni kancler dr. Marx mu ie v imenu vse vlade iskreno čestital. Cenzura v Romuniji ukinjena. Zadnji romunski ministrski svet je sklenil, da se cenzura ukine in sicer v Bukareštu takoj, po deželi pa v teku 5 dni. Kralj Aleksander v Nemčiji. Jugoslovanski kralj Aleksander je z Bleda odpotoval v Monakovo. Uradni kroui trdijo, da jc šel iskat zdravja, easopisi pa pravijo, da so ga k potovanju napotili politični razlogi. Zbližanje balkanskih narodov. »Pravda«, glasilo jugoslovanske.ua zunanjega ministra Marinkoviea, je pretekli teden priobeila članek nekega starega diplomata, ki pravi, da je kralj Aleksander započel ak* cijo za zbližanje balkanskih naro* dov. Vnet njegov pomočnik pa da je dr. Korošec, ki je bil pred krat* kim v Sofiji. Mogoče je celo, da se bosta v bližn ji bodočnosti sešla bol* garski kralj Boris in kralj Aleksan* der. Stran 2. »GORISKA STRA2A« DNEVNE VEST! »Straža« zaplenjena. ' Zadnja številka »Straže« je bila zaplenjena radi vzrokov, ki so raz* vidni iz priobčenega dekreta. Pri* rediti smo morali novo izdajo, od* tod zamuda. Prefekt goriške pokrajine. St. 2910/Kab. Uvaževaje, da periodičen list »Goriška Straža« od 10. t. m. st. 61. — s člankom pod naslovom »Oj ta vojaški boben!« medtem, ko se zdi, da se hoče omejiti na priobčenjc pozdravov slovenskih mladenicev, ki so sedaj pod orožjem, v resnici stremi za tern, da ohranja in po* ostruje zavest razlike med njimi in drugimi vojaki do take tocke, da ponatiskuje verze, kojih jasna raz* laga je, da se tisto italijansko me» sto, kjer nekateri tistih mladenieev vršijo vojaško službo, smatra za tu jo zcmljo; uvaževaje, da objavljenje ome* njenega članka po eni strani lahko ogroža vojaško disciplino, po drugi pa utegne povzroeiti upravičeno za? grenjenje v italijanskem clementu z vključeno nevarnostjo- motenja javnega mini; glede na kr. odloke*zakone od 15. julija 1923. št. 3288 in 10. julija 1924, St. 1081 o d r e j a zaplcmbo goriimenovanega lista in naroea gospodu goriškemu kve* stOTJu, da sporoči in izvrši ta ukaz. Odgovorni urednik »Goriške Straže« je dolžan objaviti v prihod- nji številki lista ta odlok ali izvle* ček iz njega. Gorica 10. avgusta 1927, leto V. Za prefekta: Anzä. Še o zaplembi. Kakor poroeamo zgoraj je bila zadnja številka »Straže« zaplcnje* na, in sicer radi pisem fantov*vo* jakov. V zadnjem času se nam je nabralo zelo mnogo vojaških po* zdravov. Sklenili smo priobeiti ves zastanek in smo porabili zato pri* logo. Kakor pa razvidite iz prefeks rovega zaplenilncga odloka naše postopanje ni našlo odobrenja: »Straža« je bila zaplenjena, ko je bila /c pripravljena za pošto. Ker nam ni bilo dovoljeno, da bi izlo* eili prilogo, na kateri so bila ona vojaška pisma, smo morali natisniti novo naklado, katero smo skrčili na štiri strani. Zato je odpadel tudi podlistek. Touko v pojasnilo in blagohotno vpoštevanje. Odpust vojakov letnika 1906. Vojaški uradni list javlja, da se bo odpust vojakov letnika 1906. zaeel dne 1. scptembra in bo trajal do 8. septembra. Župnik Dežela oproščen. Svoječasno smo že poročali o slu* čaju, ki se je dogodil letošnjo ve* liko noč v Godoviču nad Idrijo. Godoviški župnik gosp. Dežela je oznanil običajno velikonočno pro* cesijo in jo pravočasno javil goriški kvesturi. Godoviški brigadir pa je procesijo tik pred začetkom prepo* vedal, češ, da mu je g. župnik ni naznanil. G. župnik mu je povcdal, da jo je naznanil kvesturi, a vse nič ni pomagalo. Procesija se ni vršila. Poleg tega pa je bil g. Dežela klican na idrijsko sodnijo, ki ga je obso* dila j\a 5 dni pogojnega zapora, ker baje ni ugodil vsem zahtevam za* kona o javni varnosti, ki predpisu* je, da mora biti vsaka javna prire* ditev javljena krajevnim oblast* vom. G. župnik in tudi državni pravd* nik sta vložila priziv, ki ga je go* riško prizivno sodiščc rešilo v tem smislu, da je g. župnika dne 11. av* gusta oprostilo, ker ni zagrešil nU kakega kaznivega dejanja. Brani* telj g. župnika je bil dr. Brajša. G. župniku iskreno čestitamo. # Premestitev. Ravnatelj goriške gimnacije in li* ceja Anton Caldini je premeščen v Arpino. Njegovo mesto bo zavzel Jurii Trebbi iz Arpina. Nova tramvajska proga v Gorici. V nedeljo 14. t. m. so slovesno otvorili novo tramva jsko progo Go* ricafšcntpeter, ki se od dosedanje odcepi pri kavarni Garibaldi. Velik uspeh našega rojaka. Meseca julija so se zbrali najbolj- si pevski zbori raznih narodov v Franksurtu v Ncmčiji na tekmova* nje. Jugoslovanske pevce je vodil briški rojak prof. Sreeko Kumar. Pod njegovim vodstvom je nasto* pilo 96 pevcev, ki so peli novi Širo- lov oratorij »Življenje sv. Cirila in Metoda«. Zbor-je napravil na po? slušavce, ki so bili sami odlični glas* beniki, mogočen utis. Veliki ino* zemski listi in strokovni kritiki so* glasno sodijo, da gre jugoslovanski muziki in temu zboru prvenstvo. Duhovne vaje za dekleta. Deklcta, ki so se priglasila za du? hovne vaje od 21. do 25. avgusta v samostanu čč. ss. uršuiink na Catte* rinijevem trgu v Gorici, naj skrbe, da pridejo v sajnostan v nedeljo 21. VIII. ob 6. uri in pol zveeer. Goriškim dekletom, ki bi se rada udeležila samo govorov, je vodstvo duhovnih vaj in predstojništvo sa* mostana to dovolilo. Sporcd bomo pravočasno nazna* nili. Vodstvo Apostolstva molitve. Razpuščena katoliška društva. Prefekt goriške province je te dni razpustil sledeča društva: Ka*. toliško prosvetno društvo v Čezso* či, Kršeansko 5 socialno prosvetno društvo v Rihemberku, Katoliško prosvetno društvo na Planini, Ka* toliško prosvetno društvo v Šturi* jah. Odloki pravijo, da so društva razpuščena, ker njihovo delovanje ni v skladu z državnim redom. Slavje na Višarjah. Na Veliki Šmaren je prihitelo na Sv. Višarje več tisoč romarjev. Že v soboto 13. t. m. so pribajali božje- potniki iz Bovca in Benečije. V ne- neljo 14. avg. pa je svetisče oživelo. Priromali so društveniki iz idrij? skcga prosv. okrožja in številni ro* marji s Korožke. Pred polno eer* kvijo je imel slovesni govor č. g. Tercel j iz Gorice. Popoldne in pod večer jc pa prispelo iz Ljubljane 640 romarjev pod vodstvom kano* nika drja Klinarja in sedmih du* hovnikov. Prekrasna je bila večerna procesija s svečami okrog hriba. Vseh romarjev je bilo v teh dneh na Višarjah gotovo čez 1500. Šeststoletnica sv. Roka. Letos se je v Gorici slovesno ob? hajala šeststoletnica sv. Roka. Po 14 letih se je zopet enkrat vršila zaobljubljena procesija iz cerkvice sv. Antona k sv. Roku. Ta proce* sija sluje kot prosilna procesija zo= per vse kužne bolezni. Suša in toča. Zadnjič smo pisali o suši, ki je zadnje tednc stiskala našo deželo. Danes, ko pišcmo te vrstice, je nebo mračno, včasi naletujejo celo dež? ne kaplje, in tožbe o suši so pre« nehale. Oglasile so se pa nove brid* ke pritožbe o toei, ki je klestila zadnji petek po nekaterih naših krajih. V dopisih, ki ji danes pri>* občujemo, beremo o hudi uri, ki je divjala po šempaskem polju ter po krnskem in tolminskem pogorju. Toda prizadeti niso bili samo ome* njeni kraji. rFudi naša Brda so hudo trpela. Po poroeilih, ki smo jih do* bili, je vničila toča zlasti vinograde v Kozani, Biljani, Smartnem, na Dobrovem ter deloma v Medani in Fojani. Njena šiba je segla do Hu* ma in Njivic ter jc občutno zadela tudi nekatere kraje v Soški dolini kot Idersko, Kamno in sosedne va* si. Po mnogih drugih krajih jc pa vplival dež, ki jc padal v petek in naslednjc dneve, zelo hladilno in osvežujoče. Vsi poljski pridelki so se opomogli in razgreto ozračje je postalo zopet znosno. Od toče prizadetc posestnike opozarjamo, naj ne pozabijo na* praviti na županstvo prijave o ško* di in naj zaprosijo za odpis davkov. Nesrece na Krnu. Dne 9. avgusta se je zgodila na Krnu velika nesreča. Pod Krnom so taborili tržaški skavti (dijaki sport* niki) pod vodstvom profesorja drja Jellersitza. Omenjenega dne so skavti priredili izlet na Krn. Na poti jih je presenetila nevihta; kma? lu so se spravili v neko kočo na var* no. Samo profesor Jellersitz je ostal zunaj, da bi morebitne zamudnike poslal v kočo. N a enkrat pa udari strela in ga ubije. Njegovo truplo so prenesli v Kobarid, odkoder so ga prepeljali v Trst. Zraven drja Jellersitja stoječi duhovni voditelj skavtov don Malabotich je ostal nedotaknjen. Isti dan je ubila strela na Rdečem vrhu v krnskem pogorju tudi neke= ga 32 letnega Rezijana, ki je nabi? ral tarn vojno železje. Strela mu je šla skozi teme v telo in je izstopila na peti, kjer je pustila veliko rano. Nesrečnež je bil seveda na mestu mrtev. Sedemstoletnica zadruge dunajskih pekov. Letos je zadruga dunajskih pe* kov praznovala 700*letnico svojega obstoja. V njeni dolgi zgodovini je precej zanimivih dogodkov. ftavno tako stari kot zadruga so znameniti dunajski »kifelci«. Polet iz Nemčije v Ameriko. Dva ncmška zrakoplovca sta tc dni nameravala na znanih nemških letalih »Junker« leteti iz Ncmčije v New York. Svoj polet sta pa kmalu po odhodu z letališča v Dessau prekinila, ker jima viharno ozračje ni obljubljalo srečne poti. Polet hočeta zopet poskusiti v par dnevih. Sacco in Vanzetti. Usmrtitev it. anarhistov Sacco*a in Vanzettija, ki je bila, kakor smo zadnjič poročali, določena za 11. t. m., je bila v zadnjem hipu prelože* na na 22. t. m. Svetovno časopisje se z zadevo še vedno obširno bavi in so zlasti razni anarhistični in re* volucionarni krogi z vso vnemo na dclu, da bi se dosegla pomilostitev. Nova brzojavna postaja. Pri poštnem uradu v Črncm vrhu so otvorili novo brzojavno postajo. Za oddaljeni Črni vrh je to brez* dvomno ugodna prometna prido* bitev. Davek na kratke lase. V Prusiji so hotelc nekatere ob* cine uvesti davek na kratke lase (»bubi«). Notranje ministrstvo, ki bi moralo ta sklep odobriti, je pa predlog zavrnilo, in sicer z uteme* ljitvijo, da se s takim davkom krati osebna svoboda. Potres v Rusiji. V azijski Rusiji je pred kratkim divjal potres, ki je porušil mno-go his. Bilo je tudi več človeških žr* tev. Maurice Leblanc: Skriynostno oko. (Doživljaji Arsena Lupina.) (Dalje.) Lupin ni odgovoril z nobenim zlogom, z nobeno kretnjo. Spet je dobil nad sabo popolno gospostvo, na vse strani je dobro premislil, po* tisnil je Daubrecqua v stran in sto* pil k telefonu. »Prosim, gospodična, 56.534.« Ko je dobil zvezo, je slovkoval počasi in glasno: »Halo-------Si ti, Ahil! Tu tvoj gospodar. Čuj me dobro. Ncmudoma moraš iz stanovanja. Policija bo v par minutah tarn. Tvoj potni kovček jc pripravljen? Dobro! Jc skrivni predal na mestu? Dobro! Pojdi v mojo sobo, postavi se prcd kamin in pritisni z levico na marmorni gumb, z desnico pa na kaminov okrajek. Odprl se bo predal, notri sta dve kaseti. Zdaj pazi. V prvi so naši važni papirji, v drugi denar in dragulji. Spravi vse v kovček in odpravi se brž na vogel Viktor Hugojevega nasipa. Tarn že čaka avto z Viktorijo. Tarn se naj demo. Kaj? Moja oble- ka? Pusti vse skupaj in zgini čim* prcj. Zdrav!« Mirno je obesil slušalo in potis* nil Daubrecqua na stol poleg sebe: »Zdaj me pa poslušaj!« »Oho,« ugovarja poslanec, »od* kdaj se pa tikava?« »Da, ti dovolim,« pojasni Lupin. Ko se je Daubrecq oprostil pri* jema, je spet dobrohotno začel: »Tepla se ne bova. Ne bi imela nič od tcga. Par bescd bova izmcnjala. Odgovori tako natančno, kakor te bom jaz spraševal: »Kjc je otrok?« »V mojem varstvu.« »Vrni ga . ..« »Ne.« »Gospa Mergy si bo vzela živ* »Na to ona ne misli.« »Pač, ti rečem.« »Jaz trdim, da ne.« »Je že enkrat poskusila.« »Ravno zato ne bo še enkrat.« »Torej?« »Ne.« Lupin je trenutek molčal, potem je znova pričel: »Na to sem bil pripravljen. Že ko sem vstopil, sem si mislil, da se ne boš vjel na zgod* bo drja. Verncsa in da bom moral po drugih sredstvih poseči.« »Po Lupinovih?« »Dejal si. Sklenil sem masko od* ložiti. Ti si mi jo sicer sam sncl. Pa cast ti. Toda to ne spremeni mojega načrta.« »Torej govori.« Lupin potcgne iz svojega zapis* nika polo papirja in jo pomoli Dau? brecqu: »Tu jc natančen seznam vseh predmctov, ki smo jih jaz in moji prijatelji odnesli iz tvoje vile v Enghicnu. Kakor vidiš je tu sto trideset prcdmetov zaznamovanih, pet in oscmdeset rdeče podčrtanih sem prodal v Ameriko, ostalih pet* inštirideset, torej najlepši, so še v moji posesti. Ponujam ti jih v za* meno za otroka.« Daubrecq ni mogel skriti svojega presenečenja. »O,« pripomni, »ti jc toliko na tem lcžeče.« »Neskončno dosti,« odvrne Lu? pin, »ker sem prepričan, da pome* ni sicer to smrt gospe Mergy.« »In to si žcneš k sreu, pustolo* vec?« Lupin plane pokoncu. »Nič, nič,« miri Daubrecq, »je bila le taka misel... Klarisa Mergy je še mlada in lepa.« Lupin je skomignil: »Živina! Meniš, da je ves svet tako brez srea in usmiljcnja kot ti? Naravno, da se sprašujcš, kak* šni razlogi me vodijo. Lomi si gLu vo, to je izven tvojega obzorja. Ra* je odgovori, če sprejmeš mojo ponudbo!« »Torej resno misliš?« vpraša Daubrecq, ki se ni zmenil za Lu* pinovo zaničevanje. »Popolnoma resno. Tistih petin^ Stirideset predmetov jc shranjenih v nckem skladišču. Izročim ti jib, če prides nocoj do devetih tja.« (Dalje.) »GORISKA STRA2A« Stran 3. Stare granate. Goriško županstvo je pooblastilo tvrdko Bodoni in drug, da pobira v območju goriške občine nerazletele izstrelke. Vsi tisti, ki bi našli na svojcm zemljišču kak tak izstrelek, ga morajo javiti do 30. avgusta na goriškem županstvu. Tisti, ki bodo ta rok zamudili, bodo morali na lastne stroške spraviti nevaren ma* terial. Tržne cene dne 16. avgusta 1927. Česnik kg L 1.10—1.30; svežc ze* lje L 1.40—1.60; kislo zelje L 1.80 do 2; koren je L 1—1.10; čebula L 0.80—0.90; rdeča pesa L 0.50—0.60; navaden fižol L 1.80; fižol koks L 2.20; salata L 1.40—1.50; jajeniki (melanzane) L 0.80—1; krompir L 0.50—0.60; paradižniki L 0.30—0.40; peteršilj L 1.30—1.40; radič L 1.40 do 3; špinača L 1—1.30; fižol v stročju L 1.80—2; vrzote L 1.10 do 1.30; bučice L 1.20—1.40; neoluščen iižol L 1.40—1.60; oluščen fižol L 2.20—2.40; sveže fige L 1.60—190; limoni kos L 0.15—0/20; jabolka kg L 1.40—2; hruške L 1.20—2.30; breskve L 2.40—4; namizno grozdjc L 2.20—2.40; sveže maslo L 14—15; presno maslo L 17—18; mleko liter L 1—1.10; trčan med L 10; sladka smetana L 12; skuta L 4; sveža do* mača jajca kos L 55—60; uvožena jajca L 0.50—0.55. Kaj je novega na deželi? Oslavje. V nedeljo dne 21. avgusta t. 1. vprizori naše prosvetno društvo »Soča« na dvorišču g. Petra Prirno* žiča ob 3. uri popoldne Jurčič*Čes* nikovega »Domna«, narodno igro s petjem v petih dejanjih. Sodelujejo domači in okoliški pevski zbori. Kdor je čital Jurčičeve narodne po* vesti, ne bo zamudil si ogledati tudi to njegovo dramatizirano delo. Po* trudili se bodemo, da bodo udelež* niki naših prireditev, kakor doslej tudi to pot v najboljšem razpolože* nju odhajali od prireditve. Zato v nedeljo na svidenje na Oslavju! V slučaju slabega vrcmena se bo pri* reditev vršila drugo nedeljo. Solkan. Dne 4. t. m. se je poročil v Ljub* ljani naš rojak g. dr. Igor Franko, zdravnik v Trnovem pri II. Bistrici z gosp. Jelico Divjak iz Ljubljane. Mlademu paru želimo obilo sreče in božjega blagoslo^va! Miren. Povsem novo lice je dobila naša vas. Kot zadnja izmed po vojni po* rušenih stavb je bila pozidana far* na cerkev sv. Jurija. Cerkev je do? bro pozidana in njena notranjost je okusno vrejena. Altarji so sicer vsi stari, a prenovljeni. Notranji kras cerkve je tudi stari križev pot, ki je delo nekega dunajskega aka* demičnega slikarja. Dobili smo v cerkev končno še orgle, katerih strokovno oceno prepuščamo dru* gim. V zadnjem času sta nas obis* kala dva visoka gosta in sicer voj* voda in vojvodinja d' Aosta. Groz« na vročina, ki je vničila polovico našega polja je letos povzročila, da je Vipava, zlasti v popoldanskih urah polna kopajočih se ljudi. Žali* bog moramo omeniti, da ni voda več tako čista, kot je bila, naravnost grda in nepristopna pa je, kadar tukajsna strojarna g. Stalettarija odpre svoje greznice napolnjene z umazano vodo — kopanje se mora tedaj prekiniti, ker se človeku taka voda gnjusi. — To spuščanje smrd* Ijive vode v tako majhnih razdobjih in ko je voda lako plitva, se nam ne zdi pravilno iz higijeničnih raz* logov. — Po dolgem času so se ne* kateri neodgovorni fantiči zmislili na pies ter ga sklenili prirediti. Pre* pričani smo, da bodo ta pies vsi po* štcni in razsodni ljudje naše fare bojkotirali, posebno v času, ko pre* življamo najhujšo gospodarsko krizo. Cerkno. Y ponedcljek zjutraj okrog pol de* vete ure so ljudje slišali iz kavarne »Italia« strel. Oni, ki so prihiteli na lice mesta, so zvedcli, da se je v samomorilnem namenu obstrclil tukajšnji učitelj Avolio Alceste. Ranil se je v levo ramo nad srcem. Mcrodajni krogi so bili takoj na mestu. Zakaj je hotel g. Avolio za* pustiti to solzno dolino, nam ni znano! Dornberg. Preteklo nedeljo proti večeru se je po cesti pri zaloškem mostu sprehajal Pavlica Franc iz Dornber* ga, vzgleden in značajen fant ter delavcn član »Prosvetnega društ* va«. Nasproti mu prideta dva iz Za* lošč. Janko Lisjak skoči k njemu in mu da dve zaušnici; ko se je Pav* lica hotel braniti, plane nadenj od zadaj še lepi tovariš Alojz Stubelj in ga podre na tla. Zdaj ga začneta prav po barbars'ko pretepati in ne* usmiljeno suvati z nogami tako, da je ostala njihova žrtev v prahu in v polzavesti. Ko je s pomočjo ne* kcga dekleta in žene vstal, sta ga za* čcla napadalca vnovič biti po obra* zu, da se mu je vlila kri iz nosa in ust. Nato sta slavna zmagovalca od* šla v svojo vas. Pavlico so odpeljali k zdravniku. Grozila sta mu že nekaj dni prej ter ga obdolžila, da jc zmcrjal prireditelje plesa, kar pa ni res. Skandalozno je tudi za ona dva fanta iz istc vasi, ki sta ves pri* zor mirno gledala. Tu sc marsika* teri lahko uči, kakšne zle posledice rodi pies in kakšna je vzgoja neka* terih otrok. Ne moremo reči da pri nas še ni bilo fantovskih prete* pov. Ali da bi bila dva fantalina tako zavratno napadla drugega vaščana, tega ne pomnijo najsta* rejši ljudje. Pri računu zadnjega nedeljskega plesa v Zaloščah je pri* šlo na vsakega prireditelja 70 L pri* mankljaja. Vsled tega so se zaloš^ čanski (če smemo reči) fantje raz* togotili in razlili svojo jezo nad mirnim mladenicem, češ, da jim ni dal nič zaslužiti. To pot se obra* čamo na našega obeinskega načel* nika, naj kratkomalo prepove v na* ši občini te pogubonosne in naše domove razjedajoče plese. Dobili smo predelane označbe na* ših ulic. Neobhodno potrebna in modra je bila baje misel, da izginc* jo sedanji pravilni napisi naših cest. Na sedanji označbi ulic vidimo ohromcle »... Gregorcic« »... Pre* scren«. — Želja vseh občinarjev je, da se rabijo zopet zaporedne števil* ke; enostavnejše je to in za neob* širnost naše vasi povsem odgovar* jajoče. Tudi se ta mestna potreba pri nas ne bo nikoli udomačila. Krn. Že dolgo časa ni bilo v nasem priljubljenem glasilu nobenega po* ročila iz naše prijaznc vasi. Travo smo pokosili in potem je prišel čas žetve, ki je bil pa žalosten. V pe* tek 12. t. m. je divjala pri nas huda nevihta s točo debelo ko drobni orehi. Začela je okrog pete urc in je trajala približno pol ure. Turšiča, krompir in ajda, ki je ravno v le? pcm evetju, sadje, vse je le/alo raz* kleščeno in uničeno. Ubogi kmet se trudi vse leto: seje, okopava v potu svojega obraza na pekočem solncu, da skromno preživi svojo družino, pa pride nepričakovana šiba božja — toča, ki v pol ure uniči trud ce* lega leta. Nadejamo se, da nam bo vlada priskočila na pomoč in nam vsaj davke primerno znižala. V to« rek na praznik sv. Roka bomo praz* novali 600 letnico smrti sv. Roka. Sv. maša bo ob 8. uri zjutraj. To<* liko v vednost vsem turistom. Pa drngič še kaj. Voice. Medtem, ko čitamo o veliki susj drugod, je pri nas, hvala Bogu, že večkrat deževalo. Ajda prav lepo evete in obeta dosti, če ne pride kaj hujšega vmes. Krompir je še preccj lep, otava je srednja, sadja ni nie. Koruzi je škodovala spomladna toča, najmanjši veter, ki zaveje, jo zlomi in jo moramo živini pokla* dati. Tcžko nam je bilo, da bo »Straža« nekaj časa le enkrat na teden izhajala. Da bi hoteli ljudje razumeti, kako velike važnosti je dobro časopisje, bi bili v marsičem na boljšcm. Izgihilo bi nesrečno pijančcvanjc, združeno s surovim preklinjevanjem, nehali bi prepiri v družinah. Končale bi pa tudi one velike ncrodnosti, ki se godijo ob nedcljah po noči, ki imajo nad vse žalostne posledice in ki ne delajo časti ne občini ne starišem, naj* manj pa mladenicem samim. Starši, posebno matere, pomnite, da ni do* sti, če sami živite pošteno in zgled* no. Treba je, da tudi vaši otroci, posebno fantje, posnemajo vaše zglede in da se ne sramujejo pošte* nega življcnja. Cesta — Sv. Križ. Zadnjo nedeljo smo pri nas ple* sali. Vsi smo bili luštni in smo si zbrali za našc geslo znano popevko: »Mi ga žingamo, mi ga žagamo«. Kljub revščini, o kateri vedno tar« namo, smo se zbrali iz vseh oko* liških vasi in smo pognali zadnje lirce, ki smo jih imeli. Ko smo se v pozni noči razhajali, smo si lahko peli že ono znano: »Pleši, pleši, črni kos!« »Kako born plesal, ker sem bos.« Ni cuda, saj smo baje sarno zapili tisti večer 5000 lir. Priznati moramo, da smo zgubili popolnoma vse upanje, da bi se gotovi ljudje med nami še kdaj spametovali! Gojače. Na praznik v ponedeljek me je zanesla pot skozi to prijazno vasi* co. S trpkostjo me je pa napolnil šum godbe, ki je vabil mladino na ples. Videl sem tudi uspeh: od vseh strani so se zgrinjali lahkomi* selni pari k norenju. Kakšen je bil konec, ne vem. Koliko so zapravili, nisem štel. S težkim srcem sem kre* nil naprej po lepi Vipavski dolini in sem prcmišljeval o zaslcpljenosti naše mladine, ki tako neumno za* pravlja težko prisluženi denar. Ukve. Med novicami naše vasi je naj* važnejša ta, da nas je v soboto 6. t. m. zapustil trgovec in gostilničar ter nekdanji komisar Johann Gross. Odšel je v Avstrijo. Ker je bil ve? ljavna oseba v občini — žal, da ne nam v dobro — se ga moramo ob slovesu spomniti. Pred vojno goreč pristaš vscnemškc napredne stran? ke, se je po vojni sprijaznil s seda* njo vladno stranko. A so kmalu tu* di fašisti spoznali njegovo neznas čajnost in nezanesljivost in so ga sami zavrgli. Tako je žalostno kon* čala njegova slava. Čadrg. Redkokrat se oglasimo iz naše vasi v »Gor. Straži«, pa še takrat ne moremo nie veselega povedati. V petek okrog 6. ure zvečer so se ne* nadoma zbrali nad mrzlim vrhom temni oblaki, iz katerih se je med groznim bobnenjem vsula debela toča, ki nam je v kratkem času vni* čila skoro vse poljske pridelke. Po* sebno ajda ki je tako lepo obetala, je popolnoma uničena. Že tako je težak obstanek in zdaj še te vre* menske nezgodc, ki morajo privesti našcga kmeta do obupa. Kanal. V nedeljo zjutraj je poveljnik karabinijerske postaje izročil pred* sedniku kanalske »Čitalnice« odlokr da je društvo razpuščeno. Na to so zapečatili društvenc prostore. »Či* talnica« je bila stara 61 let in je imela lepo knjižnico. — V nedeljo 21. t. m. bodo praznovali obletnico, kar so italijanske čete zavzele Kanal. Iz Vojščice. Bridko je zadela ugledno družino g. Pirca, bivšega župana, vest, da je utonil pri vojakih njegov najsta* rejši sin Karel v četrtek dne 11. av*' gusta. Žalostna vest je pretrcsla tu* di vso našo občino, ker je bil po* kojni Karel pri vseh, ki so ga po* znali priljubljen. Pokojni jc bil priden in vesten mladenič. Žal, da je bil hudo prizadeti oče o nesreči prepozno obveščen, tako da se ni. mogel vdeležiti niti pogreba. Sv. Mihael s Ozeljan. Zadnji vroči poletni dnevi so tudi pri nas zemljo izsušili, da so vsi pri* delki trpeli že občutno škodo. Dne 12. avgusta zvcčer. so se pa kakor pošasti priplazili črni oblaki nad našo vas. Nepretrgano zamolklo gromenje je takorekoč že oznanja* lo nekaj neprijetnega. Mirno in po* lagoma je začel liti dež, toda le ne* kaj trcnutkov, kajti kar nenadom« se je usula toča, ki je v nekaj minu* ! tah uničila večino poljskih pridel* kov; zlasti so udarjeni vinogradi, kjer je grozdje na splošno že do* zorevalo. Najstarejši ljudje ne \ pomnijo tako debclc toče. Če po* j mislimo. da je bila iz kraja debela j kot orehi, potem si lahko vsakdo ] predstavlja, kaj nam je naredila. | Debele veje je sekala in lomila kot i nič. Skoda se nc bo poznala samo za letos, marsikaj je udarjeno z* par let. Marsikateremu očetu*go* spodarju, ki ima veliko, toda revno družino, se obeta zares nevesela. neprijetna bodočnost. Brje. Veselo me jc iznenadila vest, da misli brijsko društvo napraviti dne 21. avgusta veliko vcselico, vprizo* \ rivši »Charleyevo teto«. Brijsko ¦ društvo je skoro edino, ki nudi nam srednjim Vipavcem kako raz* vedrilo. S tem pokaže najbolj svojo vnemo in požrtvovalnost. Kasovlje so pa tudi kaj pripraven, ako ne naravnost idealen kraj za pomladne ter poletne predstave — ne mislim predstavljalnega prostora samega,. ampak prelepo, od tihe Vipave hla* jeno okolico, tcr tudi vsled tega, ker je pot v Kasovlje iz vseh bliž* njih vasi položna ter kaj priprav* na za majhen nedeljsko*popoldan* ski sprehod. Kljub temu sem opazil pri zadnji predstavi, da je bilo zra^ ven kaj malo naše mladine, ki je šla rajši k plesu v Žablje ter v Ri«= hemberg. Upam, da bodo pa to pot upoštevali naši Vipavci požrtvo» valnost društva, ki nam priredi to predstavo v tem delapolnem času, ter prišli v obilnejšem številu. St. Vid pri Vipavi. Domovina mili kraj! Tako si je gotovo misli 1 v Ameriki naš zaved* ni slovenski mladenič g. Franc Vis težnik iz St. Vida; pri tej misli si je kajpada zaželel poiskati v rojstni domovini družico življenja, kar je tudi storil. Imenovani se je 11. av* gusta poročil z zavedno Slovenko in pridno članico naših organizacij gdč. Francko Klancarjevo iz Pod«= brega. Mlademu paru kličcmo: Bog blagoslovi vajino srečo! Na mnoga leta! Idrija. j Poročila sta se dva na.ša prosvet* I na delavca in sicer: g. Alojz Trat* i nik z g.eno Rozo Kogej in g. Domi* nik Mrak z g.čno Karolino Alič. Na mnoga leta! — Tu se jc poročil tudi tuk. živinozdravnik g. dr. Dc Fran* ceschi. Stran 4. »GORISKA STRATA« Koledarček. 21. avL{. ncdclja, Ivana, vd.; 22. avg. poned., Timotej, m.; 23. avg. torek, Viktor, šk.; 24. avg. srcda, Jernej, ap.; 25. avtf. četrtek, Ludovik, kr.; 26. av^. petck, Samuel, m.; 27. avg. sobota, Gerhard, šk. Ledine. Kdo bo delal, če bo šlo toliko de* lavnih moči v Franeijo in Belgijo, se je marsi'kdo spraševal, ko je na zgodnjo spomlad odšlo toliko fan* tcrv z doma. A šlo je. Velika pricU nosr in lepo vreme sta pri'pomogla, da delo na polju ni zas-talo. Sena je bilo preeej, pšenica lepa. Poskusna setev pšenicc iz jumih kTajev pa se ni obnesla, ker gotovo podnebje nc odjLjovarja njenim zahtevam. Otave in repe pa skoro ne bo, ker ni bilo dežja. Nabiralca za -zvonove se pridno oglašata po naših domo- vih. Pripravna dva so izbrali. Na Breznici in v Krnieah so že nabrali, a hudo je za župno cerkev, ker je soseska majhna v primeri .s svoto, ki je potrebna. Drago bo prelivanje ubirc^a malega zvona, a veliki in srednji, če bodo nabrali, sta raz* meroma težka — približno 23 kvin* talov. Gospodarska kriza je, eerkev čaka nove strehe, a upam«, da bo Slo. G. župnik naj nikar ne opeša. Čc so zmogli naši predniki ogrom* ne žrtve za hišo božjo, bomo z do* bro voljo tudi mi. Skoda, če bi Vr* sničani ne porabili prilike, da za* menjajo jeklene zvonove z brona* stimi. Kdo ve, če bo še kdaj taka prili'ka? Pretekli mesec je v Peeniku umrl Matevž Eržen, oče bivšega le* dinskega župana Ivana Eržena. Bil je dober in vesten gospodar. Lep pogreb je prieal o spoštovanju, ki ga je vžival med sosedi na blizu in daieč. Sorodnikom naše sožalje. — Ledinski dopisni'ki smo imeli počit* nice pasje dneve bi rekli na ured* ništvu naše »Straže«, ki naj ne za* meri, da nismo vprašali za dopust. Prodam 9 mesccev starega bikea eistokrvne švicarske pasme. Ban* delj, Čipi, p. Štanjcl na Krasu. Glasovirje, harmeonije, orgle itd. sprjema v popravilo v vsakem sta* nju ter jih uglašuje najtočneje in po najni/jih cenah Andrej Pcčar, Gorica, Piazza Vittoria 16, drugo dvorišče. Izučen krojaški delavec išče dela v mestu ali na deželi. Naslov na u* pravo »Straže«. Neka oseba je našla 16. t. m. v Raštelu denarnico z manjšo svoto denarja in recepisom. Kdor jo je zgubil, naj se zglasi pri upravi lista. Posestva v Jugoslaviji na prodaj. Pri nakupu posestev, inanjših in večjih, poslužujte se vedno le posredovalnice L. REBOLJ v Kranju, kjer dobite vedna natančno in pošteno navodilo na Vaša vprašanja. Imam na prodaj mnogo ma- lih in večjih posestev, gostilen in dru- gih his po zelo primerni ceni. Za od- govor priložite vedno potrebne znamke, ali tozadevni znesek. Priporoča se L. Rebolj, posredovalnica v Kranju S.H.S JOSIP GUBANA 1 na široko znani strokovnjak za umestitev zvonov, se priporoea tu* di goriškim Slovenccm, ki imajo te- žavo z zvonenjem in želijo z naj* manjšo uporabo moci lahko, pra* vilno in ueinkovito zvoniti. Naslov: Giuseppe Gubana, fab= bro meccanico — Tarcetta, p. Puls fero (Udine). Listnica urednistva. Avče: Naznanilo prireditve smo za zadnjo številko prejeli prepozno. Toliko v vednost. Bog živi! Ponikva na Krasu: Vase pritožbe čez obnašanje deklet so zelo opravičena, če so resnična. V tern slučaju bi starši, zlasti matere morale bolj paziti. Za list pa Vaš dopis ni, ker bi vzbudil samo nove prepire. Pozdravljeni. Darovi. Za »Slovensko sirotišče«: P. n. Krneeka posojilnica v Mirnem 50 L; prcplaeila za knjij4o »Gospod Luka« 25 L; v Dolenjah pri Ajdovseini nabrala vesela družba dne 3. avß. 52 L 10 stot. — Srčna hvala! Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo težko vest, da je utonil pri vojakih v četrtek dne 11. av,gusta. naš ljubljeni sin Karl. Spo- minjajte se ga v molitvi. Žalujoča družina Pirec, Vojščica. I V znanje. 15. avgusta 1927 bom odprl „Na Governi" novo krojačnico za moške obleke. Sprejemam vsakovrstna naro- čila ter jamčiin za točno in dobro po- strežbo. Lah Izidor, krojaški mojster, Rihemberg. Velika izbera prenosljivih gr*» mofonov, plošč, igel itd. — Velika zaloßa foto^rafskih šip in papirja za fotografe; fotografski aparati itd. Tvrdka E. Vokulat & Co. Go* rica, Corso Vitt. Em. III. St. 7 — Tel. 3—47. Lloyd Sabaudo. Prihodnje vožnje: v Severno Ameriko: »Conte Biancamano« 23, 8. 1927. »Conte Rosso« 9. 9. 1927. Iz Genove v Njujork v 9. dneh; v Južno Ameriko: »Conte Verde« 25. 8. 1927. »Tomaso di Savoia« 13. 9. 1927. »Principessa Giovanna« 29. 9. 1927. Iz Genove v Buenos Ayres v 13V- dneh. v Avstralijo: »Re d'Italia« 27. 9. 1927. Informaeije daje in sprejema prednaročila na vozne lisrke za* stopnik F. Rosich, Gorica, Via Contavalle šf. 4. Kmetska in delavska gospodarska zadruga, v. z. z o. j. na Idriji pri Bači vabi svoje člane na III. IZREDNI OBČNI ZBOR, ki sc bo vršil dne 28. avgusta 1927 oh 13. uri v zadružnih prostorih na Idriji pri Bači s sledeeim dnevnim redo-m: 1. ('itanje zapisnika II. obe. zbora. 2. Sklepanje o razpustu zadruije. 3. Slučajnosti. NB. V slučaju neudeležbe naj si pripišejo elani sami sebi posledice. K obilni udele/bi vabi odbor. PLJUCNE BOLEZNI Dott. Cerretti Radiologični kabinet ie odprt: v Vidmu: Via del Sale 15 (vse dni) v Gorici: Via Barzellini 3 (ob sre? dah in petkih ob pop. urah). ZOBOZDRAVNISKI ATEUE ROBERT BERK^I Gorica. sedaj Cor»o Verdi 3^. Laboratorij otvorjen že leta 1018 Sprejema od 9. do 12. m od 2. do *, ob nedeljah in praznikih cd 9.—12 Zdravnik za zobe in usta Dr. LOJZ KRAIOHER sprejema v G O R S C I Piazza della Vittoria štev. 20 ÄCQÜÄ BELL'I proti izpadanju las. Vsebuje kinin in je vsled tega po* sebno priporoeljiva proti prehladu in za ojaeenje korenin. Steklenica po 6 lir — se dobiva v lekarni Ca- stellanovich, lastnik F. Bollafio. Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici. Via Carducci 9 pri Fiegel. Čebelarji pozor! Oddam v zameno za med en parni topilnik za vosek in 3 nemške trčalnice. Just Ušaj, Gorica. Odlikovana hamnosBšhti r'eltvnica Franc Fodbersig Gorica Via Trieste 17 (znotraj) je pripravila za vse Svete veliko zalo^o nagrobnih kamnov od 80 lir naprej. Spomeniki z izboOeno po- dobo Kristusovo in an- geljskimi podobami, vse iz kararskega mramorja do 10.000 lir. Oblščite in prepriiajte se! tOC*X*X*X*X^XtX^X^X*X»XtX*X*l NOVE CENE lekarne Oaistellano^viel^ lasfnik F. Bolaffio Trst (Sv. Jakob) Via dei Giuliani St. 42 GKykol, ki zelo dobro vpliva...... 7*50 Veda dels Alabarda posebno dobro sred- stvo proti izpadanju las....... 6-00 Liker kina za šibke in rckonvalescente . . 6"8O Prsni sirup proti kašlju za odrasle . . . 7*00 za otroke . . . 5"00 Smilajcd, čistilo za kri.......!OaOO Lekai'na je odprta ta mesec tudi ponoči. Vsa zdravila fosiHrnio tudi na dorn proti predplačilu p» poštni nakaznici na naslov Faircarfa Castellancvich Trieste - S. Giacomo, Via dei Giuliani 42. Teod. Hribai* (nm&u) » Goriest CORSO VERDi 32 ^ » (hit.* Centr. Posoj.) Vsllha zalngo s^degs piatm iz zn^ni towns Hegsnchspt 8 fiapann, K:te~ irsfno biago za pcpoCtnce hakar tudi PBlfta liWd no^EQa in zensksga 8uh^\ Domsca tvpdha ilHTON KOREN nosl. GORICA — VIA G. CARDUCCI 4 Velika zaloga stekla, porcelana, čeških šip od L. 12'— m2 naprej. Zaloga Weckovih kozarcev za vlaganje sadja in zclenjave, kateri so svetovno znani koi najboljši. Gostilničarjem na posodo kakor mizarjem na šipe poseben popust. BlfSffo solidno. Cene zmerne. POÖf5UZMICÄ Ljubljonshe hreditiie banks n Bopici Corso Verdi „TrgrovsKI I>oiwi; Telefon številka 50 Brzojavni naslov: Ljubljanska banka Delniška glavnica rnn4|ia|s fillDriilNife Rezerve Din. 50,000.000 HJlürOSÖ UUBbJHIlK Dim 10,0(10X00 Podružnlce in agencijje : Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Logatec, Maribor, Melkovič, Novi Sad, Novomesto, Ptuj, Prevalje, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Trst. Sezonska ekspozitura: Rogaška Slatina. Vloge na krijižice po 4 7,%. Vloge w tekočem račuiiu lir ali dinarjev, (najugodncj^ obrestne mere). Nakup valuty čekov, deviz in obligacij vojue odškod- nine (bonov) po najugodnejših cenah. Nakazila v tu- in inozemstvo. Borzni in ostali bančni posli.