Na polji. Okolo domače vasf je polje. A polje ni povsod onega istega lica. Oudu se zemlja vzdiguje v prijetue hOlmce, ki jih je pridni kmetiS pre-delal v vinograde. V Jepih, ravnih vr-stah stoji trta pri trti, privezaua h kolu, ki jo varuje pred vetrovi in jo drži k višku. Ko-liko veselja, ako po-gledamo   lepi   red,
ki se nahaja po vinogradih, in to še posebno v jeseni,  ko Tinogradnik tlaCi sladki raoSt in dobro vinsko kapljieo iz sočnatih grozdov.
Ondu, kjer je polje ravuo, napravil si je pridni kmetovalec rodovite ujive. Na dolgo in široko se ziblje muieno žitno klasorje: tn plenica, ondii r^ž, tu zopet oves, ondu ječraen.
A dosti truda ia dela je stalo nbozega kmeta, predno mn jo žito tak6 lepo dozorelo. Najpreil um je bilo treba pusto zemljiSče z gnojera dobro pognojiti, potem z oralom gnoj podorati in zeiuljo preobrniti takO, da se je brazda k brazdi prilegla. Nato je bilo treba scmc tsejati. Po vscjanem se-uienu je zemljo z brano provlekel, da se je zemlja prerahljala in se je seme pod zeraljo zavlcklo; kajti ua povrSji bi ga Iiile ptice pobralo ia njegov trud bi bil zama-n. Naposled je bilo treba 3e vso njivo z valom povaliti, da se je zeralja lepo vtisnila. Ko je bilo vsi? to stoijouo, bila je njiva obdelan«. In kmalu je začelo seme kaliti iu pognalo je neizmerno mnogo bilek izpod zemlje na beli dau.
A tudi mnogo plevela se je pokazalo med bilkaml, ki žitu neijmerno Skoduje. Plevel je bilo treba pornvati. Prišle so plevice, da oplejejo žitno polje. Pri pletvi so je marsikatera tuja cvetiea skrila pred roko pridoe in skibne plevice tor tako ostala na žitnem polji, dovasla j« in se razcvetšla v veliko veselje ii(»dolžnih otrok. Tu je škrlatasto-rudeči kokalj, ondu zopet med jarim žitom modra plavica s svojiuji lepo višnjavimi creti.
Med gosto žito in cvetice se je naselila prepelica, katerej najbolj ugajajo ujire, obsejane s pšeuico. Vesela perka je to, ki se nikoli ne utrudi ter veduo poje svoj ,,pet pedi, pet pedi!" — Tudi skorjanček, prepeličiu sosed, ki 0 lepem vfemenu poje skoraj ves božji dan, napravil si je svoje zanikerno ^nezdiee v raz6ru žitnega poJja. Le poglejte ga, kako visoko se vzdiga v sinji zrak ter neprestauo vrišfii, žvrglji in drobi svojo nedolžuo, pobožno pesenco.
A žito ne ostane rse leto na polji. Ko je zroje v klasovji dozorfio^ pridejo ženjice, da požaDJejo zrelo žito in ga povežejo t saopo?e. Velik ?oj pride ua njivo, da odpelje obili Magoslov nebeški domčv in ga spravi v skednje in žitne shrambe. Zdaj je proe krasota žitnega polja. Tara, kjer je malo poprej Le stalo bogastvo, vidi se zdaj uboštvo in prazoo struišče.
Poieg žitnega polja se razprostirajo zeleni travniki z bujno Iravo ia oveticami prekiiti. Tisof ia tisoS pisauih cvetic vzdignjc svoje pisane glavice iz zelene travp, puhteč svojo prijetno vonja^o na vse straai. Id travoik, kako lep je travnik! vidi se nam, kakoi' bi bil pobarvan z najlepf.imi barvami. Povsod se vidijo prelepe kresnice in škrlatno rutUii jagleei. Tam ob potoku, ki se vije kakor srebrn trak po zelencm travniku, c?et6 viSnjave potoonice. Dečki in dekletca iz msi liite si nabirat pisanik cvetic in si spletat iopka iu veuce.
Po travnieih se pasii konji, krave iu ovce. Vsaka čreda ima svojega pastirja, ki skrbi, da se nobeoo živinče ne izgubi s pažuika. koder se pase. Paziti pa je pastirjpm tudi Dato, da živiua ns zaide na travuike, katerih trava se poseče v sen6 za živiusko klajo po zimi.
Vinogtndi, njive in tvavuiki so bogali mkladi kmetijsfceinii gospodmju. Btagor mu, kdor jih zna uinuo obdelovati!                                   Iv. Tomšič