Posamezna Številka 10 vinarjev.
šiev. H6.
v LjuMiaii, v torek. 21 maja isii.
LdO XLV.
5 Velja po poŠti: =
sa ohIo lelo uapre| .. E 26*— sa i:o m«««« „ .. „ 2-20 sa Namčljo oeloletno . „ £9 — sa oalalo inozemstvo „ 35 —
V L|abl)ant na domi
Za oelo teto oapre).. K 24-— sa aa ffleaeo „ .. K 2-~ »opravi prelemam mesefino „ 180
s Sobotna Izdaja: =
Za oe'.o leto.....K 7-—
sa Rea6l|o oeloletno. „ 9-— sa ostalo Inoiamstto. „ 12 —
Inserati:
Enostolpna petitvrsta (72 mm ilroka in 3 mm visoka ali nje
proBtor) sa enkrat .... po 30 v sa dva- in večkrat . ,, 25 „ pri večjih naročilih primeren popnst po dogovorn.
i Poslano:
Enostolpna petitvrsta po 60 v
Izhaja vsak dan lETumšl nedelje ln praznike ob t. nr i pop.
Redna letna priloga vbsnl red.
___ Uredništvo |o v Kopitarjevi ollol štev 6/UL
Bosoplal so oo vračajo; nefranktrana pisma se ne aprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. «=
Političen list za slovenski narod.
Dpravnlštvo |e v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun poštne branllnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. - Dpravnlškega telelona št. 188.
Boi za Si. Goro.
SnodnleSlalerski črnovojniki io Crnovtški pešpo k so prepodili Italijane s Sv. Gore.
Italijani nadaljujejo z besnimi napadi na Sv. Goro in na grebene pri Vodicah, severno od Sv. Gore. Izguba teh postojank bi pomenila, da bi Lahi obvladovali z ognjem svojih topov ne samo čepovansko kotlino ampak tudi celo Vipavsko dolino do Ajdovščine. Seveda posest trnovske planote in Vipavske doline bi jim ne bila daleč še zagotovljena. Za temi postojankami stoje dobro utrjene stražne višine pri Trnovem in vzhodno od slemena Kuk-Vodi-ce. Naše čete se bijejo z izrednim junaštvom. V boju mož proti možu so odbili junaki laški naval na to našo slavno slovensko božjo pot. In naše topništvo proizvaja, po mnenju sovražnika in prijatelja, naravnost čudeže.
Bitka divja dalje! O.pirališče laške ofenzive je po mnenju vojaških strokovnjakov Čednol.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 21. maja. Uradno:
Pri Soči je sovražnik včeraj dalje napadal. Posebno silovito je napadal naše postojanke med Vodicami in Solkanom. Niti pedi zemlje ni mogel pridobiti. Dopoldne je sovražnik s svojimi množicami dvakrat naskočil Sveto Goro. Prvi naskok se je zrušil, preden se je mogel razviti, v našem uničevalnem ognju; pri drugem napadu so si napravili laški oddelkr blizu samostana na Sveti Gori pot v naše jarke, ki jih je bil sestrelil bobneči ogenj. Naše hrabre čete, med njimi mariborski črnovojniki, so vrgli sovražnika z bajonetom s protisunkom nazaj. Zvečer so napadli Italijani odpovedujoč se pripravi s topovi, na obsežen, mogočen napad proti celemu odseku Vodice—Sveta Gora. Naskakoval-nim krdelom se je pri Vodicah s težkimi izgubami posrečilo, da so priplezala na vrh višine. Preizkušeni pešpolk št. 41 se je pa vrgel potem na premočnega sovražnika in ga je v ljutem ročnem metežu prisilil, da je moral bežati. Divizije, ki so jih pripravili Italijani proti Sveti Gori, je že naš topovski ogenj pregnal nazaj v njih jarke. V včerajšnjih bojih smo ui°!i nad 200 mož in zaplenili 4 strojne puške. Zelo različna razvrstba naših kraških čet še ne dovoljuje, da bi že danes vsako posamezno čelo, ki ji gre na uspehu dneva posebna
zasluga, označili z imenom in z označbo kraja.
Naši letalci so sestrelili v zračnem boju 5 italijanskih lstal. Iz ostalih odsekov jugozahodne bojne črte se nič posebnega
ne poroča.
Načelnik generalnega štaba.
Deveti dan bitke.
Dunaj, 21. maja. iz vojnega tisk: '^a stana se poroča: Kakor prejšnji dan so bili tudi včeraj glavni napori sovražnika naperjeni proti prostoru Vodice—Sv. Gora. Na ostalih odsekih je bilo razmeroma boli mirno. Na kraški planoti, kjer sta obe arti-ljeriji cel dan stieljali, se je še-le proti večernim uram topovski ogenj ojačil. Nasprotno so pa irnele naše čete, ki branijo Sv. Goro, zelo težak dan. Prestale so ga v vročem borenju s po številu premočnim sovražnikom kot zmagovalke. Že od zgodnjih jutranjih ur je bil na takozvani samostanski odsek, tam, kjer se dvigajo žalostne razvaline slavnega gorskega samostana, ki je postal žrtev slepe uničevalne strasti Italijanov, naperjen združen ogenj topov in metalcev min vseh kalibrov.
Ob 8. uri 30 minut je italijanska pehota prvič navalila. Naš uničevalen ogenj jo je pognal nazaj. Vnovič je pričela sovražna artiljerija divjati z izredno ljutim bobnečim ognjem proti našim jarkom, kateri so bili popolnoma izravnani. Ko so Italijani takoj nato nastopili k drugemu naskoku, je bila naša pehota kljub temu na mestu in je sprejela sovražnika z uničujočim ognjem iz pušk in strojnih pušk. Na dveh točkah so Italijani vdrli, pa že jih je zagrabil naš protinapad in jih vrgel zopet nazaj. Pri tem se je zopet na odličen način odlikovala črna vojska in sicer mariborski črnovojniki.
Zopet je pričela delovati italijanska artiljerija in obsipati Sv. Goro s svojimi granatami. Njihova pehota je popoldne ostala v svojih jarkih. Ko se je stemnilo, se je pričel, in sicer zooet brez vsake artilerijske priprave, splošen pehotni napad proti prostoru Vodice—Sv. Gora. Pri Vodicah je sovražnik sicerv drl v posamezne odseke jarkov, ni pa mogel obdržati svoje pridobitve. Protinapad preizkušenega čr-noviškega pešpolka št. 41, ki se je z velikansko besnostjo vrgel na po številu moč-
nejšega sovražnika, ga je pognal zopet nazaj. Na Sv. Gori se je italijanski naval zrušil že v našem uničevalnem ognju.
Tako se kaže kot uspeh devetega dne soške bitke odpoved vseh italijanskih naporov. Razpoloženje naših čel je polno najboljšega zaupanja in neomajljive odločnosti. Že devet dni so v boju, ki še celo na soški fronti, za katero so se še bili tako vroči boji, ni bil srditejši in obupnejši, in nad vsemi težavami in pomanjkanju, ki jih taka gigantska bitka nalaga vojakom, se dviga ponosna zavest, da obvladujejo sovražnika.
Italijansko uradno poročilo
20. maja. Pri Gorici so naše čete \ue-raj razširile posest na višini točke 652 (Vodice). Gostovrstne sovražne množice so po ljutem bobnečem in zapiralnem ognju s trdovratnimi protinapadi skušale ustaviti naše napredovanje. Vsakokrat smo jih s krva vimi izgubami odbil;. Zvečer je sovražnik, potem ko je umaknil svoje strelce, združil ogenj številnih baterij na izgubljene postojanke. Naše čete so pa trdno obdržale osvojeno ozemlje. Polastili smo se dveh 105 mm opov, dveh 140 mm možnarjev, metalcev bomb, strojnih pušk in velikega števila orožja in municije. Vzhodno od Gorice so drzni sunki naših oddelkov v sovražne vrste privedli ujetnike. Čez dan smo ujeli v celoti 272 sovražnikov, med njimi 4 častnike. Na ostali Julijski fronti se je nadaljeval srdit topovski dvoboj. Naše baterije so obstreljevale sovražne čete, ki so se premikale po dolini Idrijce. Na južno-tirolskl fronti je Sovražnik z ljutim artilerijskim streljanjem in malimi pehotnimi sunki skušal podvzeti razbremenilne napade, ki so se vsi izjalovili. Eno sovražno letalo smo v zračnem boju nad Feltze sestrelili.
Nadvojvoda Evgen in generalni polkovnik pl. Boroevič o položaju.
Berlin, 21. maja. Švicarski major Tan-ner je brzojavil Lokalanzeigerju« o svojih vtisih na soški bojni črti:
Poveljstvo soške armade, 18. majnika: Včeraj sem imel čast, da sta me sprejela nadvojvoda Evgen in generalni polkovnik pl. Boroevič. Oba poveljnika popolnoma zaupata, večerna poročila so se glasila ugodno za to Stranko. Prijatelj miru more upati, da če se soška armada ne prebije, kakor se ni prebila nemška zahodna boina črta, mora zdaj sporazum uvideti, da so bile njegove krvne žrtve zaman.
Poveljstvo soške armade 20. majnika: ' Pregledal sem črte in glavne bojne postojanke na hribu Fajti; prepričal sem se, da je avstrijska bojna črta ob Soči solidna.
Močne naše postojanke pri Soči,
Rotterdam, 21. maja. *Daily Telegr.« poroča z italijanske bojne črte: Sovražne postojanke ob soški bojni črti so skoraj ne-zavzemljive, kakor se je pokazalo med boji. Mogoče je zato, da bo izvajal italijanski generalni štab posledice in bo prenesel napad na drugi del bojne črte.
Italijani izgubili nad 100.000 mož.
Baselj, 21. maja. Vojaški kritiki v Švici pišejo, da če se previdno ceni, so izgubili Italijani dozdaj nad 100.000 mož. Italijanske železnice so vsled vojaških hanspor-tov zapite.
Italijanske laži.
Dunaj, 21. maja. (Kor. ur.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: »Ncue Zii-richer Ztg.« je 14. maja prinesla naslednjo notico iz Rima: 'Uradno se razglaša, da se je italijanskemu b>-odovju posrečilo v zadnjih treh tednih potopii 13 avstrijskih podmorskih čolnov v Sredozemskem morju.« Na podlagi poročil z merodajnega me sta bodi pribito, da se leta 1917 samo e n podmorski čoln ni vrnil s svojega podjetja, tako da je računati z njegovo izgubo.
Cilji italijanske ofenzive.
General Corsi piše v »Tribuni«: Italijanska ofenziva se je šele pričela, njen namen in cilj se bosta polagoma pokazala. Zaenkrat zasledujemo le delne cilje na različnih frontnih odsekih. Vezati moramo vse sovražne sile na celi fronti; da potem v izbranem odseku z vso silo pričnemo glavni nanad, katerega sedaj italijansko vojno vodstvo z dosedanjimi splošnimi napadi prikriva.
Strate gična preložitev italijanskih napadov pri Soči.
Curih, 21. maja. Tuji vojaški atašeji so se vrnili v Rim. Milanski listi splošno pišejo, da bodo napade pri Soči strategično preložili.
PoVrf-st v Italiji.
Berlin, 21. maja. »Lokalanzeiger« jav-lja iz Luga na: Italijanski glavni stan pri-poznava, da se je italijanska ofenziva pri Soči začasno ustavila. Na Krasu niso sploh ničesar, pri P'*veh so pa le malo dosegli. V Italiji se le malo vesele polo-
LISTEK.
Cesar mM naši niraJam.
Iz Cola pri Vipavi se nam poroča: Dan 17, maja t. 1. bo ostal vsem našim prebivalcem v živem spominu, zlasti še naši mladini. Na ta dan je vrelo malo in veliko na cesto pred cerkvijo, kajti hipoma se je raznesla novica, da pride Njeg. Veličanstvo. Otroci, pastirji in pastirice so pustili čredo na paši in med tem se je pa pridno zbirala šolska mladina okoli šolske zastave. Deklice so v naglici nabrale na travnikih cvetice, še s cvetočih dreves so lomile vejice. Vse se je vršilo v naglici in tudi trenutek je bliskoma dospel, ko smo imeli priliko gledati presvitlega vladarja iz obličja v obličje. Avtomobili se ustavijo, šolski voditelj hitro prime svojo hčereko, da podari cesarju šopek potočnic. Med gro-movitimi »Živijo« klici so ostali otroci metali svoje cvetice pred noge Njeg. Veličanstva. Zelo presenečen nad tako lepim sprejemom, počasti nadučitelja Hermana Kmet s svojim nagovorom ter pokliče k sebi tudi domačega g. župnika Ivana Jane, Ko je presvitli vladar še enkrat obema zgoraj imenovanima segel v roke, so se avtomobili začeli pomikati, a ljudstvo je zopet močno zaklicalo »Živijo cesar!«.
Pri PiaveL
Oesterr, ung. Kriegskorrespondenz« pišv. Opirališče slave, ne bojno polje, po-
gorje časti so slovensko selo Plave, ki leže ! danes vse okrvavljene in od smodnika opaljene v podnožju planine, kjer krenejo od severovzhoda priskakljavši valovi sinje j Soče proti jugovzhodu. Ko je Italija Avstriji napovedala vojsko, so hiteli vsi vrli vo-jaki-mejaki kopat v kamenita kraška tla strelske jarke, v katerih so se nastanili dajčmajstri. Tedaj se je videlo med nametano zemljo še nekaj zelenja: tu pritlikavo grmičevje, tam bukev in jesen ali divja hruška na vzhodni strani plavskega pogorja. Danes strmi samo smrt v sinji nebeški svod: lemezi, iveri, kamor pogledaš, kakor vrvi potopljene velikanske ladije se ti kažejo neznane, obupane oblike po tleh. Če pravimo, da je na vsak korak grob, pokopa-lišče in da so vsa tla prepojena s krvjo, ni prazna fraza. Zakaj na hrbtu h grebenu 386, od koder gredo avstrijsko-ogrski za- j kopi k opirališčem južnega Kuka, so bili laški polki, brigade, cele divizije v strnjenih skupinah, domalega zdrobljene in uničene. Takoj ob začetku operacij so Italijani v varstvu tamošnjega strmega obrežja zasedli Plave, ki smo jih mi prostovoljno prepustili. Tu so zgradili po velikanskih j naporih in žrtvah mostišče, ki jih je mnogo j stalo. Ali ta točka je bila tudi edina izmed j vseh na tem delu soške fronte, kjer so smeli sploh čez Sočo. Skoz tenko cev mostu so se mogli le posamezniki priplaziti. Bataljoni so popadali, ko so navalili, kakor snopje, in tako je šel bataljon za bataljonom v nekaj minutah. Da so v tem tako strašnem peklu mogli Italijani pokopati padle vojake, so prosili tuoatam za pre-
mirje. V tihih nočeh po brezuspešnih navalih so se mešali v šumenje Sočinih valov, v kiopotanje odstreljenih vej vzdihi umirajočih vojakov. Oguljeni, zdrobljeni, okostneli, uničeni, prastari se ti kažejo grebeni kakor bi bila zemlja že blizu svojega konca, kakor bi imeli pred seboj raz-rito, preluknjano mesečno pokrajino, po kateri gredo Martovi jarki: poizkušani in zapuščeni laški zakoni, kjer so odkrili možnarji izvrtane votline, kjer so mine raztrgale skrivališča.
Greben, za katerega gre, in brez katerega je posest Plave le odlomek vojnih operacij, je le razrastek planinskih grebenov, ki Lahe toli jezijo. Skromno srednje visoko pogorje leži niže nego sovražne ali domače bojne črte. V spretno postavljenih kavernah pa se ume moštvo kriti pred železno točo vsakega kalibra, ki se usiplje od nasprotne strani. Kadar meni nasprotnik, da je tla dobro preoral in preril, kadar meni,, da gleda grebenu in posadki v osrčje, pa začne zopet s svojim silnim napadom pri Plaveh. Tako je bilo v prvih praskah in bojih, ko so smatrali Lahi plav-sko pogorje za ključ svojih ciljcv, od koder bi avstroogrske čete z lahkoto napadli, premagali. Zavrnili, pognali smo jih nazaj tudi v naslednjih soških bitkah vštevši deveto. Sunek proti Plavem, ki ga je v njegovi zemljepisni in taktični individualnosti smatrati bolj za širok sunek, je bil vselej spremljevalec napada na Gorico. V deseti bitki, ki se baš sedaj bije, jc smatrati napad pri Plaveh za začelek splošne ofenzive. Tu ie zhral Italiian vse svoje sile, aH
uspeha ne bo imel, zakaj avstroogrski vo-joki-junaki branijo pogumno in srčno plav-ske gorske grebene.
Pričeli so dajčmajstri 4. bataljona, ki so med prvo soško bitko obdržali svoje postojanke nezmanjšane, ki so si jih iz naj-| bolj primitivnih razmer po preučevanju te-I rena prilagodili in razvili, ki so razumeli I zvito mimiko, tako da so tudi v bližini i smrtonosnih topov, katerim so s prostim očesom žrelo razločili, nemoteno živeli ; Bataljon je bil pod poveljstvom nadporoč-nika Natiesta, poveljniki stotnij so bili v. I teku časa stotniki: Kroboth, von Rehn, Se-( mann, nadporočnika Fey in Schall; povelj-nika pri strojnih puškah pa nadporočnik j Seyfert ter Fenz. Ko je prišel nekoč za-j časno greben v laške roke — to je bilo , prav v začetku, je jurišala 13. stotnija in J pri tej priložnosti so izgubili svojega po-; veljnika nadporočnika Winkelmayerja in I praporščaka Pollaka. Skoro mesece in mc-sece je bataljon, ki je marsikaterega dragega tovariša za to ped zemlje izgubil, s tovariši iz drugih krajev: s Šlezijci, Ogri, Rumuni, Čehi gorski greben pri Plaveh držal. Italijani so gonili bataljon za bataljonom v boj, a vse brez uspeha. Sedaj, ko se desetič poizkuša zmožnost avstroogrskih vojakov, ki v zvezi z naravo kakor pokrajinskimi borilci, v ozkem stiku z gorsko grudo razvijajo kot Indijanci svoje bojne nagone, se s ponosom bataljon spominja deleža, ki ga ima na slavnem grebenu plavskega pogorja.
Tusar v »Ravnosti« vse take in podobne vesti kot bajke. Tusar piie;
»O vstopu v ministrstvo ni nihče razpravljal ne z menoj ne s tovarišem Šmeralom in o tem tudi nihče ne misli. Meni bi taka misel niti v sanjah ne padla v glavo in nimam nobenih takih aspiracij. Vstop soc. demokrata v avstrijsko vlado je v sedanjih razmerah sploh izključen. Sploh pa bi morala o takem koraku sklepati cela stranka, ne pa posamezni ljudje v tajnih pogovorih.
Toda v sedanji težki dobi ima češka politika čisto druge naloge kot želje po ministrskih sedežih.«
»Venkov« dostavlja k temu: »S tem so dementirane vse one pravljice, o katerih niso trezni opazovalci političnih dogodkov nikdar dvomili, da bi ne bile samo prazne izmišljotine. Dcnes ni niti mogoče, da bi mogel kak član »češkega svaza« sploh misliti na sedeže v ministrskem kabinetu.«
Isto velja danes za Slovence.
Novo ministrstvo za socialno oskrbo.
Dunaj, 21. maja. Potrjuje se vest, da se snuje v Avstriji novo ministrstvo, ki bo imelo uradno označbo »ministrstvo za socialno oskrbo«. Temu ministrstvu bodo oddeljene nekatere zadeve, ki so spadale dosedaj v delokrog notranjega ministrstva, ministrstva za trgovino in ministrstva za javna dela. O uvedbi novega ministrstva bo končno sklepal državni zbor. Kandidat za to novo ministrstvo je dosedanji nemški minister brez portfelja dr. Baernreither.
Clam-Martinic se pogaja s strankami.
Dunaj, 21. maja. Clam-Martinic bo pričel jutri zopet pogajati se s strankami. Parlamentarni voditelji bodo poklicani drug za drugim k ministrskemu predsedniku, da izjavijo o političnem in parlamentarnem položaju. Pogajanja morajo biti zaključena še pred sejo načelnikov klubov, ki se vrši v četrtek dne 24. t. m.
Nemški krščanski socialci za GroBa.
Nemški krščanski socialci so sklenili, da bodo oddali pri volitvi zborničnega predsednika dr. GroBu svoje glasove.
»Vorwarts« bere levite avstrijskim Nemcem.
Glasilo soc. demokratov v Nemčiji »Vorwarts« razpravlja o stališču Poljakov in Ukrajincev nasproti Clam-Martinicovi vladi. Jako dobro se izraža, zakaj Nemci tako silijo za odcepitev Galicije. Ne vodijo jih k temu nikaki avstrijski ideali, ampak brezobzirni in brezsmiselni nacijonalizem, ki teži samo po nadvladi in po onemogo-čenju sprave med narodi. Odcepitev Galicije zahtevajo avstrijski Nemci samo radi tega, da dosežejo nad drugimi Slovani v Avstriji absolutno večino.
Slovaki na Ogrskem bodo dobili svoje pra- i vice?
»Venkov« poroča iz Budimpešte, da j dela ogrska opozicija, predvsem grof Ka- i roly in Batthyany, na to, da bi bila v par- ! lamentu z drugimi radikalnimi ureditvami notranjepolitičnih vprašanj (splošna, enaka in tajna volilna pravica itd.) rešeno tudi i slovaško vprašanje na Ogrskem in sicer tako vsled notranjih kakor zunanjih vzrokov,
»Venkov« pripominja, da niso Slovaki nikoli opustili svojega programa iz 1. 1861., ki ne zahteva samo narodne združitve ogrskih Slovakov. Ogrski Slovaki dobro vedo, da prebiva na Moravskem pol milijona njihovih bratov.
Poljaki.
Varšavski Poljaki za kandidaturo nadvojvode Karla štelana.
. Lvovsko časopisje poroča iz Varšave, da se je vršilo pred dnevi pri varšavskem nadškofu zborovanje poljskih demokratov, ki je sklenilo urgirati rešitev poljskega vprašanja na način, da koj zasede nadvojvoda Karel Štefan poljski prestol. Do tega časa naj opravlja posle poljski državni svet, ko bo nadvojvoda prevzel regentstvo in imenoval ministrstvo.
BOji BS ZMll.
Berlin, 21. maja. Veliki glavni stan:
Bojna skupina kraljeviča Rupreta.
Angleži so včeraj napadali na obeh straneh ceste Arras—Cambrai. Kjer se je sovražnim naskakovalnim četam med Scarpe in potokom Sensee posrečilo, da so mogli planiti iz svojih jarkov, so bili sestreljeni v našem uničevalnem ognju. Vzhodno Croisillesa je bil vdrl sovražnik v našo črto, s krepko izvedenimi proti-sunki smo ga vrgli.
Ravno taka usoda je zadela večkrat ponovljena naskoke popoldne, zvečer in ponoči med Fointanesom in Bullecourtom. Svoje postojanka smo držali, izvzemši enega popolnoma razstreljenegn jarka, katerega smo bili načrtoma prepustili sovražniku.
Bojna črta nemškega cesarje v i č a.
Francoski delni napadi pri Laiiauxu niso uspeli, pač se je pa posrečilo, da so zahodnopruski grenadirji pri Braye, bavarske čete pri Cernay in zahodno Hurte-bise Ferme vzele sovražne jarke in tako izboljšale in jih zavarovale proti zopetnim osvojevalnim poizkusom sovražnika.
V Champagni so se včeraj zopet težko bojevali. Topniški boj, ki se je bil v zadnjih dneh pomnožil, je bil od jutra dalje vedno besnejši. Popoldne so planili Francozi na močne napade proti višinski postojanki severno ceste Prunay—St. Hi-laire le Grand. V ljutem borenju, ki se je i nadaljevalo, dokler se ni pričelo temniti, se je sovražniku posrečilo, da se je ustalil na Cornillet gori južno Nemraya in na strmi gori jugozahodno Moronvilliersa. Mi ležimo na severnih robih višin. Za ostale vrhove se je valil boj sem in tja. Uspehe, ki so jih bili Francozi prvotno priborili, smo jim s hitrimi protisunki zopet iztrgali. Stare postojanke se nahajajo tudi v naših rokah. Sovražne napade zvečer smo odbili v zopet pridobljenih črtah. Krvave izgube sovražnika so bile tudi včeraj zelo znatne.
* * *
Sovražnik je izgubil včeraj 14 letal.
Berlin, 21. maja zvečer. Veliki glavni stan:
Zjutraj so se izjalovili pri Bullecourtu (Artois) angleški, južno Noiroy (Champagne), francoski delni napadi. Podnevi se je menjajoče močno streljalo v več odsekih bojne črte pri Arrasu, Aisne in v Champagni, kakor tudi na vzhodnem bregu Moze,
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
Pred novimi, nad vse ljutimi angleškimi napadi? .
Curih, 21. maia. Vojaški kritik lista »Temps« ugotavlja, da je angleška armada pravzaprav ustavila svojo ofenzivo, ker je sedanja nemška postojanka mreža dobro skritih in nezavzetnih defenzivnih pozicij. Boji, ki se bodo sedaj pričeli, bodo na lju-tosti in dolgosti prekosili vse dosedanje,
žaja. »Avanti« piše: Žgoči nauki resnice so rodili svoje sadove; tudi nepoboljšljivi lažnjivci postajajo previdni. Celo Malago-di piše v »Tribuni«, da se mora gledati glede na kraško ofenzivo trpki resnici v oko. Ruska revolucija je imela za zaveznike značilne posledice. Pripraviti se moramo na dolgo vojsko s pešanjem. »Avanti« pravi z ozirom na to: Vojno časopisje torej nc upa več na odločilen udarec in se zopet vrača na svojo že večkrat naznanjeno in zopet opuščeno nado, da bo sovražnik opešal.
Pomanjkanje premoga v Italiji.
Lugano, 21. maja. (K. u.) Na italijanskih državnih železnicah so zaradi pomanj-kania premoga opustili 400 tovornih vlakov.
* A *
Deseta bitka ob Soči že odločena.
Bern, 20. maja. Vojaški sotrudnik »Basler Nachrichten piše: Pričakovati se mora, da bo deseta bitka pri Soči še nekaj časa trajala, a že zdaj se lahko reče, da je odločena. Italijanom se tudi zdaj ne bo posrečilo zrušiti avstrijskega odpora, če bi tudi še nekaj kosov jarkov pridobili. Ker se je to lahko že prej znalo, se moramo vprašati, zakaj da italijansko vojno vodstvo vedno in vedno zopet žrtvuje deset-tisoče za podjetje, ki ga le ne more do konca izpeljati. Najbrže se je pritiskalo na vodstvo močno zunaj in znotraj. Ta nazor potrjuje odlok vojnega ministra koncem marca, vsem poveljnikom, naj varčujejo z živili tudi za zaledje, ki ne sme misliti da mu trga armada grižljeje izpred ust.
Italijani o Dalmaciji.
»Neue Ziiricher Zeitung« poroča: Na kongresu italijanskih reformnih socialistov so predlagali resolucijo o aneksiji Trsta in Dalmacije z utemeljevanjem, da so avstrijske narodopisne statistike nezanesljive in da se je nasilno vršila germanizacija gornje Adiže in slaviziranje Dalmacije. Temu so se pa uprli posl. Mondaini in drugi, ki so dokazali, da Dalmacija niti v narodopisnem niti v zemljepisnem oziru ni italijanska. Sprejela se je sicer resolucija glede Dalmacije, sklenilo se pa je, da morajo narodopisne razmere Dalmacije nanovo se preiskati. Uspeh bo ostal stari: Dalmacija je hrvaška dežela.
Notranja politika.
Voditelji parlamentarnih strank pri cesarju.
Dunaj, 21. maja. Cesar jc sprejel danes popoldne v avdijenci v Laksenburgu zastopnike petih velikih parlamentarnih skupin. Odposlanstva niso bila sprejeta skupno, ampak pripadniki posameznih strank v posebnih avdijencah. Prvo je bilo sprejeto odposlanstvo Čehov, v katerem so bili navzoči bivši minister dr. Fiedler, dr, Šmeral in Stanek.
Čehom so sledili zastopniki Jugoslovanov, in sicer dr. Korošec, dr. Krek, dr. šusteršič, vitez Pogačnik in Spinčič. Nato so prišli na vrsto Ukrajinci, in sicer podpredsednik zbornice Romančuk, dr. Petrušjevič, dr. Bačinskij, dr. Evgen Levic-kij in dr. Konst. Levickij. Kot četrta sta bila sprejeta zastopnika nemških krščanskih socialcev deželni glavar Hauser in deželni odbornik Stockler. Zadnji so bili sprejeti pa zastopniki nemške nacijonalne zveze dr. Gross, Wolf in dr. Stolzel.
O poteku avdijence varujejo parlamentarni voditelji najstrožjo tajnost. Poslanci so se izrazili o avdijenci le toliko, da je bila zelo prisrčna in da je veljala odkritosrčnemu razgovoru o vseh političnih in parlamentarnih zadevah. Vsi poslanci poudarjajo, kako globoko je vladar poučen o vseh vprašanjih notranje in zunanje politike. Odnesli so iz avdijence vtis, da polaga monarh veliko važnost na redno zborovanje parlamenta kakor tudi na nujno rešitev delavnega programa.
Pri sprejemu ni bilo Poljakov in socialnih demokratov.
Novi člani gosposke zbornice.
Objavljeno je imenovanje novih go-sposkozborničnih članov. Med drugimi so poklicane v gosposko zbornico sledeče osebe: Urednik »N. Fr. Presse« Moric Benedikt, generalni polkovnik Bohm-Ermolli, maršal Conrad pl. Hotzendorf, generalni polkovnik in polkovnik vseh telesnih straž Viktor Danki, dr. GeBmann, bivši minister dr. Hochenburger, bivši vojni minister Kro-batin, dr. Pattai, litomeriški škof dr. GroB, przemislski rimsko-katoliški škof dr. Pel-czar, generalni polkovnik Pflanzer-Baltin, baron Louis Rotschild, dr. WeiBkirchner in drugi.
Izmed Slovencev je imenovan za dosmrtnega člana gosposke zbornice samo tržaški škof dr. Andrej Karlin.
Ne gre nam za ministrske sedeže.
Nekateri listi so priobčili vest, da so posamezni člani »Češkega svaza« pripravljeni vstopiti v kabinet. Posebno sta se imenovali imeni čeških socialno demokratičnih voditeljev dr. Šmerala in Tusara, ki naj bi bila designirana kandidata za ministrske sedeže. Sedaj je proglasil poslanec
Poljaki in vprašanje predsedstva zbornice.
Kakor poroča »Nowa Reforma« se je postavilo poljsko kolo glede volitve zborničnega predsednika na stališče, da imajo posamezni člani kola popolno svobodo glasovanja. Za zborničnega podpredsednika bodo kandidirali Poljaki dosedanjega podpredsednika zbornice dr. Germana.
Posvetovanje Poljakov v Stockholmu.
»Nowa Reforma« poroča iz Berlina: V Stockholmu je bil otvorjen te dni poljski kongres, katerega se je udeležila cela vrsta odličnih poljskih zastopnikov iz vseh poljskih krajev: politiki, publicisti, dostojanstveniki, posestniki, člani poljskega državnega sveta. Na dnevnem redu čakajo rešitve sledeča vprašanja:
1.	Naj se združi Poljska z Rusijo ali s centralnimi državami ali naj se osnuje kot popolnoma samostojna država?
2.	Ima biti Poljska monarhija ali republika?
3.	Če monarhija, kje zbrati vladarja?
4.	Ali naj se zadovolji Poljska samo z ozemljem bivše kongresne Poljske, ali naj se zahteva združitev vsega poljskega ozemlja, ki je bilo do sedaj pod Rusijo, Avstrijo in Nemčijo?
5.	Kako naj se uredijo finance nove države, ali naj se v tej zadevi prosi za pomoč nevtralce?
6.	Rešitev gospodarskih vprašanj, predvsem obnovitev onih krajev, katere je opustošila vojska.
Prva ameriška divizija na Francoskem.
London, 20. maja. (K. u.) »Reuter« je poizvedel, na ameriškem veleposlaništvu: Prej ko mogoče bo odpotovala na Francosko redna ameriška divizija, ki ji bo poveljeval general Perching. Divizijo sestavlja devet polkov in pionirji.
Francosko-švicarska meja zaprta,
Pariz, 20. maja. (K. u.) »Agence Havas«: Na zahtevo vojaških oblasti je zdaj francosko-švicarska meja zaprta potnikom v Švico.
Francoski poslanci nezadovoljni.
Berlin, 21. maja. »Tagliche Rundschau« poroča iz Geicha: »Ečho de Pariš« poroča, da bodo jutri (22. t. m.) razpravljali o predlogih glede na tajne seje. Priglašenih je nad 300 interpelacij, 10 pa zaradi ofenzive s 14. aprila. Interpelanti zahtevajo, naj se kaznujejo krivi voditelji, posebno general Nivelle. Drugi zahtevajo pojasnil o sanitetnih zadevah, o vojaških operacijah in o podmorski vojski, »Echo de Pariš« sodi, da bo več tajnih kakor javnih sej.
Francija kliče Rusijo na pomoč.
Genf, 21. maja. »Journal de Geneve« poroča: Francoski posebni poslanik Tho-mas je pozval rusko vlado, naj v vsakem oziru pomaga Rusiji.
Ruski zgled.
Amsterdam, 21. maja. Da tudi med angleškim delavstvom vre, za to je znači-
len govor, ki ga je imel Robert Smillie, predsednik »Miners Federation«, največjega strokovnega društva na Angleškem, pred kratkim v Newcastle. Med drugim je dejal: »Kaj nas ovira, da ne storimo tega, kar je storilo rusko ljudstvo? Ruska revolucija je imela svoj izvbr v pomanjkanju živil, in jaz n emoretn verjeti, da bi angleško ljudstvo mirno, gledalo, da njegovi otroci lakote umirajp.«
Francoski častniki beže z ruskega bojišča.
Geni, 21. maja. Pred približno 14. dnevi je zapovedal francoski poveljnik neke topniške postojanke v ruski črti, naj prično obstreljevati avstrijske črte. Vojaki pa niso ubogali. Ko je grozil francoski poveljnik s silo, so se mu vojaki uprli;' častnik je na to s svojimi francoskimi tovarši odpotoval v Petrograd. Gučkov, ki je bil takrat še vojni minister, je obžaloval dogodek in rekel, da bo zapovedal strogo kaznovati krivce. Ko je neki francoski častnik izjavil, da se mora povelje izpolniti, je odgovoril Gučkov tako, da so francoski častniki zapustili sobo. Pravijo, da bodo vse tuje častnike odpoklicali z ruskega bojišča.
0 Rusiji.
Aleksejev ne upa več na zmago.
Berlin, 21. maja. »Tagliclje Runschau« javlja iz Stockholma: General Aleksejev jc izjavil poročevalcem: Vsi narodi so že tako utrujeni in brez moči, da morejo k večjemu le še štiri mesce nadaljevati sedanji titanski boj; potem bodo namreč ljudje in materielne sile popolnoma izčrpane, v prvi vrsti živila. Naši zavezniki še verujejo na končno zmago, mi ne mislimo več na zrnato, marveč sanjamo rajši le še o mirnem in o lagodnem življenju. Upam le še na pamet ruskega naroda in se zanašam, da sc nam le še posreči premagati težave današnjega dne. »Corriere della Sera« trdi, da bo načelnik generalnega štaba Aleksejev odstopil.
Rusi mobilizirajo vse zdravnice.
Petrograd, 20. maja. (K- u.) Agentura: Vlada je mobilizirala vse zdravnice, ki še niso 45 let stare. Izvzete So le matere otrok, ki še niso tri leta stari.
Kerenskij odpotuje na bojišče.
Petrograd, 19. maja. Kerenskij je izjavil petrograjskim in moskovskim časnikarjem, da se bo podal ha bojno črto. Prepričan je, da, ko se vrne, bo lahko popolnoma razblinil pesimistično sodbo, ki jo imajo o ruski armadi celo vojaški krogi. Ne dvomi, da bo svobodna ruska armada izpolnila.svojo dolžnost nasproti armadi in da bo domovina nasproti armadi izpolnila v polni meri svojo dolžnost.
Zaupnica delavskega sveta novi vladi.
Petrograd, 21. maja. Agentura: Delavski in vojaški svet jc izrazil soglasno zaupnico novi vladi.
Tereščenko o položaju, i Stockholm, 21. maja. Novi ruski zunanji minister Tereščenko je izjavil nasproti zastopnikom ruskega časopisja: Glavno vprašanje je, da se kolikor mogoče hitro sklene mir, ki ne bo nameraval nadvlade nad drugimi narodi in ki jim ne oropa njih narodnost in s katerim se ne bo s silo vzela ptuja zemlja: gre torej za mir brez anek-sij in brez vojnih odškodnin temeljem samoodločbe narodov. Minister je na to slavil junaštvo zveznih armad, ki so obvarovale rusko revolucijo pred zunanjim porazom. Zadovoljen sem, ker morem pribiti, da se ni nobena demokratična stranka zavzela za poseben mir. Vprašati se pa moramo, kaj je s pogodbami, ki so se sklenile pod vlado carizma, Če jih kontroliramo, bi prelomili z zavezniki, Rusija bi se osamila in bi prišli do posebnega miru, ki ga pa ruski narod zametava ne le radi časti, marveč tudi za to, ker sodi, da more končati svetovno vojsko le svetovni mir.
Vztrajnost proti vztrajnosti.
Lugano, 21. maja. (K. u.) »Tribuna« pravi, naj se ne zanašajo na zaveznikov ugodno izpremembo na ruski bojni črti, a na zmago naj se ne obupa, dasi se mora pokopati nada na vojaške zmage letošnje leto. Misliti se mora na podaljšanje vojske, da bo lastna vztrajnost premagala vztrajnost sovražnika.
Moskovski kmetski kongres.
Petrograd, 17. maja. (K. u.) Delavski in vojaški svet javlja: Na kongresu kmetov v Moskvi dne 2. t. m. so sprejeli sledečo resolucijo: Kongres priznava, da gre kmetskemu in delavskemu stanu za to, da se konča vojska s pravičnim mirom, ki bo vsem narodom omogočil, da bodo odločevali o svoji usodi. Da se pospeši mir, naj narodi in delavci vseh prijateljskih in sovražnih dežel izposlujejo od svojih vlad, da se bodo jasno in izrecno odpovedale aneksijam in vojnim odškodniham. Sporazumno z delavskim in z vojaškim svetom je kongres izjavil, da je potreben mednaroden socialističen posvet, ki izdelaj mirovne pogoje. Kongres sodi, da se more vojska končati s skupnim nastopom vojskujočih se narodov.
Demokratizacija ruske armade.
Petrograd, ,20. maja. (K. u.) Agentura: Vojni minister Kerenskij je izdal dnevno povelje, da lahko postanejo praporščaki sposobni podčastniki, če jim tudi manjka predpisana šolska izobrazba.
Pariško časopisje o novi ruski vladi.
Bern, 21. maja. (K. u.) Francosko časopisje je zaradi sestave nove ruske vlade postalo boljše volje. Upajo, da se bo vlada sporazumela z delavskim in vojaškim svetom, dasi si ne prikrivajo, da bo mogoče svet še delal težave.
Volilna pravica Romanovov.
Kodanj, 21. maja. »Politiken« javlja iz Petrograda: Vladni krogi sodijo, da se bo ustavodajalni zbor-zbral najkasneje dne 1. oktobra. Priprave zanjo vodi poseben odsek, v katerem' šo' zastopane vse stranke. Aktivno in volilno pravico bodo dobili vsi nad 20 let stari državljani, tudi Romanovi, a tisti Romanovi, ki so zdaj zaprti, bodo dobili le aktivno in ne tudi pasivne volilne pravice.
(Mie vesli.
Japonski veleposlanik zapusti Petrograd (?)
Stockholm, 21. maja. V Petrogradu se trdi, da namerava japonski veleposlanik zapustiti Petrograd. Zastopnik nekega ruskega lista je vprašal japonskega veleposlanika, če so resnične govorice o razdel-bi Kitajske. Japonec se je vprašanju izognil. Na vprašanje, če je res Japonska vezana s pogodbo, da mora v slučaju posebnega miru nastopiti proti Rusiji, je Japonec vprašal, če namerava Rusija skleniti poseben mir in je rekel, da bo Japonska tako postopala, kakor bodo sklenili zavezniki.
Angleži zasedli Arhangelsk, Japonci pa Harbin (?).
Stockholm, 21. maja. (K. u.) > Aften-bladet« poroča: Potniki, ki se vračajo iz Petrograda, pripovedujejo, da so zasedli Angleži s 4000 vojaki Arhangelsk in da nameravajo zasesti tudi progo Arhangelsk —Petrograd. Japonci so zasedli Harbin.
Ameriko.
Amerika vpoklicala narodno stražo.
. Bern, 20. maja. (K. u.) »Petit Parisien« poroča iz Washingtona, da je vojni oddelek pozval pod orožje narodno stražo. Ob-vezanci odrinejo pod orožje 15. in 20. julija in 5. avgusta. Dalje je kupil vojni oddelek 25.000 konj in mul; plačal je za nje 100 milijonov dolarjev.
Washington, 20. maja. (K. u.) Reuter: Wilson je izdal oklic, ki odreja vpis v vojno službo 5. junija. Izvaja: Pripravljati moramo narod za vojsko. Narod mora tvoriti fronto proti skupnemu sovražniku.
Brazilija prekliče svoio nevtralnost.
Pariz, 21. nikja. »Temps« poroča iz Rio de Janeiro: Brazilija bo v kratkem preklicala svojo nevtralnost glede na ameriško nemško vojsko.
Skrbi sporazuma.
Lugano, 21. maja. Listi sporazuma so 4 znemirjeni radi posvetov, ki se vrše te dni v nemškem glavnem stanu in radi napovedanega potovanja grofa Czernina v Carigrad. »Corriere della Sera« javlja iz Rima, da so taipošnji diplomatični krogi prepričani, da pripravijo osrednje velesile diplomatično šahovsko potezo, ki naj okrepi mirovne struje v Rusiji. — Iniciativno je nastopala Avstrija, Nemčija je pritrdila, naj se Turčija prepriča o potrebi, da se pokaže prijazno revolucijskim proti-aneksijskim strujam v Rusiji. Za najprimernejše sredstvo smatrajo diplomatičen akt, ki naj reši vprašanje morskih ožin v Rusom prijaznem smislu tako, da bodo morske ožine v mirnih časih odprte Rusom. Veliki vezir Talaat paša je voljan, da pritrdi tej politiki; v bodočih dneh bodo Nemci najbrže izvedli veliki nemški glavni udarec.
Ministrski posvet v Kodanju.
Kodanj, 21. maja. Začetkom septembra bo v Kodanju zopet zboroval ministrski posvet, na katerem bodo razpravljali tudi o gospodarskih vprašanjih.
Skupna nota ministrov sporazuma.
Budimpešta, 21. maja. Esti Ujsag poroča: »Petit Parisien« poroča: Te dni se pričakuje skupna nota francoskega, angleškega in italijanskega zunanjega ministra, ki bodo zahtevali, naj Rusija vzdržuje Miljukove vojne smotre.
Porom o miru.
Mirovno zborovanje dunajskih krščanskih socijalcev. Dunajski krščanski socijalci so imeli v nedeljo v rotovški slavnostni dvorani zborovanje, na katerem so razpravljali o vojnih ciljih in o sklepu miru. Princ Liechten-slein ie liovorii: »Mi smo. nočem reči iz di-
plomatične prednosti, marveč edino kot pametni, mirno prevdarjajoči politiki dolžni dati duška svojemu odkritemu, poštenemu hrepenenju po miru le na tak način, ki odgovarja slavi in moči in dosedanjim velikim uspehom Avstrije in njenih zaveznikov, Računati moramo prav posebno z dejanskimi razmerami, ki vladajo pri naših sovražnikih, z razpoloženji in zahtevami, ki se v merodajnih krogih entente pojavljajo. Mesto da bi klicali po miru, zahtevajo na Francoskem, Angleškem, v Italiji, da celo uradni krogi Rusije, v kolikor imajo še veljavo, razdelitev Avstrije, uničenje nemške države, ubožanje srednje Evrope in suženjstvo njenih narodov. Zato ie nemški državni kancler v svojem zadnjem govoru po pravici izjavil, da pridemo v očigled vojaško strastnih zahtev ent.enti-nih držav s programom opustitve in odpovedi taktičpo na slabše, da bi z ozirom na bodoča mirovna pogajanja na škodljiv način posegli naprej. Take transakcije prepuščamo socijalni demokraciii in tistim, ki v romantični neizkušenosti pričakujejo uspeha od stockholmske konference; tam bo internacijonala deloma z odsotnostjo, deloma z needinostjo temeljito pokazala svojo nezmožnost kot ustvariteljica miru. Ti golobje bodo brez oljkine vejice in z razprostrtimi peruti leteli domov. Angleški, francoski, belgijski socialisti so narodni šovinisti, ruski vstopajo v začasno vlado, odklanjajo vsak posebni mir in se navdušujejo za milijonsko posojilo, ki ga jim ponuja ententa. S kom v Rusiji naj bi se, dokler vlada sedanja anarhija, sklenil mir ali le samo pogajalo? Kdo bi jo mogel držati, če bi se sklenila mirovna pogodba?
Mi tedaj danes nočemo razpravljati o vojnih ciljih in mirovnih pogojih, mi stremimo za mirom, ki bo Avstriji in njenim zaveznikom zagotovil varnost obstanka in moči, jamčil za vse pogoje prostega razvoja, mi stremimo za častnim in ugodnim mirom.
Prvi korak ruške vlade do svetovnega miru.
Berlin, maja. »Vossische Ztg.« javlja iz Kodanja: »Sozialdemokraten« piše: Izjava nove ruske vlade, ki poziva zaveznike Rusije, naj se sklene mir brez aneksi) in brez vojnih odškodnin, smatra Borgbjerg, ki je o razmerah posebno dobro poučen, za dejanje, ki je zgodovinske važnosti, na katero ne bo izostal odgovor. To je prvi korak vlade do svetovnega miru. »Social-mokraten« opozarja, da so se s tem vprašanjem pečali tudi v Franciji, Angliji in v Italiji.
Vojska se bo tako hitro končala, kakor hitro se je pričela.
Curih. 21. maja. Neki francoski vojaški list izjavlja danes: Vojska se bo ravno tako hitro končala kakor hitro se je pričela. Uresničila se bo zopet izkušnja, da slede najdaljšim vojskam najkrajša mirovna pogajanja.
Zahteve itsHianskih socialistov.
Milan, 21. maja. Kot podlaga bodočega miru zahtevajo italijanski socialisti, kakor poroča »Avanti«, pravico državne sa-modoločitve narodov, internacijonalizira-nje morskih ožin, popolno prostost morja, takojšnjo in istočasno razorožitev armad, odprava carine in zvezi podobnim odnoša-jem med civiliziranimi državami. Notranjepolitično zahtevaio socialisti ustanovitev republike, pravico zbornice, da sama določa sklicanje in svoje posle, odpravo senata, žensko volivno pravico, proporčne volitve itd.
Ruski socialisti za mednaroden posvet.
Kolin, 21. maja. Iz Kodanja poroča > K. Z.«: Iz Petrograda brzojavljajo, da se ruski socialisti prej ko slej odločno zavzemajo za mednaroden posvet. Izjavljajo, da priznavajo načelo o samoodločbi narodov in da tozadevno ne izvzemajo Alzacije-Lore-ne in poljskih dežel v Nemčiji. Nemško vlado bodo pozvali, naj izpolni, kar zahteva proletariat.
Dnevne novice.
-f- Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske bo jutri v sredo, dne 23. maja 1917 ob desetih dopoldne v društvenih prostorih v Ljubljani, Turjaški trg št. 3, I. nadstropje.
Pri c. kr. priv. splošni prometni banki podružnica Ljubljana so podpisali VI. avstrijsko vojno posojilo: Okrajna posojilnica in hranilnica v Škofji Loki 50.000 K; Josip Kubelka, c. in kr. linijski kapitan, 20.000 K; Franc Ziegler, c. in kr. praporščak, 1000 K; Julij Elbert, veletržec, Ljubljana, 10.000 K; Marija Eger, soproga tovarnarja v Železnikih, 20.000 K; Marjeta pl. Tornago, inženirjeva soproga, 10.000 K; dr. Adolf Kaiser, c. kr. državni pravdnik, c. in kr. nadporočnik-avditor, 10.000 K, s p«ejšnjimi posojili skupaj 25.000 K; tvrdka M. Rosner & Co., Ljubljana, 40.000 K, s prejšnjimi vojnimi posojili skupaj 150.000 K; Karel Šavnik, lekarnar v Kranju, 5000 K; dr. Otmar Hegemann, protestantovski župnik. Ljubljana, "lO,000 K.
Zborovanja o »Jugoslovanskem problemu« na Dunaju se hrvatsko srbska koalicija ni udeležila. Podala je iziavo, da je zanjo merodajeo hrvatski ->abor in sprejeta adresa, Starčevičanci so islotako odgovorili, da je zanje merodajna njihova adresa. Dalmatinski pos'anci so odgovorili, da bodo svoje mnenje povedali v državnem zboru.
—	O svojem dveletnem bivanju v Afriki je v Zagrebu predaval Slovenec nadporočnik J. Poljane c. Predavanja se je udeležil tudi ban Skerlez.
—	Določitev ctHetsljaj® ?a kaio pri pakapu klavne živin?. Dežeini predsednik je ukazal dodatno k tuuradnemu ukazu z dne 19 marca t. 1.. dež. zok. št. 12, o določitvi najvišjih cen za klavno goved se določa, da se ima računati te najvišje cene zu kilogram žive teže po odbitku do 5'i od celotne žive teže. v kolikor je živina nakrmljena ali rapoiens. Ta uk?z stopi takoj v veljavo.
Vojno-posojilno zavaiovanjc, V včerajšnjem tozadevnem ogiasu »Vzajemne zavarovalnice'- v Ljubljani se mora glasiti predzadnji stavek: A.ko zavarovanec umrje prej, izroči se takoj po smrti obligacija za 1000 K nominale izročitelju police.«
Ujeti so bili sledeči častniki in vojaki: poročnik 17. pp. Jono Vadnov; poročnik Matej C-regorovič iz Kopra in praporščak Martin Gajski iz Kriškega, oba pri 53. pp.; enol. prost, poddes. Stojan Giobočnik iz Radovljice in enol. prost, četovodja Leopold Kerne iz Zg. Logatca, oba od 2. gor. strel, pp,- poročnik 2. ulanskega polka Alfonz pl. Bezeljak. liublj. okolica; poročnik Franc Miklavc iz Mošenj, Karel Ukmar iz I Trsta, praporščaki VI. Grakli iz Sežane, V, Piion iz Ajdovščine. Atojzii Weher iz Mokronoga in Alfonz Završnik iz Kranja, vsi od 2. gor. strel. pp. (27. dom. pp.)
—	Smrtna kosa. Umrl je nagle smrti v Starem trgu pri Ložu daleč poznani trgovec Čtritof. brat pokojnega ravnatelja Štritofa. — V Postojni je umrl g. Franc Žnidaršič, gostilničar, mesar in posestnik. — V Sarajevu je umrl bivši predsednik »Trebeviča« M.ato Pitič. star 78 let. — V Radgoni je umrl nadučitelj v pok. Karel Budna, 78 let. — Na Semerniku je umrl znani graški nemško«adona1ni prvak dr, Otokar Brze.
Ljubljanske novice.
lj Ljubljanski gg. katehetje se vabijo na kratek posvet v četrtek ob četrt na 7 zvečer, da se določijo spovedni dnevi za mladino ljubljanskih šol.
lj Gostovanje tržaških otrok v deželnem gledišču se je obneslo sinoči nad vse sijajno. Gledišče razprodano do zadnjega kotička, palčki otroci so igrali nad vse ljubko, režija hvalevredna. Skratka: večer | nam je bil pravi oddih. — Nocoj se igra ponovi ob 8. uri. Gledališče zopet razprodano. Obširnejše poročilo priobčimo jutri.
lj Nabor. Ko bo dne 23. in 24. maja (siedo in četrtek) prebiranje v Ljubljani, naj se duhovniki in bogoslovci zglase pri dotični komisiji ob 7. uri s potrdilom, da so še v službi.
lj Koncert velikega češkega mojstra Jaroslava Kociana v Ljubljani. V sredo 23. maja 1917 zvečer ob pol 9. uri se vrši v veliki dvorani hotela Union« prav lep in zanimiv koncert, ki ga izvajata umetnika iz Proge, koncertni virtuoz gospod Jaroslav K o c i a n in koncertni pianist g. A. C. R y p 1. Spored obsega v glavnem sledeče klasične in moderne skladbe; 1. Mozart: Koncert za gosli v D-duru. I. Al-legro; II. Andante cantibile; III. Rondo. -- 2, a) J. Suk: V roztouženi; b) Viteslav Novak: Amoroso; c) B. Smetana: Furiant. Svira gospod Rypl. — 3. . Goldmark: Koncert za gosli v A-molu, op. 28. 1. Allegro moderato; II. Air; III. Allegretto. — 4. a) J. Kocian: Intermezzo pittoresque; b) Dvorak-Kreisler: Slovanski ples v E-molu. c) Chopin-Wilhelmij: Notturno. č) Wieni-awski: Poloneza v A-duru.
lj Peki in prodajalci kruha se ponovno opozarjajo, da se na zareze, ki jih napravijo komisije v potrdila za kruh, ne sinejo ozirati, ker so te zareze namenjene za druga živila. Kolikor prinese stranka prodajalcu kruha krušnih kart, toliko kruha morajo oddajati stranki. Vsak prodajalec kruha pa sme oddajati kruh le na svoje številke. Na krušne izkaznice brez številk se dobiva kruh le v Prešernovi ulici, moka pa v trgovini g. Scverja. Sv. Jakoba trg.
lj Rodbinske izkaznice. Stranke sc opozarjajo, da se bodo potrdila, katera podpisujejo prodajalci kruha, glasila v prihodnje: »Rodbinska izkaznica. — Fami-lienlegitimation* in ne več pekovsko potrdilo«.
lj Krušne komisije bodo uradovale v petek dne 25. maja od 8. do 1. ure popoldne. Izdajale se bodo krušne in sladkorne izkaznice.
lj Sladkor ie prodajal. Včeraj se je okoli poldne po Marijinem trgu sukala neka kmetska ženska. Ko jo opazi nek mlad fant. stopi k nii ter io /ačne povpraševati,
Čc ni doma iz Grosupljega, češ, da ima za ono pripravljenega precej sladkorja. Ženica je povedala, da je doma od drugod, a začela fanta prigovarjati, da naj nji sladkor proda. Ta se jp naposled 'e »udal« in kupčija je bila sklenjena kar na cesti. Za sladkor mu je ženska dala kar naprej 40 kron, ker ga njegov gospodar, trgovec, pri katerem se uči. ne da brez denarja. Ko je dozdevni vajenec kronce imel v žepu, je re-Kel ženski, naj ga kar tam počaka, ter odšel 7. denarjem. Čakala je dolgo, a ker ni bilo fantalina ne s sladkorjem, ne z denarjem več nazaj, jo je slednjič le pogrelo in prišla je nato, da je nasedla goljufu. Na-vihanec je že znan in gotovo ne odick kazni.
lj Umrli so v Ljubljani: Josip Majcen topničar. — Josipina Schlosser, žena tovarniškega mizarja, 32 let. — Marjana Der-novšek, užitkarica, 74 i.et, — Viljem Fran Mian. ; ejenec, 3 mesece, — Ana Vodnik, gostja, 59 let. — Nadina Loborec, hči brivskega mojstra, 14 mesecev, — Gabrijela Spinar. zasebnica, majorjeva sirota, 51 let.
—	Josip Delničar, hi rlcc, 76 let. — Andrej Hvalic, posestnik, begunec, 38 let. — Anton Vrhovec, občinski ubožec, 12 let.
—	Fran Oražem, zidarski pomočnik, 39 1,
—	Anton Accetio, novorojenec, 2 dni. — Ivan Berla. Jano? Griga, pešca. — Frar Bemat, činovojnik. — Gottlieb Bočck, čr-novojniški de'avec. — Alozij Kuharz, črno-vojniški pešec.
lj t^az^anilo ostanka moke- Trgovci z
moko se opozarja io, da je osianck moke in jesprenja napovedati v četrtek.
li Gostilniški gc?t>. 1» mesne karte. Ker morajo gostilniški gostje oddajati mesne karte gostilničarjem, kier so na hrani, se opozarjajo, da morajo njih gospodinje, kjer so na stanovanju in katere jemljejo zanje krušne karte, že pri komisiji naznaniti, koliko imajo na stanovanju oseb. ki so v gostilni na hrani Na magistratu sc gostilniškim gostom ne bodo oddajale mesne karte, prvič, .ker morajo ;-a podnajemnike priti oo karte ie njih gorpodinje. ki oddajajo stanovanje; in drugič, ker moraio gospodinje, ki so dobile gostilniškega gosta krušne izkaznice, že pri komisiji zahtevati mesno karto r.a gostilniškega gosta.
lj Poroči! se je dne 19. maja gospod Milan Kenda, pristav rKme.tske posojilnice« v Ljubljani z gospodično Ivo Lenčeko vo.
PrimorsKc novice.
Na tisoče mrtvih Italijanov leži na predpoljih naših postojank med Vodicami in Solkanom. Izgube Italijanov že sedaj presegajo izgube v prejšnjih soških bitkah.
Pri posledovalnici za goriške begunce se nahajajo pisma vojnih ujetnikov, glaseča se na sledeče naslove: Pisma iz ruskega ujetništva: Justina Rijavec, Ravnica, št. 17, p. Solkan; Marin Spačal, Vojščica, št. 13, p. Kostanjevica; Terezija Mučič, Štandrež, št. 37, pri Gorici; Pavlina Faga-nel, p. Šempas, št. 187; Angela Baša, Dorn-berg, št. 3; Franc Arčon, Renče, št. 189; Franc Žerjal, Kosovelje, št. 20; Jožef Co-tič, orož. stražmojster, Dornberg pri Gorici, št. 56; Pangos Antonija, Škrbina pri Komnu, št. 49; Andrej Lutman, župan iz Štandreža pri Gorici; Košuta Amalija, Šempas pri Gorici, 129; Amalija Pintar pri Gorici, št. 151; Jožef Hvalič, Vogersko pri Gorici, št, 81; Jožef Martelanc, Vogersko pri Gorici, št. 92; Mihael Mučič, Št." Peter pri Gorici; Anton Kavčič, Lipa pri Kostanjevici na Krasu, št. 41. — Dopisnice iz laškega ujetništva: Zalka Sinigoj, Brdo pri Dornbergu 07; Šuligoj Neža, Kal, Ilovica, št. 37, p. Čepovan pri Gorici.
Zopet nesreča z najdenimi izstrelki. Stanko Ferluga, star 8 let, iz Trsta, via Cologne-Monte Fiascone 205, je našel v bližini svojega stanovanja nerazstreljen šrapnel. Radoveden, kaj je znotraj, je začel nabijati s kamnom po njem. Nesreča je hotela, da se je razpočil in da mu jc popolnoma odnesel vseh pet prstov na levi roki.
Smrt begunca. Dne 19. t. m. je umrl v ljubljanski dež. bolnici 38 let stari Andrej Hvalič, bivši posestnik v Šempasu na Goriškem. kot begunec stanujoč v Kožarjih.
Sarrail grozi.
Zeueva, 21. maja. Sarrail je napovedal s\oj odstop, če izostane ojačenje čet in pa gotovost preskrbe.
Na morju.
Gr,«ki kralj o podmorski vojski.
Rotterdam, 21. maja. Daiiy Telegraph« javlja iz Aten: Kralj je sprejel nekega ameriškega časnikarja, kateremu jc izjavil: Podmorska vojska bo prisilila Angleže, da bodo morali v treh mescih pričeti se pogajati o miru. Prebiti bo moral za to le še tri mesece.
Vpliv podmorskih čolnov na doho vojske.
Pariz, 21. maja. (Kor. ur.) Z ozirom na podmorsko voisko piše »Information«; Po-^
V Radovljici, dne 21. maja 1917,
Brez posebnega obvestila.
Ne unaže in n: d.Si. Mali lonček 3 K,	» _
veliki lonček b K, družinski loncck 9 K	Mf39 tjfl
2 navodilom. K temu spadajoče lan-	hIhPŽ« 1SJ•
tarsko milo 4 k. - Izdelu.e	«■■«.■■-<» G?ro Sdndor, lekarnar. Nagy Koriis St. 31,
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša iskreno-lj ubij ena, dobra mati, oziroma hči, sestra, tašča in teta, gospa
gojtilnicarka
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani,
lagoma se kaže, da bo položaj, ki ga je ustvarila podmorska vojska, zelo vplival na dobo vojske, mogoče tudi na to, kako da bo izpadla. Na Angleškem pridobiva pristaše misel, da je potreben napad na nemške obali. V Franciji se mora vedno naglašati, da ni dopustno, ker stoji prva mornarica na svetu, ki jo podpirajo Francozi in Američani, brez moči pred nemškimi obalmi, če so še tako dobro zavarovane.
Združene države proti podmorskim čolnom.
Berlin, 21. maja. »Daily Mail« javlja, da so cd 4. aprila, toraj v šestih tednih zgradili tri preganjalce podmorskih čolnov, do konca majnika jih bodo še 18 izpustili v morje; do konca septembra jih bodo zgradili 400. Ameriški mornariški krogi trde, da bo došlo do jeseni 250 ameriških
%
podmorskih čolr^v v evropska morja. 50 ameriških trgovskih ladij, ki vozijo v Evropo, so že oborožili.
Nastop nemške pomožne križarke na Tihem morju.
Berlin, 21. maja. »Lokalanzeiger« poroča iz Penanga: Nemška pomožna križarka na Tihem merju o kateri se je večkrat poročalo, je odplula na morje iz Hamburga kot navidezna trgovska ladja, a bila je močno oborožena. Obsega 4400 ton. Vozila se je okoli Škotske, pozneje okoli rti Dobre nade. Blizu Rti dobre nade je položila mine, , ki so jih našli. Stroji so popolnoma novi. Ladja prevozi 21 milj na uro. Na Indijskem oceanu deluje baje neka druga nemška pomožna križarka.
G. Freytags Welt-Atlas z 58 glavnimi in 25 postranskimi zemljevidi v priljubljeni žepni obliki. Abecedno kazalo obsega več kot 17.000 zemljepisnih imen označenih na zemljevidih. Za statistične podatke dopolnjuje ta atlant prav dobro leta 1916 izdani »Hartlebens: Kleines statistiscbesTaschen-buch iiber alle Lander der Erde«, ki nam nudi najvažnejše statistične podatke vseh držav na svetu po najnovejših virih, kot n. pr. o velikosti države, o obljudenosti, o prebivalcih po narodnosti in veri, o številu prebivalcev večjih mest itd. Cena obema lično vezanima knjižicama s poštnino vred le 7 K 50 vin.; dobivata se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Obe knjigi se dobita tudi vsaka zase, in sicer atlant s poštnino vred za 5 K 80 vin,, statistika pa za 1 K 90 vin.
Delovanje pljuf pospešujejo masaže prsi in hrbta s Fellerjevim dobrndejnim, oživlja.očim rastlinskim esenčnim fluidom z zn. »Elsa -fluid«. 12 steklenic franko stane le 7 K 32 vin. Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 134 (Hrvatsko). Vedno bi moral biti pri hiši. Priporoča ga nad stotisoč zahvalnic.	(vu)
pleskarski in likarski mojster
LjuhMana, Rimska cesta 16
se priporoča cenj. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Solidna in točna postrežba. 804
od 1 m dolgosti, 10 cm debelosti naprej,
v deblih in polenih
kupi po najvišji ceni tvrdka
J. Pogačnik, 2407
Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 13.
J.
9 suifiaasja
SE» racr' viLkrrvv. v^ !*^ - ~ ' - - .rrr~w: JEIMI
vsake vrste in v vsaki množini kupi in plača po najv šjih ccnnh trgovska firma
Več mizarskih v •
sprspe I. B. N&GLAS, tovarna pohištva v LJubljane, Kongresni trg 12.
zgovorni gospodje in tudi dame imajo priliko, udeleževati se neke patri-otične ekcije in pri tem dobro .'fislu-žiti. Doba dela okoli 3 mesece. Ponudbe pod inteligenten ia potreben 55 — 157a" na anončno pisarno Jos. R. Kienreich, Gradec SackstraBe H.	1086
dobe takoj Samsa & Co.
Zastonj in poštnine prosto
V
m
f- n
ciobi vsak na željo moj glavni katalog s ca 4000 slikami ur. srebmine, zlatnine, godbenik in brivskih predmetov. Šolske in koncertne violine po K 12, 13, 16, 1c>, 22, 30, 40 in više. Dobre harmonike a K 8. 10, 12, 14, 16, 22, 30, 40, 50 in više. Zamena dovol.ena ali denar nazaj. — Pošil,atev po povzetju ali predplačilu.
Razpošiljalnica JAN KONRfiD c. in kr. dvorni dobavitelj Most (Bril?) štev.	Češko.
delo v strojilni tovarni v Ljubljani, Metelkova ulica št. 4.	1202
Srbečice, hraste, tftftf izpuščaje, tftf kožne bolezni, siare rane ff
odpravi liltro in sigurno
se je dne 17. t. m. v Kamniku zatekel ali je bil odpeljan. Hrbet in glavo ima rujavo, pod trebuhom svetlejše barve, kodraste dlake, blizu 80 cm visok. Čuje na ime „Bary'\ Vsako sporočilo, ki bi dovedlo na sled psa, poplača Anton Cerer, Kamnik (kavarna).
Proda se takoj
OZa s kozlžči
Več se poizve v Sp. Pirničah 3 pošta Medvode.
Nikakega zobobola
vei, nobenih npSi brez upanja. „Fides i|a.|6a bol pri votlih zoiich knluir tod pri nnjiruovrat. revmat. zobnih bole
činab, k|cr no qdrekla >ia sredstvu teospeliu denar nasta t Cena K S— 3 tube K 5'—, 0 tub K 8-- - .Nikake
_zolme prhlino več. Snežno belo /olie
dosi Vie s XUUS zobno vodo. TakojSnji "Sinek. Ceuu K'i, 3steUI.lv 5 KEMENV. Knscbnu 1. pošt, pr. I3.Z.42 Ogrsko.

za
Zahvala.
Za vse dokaze srčnega sočutja povodom bridke izgube naše dobre, nepozabne hčerke in sestre
Angelce
izrekamo svo;o najiskrenejšo zahvalo. Prisrčna hvala tudi vsem, ki so spremili b.'v pokojnico na njeni zadnji poti.
Goriča vas, 22. maja 1917.
Rodbina Lovšin.

Alojzij Wcschnig, c. kr. okrajni orožniški stražmešter v p., naznanja v svojem in v imenu svojih sorodnikov preža lostno vest, da je njegova nudVse ljubljena soproga oziroma mati, stara mati, sestra, tašča, teta, svakinja itd., gospa
CILIJfl W0SC1
danes dne 21. maja 1917, ob pol 4. uri popoldne po dolgem, mučnem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere, boguvdano zatisnila oči.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v sredo, dne 23. ntaju 1917 ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Sv. maše zadušnice se liodo brale v tukajšnji farni cerkvi. Priporočamo jo v molitev.
Orni
t; ? \f
^ ptiiins cus§
št. 38, primerni tudi za otroke, malo nošeni, se prodajo Miklošičeva casta št. 3. i. desno.
Suknja s telovnikom (širokost prsi 98), dolge črne hiace, L' kos.uma (črn in siv), lepa obletta iz listra za 3—5 letne dečke, razna pronošenu oblačila za Uecke, plašči za (i—8 letne deu juc, čevlj. se prodalo.
Miklošičeva cesta št. 8, !. desno.
im vf -1
mM : I
:«%% mirni ^
[•■amp-i 'vJ i
Mmi m
mil
v torek, dne 22. maja 1.1., ob polu 1. uri ponoči, previdena s tolažili sv. vere boguvdano preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v sredo 23. maja ob 4. uri popoludne iz mrtvaške veže pri sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah.
V Ljubljani, dne 22. maja 1917.
Pavla Pečnik roj. Adamčič, hčerka. Janko in Slavko, sinova.	Matevž Pečnik, zet.
Ivanka Ilovar roj. Adamčič, sestra. Franc Adamčič, brat. Pepca in Tonček Ilovar, nečaka.
Li.j? .Tr.n.iMZOTTJEV
^airaga z sva ar.?. iiavazo * Ljubljani SprSj&ina prljflUE 1S3
Šesto 5Va °/o avstrijsko vojno posojilo
po objavljenih pogojih, tako da stane nominalnih K 100-—:
I. davka prosto S1///, amortizacijsko drž. posojilo 92 X. - II. davka proste S1/,0/, dne l.majal92T vračljive drž. zakladnice 93*50 K.
Vrednostni papirji avstr. vojnega posoj'la se sprejmejo v brezplačno shrambo in upravo.
T««k »Kalulišlie Tiskarne«.
•/flaia konzorr.ii »Slovenca«.
^dtlovorni urednik: Jože! Gostinčar državni nnslanet;,
t
t ' ' i