Deželni šolski zalog na Goriškem. V tekočem goriškem deželnozborskem zasedanju se ima dognati tudi zvišanje plač učiteljem. V svrho točnega pregleda, kake šolske potrebščine nastanejo, če se sprejme zakon, ki zadnjič ni bil potrjen, ali načrt deželnega učiteljskega društva, ali če se ustanovi deželni šolski zalog, je izdelalo deželno knjigovodstvo točno finančno poročilo, ki se iz njega jasno vidi finančni položaj v enem ali drugem slučaju. Delo je izredno jako točno in marljivo ter zasluži vse priznanje. Posebno zanimivo je, kako bi stale reči, če pride do deželnega šolskega zaloga, kakor bi v resnici moralo priti do tega, da se uredi učiteljsko vprašanje po tisti poti, kakor je urejeno povsod drugod. Če bi prišlo do deželnega šolskega zaloga, bi se potrebščine razdeljevale takole: 1. Na breme deželnega zaloga: Sedanje potrebščine znašajo za šolske okraje: Gorica, Gradišče, Goriška okolica, Sežana, Tolmin skupno 626.629 K; če od tega zneska odbijemo 250.000 K, s katerimi je dežel. zalog po zakonu z dne 6. okt. 1900 že obremenjen, ostane 376.629 K. Novi šolski zakon po načrtu deželnega zbora bi zahteval poviška skupno 113.180 K. Če prištejemo ta znesek h gorenji vsoti 376.629 K, dobimo na deželni zalog bremena 489.809 K. Če bi se sprejel še povišek iz načrta deželnega učit. društva, ki bi znašal skupno 19.840 K, potem bi znašalo večje obteženje deželnega zaloga od sedaj 509.649 K. V svrho pokritja vsote 509.649 K bi bilo potreba zvišati za 36% sedanje deželne naklade za direktni davek, torej zvišati jih na 56% na realne davke ter na 66% na osebne. 2. Na breme okrajnih šolskih zalogov. Sedanje šolske potrebščine (pavšalije, najemnina, vzdrže- vanje, zidanje poslopij itd.) prihajajo na 206.753 K, raznib prispevkov je računanih na 7.954 K, tako da bi bilo čistih potrebščin 198.799 K, ki bi jih bilo treba pokriti z nakladami za direktne davke, in sicer v Gorici 30%, v gradiščanskem okraju 15%, v goriškem 27%, v sežanskem 30%, v tolminskem 28%- Naklade na direktne davke, uvedene od posameznih okrajnih šolskih zalogov za leto 1904., znašajo po 13 v Gorici, 42 v gradiščanskem okraju, 69 v goriškem okraju, v sežanskem 75/100 (75 na realni, 100 na osebni davek), v tolminskem 70. Po načrtu deželnega zbora bi nastal povišek za odstotke 3 v Gorici, 12 gradiščanskem okraju, 11 v goriškem, 135 v sežanskem, 95 v tolminskem. Torej: 16 v Gorici, v gradiščanskem okraju 54, v goriškem 80, v sežanskem 885/1135, v tolminskem 795. Povišek po načrtu deželnega učiteljskega društva bi narastel še za 1/5 v okr. gradiščanskem, 3 v goriškem, 1/5 v sežanskem, 4'6 v tolminskem. Torej bi imeli: Gorica 16, gradiščanski okraj 55"5, goriški 83, sežanski 93/118, tolminski 81. Naklade v šolske svrhe so bile leta 1899., to je pred deželnim prispevkom 250.000 K, po 13 v Gorici, 52 v gradiščanskem okraju, 80 v goriškem, 120/160 v sežanskem, 100 v tolminskem, tako da bi imeli v najslabšem slučaju nasproti letu 1899. povišek na nakladi za 3 odstotke v Gorici, 35 v gradiščanskem okraju, 3 v goriškem okraju ter znižanje za 27/42 v sežanskem in 19 v tolminskem. Z ustanovitvijo deželnega šolskega zaloga bi imeli nasproti sedanjim nakladam in onim, katere bi povzročil načrt deželnega učiteljskega društva, v odstotkih v Gorici po 16, v gradiščanskem okraju 555, v goriškem 83, v sežanskem 93/118, v tolminskem 81, pomanjšanje za 13 odstotkov v Gorici, 405 v gradiščanskem, 56 v goriškem, 63/88 v sežanskem,'53 v tolminskem okraju, tako da pridemo do od- stotkov 3 v Gorici, 15 v gradiščanskem, 27 v goriškem, 30 v sežanskem, 28 v tolminskem okraju. Ali ker bi bilo potreba deželne naklade zvišati za 36%, pridemo do zaključka, da bi znašale naklade na direktne davke v šolske svrhe v posameznih okrajih dežele (ne oziraje se na deželni prispevek 250.000 K) po 39% v Gorici, 51 v gradiščanskem okraju, 63 v goriškem, 66 v sežanskem, 64 v tolminskem. Tako kažejo računi. Kaj se zgodi, ali se reši vprašanje o učiteljskih plačah po načrtu deželnega učiteljskega društva, ali z novim obremenjenjem okrajnih šolskih zalogov, ali z ustanovitvijo deželnega šolskega zaloga, bomo videli kmalu, saj se bliža zasedanje svojemu koncu. Nujno je potreben deželni šolski zalog, in tak je tudi mogoč, ako se v tem zedinijo vsi goriški poslanci. Predvsem je pa treba, da stori tudi in zlasti Gorica svojo dolžnost. Gorica živi od kmeta, zato naj samo ne jemlje, ampak tudi kaj da!