KNJIGE STR. 4 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 18. oktobra 2007 • Leto XVII, št. 42 Monošter, 13. oktober: I. srečanje slovenskih folklornih skupin ŠTO RAD PLEŠE PA SPEJVA, JE V SRCEJ BOGATI ČLOVEK »Dostakrat radi pozabimo, kak je lepau preprosto živéti! Če znamo gledati v nébo pa videti sunce, vpamet vzeti rauže pa poslüšati füčkanje ftičov, če se znamo smejati, če znamo radi méti eden drügoga pa se z veseljon drüžiti. Gnauk svejta so se lidgé radi drüžili, veselo plesali pa spejvali. Ka bi se tau nej pozabilo, so se najšli lidgé, šteri so ziskali plesalce pa so jih včili plesati indašnje plese. Nücali so vcüj goslare, šteri so znali igrati stare naute. Tak so gratale folklorne skupine, štere gordržijo stare ljudske plese, ljudsko pesem pa navade, kak je bilau inda svejta. Plesalci, steri se gnesden trüdijo, naj se našo ljudsko bogastvo ne pozabi, so vrejdni vse pohvale. Drüžba folkloristov je dobra prilika za tau tü, ka leko spoznamo vse več nauvi znancov pa prijatelov. Što se rad drüži, pleše pa spejva, je v srcej bogati človek.« S tejmi rečami je pozdravila mlada moderatorka Martina Zakoč folklorne skupine, stere so gorstaupile na I. srečanji folklorni skupin v Monoštri. Istina, ka je gledališka dvorana nej sploj puna bila, dapa tistim gledalcom – bilau ji je kakšni 100 – steri so prišli, je gvüšno nej žau bilau, ka so v soboto popodneva nej kaj drugo delali. Folklorne skupine so prišle iz različni krajin Slovenije, tak v naši novinaj šteli, ka je go-Ptuju. Te dvej skupine so zdaj so bile njine noše (gvanti) pa renjesenička folklora bila na tö nazaj prišle pa notpokazanjini plesi tö različni, pisani. Straški geseni na Dolenjskom, le svoj bogati prog-ram. Obej Nej tak dugo nazaj ste leko sakalovski folkloristi pa na skupini sta pauleg folkloristov meli ešče s sebov pesmare tö. Z Dolenjske so prišli ljudski pevci Vaški zvon, steri so na konci svojoga programa spopejvali pesem, stero je za Porabje napiso zdaj že pokojni Jože Vild, V Porabju dobri so ljudje. Ptujske ženske so navdušile z lejpim, zbranim popejvanjom. Ptujske folkloriste smo nej zdaj prvin vidli, pred par lejti so gorastaupili na slovenskom plesi, gde so pokazali meščanske (polgári) plese tö. Folkloristi KD Trojica iz Sv. Trojice so že naši stari znanci, gor so staupili na Porabski dnevaj v Slovenski vesi. Zdaj so se tö predstavili z žmanim gučom, lejpo pesmijo pa korajžnim plesanjom. Prvič so v Porabji gorstaupili folkloristi iz Trbovelj. Te varaš smo dotejgamau bole poznali po tejm, ka ma dobre zbore, dapa folkloristi tö nika ne zaostanjajo za njimi. Najbole veselo je pa bilau na prijateljskom srečanji po programi, gda je igralo več muzikantov, plesalo se je pa spejvalo. Ešče celau generalni konzul Drago Šiftar je mogo zaplesati s svojo ženo. Gospod generalni konzul je pozdravo vse nastopajoče pa organizatorom – Zvezi Slovencev – predlago, če do meli tau prireditev za tradicionalno, naj drugo leto pozovejo kakšne sku-pine z Gorenjske, Koroške pa Primorske tö, tak de prireditev ešče bole pisana pa pestra. M. Sukič 2 Murska Sobota: Evropski trienale male plastike NOVA SODOBNA EVROPSKA PODOBA V murskosoboški Galeriji je odprt Evropski trienale male plastike, na katerem se s po dvema ali enim delom predstavlja 31 umetnic in umetnikov iz 8 evropskih držav. Tema trienala je Šala, satira, ironija in globlji pomen. Letošnji najpomembnejši likovni dogodek v Pomurju spremlja bogat katalog, skladatelj Slavko Šukler pa mu je skomponiral skladbo, ki jo je na otvoritvi zaigral harmonikarski trio SLO-A3. Trienale bo odprt do 10. februarja 2008. Prvi mednarodni bienale male plastike so v Murski Soboti pripravili leta 1973. Do leta 1991 je nosil ime »jugoslovanski«, po razpadu države pa se je preusmeril v evropski kulturni prostor in postal trienalni likovni dogodek. Zanimivo je, da sta v Evropi preživeli samo dve podobni trienalni razstavi, in sicer ob soboški še trienale v Fellbachu pri Stuttgartu v Nemčiji. Temo Šala, satira, ironija in globlji pomen je izbral odličen poznavalec male plastike dr. Thomas Deecke iz Bremna. Na novinarski konferenci v Murski Soboti je poudaril, da je potrebno pojem male plastike od razstave do razstave na novo definirati zaradi novih materialov in razvoja nasploh. V katalog je napisal, da je bil mali plastiki v zadnjih letih večkrat napovedan konec: »Murska Sobota in Fellbach pa vedno znova dokazujeta, da je prav razglašenim za mrtve naklonjeno dolgo življenje. Iz jugoslovanskega bienala je nastal slovenski trienale z novo sodobno evropsko podobo, ki se sooča s spremenjeno umetniško situacijo poznega ali takoimenovanega postmodernizma. Za murskosoboški trienale je značilno, da evropsko malo plastiko vedno zbere pod skupnim naslovom, čeprav mala plastika izhaja iz izjemno raznolikih scen«. Obiskovalci trienala bodo imeli ob ogledu zelo raznolikih eksponatov zelo raznolike občutke, zato kaže iz kataloga povzeti še, da »V vrsti malih skulptur najdemo primere z enako mero igrivega kot tudi zlobnega humorja, pa tudi primere, polne političnih in družbeno kritičnih namigovanj; v obliki tradicionalnih plastik, od spomenika do skulpture fontane, odkrijemo ironične spore s filozofijo, zgodovino književnosti in umetnostno zgodovino«. Kaj je za koga - likovna - umetnost, kaj izziv ali provokacija, vse nakazano v letošnji temi trienala, bo moral presoditi sleherni obiskovalec sam zase. Denimo: par črnih nizkih moških usnjenih čevljev na podstavku, vozno mini motorno kolo ali video posnetek, kako je bila snežna kepa vržena z Antarktike 24. januarja 2005 na Arktiko, kjer je pristala 3. septembra 2005. Slovenijo na trienalu male plastike zastopata Mirko Bratuša in Boštjan Novak. Tako se je odločil mag. Franc Obal, eden izmed osmih sodelavcev umetniškega direktorja dr. Thomasa Deeckeja. V katalogu sta objavljena tudi teksta ministra za kulturo Vaska Simonitija in župana mestne občine Antona Štihca. Ernest Ružič Pogovor z direktorjem term v Sárváru Ferencem Rózsa CERTIFIKAT EVROSPA MED ZA ZDRAVILIŠČE SÁRVÁR Čestitam vam za visoko priznanje, ki ste ga prejeli pred kratkim kot prvi dobitnik tovrstne nagrade na Madžarskem. Prosim, če nam poveste nekaj besed, kaj to priznanje pravzaprav je. »Certifikat Evrospa Med je nagrada za kvaliteto, ki jo je osnovala Evropska zdraviliška zveza za priznanje kvalitetnega obratovanja zdravilišč, toplic in zdraviliških hotelov. Informacije o pogojih za prejem priznanja smo prvotno dobili od gostov, ki jih je k nam na zdravljenje pošiljala Zavarovalnica »Techniker Krankenkasse«. Predlagali so nam, da bi se poskusili potegovati za omenjeno nagrado, kajti visoko so ocenili bogato paleto naših storitev in njihovo raven.« • Mislim, da ste morali zadostiti neštetim kriterijem. »Če bi vedeli vnaprej, kaj vse nas čaka, mogoče niti ne bi imeli korajže, da se prijavimo. Moram pa odkrito priznati, da, kljub temu da nam je bila ideja kar všeč, smo najprej menili, da bo to za nas prevelik zalogaj, kajti komaj smo začeli uvajati mednarodne standarde ISO, torej še nismo pripravljeni za nov izziv. Je pa tudi res, da s tem dobimo možnost, s katero se lahko uvrstimo med najboljše tovrstne ustanove v Evropi in natančno izvemo, katero mesto pravzaprav zavzemamo na evropski standardni lestvici. In smo sprevideli, da nimamo kaj izgubiti, kvečjemu ne bomo prejeli priznanja.« • Kako je potekalo preverjanje? »Najprej smo prijavili našo namero za tekmovanje. Evropska zdraviliška zveza je potem odredila avditorsko firmo, ki potem na podlagi aspektov, ki jih določi EZZ, avditira kandidata. Z rezultatom avditiranja seznani Zvezo, ki odloča o tem, ali dodeli ta naslov ali pa ne.« • Katere so bile težave, ki so vas čakale in s katerimi niste računali? »Nervozni smo postali takoj, ko smo prejeli kriterije za presojanje obrata in nalogo, da moramo sestaviti referat s podatki o našem delovanju na podlagi vprašanj, ki jih je sestavila avditorska firma STORCH Gmbh v Wiesbadnu. Celo vrsto nalog smo morali izpolniti izredno. Sreča je bila, da so to bile načrtovane naloge, le časovno smo jih morali preložiti, torej smo morali povečati hitrost.« • Kako pa je potekalo avditiranje? »Avditor je bil gospod Peter von Storch, direktor avditorske firme, ki je pritegnil k delu gospoda Schlichta, projekt-managerja nemške zavarovalnice Techniker Krankenkasse. Avditiranje je potekalo tri dni, seveda v nemščini. Preverili so več kot 300 področij s 750 vprašanji. Na podlagi naših, s podatki dokumentiranih odgovorov in njihovega preverjanja je nastala avditorska kvalifikacija. Kljub temu da smo dosegli 87-odstotni rezultat, to še ni pomenilo, da bomo dobili certifikat. Gospod Peter von Storch je ta rezultat posredoval Evropski zdraviliški zvezi in na podlagi odloka Zveze smo prejeli certifikat, ki je do sedaj prvi, torej edini na Madžarskem, in šesti najboljši v Evropi. Ta certifikat velja tri leta. Čez leto in pol preverijo, ali smo odpravili vse pomanjkljivosti. Na srečo jih ni dosti!« • Ali ste ponosni na ta naslov? »Ne bi govoril resnice, če bi trdil, da nisem ponosen na naše dosežke. Ali zame je še bolj važno to, da smo dobili zaupanje vase, ker smo videli, da s skupnim delom lahko vse dosežemo. In to je morda najvažnejše.« Hvala vam za informacije. Želim vam tudi v bodoče obilo uspehov. Suzana Guoth Na Madžarskem strada kakih dvesto tisoč ljudi Po podatkih FAO (Organizacija za prehrano in kmetijstvo Združenih narodov) strada v Evropi kakih 35 milijonov ljudi, na Madžarskem pa okrog dvesto tisoč. To je povedala na tiskovni konferenci regionalna vodja FAO Maria Kadlecikova ter najavila, da so skupaj z madžarskim Društvom prehrambena banka ob mednarodnem dnevu razdelili več kot tristo tisoč paketov prehrambenih artiklov. Porabje, 18. oktobra 2007 3 SLOVENSKI DEN V BUDIMPEŠTI Že par lejt mamo v Budimpešti Merklina leko prvin pozdravili štvo, ka držimo svoj materni slovenski den. Tou pomeni, da v našom društvi. Do zdaj nam jezik, svojo katoliško vero pa iz Porabja, iz več vesi pridejo je pomago dekan Lojze Kozar držimo stike z rojstnim kra k nam pa šče slovensko mešo iz Odranec v Sloveniji. Meša je jem, gda pridemo v Porabje na različne prireditve. Prej je tak lepou bilau, ka smo prišli na 20. obletnico smrti gospouda Janoša Kühara, zatau tö, ka smo se srečali in bili pri sveti meši prvega prekmurskoga škofa Marjana Turnška. Drugi den pa smo bili pri meši škofa Jožefa Smeja, ka smo z gospaudom meli nepozabno srečanje že pred leti v Maribori. Na meši je lepou spejvo pevski zbor. Tak, gda smo vöprišli iz cerkve, mi je nepoznana vogrska ženska prajla, ka je mogla v cerkev notri titi pa tou mešo poslüšati. Po meši smo šli v podružnico tö mamo. Tak ka je na te den, bila darovana za pokojne Slo-Državne slovenske samoupraleko povejmo, malo Porabje v vence v Budimpešti in za tiste, ve v Rumbach ulico in tam na-Budimpešti. Zdaj je tö tak bilau, ki tü živemo. daljevali. Tü smo gledali film 6. oktobra, vej smo pa meli za Lepau smo vtjüp prišli že zad-pa meli prijatelski večer. Film goste pevski zbor z Gorenjoga večerkoma v toj lejpoj cerkvi, je bijo Porabje nekoč in danes. Senika, z Dolenjoga Senika slovensko samoupravo, žau iz Sakalauvec nejso mogli pridti. Te den bi te dober bijo, če bi leko cejli den vküper bili pa se malo več pogučavali. Samo ka je Porabje daleč, skorok 300 kilometrov. Tou bi tak bilou najbougše, če bi skupine vsigdar tü spale, dapa te pa dosta košta, pejnaz je pa vsigdar menje. Z našim praznikom smo začnili (no, te den bi mogo svetek gratati za nas, Porabske Slovence, ki živemo v Budimpešti) s sveto mešo v slovenskom maternom Našomi lüstvi se je vido. Samo ka je prej dosta bola težko bilau pa srmačko. Pokrajina je pa te bila lejpa pa je zdaj tö. Te smo lejpo pa dobro znali slovenski materni jezik gučati, prej nas je srmaštvo vküper držalo. Zdaj je pa vse naopek, šli smo za krüjom, za slüžbo iz rojstnoga kraja in v tom velkom varaši smo se skorok zgibili pa vsakši den malo maternoga jezika pozabimo. Dobro ka je prej društvo, ka tü leko gučimo slovenski. Dobro je, ka se mladi tö začnejo včiti slovenski jezik. Tou smo djeziki. Mešo smo meli na srejdi gostje pa našo lüstvo tö. Pri meši ugotovili po gledanji filma. Budimpešte, v cerkvi svete Ane. je spejvo MePZ Avgust Pavel z Na prijatelskom večeri smo Darovau jo je Ferenc Merkli, Gorenjoga Senika. Na orgli je spejvali, Hugo Čerpnjak je župnik z Gorenjoga Senika. igro Ciril Kozar. Gospaud župnik igro pa šče Ciril Kozar tö. Na Radi smo bili, ka smo gospauda so v pridigi povalili našo dru- prireditvi smo leko pozdravili veleposlanika R Slovenije v demo v Porabje ali v Slovenijo. Budimpešti Ladislava Lipiča in Zavalimo se Zvezi Slovencev sodelavce iz veleposlaništva. na Madžarskem in sodelavki Zavalimo se gospaudi župniki Biserki Bajzek, da so za nas v za lejpo sveto mešo, za lejpe Porabji tou paut vküper spravili reči, pri srci nam je tou sploj in pomagali. Ne pozabimo lejpo dobro spadnilo. Slovenska meša spejvanje pevskega zbora Avgust je za nas pomembna, vejpa v Pavel pa muziko na orgli Cirila Budimpešti nejmamo možnost Kozara. Vala lejpa vam vsem! v slovenskem maternem djezi-Irena Pavlič ki meše poslüšati, samo te, če Foto: I. Pavlič, A. Gyeček 4 Kamene knjige »PISMO, STERO JE NAM JEZUŠ KRISTUŠ Z ZRAKA Dostakrat sam že čüjo od starcov, ka so parpovejdali od Kamene knjige (knjiga prerokovanja), dapa do tejga mau sam je ešče nej vido. Tak pravijo, ka so prvin skur pri vsakšom rami bile, pomalek so pa vse taminaule. Več lejt sam je isko, pa sam mislo, ka zaman, tak je ne najdem. Dapa čüda se je zgodila, v Ritkarovci pri Ropošovi familiji sam najšo ešče edne. Gda sam je najprvin v roke vzejo, nej sam je mogo doladjati dočas, ka se je vcejlak nej taprešto. Zanimive (érdekes) so, pa če škeš ali nej, začneš zmišlavati od sebe, od sveta. Ano Ropoš sam spitavo, zato, ka so njene Kamene knjige. • Od kec mate vi Kamene knjige? »Tau so meni moje mati njali, zato ka so oni tü od svoje matere dobili. Te knjige so že več stau lejt stare, zato pa doste vse je že vkrajpobrano. Prva pa zadnja stran že fali. Mati so mi tak prajli pa prejkdali knjige, naj drugim tö na pausado dam, če bi je stoj šteti sto. Dapa bili so taši tö, šteri so je dojspisali, nej samo prejkprešteli. Zato, ka tak pravijo knjige, če je stoj dojspiše, kelko koli grejov ma, tisto se ma vse odpisti.« • Vi ste te knjige taprešteli, te gvüšno znate, zaka se zovejo Kamene knjige? »Zato se zovejo tak, ka gnauk svejta je en kamen spadno doj z zraka. Tisti kamen je tak žmeten biu, ka ga človeča mauč zdigniti nej mogla. Püšpeki pa dühovnicke so vküpprišli pa so kauli kamla Boga molili. Nekakoma se je te čülo, naj s svojimi blajženami rokami odpre gor te kamen. Te je ešče več vküpprišlo pa so odprli te kamen, pa te so najšli tau pisanje. Potejm so te dojpisali po vsikšo fele rejči.« • Naletja se štejo te knjige? »Tau je ranč tak dojnapisano, DOLI POSLAU.« kak mi gučimo.« • Sto je vödau te knjige? »Tau ne vejm, ka prva stran falij. Nej čüda, vejpa leko, ka so že več kak trijstau lejt stare.« • Ka pišejo Kamene knjige? »Sploj sigurno vse pišejo. Če bi s tauga rimski papež že dosta vse nej odpüstili, te tak mislim, mi bi se nej mogli zveličati, zato ka strašno, ka dojspisano djeste. Zato so te knjige doj k nam prišle, naj lüstvo ne baude nevörno, liki vörno.« • Ka ste se najbola čüdivali, gda ste te knjige taprešteli? »Dja sam se tau najbola čüdivala, ka tau taši velki grej, če človek na drugoga kaj lagvo povej, ali ga šinfa. Tau je name malo postrašilo. Pišejo ešče knjige od taši cajtov, ka lidje že več v Boga nedo vörvali, pa k svetoj meši več nedo ojdli. Te prej pride vnaugo dauba, ka vse vaše pauve odpisti. Tau je pa že tak tü. Če se lüstvo itak ne pobaukša, te strašno dosta kaštig pride. Pridejo taše stvari, ka vas žive raztrgajo. Če se ešče potejn tö ne pobaukše, te de žardjavo kamenja letelo z zraka, pa de vse v ognji. Te de že lüstvo vörvati stelo, dapa te de že kesno. Zato, ka Baug svojo sveto lico te že vkrajobrne, pa nede poslüšo našo djajckanja, pa kričanje. »Bodete kričali, stante vi mrtvi gor, naj si mi živi počinemo, zato ka te moke trpeti že ne moremo,« piše. Tau ma je tö sploj saselo. Moram rejsan prajti, ka je lüstvo nevörno, pa tiste kaštige, ka so dojspisane že doste vse so tü. Moji stariške so vsigdar tak gučali, ka svejt prvin ne mine, samo te, gda tri svetovne bojne baudejo. Gda tretja svetovna bojna baude, tista de samo tri dni trpela, pa tri dni vse lüstvo premine. Eden človek de tri dni üšo, pa drugoga človeka ne najde. Če se najdeta, te ta tak radiva, ka se vse vküppokišüvata, pa ranč več nikam neta üšla. Tü pa tam ostane samo človek. Te de lüstvo nazaj k Baugi šlau, dapa te že svejt dugo neda stau.« • Vi vörvate v tejm, ka te knjige pišejo? »Pa vejš, ka vörvam. Z menov se je že taša menša čüda tö zgaudila. Tak sam betežna bila gnauk, ka sam nika sapo nej daubila. Te sam nika v špitala odla na operiranje, gde sam sploj dosta trpala. Domau sam prišla pa za dva mejseca sam že pa tak bila, nej sam daubila sapo. Te sam se odlaučila, ka na operiranje več nemo üšla, zato ka me je strašno bolelo. Prejk sam üšla na cintor pa pri velkom križi sam dolapokleknila, pa roke vküpdjala, pa etak prajla: »Baug moj, baug moj, ti vse leko včiniš, ka škeš, meni vzemi kraj te beteg.« Pa če vördješ ali nej, ozdravila sam. Ranč pri barbejri sam bila pa sam notra na dvera stejla titi, gda mi je tak léko gratalo. Zato sam notra üšla, pa ma je barbejr pogledno. Gda je zgotauvo, je meni pravo: »Leko dete domau, zato ka vi nišo bajo nejmate.« Z menov se je tau zgaudilo. Od tistoga mau sir pravim, če stoj kakšno nevolo ma, naj Boga prosi, pa de ma on pomago.« • Na konci sveta de Baug lüstvo saudo, od tauga nika ne pišejo knjige? »Tau edno nedelo baude. Dapa gda, tau ne vejmo. Jezuš je tak pravo, tau njajte, tau nej vašo delo. Tau nebeski oča vej, kak bau. Steri so na dobroj pauti, tisti na pravo stran stanejo, ka so pa na lagvoj, tisti pa na lejvo stran. Tistim tak povej Baug: »Idte od mene prekleti grejšnicke«. Šteri so pa pobožni, tiste de pa zvau k sebi. »Pojte z menoj, vam je pripravlano kralestvo nebesko.« Za volo tauga bi dobro bilau, če bi se te knjige dosta štele, pa bi se lüstvo pobaukšalo.« Karel Holec Porabje, 18. oktobra 2007 5 DÖDÖLI, KAK SO JI KÜJALE NAŠE BABICE Ja, s tejm namenom je pripravilo že štrto leto tekmovanje v küjanji dödölov Kulturno turistično drüštvo v Puconci, stero je gli letos svetilo deseto oblejtnico svojga dela. Drüštvo že tradicionalno pripravla geseni svoje prireditve, stere so povezane s pripravlanjom gesti. Letos je 30. septembra melo 9. kulinarično razstavo, na stero so verti pa vertinje pripravili vsefale gesti, mrzlo, toplo, peciva, pogače, krü, kvašeno testau, okajene klobase, šunko, sir… Nej čüda, če so človeki na ogled vküp priletele sline v lampaj. Drügi program toga dneva je pa bila dödöljada. Zakoj je daubo té küjarski program tau ménje, leko zvejmo od predsednice drüštva Katice Štefanic, stera nam je drügo kaj tü pripovejdala. »Dödöljada je pa ta prireditev, na keroj se samo dödöle küjejo. Letos smo zelo srečni, ka smo meli dvajsti par küjarov, dödöli so se küjali v dvajsti kotlaj. Posebej smo veseli, ka smo se s pomočtjauv Slovenske zveze v Monoštri povezali z vami porabskimi ženskami, stere ste se tü opogumile (batrivnost dobile) pa oprvin prišle k nam v Puconce pred publiko pa komisijo lüpat krumče pa mešat dödöle. Gli tak smo zelo srečni, ka so se našomi povabili odzvali tüdi z ove strani Müre, iz turističnoga drüštva Veržej. Oni pa ne pravijo, ka küjejo dödöle, liki ka küjejo oženjene žganike. Depa razlika je samo v rejči, njivi žganiki so naši dödöli.« • Katica, vi küjate doma dödöle? »Ja, ge večkrat küjam dödöle, ka pri nas doma tau radi gejo. Samo moram po pravici povedati, ka ji sküjam ge, samo ji pa ne morem zmejšati. Mejša ji pa po navadi eden od moški pa zdaj v zadnjom časi največkrat od hčerke dečko, ker on ji pa tüdi ejkstra rad gej.« • Vi v Prekmurji malo ovak küjate dödöle pa ji v ovašni formi gejte tü, kak sam tau zdaj oprvim leko vidla. Kak pa? pa se té fajn lepau na pomali na skaurdjo spečejo. Tau pa té pravimo, ka praženi dödöli.« • Kak gleda vö ta dödöljada? Za nas je bila fejs karažna, živahna prireditev. »Za dödöljado smo pozvali lidi küjat dödöle tak, ka smo se mi organizatorji vzeli za tau, ka damo kurišče, gde ogenj gori, drva, kotle pa vodau. Vse vcuj valaun, s steroga se küje, si vsakši sam mora prinesti. Krumče, melo, sau, maščobo, lük, vrnjo mlejko, ali cverke pa vse drügo potrejbno škir, posaudo za küjat. Nej so gnaki nej krumči, ka so nisterni bola meki, ena mela je tü leko bola vlažna, tak ka je najbaugše, ka si vsakši svoje prinesé. Tekmovalci (versenyzők) so za küjanje dobili paudrugo vöro, vsakši par se sam mogo znajti. Letos je zavolé lüdi prišlo na gledanje tü, oni so vsakšoga leko spitavali od küjanja pa si vöodebrali, za stere dödöle si küpijo bone pri nas. Za küjanjom je biu kulturni program, potistim je pa vöoznanila komisija, sto so si zaslüžili zlato tjauko na kulinarični razstavi pa čini dödöli so bili najbaugši. Cejlidnevni program je pa vodo Milan Zrinski, etak so vsi tekmovalci leko nastupili pred mikrofon tü.« • Med dvajsti par küjarov je komisija, žirija ocenila samo prva tri mesta. Ka vse so gledali, cenili, prva kak so se odlaučili, čini dödöli so najbaugši? »Tekmovalci so si mogli odabrati šifro, tau je leko rejč, leko je numera pa pod tejm imenom so dali dola svoje küjane dödöle. Komisija je gledala na gostoto, kak je trdi dödöl, kak je gausti, kašna je polivka, če je zadosta osoleno ali menje, način priprave, ka bi se nej prežgau žir ali lük. Ne dopisti pa novitet, eni so probali s klobasi, drügi z grbanji naprajti polivko, tau so nej cenili za dobro. Komisija drži tak, naj se dödöli küjajo tak, kak so ji küjale naše babice, brez vsej okraskov.« Klara Fodor 6 OBNOVLENI ELEKTRIČNI VOD V ANDOVCI V Andovci so električni vod 1961. leta vözozidali, od tistoga mau ma ves elektriko. Več kak štirideset lejt je po tistij drautaj dobivala vsakša kuča elektriko. Na gnesden je tisto tehnologijo, ka so te nücali, že vsikšo leto obnavlati, popravlati trbelo. Zdaj se je firma eon tak odlaučila, ka cejle aluminijske draute vömenijo na bakrene (réz) kable. Od tauga sam spitavo njigvoga delavca elektrikov, lidgé telefon gorvzemajo pa že zovejo »Mižera«. • Feri, ka se dogaja zdaj pri nas v Andovci z elektrikov? »V eti krajini je dosta problemov bilau z elektrikov, zato je zdaj firma e-on začnila tau velko delo. Kak v Števanovci tak v Andovci dojmenijo stare draute, pa vsepovsedik bau kabel. Tem kablom se več neda štelo, če de vöter pijo ali drejvge notzaraste, s tejmi nede več problemov. Pa tak mislim, ka tej kabli lepše vögledajo, kak so drauti bili. Prvin je pet, šest drautov bilau na sojej, zdaj samo eden kusti bakreni, v plastiki nutpoviti. Velko delo baude ešče tisto, gda se Verica pa Gornji Senik vküppoveža z vodom za 20 KW-ov. Tau delo se je letos začnilo pa če de istino, te se dokonča tö. Zdaj de nam že samo paut falila med dvöma vasnicama, dapa tista fejst. Tü bi se rad zahvalo vaščanom za potrplivost pa za pomauč. Tak mislim, ka malo taši vesi je, gde bi lüstvo vse tak sporazmelo kak tü.« • Kelko dni delate že? »Tau je tretji den, pa če de vse dobro šlau, zranja se dokonča. Leko povejm, ka v tauj krajini so Andovci prvi, šteri so te nauvi električni vod dobili.« • Kelko pejnaz košta tau delo? »Tau cejlo delo 19 milijonov forintov košta. Tau se v ednoj tašoj maloj vesi e-ona nikak ne splača, dapa dobro elektriko mora dobiti vsikša iža.« • Kak tau, ka se je ranč v Andovci začnilo tau obnavlanje? »Tau se je pred štirimi leti začnilo, gda je od tauga guč bijo. Zato, ka so Andovčani 1961. leta dobili elekriko, pa od tis-toga mau nišo vzdrževanja, modernizacije nej bilau. Zdaj te tak mislim, ka trideset, štirdeset lejt pa mir baude.« • Ka je te, če na te kabel kakšna drejva gorzleti? »Tau je tak napravleno, ka se tau ne vtrgne. Kabel je močnejši kak tisti, steri so do tejga mau bili. Če pa sploj kusta drejva gorspadne, te pa pri sojej pisti, pa kabel doj na zemlau spadne, dapa ne vtrgne se. Pa tau je ešče v taum kabli dobro, ka če je na zemlej, nej se trbej bojati, ka bi koga strausilo, zato ka je s plastikov povit.« • Gda so te kusti kabel vöpotegnili, potistim ste ešče vsakšo kučo gora mogli zvezati. Kak ste tau tak brž leko naprajli? »Tau je edna nauva tehnologija, ka na Vogrskom ešče samo tri, štiri lejta delajo. Zdaj več plastiko nika nej trbej dolarezati, drugi kabel se vcujzošrajfa pa že gotovo.« • Te kabel, zvün tauga, ka je močnejši, pa se ne vtrgne, zaka de baukši nam vaščanom? »Če se eden nauvi ram zozida, tak leko elektriko notpotegnemo, ka vaščani ranč vpamet ne vzemejo. Te čas, ka delamo, ranč nam nej trbej elektriko vözakapčiti. Drugo, ka de ešče baukše, je tau, ka de elektrika močnejša. Za volo bakra pa za volo tauga, ka je kabel bola kusti, tisti do tü bola krepšo elektriko meli, šteri so na konci vesi, daleč kraj od trafoja.« K. Holec 7 VIKTOR+VIKTORIJA KAKO JE CIGAN PRODAJAL BRAT PA SESTRA ZAJCA Dvojčka Viktor pa Viktorija sta se zgučala, ka ta probala začniti broditi vsikši s svojo glavou. Gvüšno, ka je Nekoč je cigan imel zajca pa domo na obed. Skupaj so šli da tou v začetki nej bilou léko. Kak bi pa, če pa sta dvojčka, ka nej? Depa prajla sta, ka sta prišla v tista lejta. Stera lejta so tou? Tista, ka mladi človek začne gledati na svejt s svojimi očami. Mama pa ata sta se čüdivala. - Kak zdaj? Nešketa več po staroj šegi vse na polonje, - je pita-la mama Vika pa obračala oči. - Kak zdaj? Nešketa več po staroj šegi vse dvouje, - je pito ata Viki pa obračo oči. -Leko sta betežniva, -se je čüdivala baba Pika pa si brisala kuste oukule. Maliva pa sta se samo naraj smedjala pa si brodila svoje. Kak bi si pa nej, vej pa niške ne more videti v glavou drugoga človeka, od koga si un brodi. Njiva pa sta vse bole vedla, ka sta več nej tak maliva, kak sta bila eške včera. Zato sta pri večerdji škela vsikši svojo gesti. -Ge mo palačinke z legvarom, -si je želela Viktorija. - Ge mo palačinke s čokolado, - si je želo Viktor. Kak so se eške čüdivali v šouli. Če sta se eške včera navčila vsikši polonje, je bilo gnes vse ovak. Viktor je vedo vse, ka se je trbelo navčiti. Pa je Viktorija tö vedla vse, ka se je trbelo navčiti. Kak se je eške čüdivala bautoškinja Berta. Nagnouk je bilou vse ovak. Viktor si je küpo kisele cukre, Viktorija pa karamele. Berta je skur na rit spadnila! Pa kak so gledali sousedge. Viktorija se je pelala po pouti z biciklinom, Viktor pa je bejžo vred nje. Viktor se je naganjo po travniki, Viktorija pa je mirno štejla knigo v senci djablane. Ja, dvojčka sta gratala vcejlak ovakša. Pa je lidam kouli njiva že brž žau bilou, ka se je takšo zgodilo. Kak bi njim pa nej bilou? Vej pa de zdaj dosta menje smejšnoga pa takšnoga, ka ji je spravlalo v dobro volou. Vse je gratalo načišno, ovakšno. - Ja, ja, naši mlajši rastejo, - je prajla souseda Minka. - Kak bi pa nej, vej so pa zdravi, - je prajla mama Vika. -Vej pa ja, - sta oslejdnjič v svojom žitki prajla v eden glas ga je nesel prodajat v mesto. domov. Prinesel ga je k fiškališu. Pravi mu, če nemara ne bi kupil zajca. »Kaj bi ne!« de fiškališ. Ciganu plača zajca pa mu pravi: »Odnesi ga tale v kuhinjo kuharici.« Cigan pa zajca ni odnesel v kuhinju h kuharici, odšel je naprej k drugemu fiškališu. Tudi tega vpraša, če nemara ne bi kupil zajca. »Kaj bi ne!« mu pravi drugi fiškališ. Ta mu ga tudi plača pa pravi: »Odnesi ga v kuhinjo h kuharici!« Cigan spet ni idnesel zajca v kuhinjo, da bi ga dal kuharici, ampak je odšel naprej z njim k tretjemu fiškališu. Ta mu ga tudi kupi, a ko mu ga plača, mu ga odvzeme. Tako Eden pravi: »Jaz bom danes imel dober obed, saj sem od cigana kupil zajca.« Drugi reče: »Tudi jaz bom imel dober obed, saj sem tudi jaz od cigana kupil zajca.« Tretji pravi: »Tudi jaz sem kupil zajca, imel ga bom za obed.« Tako bodo vsi trije imeli dober obed. Potem prvi fiškališ čaka in čaka, da mu kuharica prinese zajca, a zaman. »Kje je pa potem zajec?« de naposled. »Kakšen zajec?« vpraša kuharica. »Saj sem pa danes kupil od cigana zajca pa sem mu rekel, naj ga odnese v kuhinjo.« mu kuharica prinese zajca, a tudi zaman. Ta tudi vpraša: »Kje pa je zajčje meso, saj sem zazranka od cigana kupil zajca?« »Nihče ni prinesel zajca v kuhinjo,« pravi kuharica. No, tretji fiškališ ga je dobil pa ga je jedel. Prva dva fiškališa sta bila čemerna, ker ju je cigan tako znoril pa sta go tožila. Cigan pa je šel k tretjemu fiškališu, kateremu je prodal zajca, naj mu svetuje, kaj naj stori, ker je trikrat prodal zajca pa ga sedaj fiškališa tožita. Fiškališ ga vpraša: »Kaj mi daš, če ti svetujem?« »Imam lepa bukova drva, pol klaftra, pa ti jih dam,« pravi cigan. »Dobro, cigan, ko te bo sodnik vprašal, zakaj si trikrat prodal zajca, reči samo: Krk! Nič drugega ne smeš gončati.« Napočil je dan, ko je cigan moral iti na sodišče. Sodnik ga vpraša, zakaj je trikrat prodal zajca. Cigan pa reče samo: »Krk!« Nakar fiškališ reče sodniku: »Vidite, sodnik, če bi cigan bil pameten, ne bi trikrat prodal zajca. Cigan nima pameti.« Tako cigana niso mogli obsoditi, pač pa so ga razglasili za norega. Cigan pride iz poslopja sodišča, fiškališ pohiti za njim pa ga vpraša: »No, cigan, kdaj mi pripelješ drva?« Cigan pa reče na to: »Krk!« »No, cigan, ne delaj se norega! Jaz sem ti tako svetoval, zdaj pa tudi meni tako delaš?« »Krk!« pravi cigan. Tako tudi fiškališ ni kaj vedel početi s ciganom, zaman mu je svetoval, zdaj je znoril tudi njega. cigan ni več mogel nesti zajca »Aaa, danes ešče nihče ni pri-(Karel Krajczar: Slovenske pravljice iz naprej. nesel zajca v kuhinjo!« pravi Fiškališi so šli delat, potem pa kuharica. v krčmo, kjer so pili in si pri-»Ej, tale fakin me je pa znoril!« Porabja) povedovali to in ono. Napočil de fiškališ. Miki Roš je poldne pa so se odpravili Drugi fiškališ ranč tako čaka, PETEK, 19.10.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKIP ROGRAM, 11.25 OSMI DAN, 11.55 MILIJONAR Z JONASOM, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 DUHOVNI UTRIP, 13.30 KINGDOM, ANG. NAD., 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 BABAR, RIS., 16.10 IZ POPOTNE TORBE: SPRETNOST, 16.25 V DOTIKU Z VODO, AVSTR.-NEMŠ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.40 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 18.40 KARLI, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PREDSEDNIK ZA SLOVENIJO 2007, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 POLNOČNI KLUB, 0.15 NATIONAL GEOGRAPHIC, PON., 1.10 INFOKANAL PETEK, 19.10.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.35 UMETNI RAJ, 13.00 EVROPSKI MAGAZIN, 13.30 NAJLEPŠI ČAS MOJEGA ŽIVLJENJA, NEMŠ. NAD., 13.55 MOJE SANJE O AFRIKI, NEMŠ. FILM, 15.25 ŠPORT ŠPAS, 15.50 USIHAJOČE ZALOGE NAFTE, FRANC. DOK. ODD., 16.40 BREZ REZA: DR. MITJA FERENC -PRIKRITO GROBIŠČE - TEZENSKI GOZD, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 PRIMORSKI MOZAIK, 18.35 ŠTUDENTSKA, 19.00 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA: BENO HVALA -ŠPORT, ŠPORT, ŠPORT, 19.45 SKOZI ČAS, 20.00 ZADNJI DNEVI SLAVNIH, FRANC. DOK. SER., 20.55 NAJLEPŠI ČAS MOJEGA ŽIVLJENJA, NEMŠ. NAD., 21.25 MEMENTO, AM. FILM, 23.10 NESPEČNOST, AM. FILM, 1.05 NEČEDNI POSLI, ANG. NAD., 2.00 INFOKANAL * * * SOBOTA, 20.10.2007, I. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SKRIVNOSTI DIVJINE, JAP. POLJ. SER., 13.40 MUZIKAJETO: JAZZ, 14.15 TRISOMIJA 21, DOK. ODD., 15.05 PESEM PTIC TRNOVK, AVSTR. NAD., 15.55 SOBOTNO POPOLDNE, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 SOBOTNO POPOLDNE, 18.40 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, KAKO BOMO VOLILI, VREME, ŠPORT, EUTRINKI, 19.55 LJUBLJANA PRESTOLNICA EU, KVIZ, 21.10 LUKA KOPER -ZA NOVA OBZORJA, 21.50 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.20 HRI-BAR, 23.25 DEADWOOD, AM. NAD., 0.25 KIM NOVAK NI NIKOLI PLAVALA V GENAZAREŠKEM JEZERU, ŠVEDS. FILM, 1.50 DNEVNIK, 2.10 INFOKANAL SOBOTA, 20.10.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.00 SKOZI ČAS, 9.10 PRIMORSKI MOZAIK, 9.40 ŠTUDENTSKA, 10.00 TEKMA, 10.50 Z GLAVO NA ZABAVO, 11.15 ZADNJI DNEVI SLAVNIH, FRANC. DOK. SER., 12.35 38. SLOVENSKI FESTIVAL DOMAČE ZABAVNE GLASBE “PTUJ 2007”, 15.00 EP V NAMIZNEM TENISU ZA INVALIDE, 16.55 ROKOMET, EVROPSKI SUPERPOKAL OB 60. OBLETNICI ROKOMETA V CELJU, 18.30 NOGOMET, LIVERPOOL -EVERTON, 20.00 FOYLOVA VOJNA, ANG. NAD., 21.35 SLOVENSKI MAGAZIN, 22.00 CITY FOLK: LIZBONA, DOK. SER., 22.30 SOBOTNO POPOLDNE, 0.30 POKVARJENA DEKLETA, ANG. NAD., 1.20 INFOKANAL * * * NEDELJA, 21.10.2007, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.30 POROČILA, 10.35 NA OBISKU, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 SLOVENSKA POLKA IN VALČEK 2007, 14.30 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.20 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 POKEC, RIS., 18.45 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, PREDSEDNIK ZA SLOVENIJO 2007, 20.30 SPET DOMA, 22.20 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.15 ARS 360, 23.30 ONSTRAN ZAKONA, AM. FILM, 1.15 DNEVNIK, 1.40 INFOKANAL NEDELJA, 21.10.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.20 SKOZI ČAS, 9.30 LJUBLJANA PRESTOLNICA EU, KVIZ, 10.40 3. SREČANJE KITARSKIH ORKESTROV IN ANSAMBLOV GLASBENIH ŠOL SLOVENIJE, 11.00 MED VALOVI, 11.30 GLOBUS, 12.00 SLOVENSKI MAGAZIN, 13.00 ŠPORT, 16.55 KOŠARKA, LIGA NLB, UNION OLIMPIJA - CIBONA, 20.00 SANJSKA POTOVANJA, ANG. DOK. SER., 20.55 MOJSTER IN MARGARETA, RUSKA NAD., 21.50 Š -ŠPORTNA ODDAJA, 22.35 HUJŠAJMO!, ANG. NAD., 23.20 UMETNOST GLASBE IN PLESA: MOJE SRCE GORI, RENE PAPE, NEMŠ. PORTRETNI FILM, 0.05 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.35 INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 22.10.2007, I. SPORED TVS 6.55 EUTRINKI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.05 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 12.00 SAMOST SVETLANE MAKAROVIČ, DOK. FELJTON, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SPET DOMA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 MEDVEDEK, RIS., 16.15 BISERGORA: VČASIH SMO DRUGAČNI, LUTK. NAN., 16.30 SEJALCI SVETLOBE: SEJALEC SONCA, OTR. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.40 CENTRALNI PARK, AVST. POLJ. ODD., 18.30 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 ELI IN FANI, RIS., 18.45 ADI V MORJU, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 KAKO SMO VOLILI, 21.00 KINGDOM, ANG. NAD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PODOBA PODOBE, 23.25 SLOVENSKI OKTET V POSTOJNSKI JAMI, KONCERT, 0.40 CENTRALNI PARK, AVST. POLJ. ODD., 1.30 DNEVNIK, 2.05 INFOKANAL PONEDELJEK, 22.10.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.00 Š -ŠPORTNA ODDAJA, 8.30 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 12.10 SOBOTNO POPOLDNE, 15.00 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 18.00 POROČILA, 18.05 TEKMA, 18.55 Z GLAVO V NABAVO, 20.00 SKRIVNOSTI VOJNE -POZABLJENA ITALIJANSKA INVAZIJA, ANG. DOK. ODD., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.30 GLAS(BE)NI VEČERI NA DRUGEM: ARITMIJA IN FREKVENCA, 23.30 SUPER VELIKI JAZ, AM. FILM, 1.10 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 3.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 4.00 INFOKANAL * * * TOREK, 23.10.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.00 CENTRALNI PARK, AVST. POLJ. ODD., 11.55 KAKO SMO VOLILI, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 TROJČICE, RIS., 16.05 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM BROGOVITINA JAGODA, POUČNO RAZV. ODD., 16.15 HOTEL OBMORČEK: HRUPNA SOSEDA, RIS., 16.25 KOŽA, DLAKA, PERJE: ŽIVALSKI UM, DOK. NAN., 16.30 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TREBA JE GLEDATI S SRCEM, DOK. ODD., 18.00 MODRO, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 FRANČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 ČAS NEVARNEGA ŽIVLJENJA, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 VOJNA ZA ENERGIJO, NIZ. DOK. ODD., 23.50 TREBA JE GLEDATI S SRCEM, DOK. ODD., 0.15 MODRO, 0.45 DNEVNIK, 1.25 INFOKANAL TOREK, 23.10.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.00 STUDIO CITY, 9.00 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 16.55 LP V ODBOJKI (M), DINAMO MOSKVA -ACH VOLLEY, 19.15 KSENIJA NA GOSTOVANJU, PORTRET KSENIJE HRIBAR, 20.05 MUZIKAJETO: AFRIKA, MLAD. SER., 20.35 GLOBUS, 21.10 MATI Z DRUGE STRANI MEJE, NEMŠ. NAD., 22.40 BLACKJACK, ANG.-AVSTR. NAD., 0.10 JASNOVIDKA, AM. NAD., 0.50 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 3.10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.35 INFOKANAL * * * SREDA, 24.10.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.35 KNJIGA MENE BRIGA, 11.00 TREBA JE GLEDATI S SRCEM, DOK. ODD., 11.25 MODRO, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ARS 360, 13.30 PODOBA PODOBE, 13.55 ČAS NEVARNEGA ŽIVLJENJA, DOK. ODD., 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MOBY DICK IN SKRIVNOST DEŽELE MU, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 Z VAMI, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 ULICA SANJ, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 SKLEPNA SLOVESNOST 42. BORŠTNIKOVEGA SREČANJA IN PODELITEV NAGRAD, 21.00 DOKUMENTARNI PORTRET, 21.30 PRVI IN DRUGI, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OMIZJE, 0.20 Z VAMI, 1.15 DNEVNIK, 1.55 INFOKANAL SREDA, 24.10.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 7.20 SKRIVNOSTI DIVJINE, JAP. POLJ. SER., 7.45 LJUBLJANA PRESTOLNICA EU, KVIZ, 9.00 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 13.55 NOGOMET, MARIBOR -OLIMPIJA BEŽIGRAD, 16.00 PLEME, ANG. DOK. SER., 16.55 MOZAIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 ČRNO BELI ČASI, 18.20 DIAGONALE, 18.55 VEČERNI GOST: DR. BERNARD NEŽMAH, 20.00 GORI, BOS. FILM, 21.45 V AGONIJI, TV PRIREDBA PREDSTAVE SNG DRAMA LJUBLJANA, 0.05 SKRIVNOSTI DVORNIH PREVRATOV, RUSKA NAD., 1.55 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 4.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 4.40 INFOKANAL * * * ČETRTEK, 25.10.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.45 Z VAMI, 11.40 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 NARAVNI PARKI SLOVENIJE: KRAJINSKI PARK ŠTURMOVCI, 13.45 PIRAMIDA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 SREBRNOGRIVI KONJIČ, RIS., 16.05 100-ODSTOTNO PIRAMIDA, DOK. FILM IZ BIH, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 JASNO IN GLASNO, 18.15 DUHOVNI UTRIP, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 EDO IN MEDO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 MILIJONAR Z JONASOM, 20.55 TEDNIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.30 KNJIGA MENE BRIGA, 23.55 IGRALKA NA SREČO, NEMŠ. TV FILM, 1.25 DUHOVNI UTRIP, 1.40 DNEVNIK, 2.20 INFOKANAL ČETRTEK, 25.10.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 7.25 GLOBUS, 7.55 HRIBAR, 9.00 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 18.00 POROČILA, 18.05 POMAGAJMO SI, 18.35 EVROPSKI MAGAZIN, 19.05 3. SREČANJE KITARSKIH ORKESTROV IN ANSAMBLOV GLASBENIH ŠOL SLOVENIJE, 19.30 PESEM KAMNA: OD KAMNOLOMA DO DELAVNICE, DOK. ODD., 20.00 ROMANTIČNA ANGLEŽINJA, ANG. FILM, 21.55 JASNOVIDKA, AM. NAD., 22.35 IZGUBLJENI OBJEM, ARG.-ŠPANSKI FILM, 0.10 JESENSKA SONATA, ŠVEDSKI FILM, 1.40 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 4.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 4.25 INFOKANAL ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Tisk: Glavna in odgovorna urednica EUROTRADE PRINT d.o.o. Naročnina: za Madžarsko letno Marijana Sukič Lendavska 1; 9000 Murska 2.600 HUF, za Slovenijo 22 Sobota; Slovenija EUR. Za ostale države 52 EUR Naslov uredništva: ali 52 USD. H-9970 Monošter, Časopis izhaja z denarno pomočjo