K. k. Hoi'bibliotkek
Wien
%^9.
„Soca" izlxaja vsak petok jjo poSti prejemniiH alt ¡ Goric poMIjana:		in velja i na (lom 4.40
Pol Iota    .   . tfetvrt lota     .		,'.20 1.10
Pri ozuanililt in slanicuh" so placujt no vrsto:	tak.t tudi --ZU-MUVJttlu	ji\ ..po-i irintop
8 kr. 6e gc 1   »   »   » *   »   -.   »	tiaka 1 knit	
	n   •'   ..	
Zh irtr *rko	rut pronto	»'H
		
V Gorici, 17, julija 1885.
Tedaj XV.
Posantezne Stcvilke se dobivajo po 8 kr. v tobakamlcah v gosposki nlici lilizu ..treli ]<ron,c, na starera trgu i» v nunski u'it-i tor t TrBtu, Via Cr-gonna, a.
D(iii>i nai so blngovoljno pogiljajo in imInisi vu „Soi:o" v Gorici na Jravuiku US, L, imruC-iiimi pa oprayniitvii ,,So8o" Via della Croce St. *. II.
Rokopisi so. ne waCajo; dopiai naj 8H Magovoljiio franknjojfl. — Delalcom in ('.nigim u«promofciiim se uaroftuiua zuiia, akoie oglasc pri opravaistvu,
Pravica gotova pot do miru.
L<idovska „Neue freie Presse*, ustavoveraa gra-Ska „Tagesg>OBt", italijanski slovanozVci v Tratu in latri tor njih brat in zaveznik, goriSki „Corriere", glasilo ustavoverao nemSke, liberalno italijanske in iidovske aleance ali zveze na GoriSkeni, piiejo o pri-morakih Slovonih kot nerairuezih, ki stegujejo roko po prepovedanem sadu, ki zahtevajo, kar Jim ne gre, ki s tem dra&jo Bvoje aosede Italijane, ki kalijojav-ui mir, katoro je treba pritiskati, da ne dobijo proved modi. NajmanjSa pojava v narodnem in celo ne-norodnem oziru med Sloveni jim je trn v peti tor ovajajo osebe imonom ali pod sploinim izrazom, ki sodeiujejo ? korist dezelo. Uepencijo se nasprotniki siovensktga naroda zafco, ker jim ni ljubo, da Slovan gre na dan, ker bi Slovane radi obdrzali v prejfinjem njih polozaji, da bi bili sluge vseh narodov.
Slovensko zahtevo no pravicne; zato zmagajo prej ali slej, do tudi se jim zagaspo ustavljajo upliv-ne oaebo, katerih aveta dollnost je, da bi nam pri vsem pomagalo in lie na roko. Boj proti Slovenoera je nouaravon, krivieen, ker nima drugega pomona ra-zen ta, da se drzavi prozveatemu narodu ob drzavnih mejah kratijo pravico, ki so mu podeljene po drzavni temoljni postavi. Slovenci zahtevajo to, broz Seaar ne morojo biti; zahtevajo siovenski abece v Solo in urad-niko, vohco dezeluih jezikov, v urade. To zahtevo so tako nuravnc, postavne, jasne in opravifiene, da celo mnogi ustavoverci so preverjeni, di se morajo dovo-liti in da se morajo dodati tudi arednje Sole z doraa-oim kot ucnim jezikom. Pri vsem tem nas italijansko-nemsko-zidovska zveza v Gorici opisuje kot ljudi, ki se usilujejo, ki sosede vznemirjajo, ki so nevarni na-rodnim mejnikom, katerim je treba gledati na prate, da \ie bodo zatirali avojih sodeielanov. Ali more biti hujSe t uatavnem zivljenji? Slovenci smo otroci mo-go6ne matere, katero prosimo kraha, da nam bo mo-goce ziveti; nasi nasprotniki nas pa zmirjajo, da ma-ter nadlegujemo in da zahtevamo stvar, ki se nam ne more dati. Ako nam tega ne privoafiite, kaj ho-Lete, da naj wnrjemo narodne lakoti ?
T teh okoMctitah naj stopi vlada ca noge; ona je izvrievalka driavnih poatav, njsj je izrocena skrb ea vse narode Sirne Avetrije. Nedavno smo omenili, kako toiijo avatrijski nadikofi in ikofi o narodni zdra?.-bi t Avstriji, ki izpodkopuje mo6 mogocno drzave. Vladi je dolinoet ekrboti, da se narodi pomirijo, da prepiri jenjajo, da se za6ne drzaya razcvitati na vse strani. Brt» vkdnega sodelovanja je pomirjenje narodov nemogode, brez njenega dobrodejnega upliva oetane pomirjevanje brez uspeha, prepir oo vecen in drzava m narodi bodo trpeli. Keobhodno potrebni pogoj za pomirjenje narodov je p t a v i c a, o kateri pravi napis na cesarakem dvoru na Dunaji, da jo podiaga kraljcstvom. To je resniSno. Vlada naj torej skrbix da se odpravijo zapreke, ki pravico zavirajo, naj da narodom dusnega kraha, po katorem roko Btegujejo proseci in moleci, in kmalu se True mir v dezelo. Tak mir, kakerien zahtevajo za Slovenes imenovani listi, je amrtni mir; tak mir zahtevajo oni, ki hofiejo kak narod ¡ grob poloiiti in zagrebsti, Smrti, 6e tadi le narodne, se pa vsakdo brani, koii-kor more; zato so Slovenci vse hvale in spoitovanja vredni, ce ne pustijo, da bi jih zlve pokopali.
Vlada ne more biti nasprotna pravici, zato se drznemo opomniti jo na neko primorsko, ali bolje goriBko zadevo, ki se zdaj resuje. Goriaka poSta po-aluje za nic" manj nego 13,000 Slovencev y mesta in v okolici, in vender se godi se slovenskimi napisi tako, kakor |e BSo6a* o tem piaala. Pravijo, da tn-kajSnji poStni viiii uradnik je miren flovek, a doti^ni nalog da mn je Ml dan iz Treta. Nali poalanci naj prisilijo trgoyinskega rninistra. da zavpije enkrat prav krepko ,?ehrt eucn*, tako da ga bo slisati celo v Trst. Ne moremo si misliti, da bi minister zahteval za slovenske drzavljane neslovenske napise.
Dalje sti zdaj razpisani dve sluzbi pri goriikem j*o5tnem in brzojavnem uradu, namred priglednika ali kontrolorja in denarniCarja. V doticnem razpisu ni j»» ni^ re^ew>, d» ynnHa mango nati |eak csupi
Ijudatva, s katerim bodo poslovali. BSlogatt naj todaj najproj prosi, da bi se razpisal nov konkurs, ki bi se oziral na dejanske razmoro; potem pa mora vlada na to glodatj, da imenuje uradntke, ki so zmozui Ijod-skega jezika. Uraduiki so zarad narodov in dobivajo pla&> iz narodovih dajil, zato naj bodo taki, da morojo ustroci drzavi in narodom. No zahtevamo, da do-tionika morata biti po sill Slovenca, paL pa, da mo-reta se Slovenci v njih jezikn oMevati, Sloveucem bi nikakor no bilo uatre/.ono z uradnikom, ki bi ao ude-lo?.oval ponodnih Skandolov poti Slovenoem ali ki bi iz mesta hodil agito vat proti kandidatu, ki jo vedno vlado podpiral. Pravica dovodo gotovo mir v doiolo.
Penzijski zalog'
uMtdJBfaga osebja t> jamih tfvisMh Zoloft yofoieSme grofije Goriike in GradiManslce,
Da so izplacujojo pokojnino doslu^nim u6ito-ljom in uditeljicam, ki ne morojo vo6 sluiiti, kakor tudi da se preskrbljujejo njih zapuScenei, kakor za* htova poatavn, napravil so jo v smislu §. 80. doiolno postave od dne 10. maja 1870 poseben penzijski zalog, ki ga oskrbujo c. k. doiolni Holaki Bvot, a njc-gova racunska opravila izto^ena so dezolni raounariji.
Ta zalog dobiva svoj« dohodko v prvi vrsti od to ataluo nuBtavljonoga u^iceljakoga OBobja aamega, katoro plaiuje po 100/0 iu po 2% od avojih letnih dohodkov, ki se mu smejo za pokojnino vatovati. Kot posebniprihodki pa spadajo v poazijeko blagajnico Se ti le:
1.  postavni doneski od zapuS6in; sodaj po dolocbah dezolno postave od dne 16. januarja 1881;
2.  na dezelo spadajocl prosezk*   pri gospodarjenji z zalogo lolskih knjig na Dana/ .;
3.  interkalarji izpraznjenih ucitelja/ih mest;
4.  globe, ktere dohajajo veled kazr j, nalozenih od Bolekili oblastnij.
Kar pa po vseh teh dohodkih Se prsmanjkuje, mora doloziti po doloebah na prvem_meatu navedeno deiolne postave delelni zalog.
Glede na to, da ta blagajnica obstaja ze ve2 let, bi znalo marsikoga zanimati, ako povemo, kaj je blagajnica od svojega zacetka do konca preteklega lota prejela in placala, in co naznanimo tadi to, kar obsega njen proraoun za loto 1885. Iz tega riamena podajemo najprvo posuetek iz raSunskih sklepov za vsa lota od 1872 do 1884, zahvaljenih od c. k. de-zelnega Solskega sveta.
Ta posnetek nam kale, da je penzijska blagajnica v prvih 13 letih svojega obstanka prejela:
1.  postavnih doneskov od zapuSdin    gi. 16.504.61 %
2.  na darilih........«         5.—
3.  od uSitelJBk. osebja po 100/0 in 2% 9 23.475.36
4.  naglobah....... .   . „   5.192.14
5.  od preaezkov pri gospodarjenji z zalogo  Solskih knjig, spadajogih na
de2elo..........„   6.736.90
6.  na interkalarih......„  10.036.65•/,
7.  na raznih dohodkih......      665.54
8.  na predplacah proti povra8ilu     . „   3.000.—
9.  na doneskih dezelnega zaloga v po-kritev premanjkljejev in  to  vsled
letnih prora6unov......, 14.641.—
skupaj   gl. 80.257.21 in s koncem leta 1884 je se OBtajalo tirjatev na postavnih doneskih od za-
puS6in............2.348.051/,,
Omonjena blagajnica je pa v zgoraj  navedeni dobi plaCata:
1.  na pokojoinah uiiteljem.   .   .   , gl. 52.191.11
2.   „         „        uuiteljicam   .   .   . , 12.725.l4Va
3.   9         8        vdovara  .   .   .   . „   8«*14:?V«
4.   M  odpravah in pogrebnih cetrtinah n    S.034.l'37a
5.   »  milostninah in odgojnih doneskih n   2.1j7.89
6.   ,  upravnih stroSkih „....„       39.43*/t 1. , raznih etroikih.   ....   • .   1,163.88V,
&um sLwm,Q2%
in b koneom lota 1884 je Se gotovino
ostajalo...........gl,___891.18%
todaj vsoga gl. 80,257721 > Kakor je ostajala blagajuici a koncem leta 1884 pravica do So ne potirjanih dohodkov, (kakor 2o prej omenjeno) tako tudi ni bilo Se vzdignjenih iz blagajnico s konoem leta na pokojninah              gl. 51.78 in na nrodplacah.ie ni bilp povrnjenih n 3.000.— Ker tu 2e Stevilko tame govoro, ni nam treba druga pojasnila, in preatopirao todaj kjprorafiunu zaUvaljeiiemu z a loto I #.8 5, ki obsega na preu-darjonih dohodkih:    •*.    ,
1.  za postavno donosko od zapuSdin .gl. 5.O00.—
2.  od uiitoljskega osebja po 100/nin 20/0 „ 2.200.—
3.  za globe radi obiskovanja Sole .   . „ 1,250.-"
4.  za presoLko pri gospodarjenji % zalogo Solskih knjig, spadajooe na dofcolo „    080.—
5.  za intorkslaro.......n__820.—_
Ysi preudarjeni dohodki snaSajo skupaj gl. 9,450.—
StroSki v poprej uavedonom proradunu pa obsegajo, kakor sledi:
1.  za 14 ponzij uSiteljem.....gl. 5.874.58
2.  za   7    „     uciteljicara   .   .   .   . w 1,277.99 8. za   8    ,     vdovom.....B 1.498.781/.
4.  za odpravo in pogrebne Letrtine   . n    100.—
5.  za miloBtnino In odgojne doneske
(zadnjih je 18).......,    497.49*/,
6.  za dtuge razno stroSke   .   .   .   . „    ^°0'—
skupaj   gl. 9.348.80 " l'rimerimo jim preudarjono dohodko v skupnem znesku  ...... B 9.450.—
pokaie se oatanka    .......gt.   101.20
ue se vsi preudarjeni dohodki obiatinijo ali n-reani&jo in ce se potrebScina po novih ponzijaU ne zvikaa, pricae tedaj tudi ta zalog nabirati si za-kladnega promozonja, kajti loto 1885 je prvo, v ka-terom ne potrebuje na podlagi proraduna, podpore is dezelnega zaloga. Ali se pa ta zalog tudi Se dalje aktiven vzdrft, je odvisno v prvi vrsti od zapuSSin, kajti viim vecjin zneskih se te primorijo, tem ve5 postavnih doneskov pripada temu zalogu.
Na drugi strani upljivajo na aktivaost posebno tudi potrebS6ine za penzije, in skuSnja nas u<5i, da se te od leta do lota zelo mnoftjo, Le tudi je skoro vse u6iteljsko osebje Se v najboljSih letih. Navadno so u&telji nokdaj visoko starost doSiveli in prej ko no so sedanji preoblozeni. Ako kdo ni posebno trdnega zdravja, kmalu postane pasiven ud tega zaloga.
Slednji6 Se to: Kakor je bilo Le poprej doka-zano, doSlo je od leta 1872—1884 na globah v go-tovini skupaj gl. 5192.14, katere go moi ali plaoati tisti starSi, ki niso svojih otrok redno v Solo poai-lja.i; ubogi starSi so pa morali nald^ene jim globe z zapoiom poravnati, kar znaSa veliko vocjo vsoto od poprej navedenega zaeaka.
Temu v pojasnilo naj sledi Se to; vseh teh glob bilo je ob zacetku leta 1884 Se za tirjati
skupaj...........gl. 6.251.75
v teku leta 1884 bilo je na novo nalozenih za..........„ 2.591.—
na racun eelega zneska.....gl. 8.842.?5
bilo je leta 1884 v denarji
placanjh......gl. 1.102.55
v zaporih zasluzenih .   .   . „ 5.182.60
skupaj gl. 6285.15
tedaj jih je s koncem  leta 1884 Se o-_________
stajalo nepotirjanih.....gl. 2.557.60.—
Od tega zastanka spada:
Na okrajni Solski svet QoriSkega okraja    gl. 710.—
„       fl        ,       „   GradiS6anski            „ 1761.60
„       B         8       „   SeSanski                  „    30.—
*       *         9       n   Tolminaki                B    56.—
»       »        n       *   Gori^ega mesta      a    •—'—
skupaj kakor poprej   gi. 2557.60
Pa nikdo naj ne misli,  da bi bilo gnriiko
uesto vse globe potirjalo, to ne, ako ravao nima
zastankov, ker le valed tega jih nima, ker zarad no-
obiakanja Mo ni nikake globe naloSSio («ko
JO Si juTW^I XllJjfjMf V jKBHMtofffr jjgfjBiU JM|r 9fjU 0}
*&¦¦
znano). Morda obiakujejo vsi gorilla otroci solo? To tudi ne, ksjti ogromao stevilo Solski dolznosti pod-vrzenih otrok, vidi se med solskimi anuni klafciti so po ulicah ia to mnogokrat v nadlogo ptebivalcov. Istina pa je, da je ista dezelna postava vcljavna tako za mestne kakor za kmecke obcine. Koliko goldi-xtarjav je zarad goriskega meata do sedaj odpadlo tenm zalogu f        ___________
Dopisi.
Izza Svrte Gore, is. juiija. — Prctekie am
je obhodil naSe gore goidoaraki rwdavetovalec g. Gnt-tenberger tor je powraeznim ob&nam pestavil in pred-atavil gozdne kumisarje. Naloga toh bo, oa podlagi obstoje&h postav gojiti gozdi*. Skrbeti jim bo, da se goti vrhovi pogosde, unifoni gozdi zopet tarsstejo. V doaego tega bi bite jako koristne o b-cinake dreveanice, ko bi je imeli. SkuSnja natnrec" uci, da drevesoa is gorkih dr&muh drevesnie to nerada in le pocaai privadijo mrzlemn gorakemu sraku. Prav to je iadi utrokt da nekatere obcine ne marajo doati sa aadne sadike is gorilke dreveanice.
Daijo se bo moral* maraikakaparcela gozdnega semlji&a prepovedati pasi. To bo delalo pad* maraikje kako aitnosti in zadrege, ali biti bo moral o. Goad se ne da isrediti tarn, kjer so pasejo goveda in drobniea. Dobra volja in uiajemno postopanje ob-einskih predstojnikov s gozdnarskimt komisarji pre* maga vse zadrege. Ysaj je gotovo, da gozdi ae pre-vec" unicujejo, in je ailno treba skrbeti, da pribodnji rod aa nami no ost&ne bres drvi.
Vol$6, 14. juiija. — Ze apet dopis iz V0I6! Prove! detja po dolgi suit! Mogode je pa vender, da bo tudi ta dopis m kakega ozira segal erez meje krajovne vrednosti; zatosem aklenil, poalati Yam ga. Ja njega izveste, kakSno east je ulival nas g. kaplan 14 jnlija, east, o katerej ae rau gotovo nikoli sanjalo ni. Zivi ta v Volfah pomilovanja vroden moL, kate-roga boijast mece. Kodar ga zgrabi tista trains bo-lezen, tedaj postane nevaren tudi svojim aoaedom, ker difja in razsaja kakor brezumen. Tudi ae aekiro je ie letal po noil okolo s groznim Zuganjem.
LanijeprUetelboijastneiv solok g. kaplanu in je vpraSal prestraaen % divjira pogledom: „Hune, ali poznajo lelivke" ? Sezivka se imenuje ia kuhinjeki Scare*. Imel je pa tega ostudnega mrSesa tako polna usta^ da je le tezko govoril. Kaplan, ki je iavno knjizice cd ucencev pobiral, ma reee z Iepa, naj po-eak* malo, ma ze pove. Na to zacne kricati boloik: ,Zdaj le vkup, kmetje, le vknp8. Pride g. uc"itelj in ga apravi iz hiSe, ter bifoo za njira zapre.
Danes pa je imel g. kaplan ¡ svojem aianova-nja bolj aitno obiakanje tega nearegneza; moz je bit nekaj casa v gotiaki bolnisnici pri usmiljenib bratib; pa ga je drozuia domov apravila. Hi dofgo od tega, si je bit vlil ponev wele kave 5ez glavo, in se je oparil po obrazu in praih. Ves se je ognojil, ktv in gnoj se mu cedi okolo vrata. T takem stann pride k naaemu kaplanu, kateri ni korenjak trdnega zdrav-ja. MoJ gre skozi hi§o na vrt in tarn vpraia goapo-da, ima 1: kaj denarja na posodo P Prileti Sena do-ijastnikoya in gaproai, naj gre doma, kaplan, ker moi no<Se od njega, gre tudi L njim do *rat, mirao, da bi ga le bolj ne razdrazU
Tudi stopi kaplan iz biie na eesto z upanjem, da pride moi ven in mn potem a hitrim akokom ¡ hSo zaklene. Pa ni Sel mol Caden dab je pahtel iz njegoTih ran in Tea crn je bil mab, ki so se po njem pasle. Zena ga je Ten spraTljala, pa je ni ubogal, kakor iadi kaplana ne. Ha to potisne svojo 2eno na «esto in hoSe vrata znotraj zapreti. Se ve, da to ni bilo kapiami vged, ki ma branit ko isce klju6a ali zapaha pri kljacavmci. V tern neprijetnem stann se mn poareft vrata apet odpreti in moz stopi na prag ¡ govoru se avojo zeno. To je bil ugoden trenotek za kaplana, ki hitro potisne moza na cesto in se hi-teeje Trata za njim zaklene. Zngal je mo2 v hisi, da ne gre ven, dokler ne bo nekaj sSe drugac*. Res ni
ba aanee Sibek, ako je hotel kaplan gotov biti vspe-ha. Sicer bozjastoi ni padel, pa cutil je vender in aklenil, maS&evati se. Zgrabi kamen in caka pri vra-iih z namenom, plaoiti na kaplana, ko ven pride, ter j&oga, da mn hoee ,Se fest* dati. Tak je mo2 v svoji audi bolezoi, pol z uma, pol hudoben. Ali se more kedo zanesti nanj, da bi ne zvrSil v takem stana kaj nodega, iesar bi nobeden vee popraviti ne mogel ? Dolgo casa je potem se stal pred vrati, ali pa po-hajal pred MSo, kakor caalaa strala. Mesto pnike |e tigfial kamen v rod. Komur je ta jiast veljala, tisti je pa5 vesel bil, da so bila vrataizaprta in da ni po-akuSal, kako zna mo2 prezentirati. Zdaj pa vprasanie ap'.olne veljave: Ali sme tak bolnik prosto okolo boditiP                                             r
S Krasa, t oamiti sv. Cirfla in Metoda — ^J1?*^v fino* homo H tadi soromarji na Vele-i •• VeiB» T,P1** *» j« n» Velehradm bo-iamlf »¦* mtoaj* as Y*J*lijr#i»^ bil
je zadnji bratovski pozdrav pri loc-ivt v Rimu 1. 1881* „Da se vidimo za atiri Icta v Pragi", zagotavljalt so si takrat Jugodlovaui, kakor Cehi in Poljaki. Toda tempora mutantar, casi se preminjajo; o slovenskem romanji v Rim ni bilo, Uvula Bogu, niti narmanjao bolezni in nezgode, ce tudi je to bilo v najhujsej vro-elni in v gorki Italiji; od Yelehrada sem pa doba-jajo vmemirjajoea porocila o hodej bolezni. Skoda I Pravijo, da bolezni je vecinom ime at rah.
Cetrto leto je, odkar so Slovani vsch jezikov, rsake deiele in nose, zdrnieni molili in prepevali na grobu sv. Orila., Za slavnostjo na grobn Cirilovem priSIa je kmala 2eljno priLakovana slavnost na grobu Metodovem. Yeselo je aliaati in brati, kako navduSe-no ae, slaati od slovanskega romanja sem, elavita ic ^aatita ta dva brata, sv. Ctril in Metod, slavjanska apoateljna vere in oraike! Da tadi Slovenci ne zao-atajajo, tomac da, rekcl bi, med prvimi izmed ne-Stevilnih slavjanskih bratov caste veiika aposteljna, pric'ajo pa<5 jasno nenavadne slavnosti od enega kon-ea do druzega prelepe in drage nam Slovonije. To jo 2astno in veselo!
,Bog je atvono dra veiika svjeti-la izemlja se razsvjetila njegovom s 1 a v o m**, brali smo napisano nad vrati krasne ba-ailike sv. Klementa, kjer po&vajo ostanki sv. Cirila v Rimu. In to je bilo bvati v hrvaskem in ie v Stirih druzih slovanskih jezikih. — Skrbimo, delajmo in prosimo, da se tudi zemlja slavjanska razsveti kmalu bo slavo teh dveh velikib svetil ali lacij. t. j. sv. Cirila in Metoda! Y ta namon dajmo sit-iti bratovasfiino sv. Cirila in Metoda! dajmo klicati brate naso k svitlobi ie dvojno ludi. S tern skazerao svojim apo-stoljnom najvedjo 6ast, svojim slayjanakim bratom, 2alibog vecinom od matere locenim, pa najveLjo Iju-bezen in usmiljenje. Zasluga na§a bo najvecja in dast-na, da re§imo zgubljeno brate pogina. Laatni bratje napeljali so je na pravo pot, a laatni bratje zapeljali so jib zopet na krivo stezo. Pomagajmo toraj, brat naj reSi bratal To tirja naSasv. vera, tirja 5Io-vekoljubje in omika!
Delajrao, da se dose^e namen slavno vladajo-6ep Leona XIH., ki je refeel pred Ulnmi Ieti: V,S v. Ciril in Metod naj Bogu priporocita oni narod, ki ima najvedjo Teijavo po atevilu, bogaa tvu in mogocnoati, ki ju daatizasyoja aposteljna, ki pajezve-zo raztrgal, poktori ata ga bila prav ta aposteljna zedinila a a?. Petrom.... po boijem sklepu se kafce, da je slovan-ski narod prihranjen za poaobne na-mene*. Y to svrho, deiojmo, ce pojdemo na Ye-lehrad ali n&l
V Kopru, 13. juiija. — Zrefostniizpiti na koperskem ufiiteljiSCi vrSili so se od 16. junija do 11. juiija pod predaedniStvom deielnega Solskega nadzoruika vit<:za Klodi&i.
Izpitov odeleiSilo se je 15 kandidatov in eden privatist. Med temi bile je 10 Slovenes?: Martin Cen-cifi, Miba Debelak, Rajmnnd Justin, Ferdo LavrenCak, Adolf pi. Pahar, Milko Pakii, Edttvard PrinciC, Ivan Sivec, Albin Strekelj in Ivan Tro§t. — Dalje 3 Hr-vatje: Ante Dukid, Ante Raj5ic, Avgust Raj&c, in 2 Italijana: G. Devescovi In P. Galzigna.
Med temi dobili so: Martin Cencifi, Ame Dokid, G. Devescovi in Avgust Rajfii^ sprifievalo I. reda z odliko, in sicer Cencic s slovenskim in n em Skim ug-nim jeztkom, D\M6 a hrvatskim, G. Devescovi z ita-lijanskim in nemskim, Raj<5i6 z italijanskim in hr-vatskiai ticnim jezikom. Tadi ostali kandidatje razen 2 iniajo vsi §e kak neobligaten jezik in to nekej kot prcdmet, nekaj kot ucni jezik. — Dva sta dobda po-pravno sku§njo po 2 mesecib in 1 (privatist) je pa-del iz vet predmetov.
Kakor se iz tega razvidi, niso Se nikdar zre-lostni izpiti na tem ufiiteljiSci tako povoljno izpadli, kakor to leto, kajti 4 odlike naenkrat je redka pri-kazen. Bog toraj 2ivi bodoge ucitelje in buditelje naroda!
Po dovrSenih izpitih imeli so gospoda profesorji sknpno vecerjo, kjer je sviral izvrstni dijaSki orhester pod vodstvom ufiiteljskega kandidata Dekleve. 0-menjeni kanditat, Se mlad, je kaj izvrsteu mnzik, tako da se je §e vsakdo cudil, kdor je sliSal svirati njegove skladbe z orhestrom. — Skoda bi bila, ako bi se tak talent, kakersen je ta, izgabil, ne da bi kdo poskrbel za njegovo daljoo izobrazbo. —
drzavnozborskih volitvah mesali v volitve, agi-tovali in cclo saini kandidovaii, izdalo jc vod-stvo drzavuih ^eleznic okro^nico, v kateri se ob-zalaje tako postopanje nradnikov. A sedaj s?ari tadi naucni minister z jednako okroznico ucitelje in profesorje pred nedostojno agitaeijo.
Inade razpravljajo listi sedaj domaCe pre-pire, katerih imajo vse stranke na izbiro. V le-vicarski stranki hudo vre, in da se tudi priza-jdevajo listi te stranke prepir zakriti s pla§6em raolCanja, izvd se vender sem ter tje, kaj se za kulisami gedi. Tako je n. pr. v graSkem poli-ticnem dru§tvu nem§ko narodni poslanec izjavil, da je nemski klub dognana stvar, Najraanj 30 nemskib poslancev loci se od levicarjev in o-snuje no\r klub. Od druge strani se veselijo in tolazijo liberalci, da tudi na desnici ni zazelje-ne jedinosti. Posebno tirolski poslanci so si hudo v laseb, kar je obzalovanja vredno. Tudi zjedinjenje Licbtenstoinovega kluba s Hohen-wartovim se ni §e posre&lo, kar bi bilo desnici stalno v korist.
Zunaj ni nic" kaj posebnega. Francozi praz-novali so narodni svoj praznik — ustanovo re-publike — 14. t. m, kakor vsako leto, ne da bi se bilo kaj posebnega prip^tUo. Na Span-skem, kjer se zmiraj kolera hudo razsaja, dala sta dva ininistra ostavko. Aiglezi bavijo se Se zmirom z afgani§kim in egiptovskim upra§anjem. Govorilo se je, da je krivi prerok Madi umrl, a Angle^em v zalost ni se obistinila ona novica. Zdaj nameravajo s turSko pomocjo osvojiti si Sudan in tako uni5iti Madijovo kraljevanje.
Politidni pregled.
0 konferenci avstrijskih in ogerskih mini-strov porogajo razliani listi, da se je doseglo sporazumljenje v vseh glavaih toSkah, ki spadajo v carinsko in trgoviusko zvezo, kar se pa tide avstrijsko-ogerske banke, bode mnogo ugovora. Posebno poljski in fieSki poslanci mislijo od banke zahtevati vet koncesij.
Icr to « mmm nodfliti pri zadnjih f
Domade in razne vesti%
Vzvigeni gospod Sisinij baron de Pretis Cognodo, o. k, namestnik v Trstu, in o. k. dvortii svetovalee blagorqdni gospod Franc baron Roc fa-bach, voditolj c. k. okrajnoga glavarstva za okolico goriSko, sla sta na letofinji odpust Sestih tednov, prvi na svojo gragcino Alt-Aussee, drugi v toplice, kakor draga leta. nSlovenec" izrazil je zeljo, naj bi prvemu gospoda tako dopadel zrak na kmetibj da bi si ne zelel nazaj v zadnhlo trzaSko mesfco; a „Corrierea bi s tem gotovo ne bil zadovoljen, ker use lani povz-djgovai je gospoda namestnika kot pokrovitelja ita« lijanskih Primorcev proti razdirajo&m te2njam pri-morskih Slovanov. Y take kombinacije ali sestave se ne spa§5amo, ker menimo, da vsaKi stvari je odlodea cas, ki enkrat gotovo pride. PoSteno in vztrajno!
DeZelni odbor oddal je v seji 10. t. m. me-sti asistenta in praktikanta pri dezelni racmnariji. Ker sta vzeta oba doti6na gospoda iz doaedanjega oseb-stva imenovane raSunarije, katero smo zadnjiS opisali, kakerSno je, razvidno je, da odbor ni nameraval pre-moniti dejanskih razmer v redenem uradu, da si to-rej pridrzuje pravico, nasvetovati o svojem dasu de-zeinema zbora neobhodno potrebno preustrojbo ome-njenega urada po zahtevah novega casa, in da je hotel s tem imenovanjem dati samo priznanje dose-danji pridnosEi in dobri volji onih gospodov, katera je poviSal Cast deieloima stuiabnikoma, ki sta za-slu^Oa priznanje dezelnega odbora po svojem dose-danjem prizadevauji; 6ast de2elnemu odbora, ki bo nasvetoval o pravem casu potiebno premembo. Po-navljamo pa zopet, naj se gleda pri oddajanji de2el-mh slnzeb na to, da bodo znaU doti6niki vrhu dra-gega, kar se sicer zahteva, tudi govoriti in pisati tako, da jih bo umel vsakdo, ki je obiskaval z do-brim uspehom kako javno ljudsko iolo v pokuezeni gtofiji goriSki in gradiSki Ako prosilec tega ne zna, nisposobenza deielno slaibo pri osrednjib ura-din; zato naj se ne sprejme.
Dr. Nikolaj TonMi, de2clni poslanec in 0d-vetmk, ravnatelj BGori§ke ljudske posojilnice", pod-predsedmk sSIoven3kega bralnega in podpornega dru§-tva*, odbornik politicuega draStva „Sloga«, ud co-riske fttahice, podpiratelj vseh dobrodejnih in cltt-vekoljubih podjetij, preuese svojo odvetnigko pisar-mco v Toimin s 1. avgnstom t. 1. Goridaoi bomo 2a-lovah po miraem in tihem mozi, ki nikjer ni silil n» povrsje, ki je pa posebno kot ravnatelj prvega denar-nep zavoda goriSkih Slovencev previdno in neutradno deloval za svoj narod, ki je podpiral z besedo in aejanjem narodua pcectja in prizadevanja, ki je bil vedno pnpravljen, zrtovati za natod Sas, delo all bla-go, ne gled^ na svoj osebni dobi5ek ali zgubo. Na-dejamo se, da g. doktor ohrani goriske Slovence v pniaznem Bpominu m da ostane z nami v vedni zve-
Z^^ind!-Srf,ewsv°i8t,ll,li a01»; k»t ravnateli ?GonSke l|nd8ke posojiinice* imel bo priliko, da se bomo pogosto zopet videhV to Mdejaino 8e# da nam.
obrnemo. Tolmincem cestitarao, da dobijo v svojo sredo znauega odvetnika, izvedeoega pravnika, na-rodaega moza, katcrega tmj se oklepajo v va2nej§ih zadevah tolmioskega trga iu tolminskega okraja. G. doktorju Mimo srefino pot, a ob enem pogosto in sreCoo svideuje.
Mestni 2upan. dr. Jozef vitez Maurovich bil je kot tak slovesno umeScen v sredo 15. t. m. opotadne v veliki dvorani mestne palace tik mestue-ga vrta. Fri tej priliki ae je zopet pok^alo, da na nekitebtnici tebtajo Nemci veHko vefi nego Slovonci.^ V Ljubljani zdelo se je vladnemu zastopniku potreb* no, izrefii svoje obzalovanje, da velik del prebivalstva (namrefi nemskega) ni zastopan v mestncm stare&n-Btvu. V Gorici ni se slisalo kaj takega glede" Sloven-cev, ker ti najbrze ne prizadevajo nekaterim gospo-dom toliko skrbi, kolikor blazoni Nemci. „SQcaB ima pa smolo z goriSkim zupanom. Ko je bil izvoljen, hotela ga je nekoliko povzdigniti, prizoala je njegovo dobro voljo, Se tudi je ne more povsod izvrMti, ter mil je cestitala k novi izvolitvi. to je pa nekega „So-Cinega" prijatelja tako zbodlo, da nam je radi tega poslal list nazaj in da je izstopitiz vrste „SoLinihu naroenikov. Ali ni to smola?
O Viijelmu vitezu Ritterji piSejo vsi gori-iki listi naznanjaje, da je na smrtni postelji. Viljelm Bitter je na6elnik kupeyske druzbe Bitter et Riet-moyor, nafbogatejli in najveljavnigi clan Ritterjove druzino, predsednik kup&jske zbornice goriSke in de-zelni posfanec. Moz je veren protesfcaut inHejevedno prav lepo ujomal b kaloliSko dukovscino. Skrbel je za poduk v krlanskem nauku in v drugih vedah o-trokom svojih delavcev. Po njem bodo mnogi zalo-vali in enakega zastopnika ne dobi razrastena Bitter* jeva druzina tako kmalu. Slovencem ni bil toliko na-sproten iz osebne nuznje, katere mcuda ni poznal, kolikor radi trza§kega pritiska, ki trpi Se dan danea, Zadnja lota bil je primorun, bratiti ae v javnih poli-tifinih zadevah so jskrajno italijansko Btranko v Gorici. Osebno bil je Slovencem precej naklonjen in tudi za zastavo „Slov. bralnega in podpornega dru-itva v Gorici" ,dal jo o Hvojom Lasu primerno vaoto. V gospodarskih in kupeyskih zadevph bil je jako izur-jon. V vsakem ozlru moramo reel: skoda takega moia; njegov spomin bo v Gorici Se dolgo zivel. Mnogo dobrega je storil v svojem iivJjenji; naj mu Bog zadnjo uro povrne po svoji obilni raeri.
Zrelostni izpiti na gori§kih sredujib solah so nekaj tQ koncani, nekaj se pa se le zacenjajo. Pi. smeni izpiti biii so meseca junija; ustni izpiti zaceli so na tukajSnjem c k. uCiteljskem izobrazevaliScl 13. julija in so btli sklenjeni vcerej. Na c. k. gimnaziji bodo izpiti od 20. do 24. t. in. Predsedoval bo iz-jemoma dezelni Solski nadzornik za ljudske sole, vitez KtodiS. Oglasilo se je k tej skuSnji 16 osmoSolcev. Na c. k. visji realki oglasilo se je k izpitu 8 ucen-cev; ustni izpit bo 28. in 29. t. m., kateremu bo predsedoval dezelni Solski nadzornik za srednje Sole, A. Goad, kateremu je baje namenjen za drugo Sol-sko leto nasledulk, ker ne zna de^elnih jezikov. To je blizu edino !e pri nas, da najvisji dezelni urad-niki so dezeli tuji po rojstvu in ^o ob&lu, to je je-ziku. Pravijo, da visoka politika je to zahtevala; a te politike ne razumemo.
Na tukaj&ajem c. k. izobra2evaliS6i za ucitoljico podvrglo se je s koncem tega Solakega leta izpito zrelosti 16 kandidatinj; 6 Slovenk in 10 Ita-lijank. Slovenke so bile: Gorjup Ana k Sko^e Lo-ke, kandidatinja pri tukajlnjib fiolskih sestrah,   Gre-
f)H6 Ivana iz Skednja, Jug Jo^efa m Bolca, Kermol ma iz Trsta, Lazaik Katarina iz Gorice, &janoc Pranja iz Cezanjevcev pri Ljutomeru na otajorskem, kandidatinja iolsklh sester v Mariboru; Italijanke pa: Casa Lavra, Depase Eliza, Grandig Marija iz &orice, Smiek Amahja iz Trata, Jaachi Marija iz Treta, Kapferer Ana iz Gorice, Michelli Marija iz Trsta, Schefeuck Marija iz Gorice, Voniina Marija z Beke. in Zaccaro Odela iz Trata. Pismene skiiSnje so tepele od 22. junija do 1. julija; tistne pa od 13. do 16. julija , zadnje pod predsedniitvom dezelnega Sol-akega nadiornika viteza Klodi(5-a. Danes 17. so se razdolila Bpricevala; vbo kandidatinje so izvrsile skui-njo z dobrim uspehom; 3 kandidatinja so dobile od-liko namrefi: Jancek, Zuccaro, Kermol, za temi najboljie soFrancilka Sijanee in Vonclna Marija. Cestitamo ^)spodi6nam, ki so tako dobro izvriile svojo nalogo, te* zelimo, da bi v prid naroda obrnile vednosti, katere so si prisvojiie.
„Gori5ka ljudska posojilnica" morala je pomno^iti Stevilo uradnih dnij radi prometa, ki se veselo sirt. Od zdaj naprej bodo uradni dnevi: vsako
nedeljo, poncdeljek in detrtek, in sicer od 11. do 12 ore predpoludue. Kdor ima opravka v posojilnici ali hranilnici in boCe stvar osebno opraviti, naj pride imenovane dni ob dolofieni uri v pisarno viteza dr. Tonklija, Via Ascoli h. St 1, kjer iraa posojilnlca svoje prostore, kjer bo o navedeoih casih vedno kdo izmed ravnateljstva navzoc, da bo sprejemal oglase in izvrfieval dtuga opraviU,   Bojaki, pristopite drus-
gospodari in  ima zanesljivega poroka, navadno ne gre
brez pomoai  iz ljudske posojiluice. PoroStvo dela vCa-
sih nekoliko  te^av, ali upati je, da s dasom  bo tudi to bolje.
Mesto otroSke vrtnarice bo izpraznjeno v BPrveni slovenskem otroSkem vrtu* v Gorici s 1. sep-tembrom t. 1. Prositeljice za to mesto naj se ogla-sijo ustno ali pismeno pri odboru druStva nSlogaH ter naj dokagejo se spri^evali svoje sposobnosti ozi-roma uspeSne dosedanje sluibe. Ako bi katera pro-siteljica ne iuiela postavnega izpita kot -otroSka vr-Inarica, mora obecati, da ga napravi v dolocenem Casu. Dosedaoja plaCa otroSke vrtnarice znaSala je 300 gld. in se dolofii za naprej po dogovoru, ako bi to okoliScine zahtevale.
V slovenskem otrogkem vrtu v Gorici, Via S. Chiara h. St. 4, bode 29. t, m, v sredo ob9. uri predpoiudne javni izpit. Roditelji otiok, kakor tudi podporniki otroSkega vrta| in prijatelji dobrodejnih podjetij ter zdrave odgoje so naproSeni, da bi se v obilnem Stevilu udelciili skuSnje, da se prepridvjo, kako in za kaj se rabijo radodarui doneski, s kateri-mi podpirajo blago poCetjc.
OtroSkemu vrtu v Gorici zapustil je rodo-ljub, ki noce biti imenovan, na smrtni postelji 20 gl. Pa6 lap vzgled, ki naj bi ga posnemali mnogi dtugi, katorim je Bog dal casno premo^enje. Kar se da za otioSki vrt, je dobro nalogeno, kajti porabi se v nai-blazji namen, za kateri se more delovati. Tudi glede privatno d o k 1 i § k o Sole gro dobro, vender bi ze-leli, naj bi se je spomnili tudi oni rodoljubi, ki do zdaj niso Se spricali svoje dobro voljo z ozirom na imenitni narodni zavod, ki ima biti le pooetek nadalj-nega obSirnega delovanja, ki prinese Slovencem in Avstriji korist in 6mt, ker je najplemeniteje vrsto, zadevajoSo odgojo in omiko na krsanski in naravni podlagi, ki je temelj sroonemu livljenju h trdnomu obstanku vsako driSave,
„OorriereH isae politike v vsakem kotu, da bi Bvojim liberalnim pokrovitcljom ovajol poStene gorlSke deplane. Da zavracajc goriSki dijaki nekega bukvove-za, ki se jim ponuja v tujem, namreC nemSkem in italijansknm jeziku, to mu je poiitikovauje; da pa nCorr," opominja goriSke Italsjaue, naj pazijo na vsak korak „Slogcu glede slovenske dekliSko Sole, ki se ima v Gorici odpreti, to mu ni poiitikovauje. Zidov-ski list naj pomcta prej prod svojim pragom, potem Se le naj ovaja Slovence svojim nemSko-ustavovernim zaveznikom, ki se Stulijo za stebre Avntrije, CeS ker zidajo nemski most do Adrije, kakor da bi bila Av-strija n e m S k a ddava in ne zdtu^ba r a z n i h n a r o d o v pod HabsburSkim lezlom, ki priznava vsQin narodom enake pravice, prav tako Slovencem, kakor Italijanom in Hebrejcem.
Gesta z Livka v Idersko, nstavila se je, kakor piSe tukajSnji italijanski list, na brzojavno po-velje bojnega ministerstva. Kakor je znano naSim citateljom, podatil je presvitli eesar nedavna 800 gl., da bi se dovrSila ta cesta. Zdi se, da bojnemu mi-nisterstvu se je videla nainorovana cesta nevarna za slucaj vojske % Italijo in da radi tega je prepovedalo daljno delo.
V  Graded (Grado) odpeljato Be je pretekli te-den 120 2ovastih otrok v morske kopeli, ki so jako uspeSne proti tej bolezui, 70 otrok je z Dunaja, 10 iz Gradca, 20 iz Gorice, 20 z GoriSkega. LetoSnji zacetek je bil toliko slavnejSi, ker je bil o tej priliki v Gradeli uavzoC tudi cesarjev strijc, nadvojvoda A1-b r e h t, ki je prej ogtedoval bojno mornarico v Pu-lji in je daroval zavodu za 2ovaste otroke 200 gld. Slava dobrotniku t Baron Depretis podaril je v isti blagi namen 100 gld.
Tramvaj ali SeleznicaP Nekaj bo; govori se, da neko druStvo napravi piavo navadno ieleznico jz Sezane v Vipavo in od tarn v Logatec in v Gori-co, iz Se2ane vTrst pa tramvaj. To bi bilo kaj vred-no. Promet na GoriSkem, posebno na Vipavskem do-bil bi nove poti in marsikdo bi si kaj opomogel. Do zdaj je pa vse to malo vec ko govorica.
V bratovSdino sv. Oivila in Metoda vpisuje So veduo Karol Uigon, vikar v Temnici na Krasu. Pri njem vdobe se tudi doticne podobioe iu sveiiinji-ce. Iraena vpisanih odpo^iljajo se od tarn 4 glavni zapisnik v Ljubljano.
^alostuo resnico izvedeli smo i% dauaSnjega uvodnega clanka o pokojninskem zalogu, da namre6 goriSko mesto ne tirja glob od onih roditeljov, ki svojih otrok ne posiljajo v Solo. Uradno je Bdovi-zano", da se je Sola redneje obiskovala v Grgatji in da se rednejo obiakujo v Konmu nego v Gorici Pri vsem tern, koliko kaznij moralo je platati ljudstvo okolo Komna, ki je bilo valed glob in zaporov tako razjarjeno, da bi bilo g. ucitelja kmalu nerahlo po-zgacalo, ako bi se bil upal 1 ti. sam na proato o mra-ku, ko bo obrazi ne razlocujejo, v Gorici pa nifci naj-manjSe kazni, dasi piemnogo otrok niti vpisaaih niv Solskem imenikaP Ker je poBtava za deLelo in za mesto ena in ista, si tega popolnoiaa r&zli^nega po-
bi kak Solnik, ki pozna postave in njili izvraitev, hotel pojasniti to zadevo. Morda v Gorici ni nemarne-2ev, tako da so vse zamude opravifiene, all pa si je mesto izprosilo kako posebno dolo6bo od viSje Solske oblasti, ali kaj je pravi nzrok tej prikazni? Ali je e. k. deXelnemu Solskemu svetu ta re5 znana?
V Bodre^i pri Kanalu bil je pretekli teden ogenj. Vrli kanalski gasilci so zabranili, da se ogenj ni razSiril in da je pogorela le ena hiSa.  Lastnik je
zgubii vse, kar je imel v hiSi:  precej denara x go-__
tovini, pohiStfo, 2ito, pieo ltd.; zavarovan ni bil.
Zrakoplov z napisom nSt. Peter8 je dno 5. julija priplul v goro «ez BanjSiee ter je tarn na Bre-gu prjSel k tlom. Napravil pa je mnogo strain* pri ljudeh. ki niso vedeli, kaj pomeni ta priSlee. Menili so nokateri, da vol plava po zrakuj drugi, da sod p. I* J? yiSlni podobnebjem; treyi so sodili, da zlodei hodi po zraku. Bali so se mozje rekoS: sodni . . » .^J^^0 se |e zbiralo, strahu keslo ta jo-kalo. Pnkazen pade na tla, in nasel se je ariSen mla-denie, ki si upa z velikim drogom iti nad to pod-nebno zverjad, Ali, o gorje I (zrakoplov se pomakno za nagajivcem, V atrahu in trepetu se BpuBti de5ko v tek, in marsikaterega oblije mrzel pot. Zdaj pride star mozloek ter Ifudi reSi itrahu in negotovoiti rekSi: to je „luftb0lon", kakerine po svetu pogosto spuSc'ajo v zrak. Strah se je spremenil v jozo, ki nesreono prikazen obsodi — raztrga — aeJige, Ljudje pa so rek'i: to je vredno v woajtenge* djati.
Krajoarska podru^nica „Narodnega Do-ma" je prifiela svofe delovaoje. V Ljubljani ima uie nad 5 000 udov in te dni priSel je nfenodborpo-yerjenikora razpoSiyati knjiiico z raarkami. Vsaka knjtfica ima na platnlcab navod, kako pobiratl do-neske. Da bc namrefi olajSa poverjenfku nabiranjo in kontrola tako malib zneskov, kakor j'h pobira kraj. carska podru2oica, daje mu odbor kujiiico s krajcar-skimi markami v roke, Valed tega nima povorjenlk nikake sitne pisaiijc; prejetih krajcarjev ni trebapo-sebej zapisovati, ne poseboj shranjevati; kolikor mark mu nazadnje manjka v kojizicl, (toliko krajcarjev je prejel, toliko jib mora oddati v Ljubljano.
Zanimaiije za krajcarsko podr»2nlco rasto vedno bolj. Vsak dan dobiva odbor oglasila od vnotih in odliCnih rodoljubov, ki izrekajo, da prevzamejo povcr-jeniStvo. Celd iz daljnega Ljubna na Zgornjem stir-skem, iz julnega Pulja oglasili bo bo navduSeiti mo* 2je, ki bodo delnli za podruinico; upati je, da se kmalu pojavijo blagodejuaposledlcerodoljubnega pod-jetja. Na delo tedaj, rojaci 1
„Kres.u Leoposloven in znaustven list. Sode-lovanjem prof dr. Greg. Kreka in Zupnika Dav. Tr-atenjaka ureduje dr. Jakob Sket. c. k. gimn. prof, v Gelovci. Obseg 7. Stevilke: Arabela. Roman. Spisala Pavlina Pajkova. (Dalje.). — Pesni mladeniSke lju-bezni. A. Pin. — Stari DzuldaS in njega sin Mamet. Povest iz ^ivljenja vsrednjc-azijatskih pustinjab. Ruski Bpisal N. N. Karazin, prelo^il f Fr. Jos. Remec. (Da* lje.) — Napitnica. J. Kostanjevec — Bozja poezija. A Funtek. — Ndrodne pripovedke. PriobSnje Mat. Valjavec. —0 uaSem literarnem gospodarstvu. Spisal France Podgornik. (Dalje.) — 0 rastlinskem oprale-nji. Spisal M. GilenSek. — NoriSki Tauriski niso bili Kelti. Spisal Davorin Trstenjak, — Sto, kaj, ca. Spisal J. Suman. (Konec.) — V spomin sv. Cirilu in Metoda. Andrej Fekonja. — Drobnosti.
Izbaja v mcsecmh zvezkih na 3 — 4 polah za-Letkom vaakega meseca ,* velja 4 gld. na leto, 2 gld. na pol leta in se tudi lahko po snopiCih a 40 kr.,v knjigarnah kupuje.
Tudi letnik 1882, 1883 in 1884 se fie dobi in sicer po 3 gld., prvi letnik je pa poSel.
Banka „SIavijaa sklenila je v mesecih janu-var, sabruvar in marec t. 1. 11.670 novih zavarovanj za 13,278.993 gld. 96 kr. kapitala ter je za to pre-jela 362.393 gld. 70 kr. zavarovalnine in pristojbin. Za Skode placala je v teh treh mesecih 86.938 gld. 95 kr. Denarni promet osredoje blagajnice iznaSal je 1,780.311 gld. 64 kr. V posojilnicab bilo je v tem casu nalo^enih 366.198 gld. 74 kr., na zemljiSSa po-sojenih pa 570.623 gld. 41 kr. Gasilne brizgalnice dobilo je Sest obcin. — Samoupravna druStva za za-varovanje pokojnin postajajo od dne do dne bolj pri-ljubljena. Dokaz temu ju, da Stejejo do konca marca 1885 1% 1236 clenov ki so skupno zavarovali 140.945 gld. 52 kr. pokojnin in zato obvezali se uplacati 502.416 gld. 13 kr. ulog. — Tudi zastopnMki po-kojninskl fond se izdatno in hitro muozi, kaj ti koncem marca t. !, imel je ze 52.428 gld. 65 kr. pre-mo^enja.
Opozarjamo svoje sode^elane, ki imcjo po-trebne sposobnosti, na razglas pre5astiteg& varstva goriSke zastavljavnice in & njo zdruiene nranilnice v danaSnji Stevilki.
Listuica uredbiStva. Qospode, katerim daoes niamo mogli ustreSi, prosimo potrpljonja. — Goap. — a.a.a. --: Yas rokopia, po katerem pra^ate, smo uniiili in ni priSel ni-komur r roke. Sploh ia* pri nredovanji lista le oredniBtro bosedo in ne drugi, V torn oeicv bodito tees ritrbi
St. 390.
Razpis draibe.
V solski hiSi v Tolminu ima se prirediti stanovanje druzega u&telja. StroSki vsega dela so ceDJeni na 801 gl. 99 kr. Delo se pdda po javni -draibi 27. jalija t. ¦]. pri c. k. okrajnem Solskem svetn. Tukaj je razviden prevdarek in pogoji ob navadnib uradnih urali.
C, KR. OKRAJNI SOLSKI SVET v Tolminu, 13. jalija 1885.
Mnogo prihrani,
ktlor kupi obleko v
iimim iBiAGUA miiiui
ki je najvecja v Gorici,
t katoii se rtobi vsak cas na veliko izbiro narejena obleka po naslednjih cenah:
Popolai smkiawh flbiih n gapo&i  «d 8 do 30 $ -   . tote ,       »       »   » otmki Fonlu poahsuikc nbji » goipods ?«1M ids                »   ,
L IS
8
5
Vrhu tega bogata zaloga vsakovrstne robe iz raznih tovaren po narocila vsled mere, ki se iz* vrSi tofino in Intro.
Kovo dosli dolmani najnovejsega kroja od 8 do 50 gl. za gospel Saki za gospe od 4 do 15 gld.
po  dr. Maliei
je odlocno najboljse zdravilo  zoper  protin   tor
ravmatizem, trganje  po ndib,  boletine   t
krizi ter zivcih, oteklino, otrpnele nde in ki-
i$L te itd., malo dasa ce se rabi, pa mine po polnem
» trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se
A samo „cvet zoper trganje po dr.   Maliii" z
^ zraven stojecim znamenjem; 1 steklenica 50 kr.
_____[     __ Zabvala. *TH
&&*&*«". Gospodu pi. Trnkdezy-jn, lekarju t Ljubljani.
Moja mati so na protinskej bolezni na riogi silno frpeli in razna domaca zdravila brezvspesno rabili. Ko je pa bolezen fiedalje bujSa prihajala in uze vec dnij niso mogli stopiti na nogo, apomnim se na Va§ dr. Malieev protinski cvet po 50 kr. ter si ga nemndoma naroSim. In res imel je tudovit vspeh, da so se po kratkej rabi oprostili riracnih boleein. S popolnim, preprifonjem priznavara torej dr. Malicer protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga rsa-kema bolnika ¡ jednakej. bolezui priporocam, Vasej blago-rodnosti pa izrekam najprisrcnejso zahvalo z vsem sposto-vanjem ndani
Franc Jug, posestnik v Smarji pri Celji., fftf Planinski zeliScni sirup kranjski, "*Ml
izboren zoper kaselj, bripavost, vratobol, prsne in pljucne bolecme; 1 steklenica 56 kr. KorstnejSi nego tb! t irgovinib so nahajajoti BOki in siropi.
WOT Kri cisfilne kroglice, c. kr. priv., ~^|
ne smele bi se t nijednem gospodinjstvu pogregati in so se uze tisndkrat sijajno osvedo&le pri zabasanji cloreskega teles a, glavobolu, otrpnenih udih, skazenem zelodci,. jetroih in obiatnih boleznih, v &k«tuljab a 21 kr.; jeden zavoj s 6 Skatnljami 1 gold. 5 kr. Manje od enega zavoia se s pogto ne razpoSilfa.
5aroeila se izvrSe: aajhitieje s poStnim povzetjem in Adresa je:
Lshna TBHSW-ja i% Mm trp ?
Cudovite kapljiee
Sv. Antona Fadovanskega.
To priprosto in naravno zdrafilo je prava dobrcdejna pomoi in ni treba mno-\ gib besedi, da so dokaze njihota dudorita i\ mot. Ce se le rabijo nekoliko dni, olajSajo |J in prezenejo pray kmalu najtrdoTratniSe H-I Iodine bolesti. Prav izvrstno rstrezajo zo-' per hemorojde, proti boleznim na jetrfh in na vranici, proti creresnnn boleznim in proti glistam, pri zenskih mesofcnib nadleznostih, zoper beli tok, bojast, zoper bitje srcater distijo pokvarjeno kri. One no preginjajo samo omeajeniit bolezni, ampak nas obvarnjejo tudi prod vsako boleznija.
Prodajejo se v vseb. glavnib  lekarnicah na sretu;   zu narodbe in po3U>tve  pa edino v lekarniei CrisfcOfoIfitti V Gorici, v Trstu. ¡ lskami G. Zanetti in G.B.Rovi» in t Jekarai Alia Madonna  t Ejorminn. Ena steM«ni«-a »»ane 30 norceT.
St. 112/ M. d. P.
Razpisana sluzba.
V tukajsnji zastavijavnici in z njo zdruze-ni hranilnici nstanovljeni po grofu Thurn-u odda se zatasna siuzba enega pomoznega uiradnika za dobo enega leta z Ictno placo 600 gl. a. v.; zahteva se pa kavcijfc 500 gl. a. v.
Prosilci naj dokaiejo v svojih prosnjah > prilogami: 1. svoje studije, 2. zmoznost sloven-skega, laskega in ncoiSkega jezika v besedi it pismi, 3. svojo izobrazenost giede praktifineg.i gospodarstva in knjurovodstva, kakor tudi 4. svoje dosedaoje slozbtivanje.
Doticne prosoje naj sc vloftjo pri podpis. nem varstvu v casu tnh tednov zaccnsi od dne, ko sc t*i razpis prvikrat razglasi.
Varstvo zastavljavnice in a njo zdrn^ene
hranilnicc v Gorici,
8. julija 1885.
SAMO
v drogeriji Antona Mazzoli
„Pri ttaem orlu" (AH'acqiiiln ncra) v Gosposki ulici in v podruznici v ulici Mestnega vrt *
v Gorici nahaja se zaloga tako sloveCepra, neprckosljivpga if* /.^gotovljencga I*orlIand»kega cementa !/. Kufstcina in Bildravll( nega japna izTrebowli (ki drzi tudi v vodi) Na zahtwo dajt*jo se poskus-nje 0 najboljSem aspchu obeli vrst, Biago se oddaja po jako nizklh cenah, tako da se ni bati tckmovanj;.. Imenovana drogerija ima dobro predkrbljeu>» zalogo drog (diSav), oljnatih zmlctih kakoi' tu-,i suhth barv, vaakovrstnih CopKov, barvarskih potrebs* C,n, uaravnih zdravil, krmifinih priprav, raineralniii vada, desliifckcljskc vode (fi-oti okuzcujti) p<» 5 kr. liter, najiDOcnejsutfa prahu proti inrfiesom, k;» kor tndi 2vepla Iz Romauje za 2vcplanje tit. najboljSe vrste, kolikor je do zdaj zuano.
i^»l#^9i
BS Zelodciii' bolezni BS
hitro in gotovo ozdravi
jeruzalemski balzam
edino in nepresegljivo zelodSno zdravilo.
Izbrati v raznih zolodcnih boleznih zdrarilo, katero bi r resnict odgorarjalo tiamcnu, ni Iahka stvar dandanes, ko so prodajajo vsakorrstna taka zdrarila.
VeCji del onih kapljic, izlrckov itd itd., ki se oznanjajo in priporoSajo obfiinstvu z visoko Iete5imt besedami, ni druzega ko prevari>, pogosto se ikodljiva.
Samo jeruzalemski balzam, uze davno znan po svoji priprosti sestavi in po ozivljajoft svoji mofii na zelodcne zivce, si je pridobil prednost pred vsemi dru-gimi do zdaj znanimi pomocki, kar pctrjuje njegova razprodaja, ki vedno raste.
Ta balzam, bogat krepvajoce moci kineikoga ra-barbara, korenike, ki je sploh znana po svojem pre-bavnem uspeliu, daje gotOTO sredstro proti zelodfnim slabostim, izvirajodim iz nerednega prebatljanja. Zuto so priporoCa, ko jesti tin disi, proti neprijetni sap:, gnjusu, riganju, zaba^anju. hemorojdalnim tezaTam; pomaga fndi proti zlatenici, glistam in boleznim v drobn.
Steklenica 8 podakom 30 kr. Glavna zaloga v lekarni G. B. Fontoni v Gorici. V TRSTU pri G. B. Kovis, r KOEMINU pri A. Franzoni, v TOLMINU pri C Palissa.
unLi&<aLndl
>:ss*
ZALOGO V PREHO0U     [I]
1 ISfEU, 11THIIIII fi
ill                                 ima                                 ||:
I a. SPITEEI & G. I
NABREZIN.
P
Glavna zaloga: v Trstn, Via Laz-zaretto vecchio, St. 9.
Kdor zahteva, poiljejo se ma nzor-vina na poku&njo.
!.;
rOTMKE IN BL V(.0
spravlja v
Ameriko
najbolje in najceneje Arnold Reif, na Dunaji, I. Koloiwatringh §t. 9
CNajstarcjsa fitma te vrste.)
Bs^f^iJJ
Blagorodni gospod! Polen hvaloznosti naKna-njam Yam predober uspeh V»scga imunitnega dr. Rosa zivljenskega balzuma. 5 let trpincila je mojo soprogo straina zolou^na bolezen, ki so je v zadiijih 2 Ietiii tako potuno^ila, da jo je pogosto prejonml krS, posobno to leto ho se ponavljali vsnklh 8 —M dnij in ho trpelt po IS—.20 ur. Vsa zdravila in vos tnid bil jo zavrzon; najmanj&ega uspeha nismo mogli dosc6i, kat hnlezen so je vekSala od tcdna do tedna in jo uzrndila So drugih bMeznij. namrefi 7latonico in krt'; v malernici, katori jcj je delal ponobno ob cami ci^6enja noizrokljivo boleCinC, tako da jc bila uzo voiikrat blizu Htnrti. Vst, ki so jo poznali, ho so ji gudili, kakor da bi bila priula iz gro-ba, in res bila jo bolj podobna duhu ko zivemu bitju, dokler ninpm kupil nu priporoftilo nokatorih prijateljer nekaj st«kienic VaSega dudo uspoanega dr. Bosa ziv-Ijonsltega balzama v lekarni v M. Schunborgu, kateri jtij ni le tezav zmanjsal, ampak tudi popolno zdravje podelil, tako da Lvrsta in zdrava opravlja vsa svoja dela. Zahvaljovaje se Vam oba, jnz in soproga, za cud. ni uspeh Vasega izvrstnoga dr. Koru zivljenHkoga balzama, stojeva si v cast, priporocati vsakteromu, ki trpi na tak.il: bolecinah, naj dr. Kosa zivijcnski balzam rabi pred vsakim zdravilom. Z vsem spoStovanjom znamujeva se Vam prehvalezna
v Itritendorfu pri M. Schmberrju, 28. dec. 1880 Franc Mdnnich s soprogo.
Nagla in gotova pomoS za 2elod6ne bolezni in njih nastopke.
Ohranitev zdravlja
jn odvisna /goli od ohranitve in pospeievanja dohrega prebavljanja, kcr ta jo glavni pogoj zdravla in telesttega In dusnega dobrepa Sutenja. Najbolj poirjeno DpMACE ZDRAVILO, prebavljahje vrediti, dosecj primorno meaanje krvl, odpravici pokvarjene nezdrave krvne dele, to jo uzo tcc let sploh znan I in priljubljoni
dr. BOS lirlieyli Daisam.
Napriiyljen iz itajboljaih, zdravnISko najkrepkejaih zdravilskih zell56, potrjen je posobno kakor gotovn po-moc pri vseh slabostlh prebavljanja, \wtnAmo pri preae-danju, po kislem disefiim riganju, napenjanju, bluvanju, pri boleiinah v tetesu in ielodou, ielodfinem kr6u pre* nabasanju zalodca z Jedmi, zaslizenju, krvnem navalu, hcmcroidah, zenskih boleznih, boleznih v drevih, hlpohon. driji in melanholiji (vsled slabega prebavljanja); on oziv-lja vso delavnost prebavljanja, dela zdravo In dlato kri in bolno telo dobira zopot poprcjino mod in zdravje. Vsled te izvrstno moci jo postal gotovo in potrjeno IJudiko doma&e zdravilo ter so sploh rsziiril.
I steklenica 50 kr., dvojna stektenica I gl.
Na tisole pohvalnih piaem Iahko vsak preglcda. PoSilja se na frankirana piama proti povzetju zneska na vse stranL
MT SVARJENJE! -»i
Da se izognojo neljubim napakam, zatoprosim vse p. n. gg. narodnikc, r.aj povsodi izrefno dr. Rozov zivljenski balzam iz tekarne 6. Fragnor-ja v Pragi zahteyajo, kajti opazil sem, da so narocniki na voS kra-jih dobili nouspeano zmes, ako so zahtevali Bamo zlvljen-ski baizam, in ne izrecno dr. Rozovega zivljonskega balzama.
dobi se.samo v glavni zalogi izdolovalca ]|. Fragner-jo» t lekaini ,k crnemu orlu" v Pragi, Ecke der Spor-nergasse ». 2:^—3. - V GORICI: G. Cristofoletti, :f lekarnicar; 0. B. Pontoni, lekarnifar; R. KUrner, Ickarninir. A. de Gironeoli lokarn. V OOLEJI: Da-ma50 d'LIia. — V TRSTU: P. Preudini, lekarnicar; Cr. Foraboschi, lekarnicar, J. Serravallo; Ed. de Leitenburg, lekarnicar. Ant. Suttina - V ZAORE. BLT: C. Arazim, lekarnicar.
Vse lekarne in vedje trgovine z materi-jalnim blagom v AvBtro-Ogorsnej imajo zalogo tega zivljenskega balzama.
TAM SE TUDI DOBI:
Pra2ko domace mazilo zoper bule, rane
in vnetje vsake vrste.
Ako se zenam prsa vnamejo, ali strdijo, pri bu-lah vsake vrste, pri turib,gnojnib tokih, pri crru v prstu in pri nobtanji, pri izlezah, otoklinah, pri zmaScenji, pri morski [mrtvij kosti zoper revmati5ue otokline in patiko, zoper kronicno vnetje v koleoiu, rokah, v ledji ce si kdo nogo spahne, zoper kurja oceaa in potne no-ge, pri iarkopa..ih rokah, zoper liiaje, zoper otekliuo po piku mrdesor, zope^* tekoce rane, odprte noge, zoper raka in vneto iozo ni boljsega zdravila, ko to mazilo.
Zaprte bole in otekline se hitro ozdravijo; kjer pa ven tece, potegne mazilo v kratkem vso gno-jico na-se, in rano ozdravi. — To mazilo je zato tako dobro, kcr hitro pomaga in ker se po njem rana prej ne zaceli, dokler ni vsa bolna gnojica ven pote-gnena. Tudi zabrani rast divjega mesa in obvaruje pred snetum (crnim prisadom); tudi boleSinc to hladil-no mazilo potesi.— Odprte in tekoce rane se morajo z mlafico vodo umiti potem §e le se mazilo na nje prilepi.
Skatljice se dobodo po 25 in 35 kr. Balzam   z a   uho.
Skuseno in po mnogih poskoaih kot najzaneslji-vejSe sred^tvo znano odsirani nagluhost, po njem se dobi tudi popolno uze zgubljen slab. 1 flklenica 1 gl. a. r.