Leto LDH), ilevilko 13. V UiMionl, t soboto 1). lonnoTja 1923. Cena Din 1*50. tfeifa »»ik daa popaldaa, Ixrxoail aaialia la ariialki. — Iataratt t do 30 petit I 2 D, do 100 vrst 2 D 30 p, večji Inserati pctlt vrata 4 D; notice, poslano, Izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Inseralnl davek posebej. — „flavtam*! Narad" velja letno v Jugoslaviji 240 D, 28 inozemstvo 360 D i Vararalaltat Kn a flava alte a Atta« 1» pri tli BI a. — Tclalaa ittr. 90*2. Iraiatttaot Kamtlara aliaa K *, L aaaatreat«, — TaUtaa aiav* 14. Mr Poilnlfia Platona v gotovini. 9Čd — Je-Ii fo moralno? (K pojava naprednih dtsidentov v Lfubljani in Mariboru.) Tudi pri nas govorimo že o državljanski vzgoji ter raziskujemo njene dobre sodobne metode. V tem oziru se poslužujemo vzgledov modernih narodov, zlasti Angležev in Amerikancev, ki so prvi zapazili ogromen pomen pravočasne državljanske vzgoje in splošne etične priprave na socijalno življenje. Ce pa o teh stvareh pri nas še no govorimo tako obsežno, kakor bi za- j fitevafe na pr. ravno naše začetne ne- t konsolidirane državne in nacijonalne j razmere, ni s tem rečeno, da se že ne j budi širša zavest o dolžnosti poedinca I do države in nacijonalnosti. Ta dolžnost postaja namreč res čedalje močnejša tudi v širokih plasteh našega naroda. Predvsem na b*ko trdimo o naši inteligenci, da se sedaj obrača k politiki in da se veliko bolj zanima za javna vprašanja, kakor pa Je to delala v prvih letih osvobojenia in ujedinjenja. Tedaj smo še lahko grajali nenrimerno odmikanje od javne borbe. Danes pa poseea že tudi inteligenca v natnoveiše politične dogodke. To bo vedno bolic, dokler ne pridemo do tiste stopnje državljanskega zanimanja za državo In nac'jon'^nost, kakoršno smo dosegli na pr. mi Slovenci vsaj v prejSnjIh nacljo-nalnokulturnih In narodnostnih bojih. Srbi pa v pogledu državne samostal-nost*. Pri povratktf k aktivnem sodelovanju v Javnih poslih, torej k politiki, pa ne sferno prezreti, da Je tudi to Javno, poI7t'čno defo precej zamotano in da zadeva primemo re«nost In pripravo. Delo za po!H;čne cilje, za snioSne državne In nactJonMne Ideale hodi sistematično, dolgo pripravljeno. Široko organizirano! Ce posmatramo politični razvoj Slovencev, zapazimo, da so vedno nastopale v nolltičnl borb? dve vrsti pofttkov: pot?t?ki-enof*nevntkt. ki *o se prikazan samo ob volltvrh In prWkah, ko so fafi^o postavil? svolo kandidaturo ter upali na posebno politično k a ritem rn na politiki, ki so svojo delo snovali s širokimi ooteznml ter gradili zgodovinsko politično stranko. Samo druri, samo ti poslednji politiki so nofit'H pnvpfa duha. Oni prvi enodnevni karljarist! se obsojajo sami po sebi. Javnost to dobro čuti in ve. zato pa taki politiki nujno propadajo. Kdor hoče v pol'tlko, da zaorle res-ns. globoke brazde, komur so invnl Ideali srčna potreb.**, da ne bo torej na-5Top-l le spora«Učno ob volitvah In no bo s?PI na kan-^l^atno listo, marveč so bo raiše ooglob?! v vsakdanja, manjšinsko politično delo, bo pridno leta In leta organiziral pristaše, ustvarjal sploŠnon «roden in občekorlsten program. uČH bo mladino, si prlvzgajal naraščal. otvarM politične šole. zbiral sredstva In moči za dobro časopisje In kar le slavno, pritegnil k sebi vel" k o število Intelektualna sodelavcev. Politik v pravem, odkritosrčnem, nesebičnem smislu besede mora skrbeti za političen pokret. mora gledati na široko organizacijo in se posvetiti politik? s celo dušo in vsak dan, pa najsi so volitve pred durmi ali pa tudi ne. Raz tega vidika moramo obhoditi tiste enodnevnice, ki se pojavilajo med Slovenci, zlasti med naprednimi Slovenci in k? tako cesto begajo našo jav-nost tik pred volitvami in to z visoko-donečimi frazami ter obljubami, da le sebe pomaknejo na kandidatno 'isto in da iz častihlepja, korlstolovstva ter dozdevne lahke politične kariiere omajajo enotno fronto proti klerikalizmu. Taka enodnevna politika je nemoralna! Motivi takega političnega rasto-pa so tako očfgledno osebni, tako interesni, da nikoli ne morejo uspeti! Stojimo pred skupščinskimi volitvami, ki so za našo notranjo politiko daiekosežncga pomena. Tudi Slovenüa in zlasti Ljubljana mora sodelovati pri bodoči konsolidaciji naše države ter skrbeti za to, da odpošlje v centraiii parlament čim več sposobnih, resnično politiki udanih poslancev. V tem smislu se ie ustanovil nacljonalni blok, ki nI delo ali zahteva od danes, marveč ki Ali se ustavi preiskava proti vodstvu HRSS ? Pritožba državnega pravnika proti ustavitvenemu sklepu sodnega stola. — Argumenti državnega pravdnika o revolucijonarnih ciljih HRSS. — Zagreb, 16\ januarja (Izv.) Sklep sodnega stola, da se ustavi kazensko postopanje proti petoricl članov vodstva HRSS, je izzval v objektivnih pravniških krogih živahne komentarje, ki so bili deloma objavljeni v tisku. Sklep in motivacija sodnega stola sta po mnenju teh pravniških krogov pravi monstrum s formalnega in stvarnega stališča. Državni pravdnik dr. Franjo Žilic je 14. t. m. v smislu kazensko-pravdnega reda predložil pritožbo proti gorenjemu sklepu na bansko stotico. Sodni stol je to pritožbo z vsemi spis? vred včeraj predložil bonskemu stolu v rešitev. Rešitev ima slediti v roku treh dni. Rešitev se objavi prihodnji teden. Zelo obSirna pritožba državnega pravdnika pomenja pravo porazno kritiko sklepa sodnega stola. Pritožba ugotavlja, da vsebuje ta sk*ep rnzna protislovja in protiza-konitosti. Pritožba ugotavlja dalje, da po-m^nia odklonitev preiskave in odklonitev cilja preiskave, ko se brez vpoStevanja odločilnih momentov in na temelju n*oo-Dolnoma ugotovljenega stanja stvari odklanja preiskava, katere ni men le d i točno polasnl defanskl stan tudi g*cci^ materl'a^e istine. Sodišče prejudicira sodbi, ne di bi se preje prepričalo o dejanskem položaju. Državni pravdnik nato v svojem obširnem spisu opozarja na gotova dejstva, ki dokazujejo logično In tCMto zveza sclh-§ke stranke s Knfln*crno (komunistična in-ternacilonala). D;»M" navaja pri*ožba d lo-vanie Stjepana Radiča po povratku iz Moskve, omenja poročilo Stiep~na Radiča. ki ga Je sestavil" sovjetski vladi v svrho or4-jentacije. V tem poročili S**f**n«a Rfdič omenia, da so organizacije HRSS ns***»o-vUe čo*o mladih borcev za tr>rH-> prvi fašistom In močnelše ©dd~nre bfvš'* vh^ov za borbo prof I zandarmer» ji m v sfitčafo potrebe z« barbo nrotl vojski s»rrl V tem načrtu poročila, ki so ga našli pri Stjepanu Radiču povodom preiskave v 2epu njegove suknje. je govorjeno tudi o ri-volucijonaml, vojaški m gospodarski organizaciji Neodvisne se'jaške republike na Hrvat-kein. Radič nato omenia, da je HRSS pripravljena prevzeti oblast na Hrvatskem v teh slučajih: »Ako v Beogradu po umora kralja bu-kne trkozvana dvorna revolucija: ako beo-gradskl mlflfarlsfl proglasijo vejno d'ktr*tu-ro za to. ker nimajo v parlamentu večine an Iz dragih razlogov. avo samodržci Izvedelo tako imenovalo amnutacljo, t. i. ako odreželo Hrvatske od sedanlo Jugoslavije m Jo sovile na razpolago Italiji In Madžarski. (?) Porrčilo dalje točno navaja organiza-cio mladih borbenih čet, obstoječih iz 21 članov, ki so organizirane kot pevska ali tambur-^ška društva. Močnejši oddelki štejejo 20O članov. N*čeluie5o jim bivši av-stro-ogrski podotiH-ji. oficijelno se imenujejo ti oddelki »sekcija za zaščito svobodnih volitev.« PriroSto državnera pravdnika aadaY|e navpja Radičevo propagando med vojsko In tudi n'ejjovo Korl omenjeno poročijo se bahavo hvali, d? se boM in b^'J ci'Jcjo v vojski med voiaki republikanski vzkliki: i živela reni'b'ika!^ ' Pritožba d-'Me k^watlra. da peto-rica člnnov vodstva HRSS, proti katerim le sodni sto' ustavil k*zonsko po*mo-mle, kazensko so-idarnq s Stj^panom Padičem. ker je njegovo delovanje odobravalo pod-ofrala Jn se sama udojstvovala v smislu Radf<*ovega revoluci^marnega programa. Državni pravdnik ob zaključku pritožbe pred'aga: P*»nskl stol Izvol skl'Ti kr. sodnega stola v- Zagreba rarveffav**! In odredili d* *e nroi v«em osumljencem Ima v smisla predloga državnega rravdnfs'va a vesti preiskava bi odrediti preiskovalni zapor. Mussolinijeva vlada namerava razpustiti slovanska društva v Trstu. Razpust društev v Trstu. — Studentovski nemiri na neapoljski univ erzi. — Trst. 16 januarja. (Tzv.) Tr?«^1« pre-fektura je odredila rarrnist različnih d-"stev in organizacij, ki so bila nasprotna fašistov* skim političnim tendencam, ovinosno faši* stovski vladi. Policija je zaplenila organi*«, cijam in društvom vse njih premoženje. Po mestu je razširjena vest, da namerava tria* Ska prefektura rapleniti nekatera slovenska kulturna tn šolska društva. Ta vest danes zjutraj Še ni potrjena. Do danes zjutraj so bila razmočena t« društva: Organizacija občinskih nastavtfen^ev, orpanizaclja kemičnih delavcev, organizacija poštni in brzojavnih uslužbencev. RazpušČe* no je bilo tudi Mednarodno športno dru* štvo (ITmor»e sporrtva Internationale V • — Rim. 16. ian«'aria (fzv.) Na univerz! v Neapli't i* pri?lo včeraj do resnih izgre* d«-»v med fsšistovsVim in antifa?'stovskim HiiaStvom. Univerzitetni svet je ukinil pre* davania na nedoločen ča«. — Ka**or javita »diornal-; d' I^olia«. so zascoit univerzo ka« raMnierii. Pred univerzo je bila postavljena tudi stotnija infanterije v polni bojni opremi. Volilna situacija. Gl f» vni odbor narodno-radikaln e «tränke za enoten naston. — Izključitev nekaterih članov. — Francoski poslanik in Ljuba David ovič. — Bear red. 16. januarja, (lav. Ob 12.) Poo* predsedstvom ministrskega predsedniVa Ntkolc Pašiča je bila danes ob desetih do« poldne plenarna seja glavnega odbora narod« no*rad*Va1ne stranke. Glavna točka dnevne« mu redu je bilo vprašanje enotnera nastopa stranke pri volitvah in odstranitev vseh ne* soglasij, ki so dala povod, da so se v nelca« terih okrožjih pojavile cepljene kandidatske liste. l?gotovlieno jc< da jc celokupno 26 takih cepljenih list. Glavni odbor je so« glasno izključil nekatere člane stranVe. ki se niso hoteli nokoriti strankini disVriplmi in t'*di ne navodilom strankinega predsednika. Zelo mnogoštevilne so izključitve v Vojvodini in Srbiji. Gotovi člani so postavili sa« moln.srno svoje liste. Čeprav so ostali na srezkih konfe-encah v znatni manjšini. Glavni odbor je sklenil uvesti odločno akcijo povsod, da se cepljenje stranke od« oficijelno od strankinega vodstva nepriznani kandidati. Odbor je prepričan, da uspe s svojo ak~iio in nemiri lojalne razprtije. V politični javnosti še vedno živahno razpravljajo vesti opozicijonalnega tiska o intervenciji francoskega poslanika Grenarda glede volitev. Dejstvo je. da je bil francoski poslanik na novo leto gost Ljube Davido-viča. Opozicizonalni tisk je začel iz tega kovati kapital in priobčil je vsakovrstne nesmiselne vesti, kako se je poslanik zavze« mal za vzpostavitev normalnega stanja v na* ši kralievini. Vestem je videti na prvi po* gtrd. da so preračunano izmišljene, da bi volilstvo spravile v zmoto, češ da je tudi diplornatični zbor na strani opozicije. Drugače vlada v Beogradu mir. — Vsi uglednejši politiki in poslanci so pričeli z živahno agitacijo. Prihaja doba velikih poli* tičnh zborov. Za 21. t. m. je napovedan ve* strani in da odstopijo od kandidatur vsi 1 Hk zbor sa mos to j n o*d emok ra tske stranke v bazira na desetletnem političnem življenja naprednih Slovencev. V desetletjih so uvideli ,da Je treba nobliati klerl-kalfzem kot naSI nacllonalnosrl sovražen princip. Naclionahii M.»k zastopa torej desetletne naše narodne m napred-nokultume ideale, zato p» obsojamo tiste politike enodnevnlke. ki silijo ob volitvah s svojimi osebnimi interesi v osprednfe in kvarijo skupno fronto proti klerikalizmu. Naj bi raie svoie sposobnosti dokazali v podrobnem In orga- nizacijskem in agltacljskem debt ter se na tem polja ndejstvovall desetletja! Enodnevna politika Je nemoralna, ker nI Idealna In ker ie skozi osebna in karljerlstlčna! Taki enodnevni politični pujavi pa izginejo, čim uvedo v nase sole uvodoma omenjeno občedržavljansko vzgojo in etiko javnega udejstvovanja, ki bo učila, kaj je v javnem smislu dostojno in moralno in kaj prava dolžnost pravega javnega delavca! Novem Sadu. kjer je nosilec liste pravo sod« ni minister dr. Edo Lukinič. Na tem »boru govori prosvetni minister Svetozar Pribi* čevič. Državni podtajnik Wilder danes popol* dne a acroplanom odpotuje v Zagreb. Izplačilo prejemkov vpekojencem. — Beograd. 16. januarja. (Izv.) Nekateri listi javljajo, da je vlada odobrila in odredMi Izplačilo kredita v znesku 20.fils.M9 Din za vpokojence In vpokojenke državnega In vojaškega reda v krftke njim prlstoječih in dovoljenih prejemkov. — K tej vesti je treba pripomniti, da bi storila vlada zelo pametno in človekoljubn delo, če bi že enkrat napovedana izplačila realizirala in v resnici uboRim vpokojencem končno nakazala, kar jim je že davno obljubljeno in kar jim tudi po zakonu jrre. Beneška konference odložena. — Beograd, 16. januarja. (Izv.) Za 15, t rn. nrvotno d?ločena iugo«i^ven-sko - Italijanska konferenca v Benetkah, ki nr*| hI nadaljevali razprave o se obstoječih sponrh vprašanjih. Je preložena m 1. februarja. Preložitev konference motiviralo na merodajnent mestu s tem, da obe delegaciji Se niste pripravili za konferenco potrebnega razpravnega materij*»!a. Med obema vladnma se sedaj vrš-2 razgovori glede ureditve nekaterih želez::Ukih vprašani. Ločitev nerkve cd države na Češkoslovaškem. — Praga. lr». j-n. (Tzv.) Od Ccsk^s'o-va?k^ v1?de zapVnieni in prepovedan! pastirski Ust slovaških škofov set sed-J odo-briM tudi ostnli škofje, Naor-dni krocl In Strele smatrajo ta korak črSkoslovaSkcca r*?iskopnfa z-» alnrmni slJo Skoftr. da je dolžnost vsrk^*** katolika se horhl pro*l knm^-.lstom, nlhillstom In ^odHIlstom k^k^r fndT proti vsem svobo-(fomHelttm H n-^nrcdnlm strh»n. Soci'all-s*lčni mlnfstrl v koalirliskl vladi n^zb^aio, da postal* v*»ra?anl«» ločitve cerkve od dr-9*ve za Cr^ko^lovaš^o reouM-ko aVtu"Ho. ZahtevpJ'» da se sorožl zadevna fkclja. Temu nasprotuje min«s*er patT Sramck Padi tega vpraSanja bo za druso polovico januarja sklicano zasedanje parlamenta odloženo. PFPTOD KWAT,rEVSKE DVOJICE V BEOGRAD. — Beograd. 16. Januarja. (Izv.) Za nopoldne ob 13. je napovedan prihod Nj. Vel. kralja Aleksandra I. in kraljice Marije z Bleda v Beograd. Na kolodvoru pozdravijo kraljevsko dvojico prometni minister Andra St a n i d. upravnik beogradske občine in višji dostojanstveniki. Nova nemška vlada se danes predstavi parlamentu. — Berlin, 16. jantarja. (Izv.) Državni predsednik jc imenoval dr. Luthf 1 za dr* žavnega kancelarja. Potrdil je za ministre od kancelarja predlagane osebnosti. Neza« se-d eni so portfelji finančnega, pravosodne* ga in državno*prometnega ministra. Nova vlada se danes ob 18. predstavi državnemu zboru, kateremu bo takoj predlagana na glasovanje zaupnica vladi. Glede zaupnice je danes dosežen med parlamentarnimi skupinami kompromsi. Zaupnica bo sprejeta z neznatno večino glasov. Za zaupnico glasu* jejo katoliški centrum, nemika ljudska stranka, bavarska ljudska stranka in nemški nacijonalisti. — Demokratje se glasovanje vzdrže. — Berlin, 16. januarja. (Izv.) Povodom sestave nove vlade objavljajo listi karakteristiko in karijero posamnih ministrov. Dr. Luther se je prvotno posvetil komunalni politiki, aktivno ni nikdar posegel v politič* no*strankarske boje. Nagibi ie se na desnico. Novi notranji minister dr. Schiele pripa* da nemško*nacijonalni stranki — Povedom glasovanja o sprejtju Dawesovega načrta v državnem zboru se je vzdržal gUsovanja z motivacijo, da je bolan. Je zmeren nacijo* naliat. Novi minister narodnega gospodar« atv« dr. N e u h a u s, bivši generalni direk> tor pruskega trgovinskega ministrstva, m hotel prvotno priseči na ustavo republike. Minister javnih del dr. Brauns je katoli Jki duhovnik in pripada desnemu krilu centroma, je nasprotnik aocijtiistični stroji dr Wirtha. ŽELEZNIŠKI TARIFI ZA * MADŽARSKO. — Beograd, 16. januarja. (Izv.) Zx danes ob 17. popoldne ie določena plenarna seja na§c in madžarske delegacije. Na dnevnem redu je: vprašanje železniških tarifov, veljavnih za tranzitni promet med obema državama. Beneška konferenca odložena. POSKUSEN ATENTAT NA ORIENT-EKSPRES. — Sofija, 16. januarja. (Izv.) Bolgarska brzojavna agentur«: objavlja, da so neznani atentatorji poskušali železniški most mc<4 Slivnico in Caribrodom spustiti v rrak. Postavljeni so bili trije peklenski stroji, od katerih )e eden eksplodiral. Eksplozija je povzročil*; neznatno ikodu. Železniški promet ni bil oviran. Atentat je bil namerjea oricnt»eksprvs^u, ki je Jcet nunut popreje vozil čez rm*»t. POTRES V ITALIJI. — Trst, 16. januarja. (Izv.) Iz Ogleja javljajo, da so tam včeraj zjutraj občutili močan potresni vanek. Trdi okoličanake vi* so potres občutile. Med kmetskim prebival* s t vom fe nastala precejšnja panika. Sk^xJ«; je neznatna. Borzna poročila* Dir» ar t Curihu 8*40. Ljubljanska borza. LESNI TRG Deske 20, 25, 33 mm. A m dolžine, raoav te, frco meia: denar 56X blago 580; hrastovi hlodi od cm premera naprej, bre«. Krč, do 2 m. 3—6 m do!i!., frco meja, trans.:| denar 1300, bla«o 1450: hrastove paralclmT deske, 2.6S m dolžine, -42 mm. od 18—30 cm Širine in 2L85 Jt>i.*ine. .SJ mm deb., 18—.ID, cm Širine, zdravo blaso, lepo, 70 •/• I., 30%J II., frco meja. S vacone: denar 1^C»0, blat«* 1320. zaključek 1300: bukova drva. 1 m dolžine, sept. seč., frco nakladoa postaja.: <4*v nar 21, bla>jo 27 ^ITNTI TRG. Pšenica, domača, fco. Ljubljana, (fbfidr 445: psenioa. bačka. franko bačka postnim. 73^76 kg. 2 % primesi, denar 450: pšenica, banatska, fco. banatska postaja. 73/74 kg. 3 % primesi, denar 425: koruza, nova. det., umetno sušena, fco. Ljubljana, blago 230/; koruza, nova, par. Vinkovci. gar, blažjo 215: > ajda. domača, fco. Ljubljana, blago 325: prov so, domače, fco. Ljubljana, blago 325; ovea. bački, fco. skladišče Ljubljana, blago 360: I* neno seme. fco. Ljubljana, denar 650; otrobi.' pšenični, fco. gorenjska postaja, blago 215; krompir, fco. dolenjska postaja, blago 155- EPEKTI. 2V£9c drž. renta za vojno škodo 136—K-Tf. 7% invest. pos. I. 1921. o5S. Celjska po*. 210,—218. Ljubljanska krecHtna banka 2äk Merkantiina banka 124—123, Prva hrv. tte-dkmica 890— 004. Strojne tov. in lfvarns 15,» Združene papirnice 100, 4>£% kom. lad dež. bke. 91. Zagrebška borza. Dne 16. |an. — Sprejeto ob fi. Devize: Curih 11 9250-^12.0250. Pra-fa 185.50—18S.50. Pariz 341—346„ Newyork 61.45—62.45. l^ndon 297.60— 3U0.S0, Trsi 249.10— 252.10. Itunai 0.0875--0.0895. Efekti: 7 % invest. posojilo. 1921 65 do 66: 7Vt% drž. renta za ratnu šfetu 127>i do 130; Ljubljanska kreditna 226—227; Centralna bdnka 2n—28; Hrv. eskomptna banka 113—115, Kreditna banki. Zagreb 111—112; Hipotekama banka 60—61; Jugo*banka 103 do 105; Praštediona 890—900: Sla venska ban* ka SO—85; Eksploatacija 6230—67.50: Drava d. d. Osijek. 220; Scčerana 715—725; IsU d. d. 65; Gutinan 720—750; Slavonija 61—62; Trboveljska 405—415; L'ni on, paromlin 52? Jo 555;; Vevče 95—115. Inozemske borze* —■ Curlh, 16. jan. Predborza: Beograd 8.40, London 24.835, Pariz 2% Newyork 519.50, Milan 21.—. Berlin 1237, Dunaj 0.007310, Praga 15.60. — Trst, 15. jan. Predborza: Beorraaj 39.70—39.80, London 118.75—119—, Pariz 132.50—133.—> Newyork 24.70—24.80. Curlh 476—478, Dunaj 0.0376—0.037*. Prall 73J0 —74.50. • , — Dnna> 15. jan. De rise: Beogra« 1145—1149, London 33V.8-X>—340.Ö00, Pa m 3807—3823, Newyork 70.935—71.185, Mflacv 2904—2916, BerHn 16.855—16.955, Curlh 13.675—13.725. Prajta 2129—2139, Budimpe-sta 93,05—98.85. Bukareiu 367—069. , S>ran 2. »SLOVENSKI NAROD« dne 17 Januar7« 1925. Sfev. 13. Volilna borba. —- Potrtim, da nastopijo v strnjeni fronti vsi naprcdnjaki pri bodočih volitvah, uvidevajo vsi napredni krogi v Ljubljani in na kmetih. Uvidevajo, da je vsak napreden glas, oddan za neklerikalne frakcije, ki nimajo nobenega izgleda, da prodro s svojimi kandidati, izgubljen in da se s tem samo podpro klerikalci. Zato je povsodi opažati močan pokret da bi se vsi na-predeni voftJci strnili v enotno falango in složno glasovali za kandidata Narodnega bloka, ki ima največ ians, da si izvojuje odločilno zmago, ako ne v Sloveniji, pa prav gotovo v vseh ostalih pokrajinah. Ljudje uvidevajo, da je Narodnemu bloka zmaga pri volitvah zagotovljena in da bodo poslane! Narodnega bioka tvorili v novem parlamentu absolutno večino* 2e danes je gotovo, da bo za nadaljna Štiri leta državno krmilo trdno v rokah Narodnega bloka, zato so vsi trezni, prevdar-ni In dalekovidni napredni elementi krepko odločeni, da podpro pri volitvah Narodni blok in si tako pridobe naklonjenost in zaupanje pri onih, ki bodo v bodočih štirih letih vodili državno politiko in pri tem tudi rezali kruh. Zato v Ljubljani nihče ne jemlje za resno niti Ravniharjeve kandidature, še manj pa kandidaturo invalida Filipa Ogrina. za katerim stoji samo peščica zgagarjev v organizaciji invalidov in državnih vpokojencev. Takisto tudi kandidatska Usta takozvanega »bratskega sporazuma« nima med širokimi masami naprednih volilcev prav nobenih simpatij, še manj pa zaslombe. Tudi samostojni kmetijci izgubljajo v zadnjem času od dneva do dneva več svojih pristašev. To so razveseljivi znaki iztreznjenja v naprednih vrstah! — Prepovedani republikanski shodi v mariborski oblasti. Srezkt poglavar dr. Vončinm je izdal na vsa podre)*** stva tole okrofnfoo: »Ministrski svet je na svoji se?j dne 23. decembra 1924. sklenil razpust hrvatske republika—ke aeljačke stranke, ker ie ta stranka vstopila v kflnet-sko bjtternacijonaio. ki te sestaven dal komunistične internacijonajt. Vsled tega so prepovedani vsi shodi, sestanki la vsako delovanje te stranka, kakor tudi tidaiaaja oz. izhajanje vseh njenih novia, avbtikacU in knjig. Proti imenovani stranki se najstrožje vporahi člen IS zakona o zaloti Javne varnosti In reda v državi.« Vodja te stranke Stlpica Radič ja, kakor znano, kandidiral kot nosilec Prepeiabove rtpufoHkantke stranke. Ker te Prepelab sedaj boji, da bo oblast jela pošto pa k tudi proti njegovi stran, ki, ki it samo podružnica Radičevc, te ogorčeno pritožuje v svojem glasilu proti tej okrožnici In sknsa dokazati, da je bila njegova stranka bistveno nekaj popolnoma dragega, kakor pa Radičeva. Zanimivo ie, da pravi Prepeluh glede prepovedi shodov: »Ca vam prepovedujejo shode, ne odnehajte!« — Dr. Boža Mart avto v Maribora. — Kakor smo že zabeležili, so združeni Davidov ičevc: in narodni socljallsti postavili za nosilca svoje liste v mariborski oblasti beo> gradskega vseučiliškega profesorja dr. Božo Markovlča, Dr. Markovič je te dni prispel v Maribor in je 14. t. m. imel v restavraciji »Jadran« sestanek svojih zaupnikov. Pozdravila sta ga za narodne socijah ste Rozlič, za davidovičevce pa zdravnik dr. Toplak. Nato je imel dr. Božo Markovič daljši govor, ki je vseboval samo napade na min. predsednika Nikola PaSiča. kai je napravilo na ne ravno Številne zboro-valce zelo mučen vtis. Pričakovali so namreč, da jim bo f. profesor v stvarnem govoru pojasnil faktični politični položaj, si-šali pa so navadna partizanska izvajanja, ki so jih siti že do grL Dr. Boža Markovic namerava prirediti še več sestankov in shodov. Skoda za čas in trud, predvsem pa za ugled, ki ga sicer uživa gospod profesor Al! ne ve cospod profesor, da Je zgolj števni kandidat? Politične vesli. =s Da razgovaramo. Pepe, tisti, J ci da morajo v prvo skrinjico, ker je ki sedi v uredništvu in tišči z glavo v prvo skrinjico, je dejal gospodu Korošcu, da bi rad nastopil dopust, ker je njegov princip svoboda. On da Živi danes v dobi diktature in da ne sme brez strahu povedati, da bi b!!o bolje graditi železnico od Trsta do LJubljane preko Vrhnike kakor pa preko Borovnice. Zato da je diktatura tudi v njegovi vin ti in v copatah in še v ti-ŠČavki, povsod ga tlači in nadleguje — o! Sila ga sili, da mora graditi železnico preko Borovnice in je oblast nad njim tako odločujoča in izvršujoča, da mora kam daleč proč od tega pregrešnega sveta na počitnice. Njegov kolega od »Domoljuba« da je že na počitnicah in se mu prav dobro Kodi. Dobrih 600 let je moral siromak prenašati tujo diktaturo in je tako opešal, da ga je ta spak domačega izdelka sila potrl. Kar poskakoval da je od veselja, ko so mu dali dopust. Pepe Je sploh za dopuste in je dejal gospodu Korošcu, da bo treba to reč dobro premisliti. Ima še druge stanovske kolege, ki so spoznali svobodo in nočejo več nazaj v diktaturo. Kadar bodo gospod v skrinjici, je dejal Pepe, naj se spomnijo se teh sirot, da bo veljalo danna na smrtni postelji. — Dr. Andrej Oosar: Socialna ekonomija. Splošna knjižnica, znanstvena zbirka zvezek V. V Ljubljani 1924. Založila Zvezna tiskarna in knfigama. S° strani 297 -4- XII. Cena bros. Din 85, vez. Din 95. Znan« stvena zbirka plodovite »Splošne knjižnice« ja« ie ce soc je obogatela zopet na novem znanstvenem delo v panogi, ki je med Slovenci in v sploSncm med Jugoslovenl. malo ali nič ob-ravnana. Dr. Gosarfeva »Socialna ekonomi-zlasti za naše razmere, to se pravi, sodimo po teoretični, gospodarski literaturi, ki jo pri nas nnsplošno poznamo, popolnoma novo delo. To se vidi Že iz njsne vsebine, ki je str**go sistematično zaokrožena deli v pet delov: 1. »O gospodarski vedi«. II. »O gospodarjenju vobče«, III. Pravila subjektivnega (zasebnega) gospodarjenja«, IV. rO menjalnem mehanizmu« in V. »Subjektivno (zasebno) gospodarjenje m splošno blagostanje«. Ce primerjamo s te n običajna, splošna teoretlčno-gospcdarska dela, ki se vsa več ali manj delijo v poglavja o proizvodnji, kroženju, porazdeljevanju in porabi (konsumu) dobrin, tedaj Je na prvi pogled ja«no» da re ta v resnici za str" s, ki se od običajnfh teoretičnih gospodarskih del bfstveno razlikuje. V tem pogledu bo dr. Gosarjeva »Socialna ekonomija* brez dvoma zanimala ne le teoretike, marveč tudi praktične, gospodarske strokovnjake. To pa tembolj, ker se zaključi, do katerih prihaja avtor glede najvažnejših gospodarski! pojavov, kakor so na pr. cene, mezde, obresti, kapitalizem, tvorjenje in porazdeljeva-nje dohodkov itd. tako očividno skladajo z modernim, gospodarskim življenjem, da morajo zanimati vsakega gospodarja, politika In se posebno vsakega sociologa. Zlasti slednji bo nase! v tej knjigi novo teoretično osnovo za modernemu gospodarstvu ustrezajoče socialne reforme. Tudi v Jezikovnem, oziroma terminološkem pogledu utegne knjiga zanimati, ker ie avtor moral poiskati za svojo teorijo več novih pojmov in izrazov. V splošnem je to novo slovensko izvirno singularen pojav, ki bo gotovo vzbudil Širšo pozornost ne samo ožje ir.te-reslranih krogov, joristov, sociologov, ekonomov in sorodnih strokovnjakov, neso vobče najširših intelektualnih krogov. K temu je v razmerju z jednakimi tujejezlčni-ml spisi cena te knjige, ki se odlikuje tud! do lep!, okusni zunanji oprem!, stnne broŠ. Din 85. vez. Din 95 nepretlrana, skoro M reki! skromna. Knflga se dobiva pri založnici Zvezni knjigarni. Ljubljana. Marijin trg št. 8 in v vseh drugih knjigarnah. — Kake a čenče Imajo v ljudski šolf v Bad Sutzu. Učenci ljudske šole v Bad Sinzu so sklenili radfh slabih redov, da Izvedejo atentat proti učitelju. Kupili so si bodalo in bokser. Ker pa so uvid-ell, da to ni dovolj opasno orož}e, so pisali v tovarno orožja v Einbeck, naj jim pošljejo revolver z ni boji. Trgovec Je začel izpraševati, zakaj neki dijak rabil revolver, nakar so odkrili zaroto. Finančni sporazum zaveznikov v Parizu. Dne 14. t, m- je bil v francoskem zuna* njem ministrstvu, kakor smo fc javili, pod* pisan finančni sporazum zavezniških držav, ki se tiče razdelitve nemških reparacij, plač« ljivih na podlagi Dawesovc^a načrta zain* teresiranim državam. Ta sporazum jo veli« kega finančnoepoliiičncga pomena, ker priznava Ameriki gotovo kvoto pri reparacij jah. Ix reparacij prejema Amerika 2 J- % kvoto. Vsebina sporazuma jc bila jtvno ▼ zelo obširnem ekscerptu objavljena. Finančni sporazum zavezniških držav določa stroške zx reparacijsko komisijo in za Daweaove organizacije, ki imajo irvesti reparacijski načrt, 9 in H milijona zlatih mtrk za prvo letno p'a'ilo in 7 in M milu jona zlatih mark za nadaljna letna pTa^ila» Stroški medzaveTrniSke porenjske komi« sije se določajo za prvo leto na 10 milijo* nov in otroški medzavezniške kontrolne vo* jaške komisije za prvo leto na S milijonov. Stroški okupeci jskih čet so določa i o za leto 1924 25 na 160 m'liionov in se od za* veznikov in ameriških držav vsakoletno nroračunava jo Že pred 1- septembrom za bodoče leto. Stroški ameHSkih efajpaeljalcft čet se povračujejo v letnih plačilih po 55 milijonov zlatih mark od 1. septembra 192* pofenšL L*2tvajo prioriteto prve veste, toda šele po ustanovitvi fonda, potrebnega, da se orga« nizira za Nomčijo dovoljeno zunanje poso* jilo po £00 milljo&OV zlatih mark in zava* rujejo atroSkj posojilne komisije. Za slučaj, da se kako leto ne nakaže celokupni znesek po 55 milijonov, *e zaostanki obrestujejo s 4 K 95. Zedinjene ameriške države dobivajo ta nemSkih reparacij po odbitku stroSkov 1 H % odplačanih reparacij in to do najvii« jega zneska letnih 45 milijonov. Z ozirorn na te koncesije se odrekajo ameriške dr2a* ve wadtsworthski pogodbi, razun glede zne* aka 15 milijonov dolarjev, ki Je sedaj depo« niran pri Fcdcral Rcseverve Bank in se ima takoj nakazati ameriškim državam. Gorenja določila lahko spremene zavezniki samo v sporazumu a ameriškimi drža-» vami. Ameriškim državam se priznava v raz* merju 2 Y\ % pri razdelitvi dohodkov, ki iz« vira j o iz Daweaove načrta. Finančni sporazum dalje ureja belgijske zahteve iz naslova reparacij; Grški tn Rtv mun&ki sc priznava O.-i %, odnusno 1.1 % kvota. Finančni sporazum dalje določa, kako se imajo porabiti dohodki iz ruhrske okupa« cijc. Izdatki za to okupacijo od 1. maja 1°22. do 1. maja 1924. sc za Francijo določajo na 272 milijonov 722.023, za Hrlcijo na 55 mi* B Jonov 965.080 in za Anglijo na 45.462.4P9l zlatih mark. Za Jugoslavijo ie bilo najvažnefšs tn najvitolncjše vprašanje vrnitve prejetih pre* sežkov iz reparacij. Glede reparacijskih presežkov, ki so jih prejele Italija, Jugoslavija in Češkoslovaška, določa finančni sporazum gotov rok za po» vrnitev previsoko plačanih zneskov v naravi in denarju. Ti zneski se vrnejo a 5 % obrestmi. Letno imajo Italija, Jugoslavija in češkoslovaška iz reparacijskih anuitet vrniti 10 % njim priznane reparacijske kvote. Rok' za izplačilo teh zneskov se določa od 1. »ep* tembra 1926 dalje. Po podpisu finančnega sporazuma je za* ključil konferenco francoski zunanji minister Clementcl. posebno nn?lašujoč, da pomenja«! Jo na konferenci doseženi rezultati finančno in gospodarsko obnovo Evrope. Ministrski predsednik He-riot jc v slovo pozdravi! vse delegate v imenu Francije. Rezultati konfe* renče pomenjaio bist tat napredek na potu obnove gospodarstva in garancijo za ohra« nitev miru. Za tc cilje skuša Francijo vse narode pridobiti. Ameriški poslanik Kellog je izjavil; Ra* run Dawesovr^a načrta in londonske kon* ference je sedanji pariški sporazum eden najglavnejših dogodkov v zaodovini obnove Evrope. Pred odhodom finančnega ministra dr. Stoj a d i n o v i č a iz Pariza je priredil nad tamošnji poslanik dr. MirosUv Sp a 1 a j k o*> v i č večerjo na čaj*t finančnemu ministru, na katero so bili povabljeni odlični francoski politiki, finančniki, med drugimi predsednik finančnega odseka v senatu senator B e r a n« g e r in glavni urednik »Journal des Debats* Giuviine. Ed. Rice Burroughs: 54 Warm no d sin Opice so se umirile in napeto poslušale Me-riemine besede. Bilo je očividno, da so bile opice prav tako presenečene, kakor preje častivredni gospod Morison Baynes. Opice so se druga za drugo približevale Meriemi. Dekle ni kazalo niti najmanjših znakov, da se jih boji. Polagoma ie bila od opic popolnoma obkrožena, in Morison Baynes nI mogel niti streljati več, ako ni hotel ogrožati njenega lastnega življenja. Tudi na streljanje ni več mislil, celo njegovo bistvo je bilo zaposleno s tem, kar se je odigravalo na drevesih pred njegovimi očmi. Dekle je nadaljevalo razgovor s šimpanzami in čez nekaj časa so ji vrnile vse njene predmete, katerih so se preje z neverjetno naglico in ročnostjo polastile. Pričele so jo vedno tesneje in tesneje obkroževati. ker jih je neizmerno zanimalo, kako se bo oblekla m obuvala. Živahno so se z njo razgovarjale, ona jim ie istotako živahno odgovarjala. Gospod Morison Baynes se je vsedel k deblo drevesa in si s finim, nekoliko parfumira-ntm robcem otrl pot s Čela. Nato pa je vstal m se vrni! k svojemu konja. Čez nekaj minut je prišla iz gozda Merietn in ga našla pri obeh konjih. On jo je gledal z velikimi začudeimi očmi, ki so izražale tudi neko grozo. »Videl sem tu Vašega konja.« ü Je opravičil svojo navzočnost, >in sem sklenil, da na Vas tn počakam in Vas spremim domov. Upam, da Vam to ne bo neprijetno, c »Seveda ne,« je radostno odvrnila. »Nasprotno, to je zelo milo od Vas.« Popela sta si sedla in korakoma odjahala po ravnini k domačiji Velikega Bwana. Qospod Ma-rison je opazoval dekličin pravilni profil in raz* mišljal, ako ga njegove oči vendar le niso varale, ko je gledal, da se je to krasno bitje prijateljsko družilo z ogabnimi šimpanzami in se z njimi tako gladko In s tako lahkoto razgovarjalo, kakor bi pohajalo iz njih lastnega rodu. Vse to se mn Je zdelo nerazumljiva in nemogoča stvar. In vendar jo je videl z lastnimi očmi. Ko Jo Je tako opazoval, se ie v njegovi glavi porodila neka druga misel. Ona ie bila sicer zelo krasna In vsega poželJenja vredna, toda kaj je vedel pravzaprav o nji. Mogoče, da je ena za njegovo družbo popolnoma nemogoča. Ali ni o tem pričal ves dogodek, katerega Je sam doživel pred par trenotki v gozdu. To naj bo njegova žena, ki je plezala po drevesih, kakor opice in se z njimi razgovarjala! To je vendar strašno? Marison Baynes si je znova otrl čelo, ki je po teh mislih ponovno postalo rosno. Meriem se je ozrla nanj. »Ali Vam Je vroče,« ga je vprašala. »Meni je hladno, ker je solnce že znalo. Kako to, da se Vi potite?« Morison Baynes sicer ni Imel namena ji izdati, da jo je videl v družbi opic, toda predno se je mogel premagati, je Že vskliknil: »Potim se od samega razburjenja. Zašel sem v džunglo in videl Vašega ponija ter sem Vas hotel presenetiti. Toda bil sem presenečen sam. Videl sem Vas, kako ste plezala po drevesih in se razgovarjala s šimpanzami.« »Tako?« je mirno odgovorila, kakor da bi bilo samoposebi razumljivo, da mlado dekle Živi v prijateljskem razmerju z divjimi zvermi pragozda. »To ie bilo nekaj strašnega,« ie zaklical častiti gospod Morison Baynes. Strašno?« je vprašala Meriem in na široko odpirala svoje začudene oči. »Kaj je bilo na tem tako strašnega?! Opice so vendar moji prijatelji. In, ali je nekaj tako groznega, govoriti s prijatelji?« »Torej Vi ne tajite, da ste govorila z njimi.« je vpraša! Uorison Baynes. »Vi razumete njih govorico in oni Vašo?« »Gotovo!« A »Saj so opice tako ostudne in ogabne zveri, stvori prav najnižje vrste. Kako ste mogla govoriti govorico divjih zveri?« »Opice niso niti ogabne, niti ostudne in tudi ne iz najnižjega rodu,« je odgovorila Mariem. —-»Moji prijatelji niso takt Živela sem med njimi mnogo let preje, predno me je našel Bwana in pripeljal na svoj dom. Takrat nisem znala skoro no* bene druge govorice, kakor jezik Manganijev. AH naj jih sedaj s sovraštvom podim od sebe, in to samo zaradi tega, ker slučajno za kratek čas živim med ljudmi?« »Za kratek čas?« je začudeno vprašal Morison Baynes. Pa vendar s tem ne mislite reči, da se hočete vrniti v džunglo in zopet živeti med opicami. Prosim Vas, kake neumosti govorite! Vi si dovoljujete z menoj Salo, gospodična Meriem. Vi ste bila napram Šimpanzam sicer zelo ljubezniva in one Vas očividno prav dobro poznajo in Vam ne store ničesar zlega. Toda da bi med njimi že kdaj živela, ne, to je nesmisel.c »In vendar Je bilo tako,« je trdila Meriem in pri tem opazovala resnično grozo, ki jo je v mladem možu povzročala ta njena trditev, zlas'i ko ie vse to ponavljala in zatrjevala s tako mirnim in brezbrižnim glasom. Meriemi je ta grozen strah povzročal pravo zabavo. »Da«, živela sem med njimi skoraj popolnoma naga, moja družba so bile velike in male opice. Stanovala sem na vejah dreves, lovila sem manjše živali in jih uživala kar surove. S Korakom in Ajaksom sem lovila antilope in divje mačke, tudi zebre. Posedavala sem na drevesih in dražila Numo. leva, metala nanj vejice in ga tako raztogotila, da je rjul in kričal v puščavo, da se je naokoli tresla zemlja.« Meriem Je vzdihnila. »Pod vrhom visokega drevesa, mi je Korak zgradil udobno gnezdo. Prinašal mi je meso in sadove. Za me se je bojeval in bil napram meni ljubezniv — dokler nisem prišla k Bwanu in k »Moji dragi«. Še nihče ni bil z menoj tako ljubezniv, kakor Korak«c_ štev, !3 »S UOV PNSKI NAPOR« dne 17. jannarja 1925. Siran 3. Dnevne vesti. P Uubuani. dne Ideja narodnega in državnega edinstva* Naši klerikalci in ž njimi vseh vrst separatisti so načelni nasprotniki narodnega in državnega edinstva. Kakor fcJerikalcem, tako tiči tudi gotovim na-5im inteligentom, ki sicer niso klerikalnega miSljenja. nimajo pa smisla za bistvo narodnega in državnega ujedi-njenja. Še globoko v kosteh avstrijska vzgoja. To je dejstvo, ki se ne da spraviti s sveta in naj proti temu ti inteii-genti Se tako ogorčeno ugovarjajo in protestirajo. Avstrijska privzgojena miselnost jim je prešla tako v meso in kri, da se ne zavedajo, da delajo mor da docela podzavestno, v duhu svoje-časne avstrijske politike »divide et im pera«, ko nastopajo proti narodnemu in državnemu edinstvu. Pri tem pa po zabijajo, da imajo pri tej politiki pač se objekt, izgubili pa so z razpadom Avstrije — subjekt, to je tisti fak-ror, v čigar interesu je bila ta politika. Zdi se, da je dedščino razpadle Avstrije nastopil klerikalizem in da ta nadaljuje med Jugosloveni staro avstrijsko politiko »divide et impera«. Razvoj dogodkov v naši državi kaže na to. Zato je jasno, da opravljajo tisti na$I inte-ligenti, ki se v svoji kratkovidnosti upirajo državnemu edinstvu in narodnemu ujedinjenju. zgolj dninarske posle mednarodnemu rimskemu klerika-lizmu. Ali se odpro oči tem inteligentom, da uvidijo, kam so zabredli? Pride čas, ko tudi njim pade mrena z oči! Znani zgodovinar Kraus ugotavlja, pišoč o ujedinjenju Italije in italijanskega naroda to-le: »Ideja edinstva, enkrat vržena v narod, ki jo je spoznal in preizkusil kot življenjski princip, ne more nikdar več propasti. Materijalno stanje stvari sili vedno nazaj k njemu. Doba malih državic le prešla za vedno! Izumrl pa tudi ni idealizem, ki zre v Čvrstem zastopanju misli edinstva temelj duševnemu napredku vsake države. Tak idealizem lahko potisnejo nazaj, lahko zmanjšajo njegov upliv na narod, uničiti ga ne morejo nikdar. Razpad kraljevine, razkosanje v male državice bi imelo za posledico novo ojačenie nacijonalnega duha. Ta preporod bi jadrno izbrisal vse, kar se je dogodilo, in strahovito sodil onim, ki so zagrešili tako veliko zlo •. ,< Tako sodijo o narodnem in državnem ujedinjenju največji duhovi vseh narodov, pri nas pa so celo med inteligenco pritlikavci, ki menijo, da bodo s svojimi mravljlnskimi silami zaustavili naravni proces in v naravnih zakonih utemetjen zgodovinski razvoj! — Povratek kraljevske dvojice v Beograd. Po poročilu z Bleda je včeraj dopoldne kralj odšel v Krmo na lov. Snoči ob 20. sta Nj. Vel. kralj Aleksander I. in kraljica z vsem svojim spremstvom odpotovala proti Ljubljani, kamor sta v dvornem vlaku prispela ob 21. Na glavnem kolodvoru je kralja pozdravil minister za šu.re in rudnike dr. Ž e r j a v, kralju se 5c javil tudi veliki župan dr. Vilko B a 11 i č. Dvorni vlak je nadaljeval nato iz Ljubljane vožnjo proti Beogradu. — Likvidacija oddelkov finančnega ministrstva. Po naredbfi finančnega ministrstva mora biti likvidacija oddelkov tega ministrstva pri pokrajinskih upravah v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in Splitu končana do konca tekočega meseca. — IZPLAČILO AVSTRIJSKIH VOJ* NIH POSOJIL Kakor izvemo z dobro po* učenih klerikalnih virov, začno ia prihodnja dni izplačevati avstrijsko vojno posojilo vsem tistim Slovencem, ki so posojilo pod' pisali na priporočilo škofov in duhovnikov. V ta namen se porabijo milijonski rezervni fondi vseh klerikalnh denarnih zavodov in gospodarskih podjetij, ljubljanski ikof pro* da v to svrho obe graščini, Šentvidske zavor de, Jugoslovensko tiskarno in knjigarno s »Slovecem* in »Domoljubom« vred. Vsa po* trebna pojasnita daje uredništvo »Slovenca* v Ljubljani. Nepristransko moramo priznati, da se stebr SLS res ne strašijo še tako veli* kih žrtev, samo, da bo stranka pri volitvah zmagala. — CENJENE NAROČNIKE, kate* rim je potekla naročnina, vljudno na* prošamo, da blagovolijo naročnino, ka* kor tudi event. zaostanek za preteklo leto čimprej j obnoviti, da se s tem iz* ognejo nepotrebnega ustavljanja, — Uprava »Slovenskega Naroda^. — Odlikovanja. Z redom Sv. Save III. razreda so odlikovani: župan O ril Pire v Kranju; pravoslavni župnik stavrofora v Ljubljani Dimitrija S. Jankovič ic vpokojeni predsednik okrožnega sodišča v Mariboru dr. Jakob Toplak. Z redom sv. Save IV. raz. reda so odlikovani: Anton Ukozar, naduči* tel j v pokoju in mestni ßerent ▼ Ljubljani; profesorji Josip Bučar, Albert Sič, dr. Janko Slebinger, Alojzij Tavčar, profesorica Marija Wessnerjeva ter član opere Narodnega gledališča Hugon Zathey, vsi v Ljubljani: notar dr. Vilko Mauer v Kočevju, okr. zdravnik dr. Anton Schiffrer v Ribnici, župan dr. Ri* hard Karba v Kamniku; župan Ivan lončar v Tržiču; podžupan veletržec Konrad EU* bacher v Laškem ter župnik Ivan Piber v Šenčurju pri Kranju. Z redom Sava V, 16 januarja 1925, razreda so odlikovani: Leopold PunČuh, bivši župan v Logatcu, Ivan Zakotnik, bivši župan v Zgornji Šiški; Jakob Špiear, posojil« niški tajnik in pisatelj v Radovljici; Janko Baraga, šolaki nadzornik v Koroški Beli; Janko Tonnen, nadučitelj v Moravčah, Fran Kavčič, nadučtelj v p. pri Dev. Mariji v Po* lju. Tomo Petrovec, nadučitelj v Jaršah, Jo* sip Türk, okrajni šolski nadzornik v p. v Radovljici. Zlato kolajno za državljanske zasilne je podelil kralj župan j Franu Prh možicu v Zireh. županu Josipu štržaju v Ra* keku, Županu Ivanu Ptmatu v Krtini, obč. svetovalcu Ivanu Riherju v Logatcu. — Iz sodne službe. Za predstojnika okrajnih sodišč so imenovani: za Ormož dr. Janko Košan, za Kamnik Ivan Hut ter, dež. sodni svetnik * Kočevju: za Slcofio Loko dr. Milko Kran h. predstojnik v Kranjski gori; za Kočevje Jakob Jerman, predstojnik v 2u* žemberku; za Kranisko goro dr. Fran Kota nik, predstojnik v Brežicah; za Tržič Mijo Cernoš, sodnik v Laškem, za Žužemberk Gu» stav Golte, predstojnik v Tržiču, za Brežice Vinko Sfrasser, svet. tajnik pri Stolu sed* rnorice v Zagrebu. — Iz resoria agrarne reforme. Za šu< marskega svetnika v V. grupi L k*»t. pri ob» Ustnem Sumarskem referentu v Ljubljani ja imenovan inž. Kari Tavčar. Inspektor 1*6 Anton Ruiič je pridcljen sumarskemu refe« ratu v Mariboru; Vinko Travirkm je imenovan za gumarskega svetnika L kat. V. grupe v Celju. — Pri agrarni direkciji v Ljubljani sta imenovana inšpektor dr. Anton Sap/e v V. skupino. L kateg—ije, referat dr. Jakob štefončič v VL skupino L kategorije —• Učiteljska imenovanja, imenovani so na osnovnih šolah: v Framu Helena Rauni-har, v Št Ilju v Slov. gor. Rozalija Gir.in-ger-2o!gar, na IV. ženski osn. šoli v Mariboru Angela Milčinski, Marija Farkaš, Kr. Petrlč, Emilija Kraje, Berta Brence, Emilija Vah; na III. ženski osn. šol v Mariboru Ida Vodenik in Marija Humek: na II. ženski osn. šoli v Mariboru Avgusta Fajgelj: v Golem Marija Pegun-SuŠteršič, v Trbovljah Vodah Angela Bučar-Sitar, na Blanci Pavla Bregan-Majcen, v Zasipu Amalija Jegljič. v Ljubljani (II. moška osn. Šola) Fran Trost; v Tribučah za šolskega upravitelja Fran Merclna, na Vinici za šolskega upravitelja Ivan Mercina, na Planini pri Rakeku za učitelja Andrej KeniČ, Sv. Katarina pri Trbovljah za upravitelja Josip Zaje in za učiteljico Ernesta ZaJc-BTažlca. v Rovtah za upravitelja Bogumil Medveščck, v Kaplji pri Marnberku Olga Miklavčič, v Uncu pri Rakeku Silvester čerut. — Zadrgnite žepe! Iz trgovskih krogov nam pišejo: Trgovce, obrtnike in menda tudi denarne zavode posečajo te dni ljudje, ki nabirajo prispevke za volilni fond Bole-Meznartčevih zgagarjev. Nekateri so jim šli na Hmanlce In jim izročili manjše ali večje prispevke. Darovali so te prispevke, ker so bili mnenja- da so darila namenjena v podporo najbednejših c'anov invalidske organizacije. Da jih vnovič kdo ne spelje na led, ugotavljamo, da so vsi ti prispevki namenjeni za volilni fond gg. Boleta In Mezna-riča, s katerima pa neče Imeti stikov nir? organizacija Invalidov, niti društvo vpoko-jencev. Naši ljudje naj tem nabiralcem enostavno pokažejo vrata! — Visoko priznane domačemu Izumite* lju. Beogradski mehanik Petar Jankovič je izumil aparat, s katerim se je mogoče uspešno boriti proti komarjem In mrčesu. Aparat je zelo enostaven. Obstoji iz reflektorja, ki mami komarje. In sesalke, ki obenem z zrakom vsesava mrčes in ga spravlja v mrežo. V eni noči se lahko vjame več vreč mrčesa. Pri nas se za ta izum niso zanimali, pač pa ga je pozdravila italjanska in francoska javnost. Za aparat se je začeT zanimati tudi itsTjanskl kralj, ki ga je kupil In dal preizkusiti na svojem posestvu. Po poslaniku Bodreru je poklonil Izumitelju v znak priznanja zlato uro z verižico. — Bivši nadškofijski park Maksimlr je prišel stalno v last zagrebške mes're občine. Slovesna izročitev se je izvršila dne 14. t. m. Do sedaj je imela park začasno gospodarska in poljedelska fakulteta. — V verskozakladnlh gozdovih »Belca« se proda potom pismene licitacije okroglo 9I0O plm3 mehkega lesa ki 2700 plm3 bu-kovine. S kolkom 100 Din in 10% vadijem opremljene ponudbe naj se pošljejo najkasneje do 27. januarja 1925. enajste ure dop. kr. Direkciji šum v Ljubljani. Križanke I45-n — Sestanek dram. odseka Narodne Čitalnice v Slškl se vrši jutri v soboto ob 20. uri v prostorih Narodne Čitalnice. Tajnik. 150/n — Kulturna sekcija »Orjuna« v Slškl, javlja, da se vrši prihodnje predavanje v soboto 17. tm. ob 20. v lokalu pri br. Šte-picu. Predaval bo g. prof. Jeras o dobro-voljskem gibanju. Pridite v kar največjem številu! — V pomoč slepim. Namesto venca na krsto umrlega g. Marjana Ravniharja je darovala rodbina dr. Josip Kreveli Din 200.— Podpornemu društvu slepih v Ljubljani. Predsednik Jurasek potrjuje in se v imenu celega društva p!, darovalcem kar najiskre-neje zahvaljuje, — Dramatični odsek Narodne Čitalnice v Šiški, vabi vse cenjena gospode in dame. kateri bi imeli veselje sodelovati pri gori omenjenem odseku. Prijave sprejema tajnik dram. odseka Nande Komac, Kolodvorska cesta 15. 144—n — Smrtna kosa. Podporučnik Adolf Ma rči čf V četrtek zvečer ob tričerrt na 7. ie umrl v Ribnici na Dolenjskem administrativni podporočnik Adolf Marčlč, rol. 28. IX. 1890. v Litiji. Pokojnik ie služboval pri vojakih v Oradcu. Zenici. Ljubljani. Ptuju, Mariboru in zadnji čas v Zemunu in Beogradu, kjer ga je radi njegove vestnosti in vstrajnostl zalottfa zavratna bolezen, katero si je pridobil pri vojakih v vojni m največ po vojni v Zemunu in Beogradu. Dne 27. decembra 1923 je bruhnil kri, kar ga je po* ložUo za večno v posteljo. Ker vlada v poznani draiini izredno velika ljubezen med brati« sestro in starši, so mu nudili vs i sredstva, da W okreval. Ker ni bilo rx>moČi, je odšel v Ribnico k svoji mater;, kjer se je v četrtek zveCcr ob tricetrt pa 7. težko ločil za vedno od svoje ljubljene soproge, sinčka, ma*ere, sestre in bratov. Pogreb bo v soboto popokine ob 16. iz hiše žalosti na pokopališče v Ribnici. Blag mu spomin! — Včeraj zvečtr ie umrla gospa Franja Gr«, gor in o v a roj. Lampe, mati g. dr. Janka Gregorroa, profesorja na realki v Ljubljani. Pokojnica je bila dobra maii, skrbna gospodinja in vrla slovenska žena. Vsi, ki so jo poznali so jo cenüi in spoštovali. Pogreb bo v soboto ob po! 15. z Ble-weiso-e ceste 15 na pokopališče k Sv. Križu. Blag ji spomin! — Občinski svet v Osljekn očiščen. Veliki župan Je odstavil občinske svetnike, ki so pristaši Radičcve in neodvisne delavske stranke. Na ta način je izgubil občinski svet 7 članov. Obenem je veliki čuoan pozval občinski svet, naj izpopolni izpraznjena mesta z naknadnimi volitvami. — Samomor orožnika. V sredo ponoči se je ustrelil s samokresom v Beogradu orožnik Boža Medic. V službi se je napil m hotel ubiti svojega tovariša Milija. Ko ga je hotela patrola aretirati, se je iz strahu pred kaznijo ustrelil. — Zaradi uvoznine v Ljub! anl se je vršila te dni pri gremlju trgovcev anketa, ki so se je udeležili poleg zastopnika mestne občine številni interesenti. Stavili so se razni predlogi, posebno glede tranzitnega pro-mesta. Za sestavo konkretnih predlogov se je izvolil odbor iz gg. Zebal, Hieng, Gregor, Uolaiiio, Novakovič in Strucelj. — Zopet smrtna nesreča na vojaškem letališču v Novem Sadu. Te dni se je smrtno ponesrečil z vojaškim letalom v Novem Sadu gojenec za rezervne častnike Mirko Steiner, bančni uradnik iz Zagreba. — 2iva zgorela. V toplicah Melence pri Vel. Dcčkereku je nastal poZar v hiši bolne vdove Vlade Curžln. Vdova se nI mogla premakniti v postelji, vslcd Česar je v strašnih mukah zgorela. — Krvav božič. Vojvodinski Srbi Imajo običaj, da za božični praznik priredijo obhode skozi vas na vozovih In konjih. Tako je bi!o letos tudi v Dolenjem Kovilu. Med obhodom se je Rade Curičič, ki je bil že zaradi umora predkaznovan, spri z občinskim blaga.nikom Jovanom Obrenovom. V prepir sta se vmešali rodbini obeh mož. Curčičcva rodbina je napadla Obrenova z noži. Obre-novu je prihitel na pomoč njegov brat Peter, ki je z lovsko puško ustrelil proti Cu»-čiču ter ga zadel v roko. Nato so Curč čl napadli Petra z noži ter ga močno ranili. Prihiteli so policaji in orožniki, ki so ls s težavo pretepajoči se strank: ločili. Peter Obrenov je dobil šest Jovan pa tri sunke z noži. Curčiču so morali v novosadski bolnici odrezati prestreljeno roko. — Rop v Prckmurju. V noči 5. t m. so v tfotizi, t. j. na cesti med Dol. Lendavo In M. Soboto, trije maskirani moški, oboroženi z vojaškimi puškami, ustavili sina trgovca Fridriha iz Beltlncev, mu vzeli z voza vrečo soli. mu slekli suknjo in pobrali čepico ter pobegnili. Roparji so govo rili domače narečje. — R?zne tatvine. Marjeti Moharjevi na Viču je nekdo pokradel na dvorišču se sušeče perilo v vrednosti 250 Din. — Posestniku in trgovcu Vek. Pelcu so neznani tatovi vlomili v šupo v Mestnem logu ter nn. odnesli raznega kmetijskega orodja v vrednosti 640 Din. — Iz nižin zagrebškega ilvl.'cnla. V Tvornlčki ulici v Zagrebu slanuje stolar Djuro Kleščič z ženo in deco. Star je 43 let. Pri sebi ie od mladega imel neč?kinjo, sedaj že 23-ietno krojačico Ružo Mihalje-vič. Pred 3 meseci se je Klcščiču zahotelo mlade nečakinje in je začel v njo silit! z IJubavnlmi predlogi, naj se mu uda. Ko ni šlo z lepa, ji je začel groziti, da jo ubije aH pa tako skazi, da se ne bo nngla prikazati na cesto. 11. t m. ob 6. zjutraj je zopet pristopil k Ruži, ki Je ležala v po-stelji in silil vanjo. n?j postane njegova, sicer da jo ubije ali pa skazi. Ruža se je pohotnemu možu upirala, nato pa Jo je Kleščič ugriznil v nos in ga popolnoma pokvaril. Ruža je morala v bomlco usmiljenih sester, kjer so Jo pregledali ter ugotovili, da je poškodba te?.Je narave. Djtirn KI ščfč je na redarstvu#,prlznal ta Čin, branil pa se je s tem, da Je že občeval z Ružo in da je nanjo tisto Jutro bil hudo IJubosum-n! Njegova soproga pa je priznala, da je Ruža njih nečakinja in da se že od mladih nog nrhr»Ja pri nlih. Pred nrkako 3 meseci ie začel njen mož nagovarjati mlado nečakinjo, da se mu uda. ki pa se je upirala. Kleščiča so oddali v zapore. Iz luibfiane. — Carinska konierenca v Ljubljani. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani opozarja vse interesente, da se vrši redna carinska konferenca v Ljubljani v ponedeljek dne 19. januarja 1925 ob 17. popoldan v carinskih prostorih. — Kako so naročali kierokomunlstl ulične In hišne tablice? Pišejo nam: Kakor znano, so klerikalci in komunisti ter dr. Pe-rlčevi socijalistl lansko pomlad m prejšnjo jesen deloma prekrstili nekaj starih, deloma na novo imenovali celo serijo ulic in cest. Potrebnih tabel pa zanje še sedaj nimamo in vsak se vpraša zakaj ne? — Zdaj se je dognalo, da so te table klerokomunisti naročili pri neki češki firmi, ne da bi jI bil! vposlali ob enem tudi vzorce in imena ulic. Na to čaka firma še danes m seveda ne more naročil izvršiti. Da bodo vse te hišne in ulične table danes za 10 do 20/o dražje, se razume samo po sebi! — Lovski ples. Cenj. dame. ki M bile pripravljene sodelovati na letošnjem t radi* cijonainem lovskem plesu, vabimo na pego* vor v petek dne 16. t. m- oh štirih popoldne * aborevainico magistrata. — S. L. D, 153/a — Francosko predavanje na ljubljanski univerzi »Les milieux intellectueU et 1' an« nee litteraire a Paris« ho nredmet predava* nju, ki ga bo imel g. Warnicr v univerzi« tetni dvorani v soboto dne 17. t. m. ob 15. «— Vsi prijatelji francoskega jezika se vljud» no vabijo. — Gasilci in prijatelji gasilcev pozor! Prost. gas. tn reševalno društvo v Kranju Priredi v nedeljo 1. svečana ob 4. popoldne v vseh prostorih Narodnega doma svojo običajno oredpustno veselico pod naslovom »Veliki gasilski ples«. Odii-no sodelovanje orkestra In pevskega zbora ».Nar. Čitalnice« ter Umburaškega zbora »Bratstvo* jamči za največji uz'tek in zabavo. 147—n — Rnskt Malca. V nedeljo dne lfe t. m. se bo ob 15. uri vršilo v balkonski dvorani univerze predavanje g- Mihaila Mrisogonova, učitelja risanja na ruski šoli v Ponovičah, o predmetu: ».Metoda v pouku risanja, ki temelji na proučavanju otroške psihe.« Pred?vanje bo ilustrirano z Otroškimi risb ml. Vstop prost. — Pevke In pevci »Ljublj. Zvona!« naj se zbero v soboto, dne 17. tm. točno ob osmih zvečer v društvenih prostorih. — Odbor. 152—n — PFancl h rszgr^iačl. Zaradi pfja-nosfi sta bila včeraj v Ljubljani aretirana Josip Tur'nck in .lr»V-b MoSkatevc, dočlm je policijsko ovaden Stane Skodlar zaradi razgrajala v knvarni. — Nepreviden vozn'k. C'ri! TerVp, rTapcc m'-s^rja Kr.lana, je vozil po Korlov-skl cesi trko naglo, da ie podrl na tla 6% letno Marijo Hren iz Pcrovcga, ki si Je zlomila dts-;o nogo. iz Celia. — Dr. Iv. Tavčorieva ulica v Celju. Na bivšem stavbišču mestne občine, kjer so se lansko leto dogradfle tri nove vile. ste nastali dve novi ulici. Prva. ki tvori nekak podaljšek Miklošičeve mimo hiše g. dr. Kalana. je dobila glasom sklepa celjskega občinskega sveta na zadnji seji dne 14. t. m. ime d r, Ivan Tavčarjeva ulica, druvra prečna, ki gre za mestno osnovno £o!o proti Zrinjsko - Frankopanski pa M i-hael Vošnjakova ulica. —c Nenavadno mrščevanje. Tovarniški delavci Sknmcn, Babncr in Rezar iz Cabrja so Imeli neke stare obračune z nekim F. 2. Nedavno so napravili z Ž. obračun na precej neobičajen način. Svolo žrtev so zgrabili na cesM, mu slekli hlače ter namazali gotove dele telesa s smolo. Maščevalci so dobili pri sodišču zaradi javne nrsi'ncsti po 10 dni ječe. Iz f.laribcra. — m Nesreča ?!! samomor? Blizu Lim-buša je povozil vlak mariborskega trgovca Fr. Radija ml. z Ale'srndrove ccs'e. Splošno se trdi, da se Je R^di, ki Je bi? tik pred konkurzom. sam vrgel pod vlak. Pr>-koinikovi sorodniki pa trdijo, da je Rad ja med vožnjo prijel srčni krč. vsled česar je padel z v'r>ka ter prišel pod kolesa. —m Sleparski finančni prHravnlk. V Slatini Radencih je slnžb-val kot finančni pripravnik 24-Ietni Josip 2?rgoj. ki Jr živel v divjem zakonu z neko lino Pavlic. Stanovala sta pri posestniku Korbckti. Nedavno pa s*a oba IzgfnMa, a Kocbek Je kmalu on^zl1. da mu manjka iz zaklenjene omare 2000 Din. Tudi pri nfk~m dmgem posestniku. k?mor je zahazM firgoj, potrrešajo de-n*r. Sedr»l Je mariborska policija prijela 2irgoJa In Pavličevo. —m Smrt vsled gladu? V Ptuju jc umrl vpokojeni oro'niski stražmojster Kop-čič, O njegovi smrti krojijo raz'icne govorice. Nekateri trdijo, da je umrl vsled gladovanja. —m Ptul^ka požarna brambn si Je nabavila iz Nemčije veliko in moderno mo-tomo-turbinsko brizgalno. ki velja nad 100 tisoč dinarjev. Brlzgalna bo tudi v prid okolici. —m Poliklinika za mariborske šole. Ministrstvo za narodno zdravje je prepustilo mestni občini popolnoma opremljeno barako, da se postavi v bližini šol kot poliklinika. —m Nov odvetnik. Na Orajskem trgu je otvoril odvetniško pisarno g. dr. T. Pernat tekme se vrše na drsališču pod Ceklnovim gradom ter se prične v nedeljo dop. ob pol 9. orL Prireditelj jc športni klub Ilirija. 146—n — Radovljiška podružnica Slovenskega planinskega društva priredi v soboto dne 14. februarja ti. ob 8. uri avečer planinski ples v »Sokolskem domu* v Radovljici, katerega čisti dobiček je namenjen za popravo »Vilfanove koče« na Pegunj?člci. Okoliška Jruštva se naprošajo, da se na to prireditev ozirajo. 149—a — Športne borze. Med prve pos!e dobrega klubskega managerja ali po našem tajnika spada zaključevanje prijatelisk.h med-klubskih in mednarodnih tekem. Tako zaključevanje je navadno združeno z obširno korespondenco in s primernimi izdatki TudJ. je korespondenca cesto negotova in iz korespondence se cesto roc*e mučni prepiri, ki so n:cstoma v iporti: hudo besnj. Z.:to predlagajo sedaj v Nemčiji, naj se ustanove v večjih nemških mestih športne borze na ta naoii. da se določi dan v tednu In pa lokal, kjer se naj shajajo zastopniki poedinlh klubov in kjer naj se vsoketedensko dogovarjajo glede skupnih prireditev. Tako lahko odpravijo drago korespondenco ter bodo lažje zaključevali prijateljske tekme in jih formalnosti. V Nemčiji obstoja razven teg3 institucija prave športne borze, ki se vrši navadno dvakrat v letu v kakem mestu Srednje Nemčije in kjer odposlanci klubov sklepajo prijrateljske tekme med poedinlml mesti cele Nemčije. Tudi ta Institucija Je re-lo pametna in bi jo kazalo posnemati v Jugoslaviji LJUBEZEN NE POZNA VERSKE NESTRPNOSTI. V Valjevo je prišla v neko tovarno za delavko Bara iz hrvatskega Zagorja, Doma je bila Bara strogo versko vzgojena kot prepričana tretjerednlca. V Valjevu pa se je spozna'a Bara z muslimanom Rcdžipom, ki je služil za opančarja. Vnela se Je med njima ljubezen, da je Zagorka pozabila na svojo krščansko vero ter bPa takoj pripravljena, da se vpiše med Alahove vernike. V Srbiji pa oblasti na take stvari pazijo, ker dobivajo opetovano okrožnice od p.trijar-ha, vladtk in nadškofov, naj zabranljo prestopanje v turško vero. Zaradi tega sta Bara in Rcdžlp odšla v Zagreb kjer na take stvari ne gledajo dosti. Dobila sta službo v skupni tovarni. Sodišče v Valjevu pa je sporočilo zarrcb^ki policiji, kako brezbožne nnkane Ima Bara. Policijski predstojnik je oba poklical na zaslišanje. Na predstojnikovo vprašanje, K .t j ic 1 njima, Jc Bara ravnodušno odgovorila v svojem zagrebškem narečju: ^NiknJ! Rad se imamo, »»a skup živimo. VenČall se nismo, kajti se nemrerno. On je musMman. la pak od ove naše vere katoličaniske. Ja s**m štela da bum lurčmka, aH m? nečelo. Rumo tak v zniedričkom knčonistvu«. — Na vprašanje, k'ko bo z deco. Je zopet hitro odgovorila Bara: ^ le. gosprm predstojnik, tak smo se sporr-zumoli: če buju dečki, buiu k^k l otac Pucke buju moje vere c — Predstojnik ju je z nasmehom odpustil. Srkolstvo. — S'ko/ Ljubljana II imi občni zbor v nedeljo dne 18. t. m. ob pol desetih donob dne na realki. — Udeležba strogo obvezna! 103)n — Sokol f. poživlja svoje bratsko članstvo, da se udeleži v soboto ob 4. pop. pogreba našega zvestega člana brata dr. J. Debelaka. Kroj civilni z znakom. — Odbor. 151 Turistika in šport. — Nedeljske drsalne tekme. Kakor razpisano, se vrše v nedeljo v Ljubljani prav zanimive tekme za prehodno darilo dr. Fuchsa, SK Ilirije in pa juniorska tekma. Tekma za dr. Fuchsov pokal bo najzanimivejša ter bo pokazala naše najboljše drsalce In najresnejše konkurente za letošnjo drsalno prvenstvo. Dosedanji zmagovalec je bil dvakrat g. Vodišek ter mu pripade letos darilo, ako se ma posreči izvojevati si zmago. Toda konkurenca bo letos ostrejša, vsi tekmovalci so zopet znatno napredovali ter bo boj jako oster. — Pri damskem tekmovanju za prehodno darilo SK. Ilirije, ki se vrši isti dat., nastopi zopet dosedanja zmagovalka, ga. Sorge, vendar letos z znatno konkurenco ljubljanskih tekmovalk, tako, da bo tudf njena letošnja zmaga rrrno-a*o težja. — Novo Je tekmovanje junijorjev, ki se dosedaj niso dovolj uveljavljali In za katere je vsekakor potreba, da začno s vstrajnim gojenjem drsalnega športa. Tekma oajn bo predstavila dosedanji materija! Vse Po svetu. • Polet iz Tokifa v London. Japonski časopis »Asahi« je razpisal nagrado 30.000 funtov šterlingov za polet iz Tokija v Lon« don. Dve japonski dvokrovni letali 40 PS pri'ncta polet dne 1. maia in mislita da do> sneta na cilj 16. maja. Polet gre preko Sibirije. • Med Lnndnnom in Delhi se uredi, kakor poročalo iz Kalkutc. od spomladi dalje sračnobrodni promet. Indijska oblast pri^ pravi ja vse potrebno. • Nemški glerfatlščnt ravnatelj Izgnan Iz Svlce. Kantonalna policija v Curinu je izgnala ravnatelja ondotnega gledalfSča Nemca Wenz'erja, ker je z avtom do smrti povozil nekega otroka. Po švicarskem zakoniku se vsak inozemec. ki pride v navzkrižje s kazenskim pravom, izžene iz države. • Hipnoza, smcestlia In magnetizem prepovedani. Pruska vlada je znova prepovedala uporaba hipnoze sugestije In magnetizma. Uradni zdravniki morajo paziti na na-povedbe takih prireditev ter o tem obvestiti policijo. Prepovedana so tudi teoretična predavanja o hipnozi, sugestiji, magnetizmu, okultizmu, somnamhullzmu, splritlzmu itd., ker so taka predavanja brez vsake znanstvene vrednosti ter Jih Je smatrati za zgolj obrtne prireditve. Poskusi sc ne smejo de'at! tudi tedaj ne, ako bi se izbrali za objekte člani družine ali kake potujoče družbe. • Carica na prodaj. Na dvoru ruske carice Katarine II. je bil nekoč razgovor o zvestobi In nezvestobi moškega in ženskega spola. Takratni francoski poslanik je trdil z vso vnemo, da ie vsako žensko mogoče kupiti. »Tudi mene?« je vprašala carica. ^Da. Vaše Veličanstvoc, je naglo odgovoril poslanik, -toda za Vas rrl — kupca!« • Arheološka najdba na Bolfarskem. Pri Vučikrinu v bližini Plevne so našli dragocene arheološke ostanke. Doslej so izkopali II starih vaz iz zlata, ki tehtajo 12 kg. Vaze so se uporabljale pri verskih obredih In so okrašene z orljentaliskimi okraski. Izkopanine so odd f v narodni muze), da jih preiščejo strokovnjaki • iVova radioiiznajdba. Pariški listi poro* čajo, da jc mladi po&tni uradnik na Franco* skem odkril iznajdbo, ki omogoča »prejema* nje vidnih radiobrzojavk. mcato dosedanjih brzojavk, ki so se samo poslušale. —• Verska statistika. Katoličanov je na svetu 304 milijonov, pravoslavnih 157 mili* jenov, protestantov 212 milijonov, Židov 15 milijonov, mohamedancev 227 milijonov in poganov 785 milijonov. Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: VLADIMIR KAPUS Mi an 4 »SLOVENSKI NAPODi dno 17 frmuffr Mgfc «trv. 13. Gosp o darst vo. Naša lesna industrija. Jugoslavija šteje med pokrajine, ki so najbolj gozdnate. Gotovi deli naše kraljevine, kot n. pr. Bosna in Hercc govina, imajo največ gozdov v Evropi. Od celotne površine 22,225.000 ha znašajo gozdovi več kot sedem milijo« nov ha. — Porazdeljeni so na sledeči način: BosnasHercegovina 2,350.000 ha Srbija 2,070.000 » Hrvatska*Slavonija 1,300.000 *■ Slovenija 680.000 » Dalmacija 370.000 » Orna gora 220.000 » Vojvodina 100.000 » Malo več kot polovica gozdov jc v posesti države, ostali so v zasebnih rokah. Lesna industrija je danes ena naj* bolje organiziranih in prospevajočih jugosl o venskih industrij. , Leta 1923. jc izvozi?a 1,275.050 ton v vrednosti 1580 milijonov dinarjev, kar znaša peti del vsega izvoza. Lani pa ±0 številke tako narastle, da so prekosile vsa pričakovanja. Pred vsem izvažamo les v Italijo, Madžarsko in Grčijo, vendar pa je naš glavni odjemalec Italija, ki nam jemlje dve tretjini izvoženega lesa. Zanimivo je, da smo v prvih šestih mesecih lan* skega leta uvozili iz Italije laškega blas ga za 317,984.776 Din, a uvozili vanjo za 600,693.645 Din lera. Les sc vozi v Italijo preko Fostojne, Peke, Sušaka, Šibcnika in Gruža. Zani* mati nas pa mora, da spravlja I tali i a precejšen del jugos^venskega lesa v druge sredozemske dežele, predvsem v Španijo. Madžarska jc na drugem mestu od* jemalcev jugos'ovenskegä lesa. Pred« vzem uvaža les za kurjavo, železniške prage in trd les. Grčija s&nfi na tretjem mestu, uvaža predvsem gradbeni les in les za kurjavo. V Francijo izvažamo predvsem trd !es: hrastove hlode in doge. V franco« skem lesnem uvozu smo na prvem mestu. Švica dobavlja od nas predvsem les za kurjavo in le malo trdega lesa. Izvoz lesa v Nemčijo j*» minimalen. — Med manjšimi odjemalci lesa so: Egipt, An* g'ija. Alžerija, Argentina, Nizozemska, Tunis in Maroko. Sp'osno vlada mnenje, da je naša lesna trgovina ustaljena in da se bo še močno razvijala. — Pet tisoč vagonov soli jo nakupna naša uprava monopo'ov v Romuniji. Prevoz te soli pa zadaie te dnf n?Sim oblastem precej težke skrbi, ker je Donava zamrrnila in se mora prvih tisoč vagonov te so!i pre- 1 voziti v našo drŽavo po železnici, za kar pa med obema državama Se ni ratificiran dogovor. V tem oziru nam nagaja Romunija, ki je z nami že sklenila tak dogovor o medsebojnem tovornem prometu, ki ga pa do danes še ni ratificirala, dasi je to storila naša drŽava že pred meseci. Da vseeno olajšajo prevoz navedenih tisoč vagon w soli v našo drŽavo, sta sedaj odpotovala v Bukarešto dva naša višja uradnika. Be">-grajsko časopisje ostro napada romunskega poslanika Emandija v Beogradu, ki da zavlačuje ratifikacijo In s tem škodi otvoritvi rednega tovornega prometa med Jugoslavijo in Romunijo. —g O sodelovanju gospodarskih krosov v zakonodavstvu m upravi piše beogradsKl »Trgovinski glasnik« In postavlja na uvodnem mestu zahtevo po posebnem gospodarskem parlamentu, ki naj bi se priključi sedanjemu v obliki gornjega doma. Sodelovanje gospodarskih krogov v zakonodavstvu da je nujno potrebno. Dvodomni sistem v smisiu gospodarskega in političnega parlamenta lahko ravnotako deluje, kakor deluje sedanji parlament. Najmanj pa bi vsaj tako hitro posloval, kakor sedanji! Uvothrčar opozarja na vedno rastoči pomen gospodarske dobrobiti za narod ter na potrebo državnega poseganja v gospodarske procese« ki zahtevajo strokovnja^ko vodstvo In inici-jativo. Ta inicijativa pa mora pr'ti iz vrst praktičnih gospodarskih voditeljev. —g Inozemska posojila na ameriškem tržišču. National City Bank v Newyorku javlja, da so znašala inozemska posojila na ameriškem tržišiu lani 1200 milijonov dolarjev, polovica odpada na Evropo. To in ono. Kak* divjaki snubijo. Ameriški raziskovalec H. Adrian podaja zanimivo noročHo o Indijanskih plemenih v Quintana Roo na polotoku Yukatan. Ta pismena so si ohranila svojo samostojnost in se v svojih težko pristopnih bivališčih še danes sovražno držijo napram sosednim Mehikancem. S pomočjo tolmača se je Adrijanu posrečilo dobiti od domačinov zanimiva poročila. Navidezno so pristopili ti Indijanci h katolicizmu, toda ohranili so si vse prvotne vraže in običaje. Kadar se hoče kak mladenič ženiti, obišče njegov oče nevestinega očeta ter mu v dolgem, več ur trajajočem govoru razloži namen svojega prihoda. Nato vstane nevestin oče in v daljšem govoru pove ori-bMžno sledeče: »Moja hči je Se mlada In neubogljiva. Ne zna šivati, ne mleti, ne tkati. Slabotna je in bolehna. Zelo je še navezana na svoje starše. Rada bi Še ostala pri materi, pri kateri more jesti, spati In igrati se. Ima tudi sestre in brate, ki jo ze'o ljubijo Itd.* Na ta nač*n odpravljeni snubec ze drugI dan zopet vrne, večkrat tudi še tretjič In četrtič in vedno se ponavMa Isti prizor. Ako ostane nevestin oče tudi pri četrti snubitvi trdovraten, potem snubec ve, da neveste ne dobi. Ako pride do poroke, se ta Izvrši v katoliki cerkvi ?enm In nevesta pVčta pred toliški cerkvi. Ženin In nevesta klečita pred morata pokazati, da znata moliti. Ako se kateremu molitev ustavlja, dobi 25 udarcev s palico, obenem pa se norok* odloži toliko časa. da se gladko nauči moliti LJUBEZENSKE ZABLODE 14 LETNEGA DEČKA. Poročali smo že, da so v Nemčiji zaprli 53 let staro učiteljico modemih jezikov, ker da je zapeljevala mladoletne učence na kriva seksualna pota in jih tudi spolno zlorabljala. Tej učiteljici so sedaj oblasti dokazle, da je od božiča 1923 intimno živela s tedaj Je trinajstletnim dečkom ter da je v svojem stanovanju vršila pravcate orgije z mlado« letnimi. Učiteljica se pse Helena Stegemann. Vodila je zasebno šolo za moderne jezike, v katero so popoldne in v večernih urah zahajali sinovi srednjih stanov. Dečki so v jezikih zelo napredovali in je šola prišla na dober glas. Vsako leto je učiteljica za božič priredila intimno zabavo in povabila k sebi učence. Obda rov! a je vsakega posarnnika z darovi, učenci pa so se revanžirali. Tako je storila tudi za božič 1. 1923. Po božični za* bavi je pridrza'a 131etnega dečka in ga za* peljala. Od tedaj je vzdrževala 53letna stara ka s svojim skoro 40 let mlajšim Ijubavni* kom redne seksualne stike. Čez dan je učite* Ijica bila učencu učiteljica, ponoči, navadno v večernih urah. pa ljubica. Babnica se je tako zaljubila v mladostnega oboževalca, da mu je pisala naravnost nora ljubavna pisma, v kateri! ga je imenovla n. pr. »moja posled* nja sreča« itd. To nenaravno ljubezensko razmerje so sedaj od'crili po naključju. Deč* ko. ki je na ta način zaznal za seksvalnc stvari, za katere bi moral vedeti šele kasne« je, je na isti način zapeljal svojo 91ctno se* atrieo. Mati je zapazila čin. ko je že bil storjen. Mati najprvo ni moß'a odkriti pra* veßa krivca, odnosno zapel'ivca njenega mla* doletnega sina. Nekega dne pa je našla v košari raztrgane papirčke in nekem takem papirčku so se nahajale pomembne besede »moja poslednja ljubezen!*, ki so ji odkrile nadaljno smer. Javila je takoj policiji, ki je zaprla učitejico. Policijski uradnik je kmalu ugotovil, da je dečka zapeljevala učiteljica v večernih urr.h, ko ga je poučevala brezplač« no »francoski in angleški jezika, v resnici pa je z njim uganjala blodne seksvalnc eksce« ae. Ko so učiteljici dokazali krivdo in intim* ne odnošajc z mladostnim otrokom, se jo zgovarjala, da jo je zapeljal d;čck! Učite* Ijico ao zaprli in sedaj se vodi preiskava, ali je ta deček edina žrtev njene pokvarjene pohote. MALODUSNOST PRI STARIH LJUDEH. O tem piše dr. Gray v »Lanceti-: »Na-glušnost je najpogostejša in najmučnejsa prikazen v poznejši dobi človeškega življenja. Zdravnikova naloga je, da dožene. aH je naglušnost res posledica staranja. Cesto-krat so slabemu sluhu vzrok prehladi, kt se dajo ozdravili. Naglušnost vsled starosti se lahko prične že s 6\r včasih pa Šele z 80. letom Nrpaka prihaja počasi; najpprej se izgube višii glasovi. Bolnik ne sliši vei pitčjega petja, posebno ne slišijo škrjanče-vega žvrgolenja. Pozneje pridejo na \rsto tudi nižji glasovi. Omotice nI pri čisti starostni nag'usnosM, ako pa se pojavi, potem je treba iskati komp'ikacii n. pr. znpncnje notranjega ušesa ali krvnih celic. Pri vsaki naglušnosti je treba preiskati, ako ni v notranjosti ušesa gnojenje ali ušesno maslo, knr se mora odstraniti. Večkrat tičijo vzroki za naglušnost v bolnem nosu, v kroničnih prehladih, polipih itd. Najprci Je torej treba tozadevne napake poiskati In ozdraviti. Pri močni n:>glušcnosti si prizadeti nekoliko pomagajo s posebnim slušalom, ki Jr napravljeno po načinu telefonskega aparata. Jos. Kostanjevec: Prva seja. (Dalje) Og!a3i se odbornik Zobotfer in pravi: »Predlagam, da dvomim, da bi bil f!ospod J- an Porenta pravi mož za nas. Kratkovidnost je sicer lepa reč, kadar noče Človek tega videti, česar ne sme videti, toda v našem s'ucaiti je na ne* nravem mestu. Izpod oken bi mu kazali fige, če ne se kaj huišega. Mnogo sta pa vredni njegova bogaboječnost in do* brodušnost. Ker mu ni za cerkev, bi lahko tem uspešneje obiskoval r*osti'ne in tako zis'edil skrivnosti. k; bi bile v prid občini in splošnemu h agru. N»e* gova jezičnost in obiravost bi nam bi!a samo v hasek. a niegova lenoba nam ne bi mog'a v tak5n;h razmerah škodovati. <*!e se torej reč dobro pretehta, bi go* vorilo pravzaprav več točk 7* dobrega Forento nego pro*i njemu. Toda, gos sooda slavna, cerkev je pnvori'a nrotl njemu in mi ji moramo biti pokorni. Pred'a^am torev da "*r^č ne dvomim, da proseč fosnod Tvan Porenta ni ^a nps.« Govornikov predlog se sprejme so* glasno. »Drugi prosi'cc je gospod Anton 2abar«, nadaljuje tajnik. »Prosilec je | bivši orgunist in cerkovnik v Bab jem do!u. Star je osemintrideset let in štiri* najst dni, v resnici pa izgleda mnogo mlajši, ker si je ves čas svojega orga* mstovania bril brke in pulil sive lase, k; mu jih je de'ala njegova preživahna ženica. Zapustil je svojo prvotno sTuž* bo, ker je dobil v prste kroničen krč in rostal vs!cd tega zanjo nesposoben. Tako pravi sam, v resnici pa je reč ne* ko'iko drugačna. Obrnili smo se na žu-oni urad v Babjem do'u. toda nismo b»li vredni nobenega odgovora. Zato smo vprašali pri tamoŠnjem žunan* stvu. In to nam je odgovorilo z doni« som z dne 14. ju'ija t. 1., št. 3 to'e: Or* ganist Anton Žabar je bil dolgo časa ponižen človek, potem se je pa naen* krat hudo prevzel. Zag'edal se je no* leg svoje žene tudi v gospodovo kuh;'* rico. m ta predrznost ga je spravila ob s"ir/V>. Sedaj je verjetno, da ima v pr* stih kroničen krč. Podpisano žunan* stvo ne ve o njem dru^e sl^bote ne<*o fc imenovano, po*em pa tudi še to. da je pono'noma zdrav, da ima vse m mo^c zobe in da vidi skozi zid kakor ris. Priporočamo ga o**etovano, dasi je naš r*o'itični nasprotnik« »Kdo želi izpregovoriti k stvari?* vpraša župan. Vstane odbornik Berglez in izpre« govori: »Lepa je slika, ki nam jo oredočuje o gospodu prosilcu naš bratski urad v Babjem do'u. Jaz za svojo osebo mu tukaj iavno častitam na toMko odlič* nih !astnostih. Ce sem navzlic temu proti njegovi nastavitvi v naši občini, ni to nikakršna hinavščina, ampak samo veMka opreznost. Mož s takšni* mi lastnostmi kakor je gospod 2a* bar (manika mu s^mo še to. da bi bil lirerat). je prevelik za takšno ne po* sebno cis'pno službo, kakršno mu mo* remo nuditi mi. Ker je nopo'noma zdrav, se ie bati. da obo!i. za njegove zdrave zobe je mesečnih sto kron pre* ma'o in njegovim risjim očem bi utedkir*in z večletno prakso in dobrimi rofe* renca*ni — d^hita mesto na Goren tskem. — l*o* nudbe pod »Gozdar'«*'*« na uprav«* »SI. Naroda«*. L*" "!L;JL«!» »!E3 Lesena b?raka tik trafike na državnem kolodvor" v Šiški — se proda. Ogloda se lahko v petek in soboto med 3. in 5. uro popoldne in v nedelio med 10. in 12. uro dopoldne. 133 l ■«! -J' «JI--IU!> -N 3C=I I Brez posebnega obvestila. t 148 S krvavečim STcem iavllamo vsem sorodnfk->mt prija'e'jem in znancem pretužno vest dn ie Vsemogočni poklical k Sebi našegi nadvse ljubi emga in dobrega soproga, očeta, sina, brata, s:rica in svaka, gospoda Adolf a Marčiča administrativnega potporuCnika ki je v četrtek ob tričetrt na 19 po dotg:, mučni bo-leni v 35. letu svoiega mladega življenja, previden s tolažili s^. vere, bofcuvdano preminil. Pogreb nepozabnega in srčnoljubtjenega bo v soboto popoldne ob štirih Iz hiše žalosti na ribniško pokooališče. Sv. mala zaduinca za blagopokojnika se bo da-rovala v župoi ce kvi v Ribnici. Blagopoko'nika piipotočamo v blag spomin. Ribnica, dne 15. januarja 1925. Žalujoči ostali: Zinka roi. Frank« soproga. — Ataksandar, srn. — Angola Harčli, mati. Fartfln»ndy Franci. Frlo, Rudi, Ceti. Alblee, .J ulk a, Oto, Ika. bratje. - Barja por. 8 a vali. Vsi ostali sorodniki. i ril I UwU nam ie včera) zvečer naša ljuba mama, sta*-a mirna in taVa, gosra FrančišKn Oregorin roj. Lampe Popreh nopnzabpc n^korn ce b*> v «obofo ob rol treh »z hi*e o*H; Bteiweisova cesta 15, na pokopa-j;šče pii Sv. Ki žu. V Ljubljani, dne 15. januarja 1925, 147 üodb'na prof. dr. Jan'to OrsgorlnOTS. i!e za ..Mol Tabori Ratstara*Sa olo«anaka liKtarft i Vrcb dolaon'ea Ivos Brtoslt. Dana sfca C« 19, se priporoča. Izvršitev točna ene zmerne 1798 Specijalno i5i t emajliranie i kakor tudi rame kovinas'e predmete, napisne table, po-*te!:e, mize, stole i'd. Izvr-Sirem vsa pleskarska, li&tr-ska. soSo- in črkoslikarska dela po zelo ueodnih cenah. Franc Botal, Celovaka oaaia 69 Ze Si^ka fpo'e? m tnire> sestra. Zahvala. Ob prera^I smrti našega predragega in nepozabnega soproga, očeta, sina in bra.a, gospoda Marjana Ravniharia nndknjloovodjo „Kmataka posojilnica«1 o LjabljanS nam je od sorodnikov kakor tndi od mn-»eobrofnih pri'atelje v In znancev doV.o mnogo prisrčnih izrazov sočutja, za katere se tem potom iskreno zahvaljuj* mo. Posebna rah ala hodi izrečena ravnateljstva m uradnikom-kol^gom „Kmrtske rosojiinice- in vsem diugim. ki s^o »pom n pokojnika počastili s piekras. im cvetjem, njega pa spremili na zadnji poti k večnemu počitku. V Ljubljani* dne 15. januarja 925. 1 Žalujoči ostali. Pozor na sv. Antona!! V eoboto, deta 17. t. m zva*ar ehvaine pr»*«»o. ?a«i:o «f Antona v gostilni Antona M iverja, Abacijeva cesta .S. polcljska ura podaljšana dr ene ure ziutra*. uc Za obisk se priporoča gostilničar Prwowrstnl 137/T Cr6pe de Chine m Crčpe Georgette v vs*ri barvah zn r'e^e obleke po • krajna znižanih ccah pn JOS. PODKRAišEK lubliana, Jurčičev trg Surova svila v vseh barvah 90 cm široka meter ä Din 1?0. RADIO aparate 1, 2. 3 In 4-cevne rrvovrstne, Wakor tudi razni rfell stalno na za\o&. Re^nl interesenti imajo priliko poslušati brezplačno koncerte In predavanja vseh evrope;sk;h rad;o-pos aj pri Jugoslovensk* et d d. Brcwn Boveri (oreie Stebi m Tujci) LJubljana, Rraliava cstts 4. 97 Proda se makulaturni papir kg S Din ••- i: v upravi ,Slovenskega Naroda1 Svinjska žreva, n^iboljsa kva'ifeta nrdimo p*» Din T40 ra meter, franko s ooStno do*tavo. Na po Vu*nio pn5' emo tudi \zorcc od 5 kt*. — Nadalje nudimo suha goveia žreva "rima po renl Din 1*— za meter. — Kupu;emo tolo6|o želodca m telečja mehurja ro najbolj ug d.j'h dnevnih cenah. 143 „JUOOCRIV A", ZAGREB« Pasova ulica bro| 2 a. nervozna govpriliia bojazen, težlco govorjen e, afonija in vsa druca funkdo alna moten'a govorjenja ki otežkočaio življenje natb n\ nadarjenim ljudem, se (brez med;-kamentov, elektrike aH hipnoze, kar pri motenju go\-or en ja prei Škodi) temelito in za vse'el odstrani po sU viti popolnoma nanovo proda« lani metodi profesorja Naumanna m to pri ljudeh «ooko ata* roatl. Ces 500 sijajnih izoričeval od oseb v eh stanov, ki so rre; trpele ha m tenja govora, ter od zdravnikov in izvedencev. Prijave se srre e**aio v nedeljo, ponodoljok In torek, dno 18., 19* In 20. ianuarja ad 10 afo 1* In od S. do 9« pom. v hotelu pri vvSL.OMU*(, I nadatr., aoba IS. 135 Inustnina in tisk »Narodno tiskarne««