^iil^ltll^ocialk zveze delofnega ljudstva za Podravje št. 41 PTUJ, dne 25. oktobra 1963 Cena 20 din »Tednik Izhaja pod tem skrajša- nim imenom od 24 nov 1961 da- lje na predlog Občinskih odborov SZDL Ptuj m Ormož. — Izdaja zavod .Tezdruiiti svo- je moči*, da bi ustanovila varen in boljši svet s po- močjo mednarodne organizacije, ki naj se imenuje yzdruieni narodi*. Tega dne je bila v San Franciscu podpisana Ustanovna listina. Združenih narodov. Tako je nastala po obliki in v mnogočem tudi po vsebini, nova mednarodna ustanova. Organizacija Združenih narodov — kot jo odraža Ustanovna listina iz leta 1945 — ni izraz nekih paci- fističnih idej ali iluzij, nastalih v nsesplo.inem. olaj- šanju, ko je bila končana druga svetovna vojna. Ce bi bilo tako, potem res ne bi mogli upati, da hi mogla takšna organizacija vzdržati pritisk količka) pomemb- nega spopada mednarodnih nasprotij. Organizacija Združenih narodov je mnogo več kot to, je izraz močne objektivne družbene potrebe, ki izvira globoko v druž- beno-ekonomskih procesih sodobnega sveta. Za člo- veštvo je organizacija in oblika sodelovanja takšne vrste nujen družb eno-politični instrument, brez kate- rega si ne moremo zamisliti mednarodnega sodelova- nja niti ekonomskega in družbenega napredka vsake posamezne države. Združeni narodi^ so predvsem pro- izvod močne sodobne materialne in politične težnje v združevanju sveta. Razvoj proizvajalnih sil je dosegel stopnjo, ko se ne more več ograditi izključno v na- cionalne in državne meje. Vek klasičnih narodov gre h koncu. Razvite ekonomske sile zahtevajo novo druž beno delitev dela v mednarodnem okviru. To je v na- predku človeštva bistveni korak dalje. Sodobna druž- 7ena delitev dela. ki bo dobila še večji pomen s širšo uporabo nuklearne energije, elektronike itd. v pro- izvodnji. gre dalje v tem procesu združenja ljudi in postavlja na dnevni red vprašanje enotnosti sveta. So- dobna družbena delitev dela utrjuje tudi zavest o tem, da interesi narodov in posameznikov niso več samo v okviru državnih mej, ampak mnogo širši, v skraj- nem primeru o svetovnih mejah. Združeni narodi niso naddržava, nimajo zakono- dajne oblasti. Pač pa pomenijo za svoje člane meha- nizem za sodelovanje v okviru organizacije suverenih držav. Poleg tega so ZN tribuna, na kateri lahko pro- sto izrazijo svoje mnenje zastopniki vseh držav-članic velikih in majhnih, bogatih in revnih, močnih in šib- kih, torej predstavniki vseh političnih stališč, vseh družbenih sistemov in vseh kultur. ZN ne morejo biti močnejši, kot to dovoljuje ko- lektivna volja narodov in vlad, ki jih podpirajo. Ustroj ŽN je naslednji: GS je najvažnejši organ ZN in pomeni najbližji ekvivalent >parlamentu človeštva*. Generalna skup- ščina se sestaja navadno vsako leto enkrat in je upra- vičena obravnavati vsa vprašanja, ki jih obsega Usta- novna listina, ter dajati priporočila o njih. Prav tako ima pravico razpravljati o pooblastilih in funkcijah oseh drugih organov. GS daje pobudo za proučevanje in priporočila državam članicam ter drugim organi- zacijam. da z njimi pospešuje mednarodno sodelovanje D političnih, socialnih, gospodarskih, kulturnih in zdrav- stvenih vprašanjih. Generalna skupščina le takrat ne more dajati priporočil, kadar Varnostni svet obrav- nava kakšen spor. V takem primeru sicer lahko obrav- nava vprašanje, ne more pa dajati priporočil, razen če Varnostni svet to zahteva. Vse države-članice so zastopane v Generalni skupščini, in vsaka ima po en glas, lahko pa pošlje na zasedanje do pet zastopnikov. Enajst članov, od katerih je pet stalnih, šest pa jih voli Generalna skupščina za dve leti, sestavljajo Varnostni svet, ki so mu člani ZN poverili največjo odgovornost za ohranjevanje miru in varnosti. Var- nostni svet ravna pri opravljanju svojih dolžnosti v imenu držav-članic, ki so se zavezale, da bodo izvrše- vale njegove sklepe. Pet stalnih članov je: Francija, Kitajska. ZDA, SZ, Velika Britanija Ker zahteva varovanje miru stalno budnost in utegne narekovati hitre ukrepe, je Var- nostni svet tako organiziran, da lahko deluje ob vsa- kem času, sestane se lahko tudi zunaj sedeža organi- zacije, o čemer sam odloča. Kadar gre r.a ogrožanje miru, kršitev miru ali za agresijo, je varnostni svet (Nadaljevanje na 2. strani. Govor predsednika Tita v Ge- neralni skupščini je svetovna javnost pričakovala z velikim zanimanjem, posebno še. ker je predtem zaključil svojo mirov- no turnejo po Latinski Ameriki in dobil vso podporo tamkajš- njih državnikov za riolitiko ak- tivne koeksistence. "fako je ide- ja, ki jo vneto zastopa SFBJ v mednarodnih odnosih, doživela polno priznanje tudi na latin- skoameriški celini. • NEVARNOST OBOROŽE- VALNE DIRKE >Najnevarnejše v današnjih časih, kar utegne ogroziti tudi nadaljnji prores miroljubnega sporazumevanja, je oboroževal- na dirka, ki se še vedno nada- ljnje s fantastično visokimi stro- ški,< je med drugim dejal pred- sednik SFRJ pred najvišjim mednarodnim forumum, ki prav te dni — 24. oktobra — ■•lavi osemnajstletnico svojega obsto- ja. >Ona ne more biti metoda zavarovanje lastne niti splošne varnosti, temveč v bistvu pred- stavlja povsem neproduktiven in nevaren vidik proizvodnje, ki koristi samo neznatnim sku- pinam prizadetih ljudi. To je očitno breme za vsako ffospo- darstvo, kajti možnosti za večjo zaposlitev, večje investiran jf, večjo potrošnjo državljanov in višjo raven so odvisne rsvno od tega. ali jo bomo u«tavili.< Jugoslovanski predsednik je poudaril pomen aktivne ko^^ksi- stenre za ves svet ter potrebo, da pri obravnavanju tega pro- blema ločimo ideološke odnose oe toliko pomembnejši sedaj, ko f kažejo nova r»07itivn!i o-iVoni-i v mednarodnih odnosih. Pose ben del svojega govora je po- svetil nalogi, da dežele v raz- voju dosežejo gospodarsko ena- kost z močnimi, s čimer bi se rešile strahu pred gospodarskim m s tem tudi političnim podre- janjem močnejšim. Opozoril je dalje na resnico, da Ustanovna listina Združenih narodov v bi- stvu vsebuje vsa uačela miro- ljubne koeksistence, vendar bi jih bilo treba bolj dosledno iz- vajati. • SPREMEMBE V BRITAN- SKl... Po skoraj osemdnevni, dokaj živahni razpravi na kongresu britanske konservativne vlade so slednjič sklenili, da bo obolele- ga premiera Macm.liana zame- njal na predsedniškem položaju dosedanji zunanji minister lord Home. Pravijo, da so se konser- vativni prvaki odloi^^ili /anj — zaradi kompromisa in pa /araHi tega. ker ga prištevajo med bolj desno usmerjene konservativce. Kot takega so jra ocenili tudi la- buristi. To pa pomeni, da se Britaniji ne obetajo nikakršne spremembe tako v riIzbira« Ptuj. Trgovina je že dobro vpeljana. Založena je z velikim sortimanom trikoCicibanu« Prešernova ulica 1 v Ptuju! POVRTN1NE V POSLOVAL- NICI »POVRTNINE« PTUJ Krompir 30 din za kg, jabolka 50—90, kostanj 50, grozdje 160, kislo zelje 90. fižol suh 185— 230, zelje, sveže 30 in ohrovt 60 din za kg. V zalogi so razna sortna vina. Stranke obveščamo, da bo 28. oktobra 1963 poslovalnica od- prta neprekinjeno od 7.30 do 18. ure. VESTI IZ SINDIKATOV PTUJSICE KOMUNE v Beogradu je bil 22. in 23. oktobra 1963 II. kongres sindi- kata kmetijskih, prehrambnih in tobačnih delavcev Jugoslavi- je. Iz ptujske občine so se kon- gresa udeležili kot delegati: Jo- že Križančič in inž. Dragan Bos- nič iz Kmetijskega kombinata Ptuj in Vinko Topolovec iz Kmetijske zadruge »Jože Lac- ko« Ptuj. Delegati bodo ob vr- nitvi iz Beograda obiskali sindi- kalne podružnice kmetijskih in prehrambnih delavcev, da bi se- znanili člane sindikata s sklepi in smernicami, ki jih je sprejel kongres. •k Za novega predsednika sveta strokovnih svetovalcev za go- spodarska vprašanja pri Občin- skem sindikalnem svetu Ptuj je predsedstvo ObSS imenovalo Draga Caterja iz »Perutnine« Ptuj. Dosedanji predsednik sve- ta Danilo Masten je prevzel dolžnost predsednika komisije za delovni Čas. V sredo, 30. oktobra 1963, bo v Narodnem domu v Ptuju ob 17. uri ustni časopis, ki ga pri- redi uredništvo Delavske enot- nosti iz Ljubljane. Na to po- membno kulturno prireditev so vabljeni občani ptujske občine. F. B. Premetavanje pridelkov čez zaporo na ormoškem dravskem mostu KDAJ BO ZGRAJEN V ORHOZl NOVI MOST €EZ DRAVO? ZAPRT, NEPREVOZEN MOST CEZ DRAVO V ORMOŽU JE POLITIČEN IN GOSPODARSKI PROBLEM SOSEDNJIH KO- MUN ORMOŽA IN VARA2DIN A. ZARADI ONEMOGOČENIH PREVOZOV CEZ DRAVO JE N ASTAL PROBLEM, KAKO NAJ OBDELUJE 215 SLOVENSKIH LASTNIKOV OBDELOVALNIH POVRŠIN NA HRVATSKI STRA NI IN 284 HRVATSKIH LAST- NIKOV ZEMLJO NA SLOVENS KI STRANI. KOMUNI IZ OBEH SOSEDNJIH REPUBLIK IMAT A MNOGO SKUPNEGA. ZATO JE Z MOČNIMI ZELEZNIMI T RAVERZAMI ZAPRT DRAVSKI MOST POVZROČIL NEODLOZ LJIV PROBLEM KOMUNI STA MEDSEBOJNO GOSPODARSKO, KULTURNO IN POLITIČNO POVEZANI, SEDAJ PA JU LOC I DRAVA. PREBIVALSTVO HR- VAŠKE STRANI NUJNO POTR EBUJE MOST VSAJ ZA MANJ- ŠI LOKALNI PROMET. t Ze nekaj let je sicer za prevo- ze zaprt ormoški dravski most, vendar ne tako, da se po njem ne bi vršil lokalni promet. Pred kratkim so tudi to prekinile glo- boko zabetoniiane železne tra- verze na obeh straneh mostu. Se- daj, ko pospravljajo kmetoval- ci svoje pridelke in je jesenska setev v polnem teku, kmetoval- ci iz bližine Ormoža, ki imajo svoje njive na hrvatski strani, kmetijske pridelke vozijo domov tudi po 40 kilometrov daljši poti, čez varaždinski in borlski most, ki je tudi zadnji čas zaradi do- trajalosti postal za prevoze ome- jen. Tako dolge in naporne poti navadno ne zmore konjska še manj pa goveja vprega, zato si prizadeti kmetovalci pomagajo s tem, da prekladajo tovore čez traverze pred CTmoškim mostom. Nezadovoljstvo, ki ga ob taki pri- ložnosti ustvarjajo ljudje na mo- stu, res ni majhno. Ce upoštevamo, da so prebival- ci bližnje Hrvatske gospodarsko, kulturno in socialno-zdravstveno odvisni od Ormoža, potem si je moč misliti, kakšen vrvež je na mostu. Prelaganje opeke, slame, krompirja, koruze, lesa umetnih gnojil in še drugega čez traverze zaprtega mosta kaže nekaj ne- vsakdanjega. Čeprav so doslej že bile izbrane tri variante gradnje novega mostu čez Dravo v Ormo- žu, še ni nobena izmed teh osvo- jena. Tudi brod, prek katerega bi se naj nekaj deset metrov nižje od obstoječega mosta odvijal lo- kalni promet med sosednjima re- publikama, je nesmiselno gradi- ti. Kajti priprave dravskega ob- režja ter gradnja broda bi velja- la približno 25 do 30 milijonov dinarjev. Računati je "treba, ~da bo gradnja novega mosta čez Dravo, morda veljala enkrat več in bo le most trajna prometna vez dveh sosednjih republik. Morda bi bilo nrav vsai v nri- hodnjem letnem planu predvide- ti gradnjo mosta, letos pa že do- ločiti primerno lokacijo in izde- lati idejni načrt. S tem proble- mom, ki povzroča slabo vzdušje v tem predelu, se bo treba teme- ljito poprijeti. Uvideti je treba, da zaprt ormoški dravski most pušča za seboj ekonomske in po- litične posledice v dveh sosed- njih republikah. Republika Hr- vatska razume ta problem, zato je za reševanje tega mnogo sto- rila, veliko manj pa je v tej sme- ri napravila Slovenija. Omeniti velja, da obiskuje iz bližnjih krajev Hrvatske v Or- možu 61 otrok osnovno šolo. Od 2574 zaposlenih v občini je pri- bližno 400 stalnih in sezonskih de- lavcev iz sosednje Hrvatske. Cez 100 pa jih je Posredovalnica za delo Ptuj, podružnica Ormož, za- poslila izven občine. Največ te- žav pa povzroča zaprt ormoški dravski most prebivalcem Hrvat- ske, ker nimajo dostopa s prevo- zi na edino tovorno železniško postajo v Ormožu. Tako imajo Slovenske gorice, Dravsko in Ptujsko polje s Hrvatsko edino zvezo čez varaždinski in borlski most. Tranzitna cesta Ormož-Sre- dišče, ki predstavlja najpomemb- nejšo prometno žilo med Slove- nijo in Hrvatsko, pa je v zelo slabem stanju. Kdo je pravzaprav odgovoren za popravilo tega odseka ceste in kdaj bo cesta asfaltirana? Če- prav se je o gradnji tega odseka že mnogo govorilo, je zadnji čas , v tej zvezi vse utihnilo. Morda je šlo v pozabo? Pa v^e to ni to- liko važno. Bližnji prebivalci iz obeh sosednjih republik se spra- šujejo, kako dolgo bo treba še ča- kati na to. da bo zgrajen nov dravski most. V kolikor pa so kakšni drugač- ni načrti s tem v zvezi, bi bilo koristno jih obelodaniti, da bi za- interesirani lahko vskladili svo- je potrebe m možnosti glede na te bodoče perspektive. Drago Rizman 24. OKTOBER - DAN ZDRUŽENIH NARODOV upravičen, uporabiti »prisilne ukrepet. Varnostnemu svetu je podrejen vojaški štabni odbor, ki ga sestav- ljajo načelniki štabov petih stalnih članov sveta ali njihovi predstavniki. Ekonomski in socialni svet sestavljajo predstav- niki 18. držav. Voli jih GS na tri leta, vsako leto po 13 oziroma 6 članov. Vsaka država, ki je izvoljena o ekon. in socialni svet, ima v njej po enega pred- stavnika. ki razpolaga z enim glasom. Ekonomski in socialni svet proučuje gospodarska, socialna, kulturna, vzgojna, zdravstvena in sorodna vprašanja. Vsaka država-članica. ki prevzema nad kakšnim ozemljem skrbništvo, mora predložiti ZN skrbniški dogovor. V dogovoru je lahko določena drzava-članica, vsaka druga država, ali pa sami združeni narodi, za »upravno oblast,*, ki naj upravlja ozemlje po pogojih iz skrbniškega dogovora. Glavni sodni organ ZN je mednarodno sodišče. So- dišče dela po statutu, ki je del Ustanovne listine ZN, vsaka država-članica ima torej pravico obračati se . nanj. Vs&ka država-članica pa je tudi dolžna poko- ravati se njegovim odločitvam v vsakem primeru, v katerem nastopa kot stranka. Je še veliko število komisij in odborov, ki se ukvar- jajo s posebnimi vprašanji, ter pravcato omrežje drugih mednarodnih teles, ki jih povezuje z združenimi na- rodi reševanje problemov, kot so miroljubna uporaba jedrske energije, delovne razmere, pospeševanje go- spodarskega, razvoja, valutni problemi, zdravstvo, kme- tijstvo. ribolov in gozdarstvo, prosveta in znanost, ci- vilno letalstvo, meteorologija in promet. Nikdar v svoji. zgodovini svet ni bil tako blizu uničevanju kot na dan ZN leta 1962 in člove.štvo je takrat onemelo. Vendar sta hladnokrvnost in zdrav razum zmagala. Človeštvo je bilo rešeno in tako nam 18. obletnica ustanovitve Z^N daje priliko, da jim iz- razimo svojo hvaležnost in še enkrat potrdimo svojo privrženost načelom Ustanovne listine. Pred enim le- tom. ko je izbruhnila kriza, Združeni narodi niso bili popolnoma brez sredstev za akcijo. Večina naro- dov, zbranih o GS, je naslovila močan apel za mirno rešitev spora. V sedežu organizacije je generalni taj- nik ponudil nasprotnim stranem svoje dobronamerne usluge in jim predlagal nevtralno mesto, kjer naj bi se sestale Tako uživa organizacija, ki jo podpira velika večina prebival stvar na st>eiu,' kfjnb' kritikam,' s katerimi^ jO' nekatere skupine zaradi svojih poseb-^-n nih interesov še naprej napadajo, čedalje večji moral- ni ugled. Rastoča sila tega moralnega ugleda se je morda še bolj jasno pokazala tam, kjer je zgodovinski ^ proces dekolonizacije pripeljal do nevarnih napetosti v lokalnih odnosih, kot je bilo to v Kongu in zahod- nem Irijanu in na drugih območjih, ki doživljajo spre- membe S tem. da ta ozemlja niso postala polje direkt- nih spopadov med nasprotnimi strankami, je bila zmanjšana nevarnost dezintegracije, vzpostavljen nek red in pripravljen teren za obnovo. Na ta način dela organizacija vsem narodom uslu- ge in vlaga svoje izkušnje v korist vse mednarodne skupnosti. Vendar pa ne zadošča, če na ta dan dviga- mo zastave in ga slavimo s paradami in govori. Zedi- niti moramo svet in s tem služiti miru in svobodi. Čas ni na naši strani Če smo ^»odločeni*, da obvarujemo prihodnje rodove pred šiho voj.ske, moramo biti prav tako odločeni, da se rešimo tudi sami, sicer za nami ne bodo ostali rodovi. Razorožitev, dekolonizacija in razvoj so trije im- perativi, ki jih terja večina človeštva in katerim se moramo pokoriti, če hočemo, da se uresničijo načela enakopravnosti in enakih možnosti, ki jih razglaša Ustanovna listina. Potrebna je razorožitev, da člove- štvo ne bi večno živelo na robu prepada, potrebna je dekolonizacija. da bi bili ljudje povsod in vselej svobodni in enakopravni v pravicah in dostojanstvu, potreben je razvoj, da bi se spremostil sedanji čedalje širši jez med bogatimi in revnimi in da bi se dokonč- no uresničili cilji desetletja razvoja s splo.šnim pri- znanjem in uveljavo Deklaracije o človekovih pravi- cah. j Vsaka družba ve. koliko mora plačevati celo za i najosnovnejše življenjske potrebe. Ali ni vendar Čud- i no, da ima družina narodov tako malo sredstev, ki bi ! jih lahko namenila za svoje najosnovnejše življenjske 3 potrebe? Ko manjka dvema tretjinama prebivalstva j na svetu zdrave pitne vode. kakšen je potem .šele J njihov kruh? Odrekati tolikšnim bitjem celo nainuj- t nejše, pomeni žaliti_ samo dostojanstvo vseh ljudi po J vsem svetu! Ni potrebna nikakršna samoodpoved, da bi se vra- ta blagostanja odprla človeštvu. Z izumi, ki nam jih je ustvarila znanost, naša sredstva ne orw.jujejo več naših odločitev, temveč so naše odločitve tiste, ki ustvarjajo sredstva. To je bistvo revolucije našega časa. Potrebne so le naše odločitve. Ob praznovanju dneva Združenih narodov pono- vimo .še enkrat uvod v Ustanovno listino in si prikli- čimo v spomin obveznost, ki je bila v našem imenu podpisana pred osemnajstimi leti: Ml, ljudstvo združenih narodov, ki smo odločeni da obvarujemo prihodnje narode pred šibo vojske, ki je dvakrat v življenju naše generacije prizadejala človeštvu neizrečeno gorje, da na novo potrdimo svojo vero v temeljne človekove pravice, v dostojanstvo in veljavo človeške osebnosti, v enake pravice moških in žensk in narodov, bodisi velikih ali majhnih, da usta- novimo^ razmere, kjer bosta lahko obveljala pravičnost in spoštovanje zavez, izvirajočih iz pogodb in drugih virov mednarodnega prava, kakor tudi da pripomore- mo k družbenemu napredku in k zboljšanju življenj- skih pogojev v .š/r.šp umevani prostosti In ki imamo namen biti strpni drug nasproti drugemu in živeti v miru med seboj kakor dobri sosedje, zavzemati se s skupnimi močmi za ohranitev med- narodnega mira in varnosti, skrbeti s pomočjo spreje- tih načel in določenih metod, da se sila orožja ne ho rabila, razen v skupno kori.st. in poklicati v življenje mednarodne ustanove, ki naj podpirajo gospodarski in družbeni napredek vseh ljudstev. smo sklenili združiti svo,i'» priT?''«^'!.^»a ila bi iirpc;« čili te cilje PTT.'T r.A:Tr 25 OKTOBRA 1963 TEDNIK Stron 5 Direktorju Komunalnega zavoda T& socialno zavarovanje Ptuj Adolfu Sarmanu. smo glede na obstoječe probleme socialnega za- varovanja postavili naslednja vprašanja: — AH nam lahko poveste kaj • dela in organieaciii zavoda, o ob- sega in strukturi zavarovanih oseb? Lansko leto sta se oba bivša od- bora občin Ptuj in Ormož spora- zumela, da organizirata skupno službo socialnega zavarovanja. Občina Ormož ne bi zmogla veli- kih stroškov, ki bi nastali z la- stnim zavodom. Zato je bila lan- sko leto izvoljena neposredno od zavarooinače vGSii Ptuj RADIO PTUJ bo imel za svoje poslušalce oddaje tudi ob torkih, in sicer po poročilih RTV Ljub- ljana: od 15.15 do 16. ure. To bo zabavna oddaja z glasbo, objava- mi in drugo. v ponedeljek je bil v Ptuju ple- num občinske zveze »Svobod«. Na plenumu so podali poročila o delu sekcij in se dogovorili za nadaljnje delo. Na vseh osnovnih šolah se zače- njajo v okviru akcije »zaščitimo otroka v prometu« predavanja, opremljena s filmom in diafil- mom. To predavanje, ki je na okrog 30 šolah naše občine, pri- reja Delavska univerza, Avto-mo- to društvo Ptuj in Komisija za varstvo prometa. Pred kratkim je bil v Ptuju se- minar za predavatelje z name- nom, kako pristopiti k izobraže- vanju odraslih in kako to izvesti oziroma, kako uporabljati za to Kidričevo v soboto, 19. oktobra 1963, do- poldne si je predsednica občine Ptuj Lojzka Stropnikova v spremstvu sekretarja Občinske- ga komiteja ZKS Janeza Kosta- njevca, predsednika delavskega sveta in upravnega odbora Si- mona Pešca in Viktorja Preloga, direktorja podjetja inž. Franja Griinfelda, sindikalnega pred- sednika Borisa Solovjeva, vodje ekonomske enote glinice inž. Franja Auerja in drugih ogle- dala prvo skupino 9 v pogon pu- ščenih avtoklavov v rekonstru- irani tovarni glinice, komandni prostor in druge dele te avtoma- tizirane tovarne po licenci firme Pechiney. Ta dan namreč velja kot prvi dan poskusnega pogona 1. sku- pine avtoklavov za proizvodnjo glinice po konstruiranem Baye- rovem postopku. Zato je povabil vodja ekonomske enote glinice inž. Franjo Auer na ogled pred- stavnike iz Ptuja in funkcionar- je ter strokovne vodje iz tovarne pa tudi francoske strokovnjake, ki delajo na montaži. Po ogledu novega pogona so se povabljeni zadržali v dvorani V torek, 22. oktobra., so se vr- nili v Ptuj zadnji brigadirji s trase avtoceste »Bratstva in enotnosti«. Brigadirje, ki so bili v zadnji smeni na avtocesti so sredstva. Udeležba na seminarju je bila slaba, predavali pa so pre- davatelji Delavske univerze iz Maribora. Tir Prejšnji teden se je končal sedmi šoferski tečaj v tem letu, na ka- terem je bilo k izpitu prijav- ljenih 32 tečajnikov. Uspeh je bil eden izmed najboljših v letoš- njem letu in je bil daleč nad re- publiškim povprečjem. Sedaj so začeli že z osmim tečajem. V okviru akcije »zaščitimo otro- ka v prometu«, formira Avto-mo- to društvo Ptuj vod mladih pro- metnih miličnikov, ki so večino- ma iz ptujskih osemletk. Do se- daj imajo prijavljenih že okrog 30 mladincev, prometnih milični- kov. Tir Pionirji na vseh osnovnih šolah se že pripravljajo na oddajo »Po- kaži, kaj znaš«, ki jo prireja Av- to-moto društvo in bo v začetku decembra. Nagrad imajo predvi- denih v vrednosti okrog 100.000 dinarjev. upravnega odbora. Gostitelj inž. Auer je imel kratek nagovor, s katerim je poudaril pomen tega dne za TGA Kidričevo. Se ena nova stanovanj- ska zgradba v kidri- čevem K 14 18-stanovanjskim in 17 4-stanovanjskim zgradbam v naselju v Kidričevem gradi Sta- novanjska skupnost Kidričevo še 6-stanovanjsko zgradbo za prosvetne delavce. V gradnji je že pritličje. Zgradba bo zidana in bo stala v vrsti vzhodno od trgovskega paviljona. _ ® _ blok St. 12 — poslovna zgradba Med poslovno najbolj izkori- ščeno zgradbo v Kidričevem ne- dvomno štejejo v naselju stano- vanjsko zgradbo št. 12. V njej je trgovina »Panonija«, Ptuj, »Preskrba«, frizerski in česalni salon, krojaška delavnica »Mo- da«, Ptuj, čevljarska delavnica obrtnega podjetja, 1 prostor otroškega vrtca, uradni prostori postaje LM in več stanovanj. Ta poslovno stanovanjska zgradba bo tako dolgo služila raznim na- menom, dokler ne bo Kidričevo dobilo nove poslovne zgradbe. pozdravili In sprejeli člani se- kretariata -ZMS Pttij. Na sliki: prihod brigadirjev na ptujsko železniško postajo. Foto: D. Z. GRADBENA DELA PRI SOLI NAPREDUJEJO Pri novi šoli v Kidričevem se že lepo vidita novo zgrajena glavna objekta. Gradbena dela pri osemletki opravlja gradbeno podjetje »Gradiš«. To podjetje gradi tudi novo kolesarnico pri upravnem poslopja tovarne. Po- stavljene so že tri vrste beton- skih nosilcev za strešno kon- strukcijo. nove avtogara2e 2e pod streho V akacijevem gozdiču zrave^i tovarniških garaž v naselju v Kidričevem so že pod streho no- vo zgrajene avtogaraže Avto- moto društva Kidričevo, v kate- rih bo prostora za vsaj 32 fičev. Zgrajenih je 16 predelov s po osmimi predeli na vsaki strani zgradbe, Jci je dolga skoraj 40,m in široka okrog 10 m. Ze to "imo bo mogoče v teh garažah sprav- ljati avtomobile, za katere zdaj ni bilo primernega mesta. v pogonu 2e 120 peci 2e od prejšnjega tedna dalje je v elektrolizi B v pogonu 120 elektrolitskih peči od vseh 160 peči, ki jih bo imela novo zgra- jena elektroliza B. Do dneva re- publike bodo v pogonu tudi vse druge peči do skupnega števila 160 peči ali 176 peči. KRVODAJALCI IZ KIDRIČEVEGA Nad 40 delavcev, predvsem iz elektrolize A in B, tovarne gli- nice in aluminija »Boris Kidrič« v Kidričevem je dalo v torek, 22. oktobra 1963, kri v Zdrav- stvenem domu v Kidričevem, kamor je prispela krvodajalska skupina transfuzijske postaje iz Ptuja. Med krvodajalci so bili tudi taki, ki so dali že 25- in več- krat kri. TESTIRANJE Te dni je v obratih tovarne te- stiranje nekvalificiranih in pol- kvalificiranih delavcev glede pi- smenosti. Pn katerih bo ugotov- ljeno, da niso dovolj pismeni, bo- do lahko v začetku decembra 1963 pred posebno komisijo opravili iz- pit iz pismenosti. Ta je namreč potrebna v tako velikem podjetju glede na razna opozorila na ne- varnosti, ki prežijo na neprevidne. POLJA SE NAGLO PRAZNIJO Zadnje dni je na poljih vse ži- vo. Kmetje z vso naglico sprav- ljajo vse, kar je treba še spra- viti pod streho, t. j. koruznico, ajdo, ponekod pa tudi že peso In korenje. Prav tako hitijo z ora- njem ter setvijo, le zapozneli še tu in tam kopljejo krompir. Na splošnem pa gredo vsa dela pri pospravljanju pridelkov h kraju. Traktorji skoraj nenehno brnijo prek njiv, celo ponoči, pri luči. Pisma uredništvu ZAKAJ TAKO? Res ne bi smelo tako biti! Gre za ptujsko avtobusno postajo. Mislim in trdim da tako mislijo mnogi, da zaradi nekakšnih trenj med vodilnim osebjem ptujskih gostinskih obratov ne bi smeli biti prizadeti potniki. Poglejmo samo matere z otroki, starejše ljudi, bolnike, kako se potikajo po ptujskem avtobus- nem postajališču od jutra do ve- čera, nezaščiteni pred padavina- mi in mrazom^- brez sanitarij in prostora, kjer bi dobili kak to- pel prigrizek in se pogreli. Za- kaj je vse to potrebno? Mar ni- smo imeli avtobusne postaje^ z vsem navedenim in zakaj so jo prestavili? Kdo je tisti, ki po- vzroča težave potnikom? Do sedaj je res še nekako šlo, toda kako bo sedaj, ko se bo začela zima? Mar bomo dovoli- li, da bodo ljudje zmrzovali na cesti? Mislim, da je potrebno avtobusno postajo čim prej prestaviti na stari prostor. Ljud- je oziroma potniki pa naj kar sami izbirajo lokal, v katerem bodo našli, kar jim je potrebno: hotel ali Beli križ! Luka V. ptuj NEKAJ O POKOPALIŠČU V PTUJU Večkrat me zanese pot na po- kopališče in vidim, da se tu za- držuje precej Ptujčanov, pogo- sto pa parkirajo pred vhodom celo inozemski avtomobili. Oko sp mi rado ustavi na lepo ureie- nih in s cvetjem okrašenih gro- bovih, nekam tesno pa mi posta- ne ob pogledu na travnate vzbokline, kjer se komaj razloči, da je bil tu nekoč grob. Mnogo je tudi grobov, pri katerih se vi- di, da jih bolj redko kdo obišče, morda samo za dan mrtvih. Svojci pokopanih so predaleč, da bi lahko sami oskrbovali grobo- ve. Pred nekaj dnevi sem se mu- dila v Varaždinu in sem obiska- la tamkajšnje pokopališče, ki slovi kot eno najlepših v Evro- pi. Je res nekaj čudovitega. Vsi grobovi so urejeni in čisti ter na nobeni potici ni videti smeti. Nehote se mi je vsilila misel, za- kaj ne bi bilo v Ptuju vsaj delno tako. Informirala sem se v upra- vi pokopališč, kjer sem zvedela, da bi bil Zavod za komunalno dejavnost občine Ptuj priprav- ljen prevzeti urejanje grobov. Najeti bi moral več stalne de- lovne sije. ki bi skozi vse leto skrbela za obnovitev nasadov, za zalivanje in drugo. Razširiti bi potem moral svoje rastlinja- ke in presajevalne površine za podtaknjence, za kar pa so po- trebna precejšnja finan^ng sred- stva. Te bi v glavnem dobili vr- njene po obračunanih storitvah, nekaj pa bi gotovo prispevala občinska skup.ščina. Preden pa se take investicije vložijo, je tre- ba vedeti, če bi bilo dovolj inte- resentov. zato apeliramo na last- nike grobov, da bi sporočili v najkrajšem času pismeno ome- njenemu zavodu, če se strinjajo z mojim predlogom im če bi bili voljni plačevati za celoletno oskrbo grobov znesek, ki bi bil nižji, čim večje bi bilo število naročnikov. Sedanje in bodoče urejeno po- kopališče je in bo slika vseh Ptujčanov, z oskrbovanimi gro- bovi pa kažemo pravo spoštova- nje do pokojnikov. Delavsba enotnost v vsabo delavsko družino! Pod geslom »Delavsko enot- nost v vsako delavsko družino!« se je v sredo, 23. oktobra 1963, pričel prvi »Teden Delavske enotnosti« v občini Ptuj. V okviru tedna je v programu več pomembnih dogodkov. V sredo, 23. oktobra 1963, je bilo četrto redno in razširjeno zasedanje plenuma Občinskega sindikalne- ga sveta Ptuj, na katerem so med drugimi vprašanji razprav- ljali tudi o vlogi in vsebini de- lavskega lista Delavska enot- nost, ki ima izredno pomembno vlogo v izobraževanju delavcev. V soboto, 26. oktobra 1963, izi- de slavnostna številka Delavske enotnosti, ki je posvečena obči- ni Ptuj, s posebno zelo skrbno napisano reportažo o občini Ptuj in delovnih kolektivih. Omembe vredno je omeniti, da bo ptujsko številko Delavske enotnosti sprejel skoraj vsak delavec in uslužbenec v ptujski občini, za kar so poskrbeli izvrš- ni odbori sindikalnih podružnic, ki so naročili za vse svoje člane slavnostno številko. Zelo razve- seljiva so tudi poročila iz osnov- nih šol Markovci pri Ptuju, »To- neta Znidariča« v Ptuju in še nekaterih, kjer so naročili slav- nostno številko tudi za vse svo- je učence, tako da bo prišla tudi v kmečke družine. V sredo, 30. oktobra 1963; bo ob zaključku prvega »Tedna Delavske enotnosti« pomembna kulturna prireditev v Narodnem domu v Ptuju ob 17. uri. ko bo- do novinarji Delav.^k'" enotnosti iz Ljubljane priredili ustni časo- ; pis. I V okviru »Tedna Delavske enotnosti« bodo v vseh sindikal- nih podružnicah seje izvršnih odborov, na katerih bodo raz- pravljali o vlogi in vsebini tega delavskega lista in o nalogah, kako povečati število naročni- kov. V sindikalr;^ -"»»družnicah bodo tudi organizirani t "ovori z drugimi naročniki Delavske enotnosti in drugimi člani "in- dikata o vlogi in vsebini sloven- skega delavskei^a lista. Prosvetni delavci pa bodo na svojih šolah ravili po.-f^bno učno uro za svoi<= nčence pod naslovom: »Spoznavajmo naSo občino Ptuj.« Celotni »Teden Delavske enot- nosti« ima kot svoj osnovni cilj, seznaniti slehernega delavca z vlogo in vsebino Delavske pnot- nosti in mu omn^^'' ' o njej pove svojo besedo ter predloži svoje predloge. Posebno viden poudarek v »Tednu Delavske enotnosti« pa je povečanje stal- nih narr>rnikr)v '^°lav?ki list, ki naj bi v bodoč? prihajal v sleherno delavsko hišo. Po dose-' daniih nodatkih prihaja Delav- ska eno^nrvct le v vs 5+irfnaj- sto delav^k'^ družino v nbčini Ptuj, le v Opekarni 2abjek v' vsako drugo, kar je zgleda in priznanja vreden primer. • V okviru »Tedna Delavske enotnosti« je predsedstvo Ob- činskega sindikalnega sveta Ptuj pozvalo sindikalne podružnice na medsebojno tekmovanje za naslov najboljše sindikalne po- družnice glede naročanja De- lavske enotnosti in za naslov najzaslužneišega poverjenika Delavske enotnosti. Ob koncu »Tedna Delavske enotnosti« bo- do izbrane najboljše sindikalne podružnice, ki bodo dosegle naj- višji odstotek naročnikov na ■število zaposlenih, ki so naroč- niki Delavske enotnosti. Naj- boljšim sindikalnim podružni- cam in najzaslužnejšim pover- jenikom za Delavsko enotnost bodo ob dnevu republike pode- ljena posebna priznanja in na- grade, ki jih bosta podelila Ob- činski sindikalni svet Ptuj in uprava Delavske enotnosti v Ljubljani. Po vesteh iz sindikalnih po- družnic je med člani sindikata precejšnje zanimanje za ta de- lavski. list. kar velja posebno za Opekarno Zabjek. ^Perutnino« Ptuj. Podjetje J7, za popravilo voz v Ptuju. Strojne delavnice Ptuj in osnovno šolo v Podleh- niku. Mladinski aktiv v Slovenji vasi Mladinski aktiv v Slovenji va- si je bil ustanovljen 1958. leta. V začetku je bilo v organizaciji le pet članov, sedaj pa jih je že 40. V nedeljo, 13. oktobra 1963, je imel aktiv svojo letno konferen- co. Te se je poleg članov udele- žil še predstavnik občinskega komiteja ZMS Ptuj tov. Avgust Topolovec. . Delo mladinskega aktiva v Slovenji vasi je bilo tudi v le- tošnjem letu aktivno. Mladinci in mladinke so pripravili več proslav ob pomembnejših praz- nikih. Vsekakor je najbolj uspe- la proslava v počastitev dneva žena. s katero so zelo razveselili in presenetili naše matere, žene in dekleta Te proslave se je udeležilo več kot 400 žena, ma- ter in deklet Mladinci in mladinke v Slo- venji vasi so pripravili tudi več predavanj. Mladinka Marija Brodnjak je predavala o lepem vedenju, Marija Lenart o religi- ji in še mladinec o kmetijstvu. Predavanj se je vedno udeležila večina članov, ker so bila ved- no zanimiva in lepa. Vest o katastrofalni nesreči v Skopju je tudi mladino v Slove- nji vasi močno prizadela. Začeli so z zbiranjem prostovoljnih prispevkov med člani, ki jih bo- do poslali otrokom porušenega Skopja. Ob koncu konference so mla- dinci in mladinke izvolili nove- ga predsednika tov. Franca Go- loba. kmetijskega tehnika KZ Hajdina — in postavili nov pro- gram dela. Zdaj se že mladinci in mladinke v Slovenji vasi uči- jo Kranjčevo dramo »Pot do zlo- čina«, s katero bodo nastopili v Hajdini in na drugih bližnjih odrih. Z igro si mladi igralci v Slovenji vasi obetajo veliko uspehov, saj že imajo nekaj iz- kušenj. Aktiv bo tudi letos pri- pravil več predavanj. Kmalu bo- do začeli tudi z vajami za pro- slavo 29. novembra. Aktiv bo pripravil proslave tudi ob dru- gih pomembnih praznikih, če bo dobil prostor, kjer bi lahko bile proslave. Delo mladinskega aktiva v Slovenji vasi bi lahko bilo še bolj aktivno, če bi imel aktiv na razpolago prostor, kjer bi se lah- ko nemoteno sestajali. Volje do dela je pri mladih doi^olj! Telka Levstik stran 4 TEDNIK PTUJ. DNE 25. OKTOBRA 1963 IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Odrosli ima prouico liltl - sdrosei v dneh 16. in 17. oktobra je Delavska univerza Ptuj priredi- la seminar za svoje stalne sode- lavce; na seminar p^ je povabi- la tudi večje število tistih, ki kakorkoli sodelujejo pri izobra- ževanju odraslih. Kakšen je bil namen seminar- ja? Namen seminarja je bil, da bi vsi, ki sodelujejo pri izobraže- vanju odraslih, čimprej uvelja- vili načelo, da ima odrasli pra- vico biti odrasel. Vsi vemo, da zahteva razgiba- nost znanstvenega, tehničnega in družbenega razvoja od člo- veka, ki je usmerjevalec vsega tega gibanja, da si stalno dopol- njuje svoje strokovno, splošno in družbeno izobrazbo. Odrasli si dopolnjujejo svoje znanje prek različnih oblik, ki so več ali manj uspešne. Delavska uni- verza, Iti je osrednji izobraže- valni inštitut odraslih, stremi za tem, da bi se uveljavljale naj- bolj uspešne oblike, predvsem pa, da bi se uveljavljale oblike, ki so primerne odraslim. Vse preveč so se namreč v izobraže- vanje prenesle oblike in metode dela kot za šplarje in dijake, vse preveč se je uveljavila metoda predavanja. Pri množičnem izobraževanju odraslih sodeluje zelo širok krog strokovnjakov in družbe- nih delavcev, ki se večinoma ni- so usposabljali v posebnih šolah za svoje izobraževalno delo z odraslimi. Svoje neposredne iz- kušnje iz strokovne in družbene prakse prenašajo na druge ter jih bogatijo z znanjem. Ni pa vseeno, na kakšen način posre- dujejo svoje znanje drugim. Predavatelju ne more in ne sme biti vseeno, kako podaja snov, stremeti bi moral za tem, da odrasli pravilno, uspešno in za trajno sprejema znanje. Seminar, ki ga je priredila Delavska univerza Ptuj, je pre- davateljem odraslih dal precej smernic za dvig kvalitete izo- braževalnega dela ter za poglab- ljanje njegove vsebine. Se bo potrebno prirejati to- vrstne seminarje, saj sodeluje v izobraževalnem procesu odraslih še cela vrsta onih, ki še niso se- znanjeni z metodami izobraže- valnega dela, prilagojenih od- raslim. Pripomniti moramo, da smo na seminarju pogrešali celo vrsto predavateljev, ki sicer ak- tivno delajo v raznih oblikah izobraževanja in ki jim je bil se- minar namenjen. Naša družba stremi za tem, da obenem z izobraževanjem tudi notranje bogati našega človeka- proizvajalca in upravljalca, ven- dar pa moramo priznati, da ima naša družba še vse premalo nad- zora pri izobraževanju odraslih. F. M. DELAVSKA UNIVERZA PTUJ Delavska univerza bo priredila ciklus predavanj iz teme narod- na obramba in predavanja v šo- li za starše. Prvo predavanje je namenjeno predvsem gasilskim društvom, Rdečemu križu, rezervnim ofi- cirjem in podoficirjem in držav- ljanom pK) posameznih krajih v občini. Predaval bo ix)dpolkov- nik Franc Planine in bo na kon- cu prikazal film »Po sledovih če- trte in pete ofenzive«. Predava- nia bodo v devetih centrih, in si- cer: v Ptuju, Kidričefvem, Mar- ko vcih, Podlehniku, Majšperku. Juršincih, Desterniku, Cirkula- nah in na Vidmu. Prav tako bodo predavanja v šoli za starše I. in II. stopnje, in sicer v Majšperku, Podlehniku in Zetalah. Predavali bodo že zna- ni predavatelji, ki so bili tam že večkrat. Poleg teh bo priredila Delav- ska univerza še vrsto drugih za- nimivih predavanj, posvetovanj in drugo. Med drugimi ima se- daj tudi tečaje za tuje jezike, ki jih obiskuje lepo število slušate- ljev. dm DOKAZ — Trdite, da ste storili kazni- vo dejanje v pijanosti. Ali lahko to tudi dokažete? — Seveda: če ne bi bil pijan, se prav gotovo ne pustil ujeti! V KOPALIŠČU Mali Mihec kuka skozi špra- njo v lesu v kabino, kjer se ore- oblačiijo kopalci. Jurček je radoveden: >Kaj je? Moški ali ženska?< >Ne vem!« odvrne Mihec. »Je brez obleke...« Sklepf Občinske zveze društev priiateljev miadiiie Na občnem zboru Občin^^ke zveze prijateljev mladine v Ptu- ju so delegati podali več predlo- | gov. Predsedstvo Občinske zve- ze jih je dokončno oblikovalo in sprejelo za svoj delovni pro- gram. V vseh večjih krajih naše ob- čine bodo ustanovljena Društva prijateljev mladine. Društva, ki že obstajajo v sedmih krajih, bo treba organizacijsko okrepiti, razširiti članstvo in obogatiti z novo vsebino dela. S sodelovanjem krajevnih od- borov SZDL in šolskih odborov bodo ustanovljeni pionirski sta- rešinski, sveti pri vseh pionir- skih odredih. Kjer starešinski sveti že obstajajo, bo treba nji- hovo delo poživiti. Društva prijateljev mladine morajo sodelovati s šolskimi od- bori pri zbiranju prispevkov za šolske kuhinje. Pri Občinski zvezi DPM sta ustanovljeni komisiji: Pionirsika komisija bo morala samostojno usmerjati delo pio- nirskih odredov v šolah. Pri tem bodo sodelovali mladinski akti- vi v šolah. Komisija za vprašanje druži- ne ima široko delovno področje. Zbirala bo problematiko živ- ljenjskih in socialnih razmer družin, predšolskih, šolskih in izvenšolskih otrok, obravnavala vzgojo mladine in skrbela za ustanavljanje novih vzgojnih ustanov. Na podlagi zbrane problema- tike bo občinska zveza sprejela konkretne zaključke. Doseči je treba sodelovanje vseh družbenih organizacij in skrbeti za tesno povezavo treh glavnih činiteljev pri varstvu in vzgoji mladine, ki jih tvorijo: družina, šola in družbene skup- nosti. Krajevna skupnost pa je dolžna delo koordinirati na svo- jem območju. Društva iprijateljev.mladine so dolžna signalizirati vse nepra- vilnosti, ki jih opazijo na tere- nu pri vzgoji in varstvu otrok, predvsem v rejniških družinah in socialno šibkih družinah, ter obravnavati življenje pa- stirčkov itd. V sodelovanju z Delavsko uni- verzo bodo društva prijateljev mladine skrbela, da bo obiska- lo čimveč staršev šolo za življe- nje in šolo za starše. Občinska zveza DP bo s šol- skimi fonjmi proučila možnost varstva šolskih otrok ob šoli (pomoč v učenju, razvoj svobod- nih aktivnosti, ureditev prehra- ne v šoli itd.). Vse bolj se kaže potreba, predvsetn na podeželju, po usta- navljanju pripravljalnih razre- dov. Tudi to možnost bodo dru- štva prijateljev mladine prouči- la s šolskimi odbori in šolskimi kolektivi. Društva prijateljev mladine morajo biti resnične javne tri- bune občanov za obravnavo problemov varstva otrok in dru- žine. Starši naj se na svojih de- lovnih 'mestih in v krajevnih skupnostih borijo za ustanav- ljanje vzgojno varstvenih usta- nov. Pri tem pa naj pomagajo sindikati, samoupravni organi delovnih, gospodarsKih organi- zacij in občinska skupščina. Zveza prijateljev mladine predlaga občinski komisiji za sestavo statutov delovnih in drugih organizacij, da obvezno v statute vnesejo pravilno poj- m.ovanje socialno kadrovske službe, zlasti glede varstva otrok in družine. Občinska zveza DPM in dru- štva prijateljev mladine morajo aktivno sodelovati s konkretni- mi predlogi pri sestavi občin.^ke- ga statuta in sprejemanju 7-let- nega plana. Tisk in radio naj bi tudi vzgojno usmerjal svojo dejav- nost (dopisi V Tedniku, vzgojni članki, ra- , kratka vzgojna po- ročila, nasveti, obvestila po ra- diu itd.). Širiti je treba revijo Otrok in družina, list Društvo prijateljev mladine itd. Občinska zveza DPM se toplo zahvaljuje vsem, ki so aktivno sodelovali pri delu in vzgoji mladine. A. Ž. V nedeljo, 20. t. m., so oc^hna^gradu v delu galerijskih sob razstavo >Kazvoj p^trajske meBineveŽkite«. Rai^tavo so odprli ob sedemdesetletnici ptujskega m« žeja. Foto: D. Šulek V zadnjem času so su zdravili ali se še zdravijo v ptujski bol- nišnici naslednji ponesrečenci: Ana Miško, Mali Brebrovnik 3 — podrla jo je krava in jo po- škodovala po telesu; Stanislav Pišek, Lovrenc 130 — podrl ga je avto in mu poškodoval nogo; Marija Drevenšek, Gruškovje 171 — padla je in si poškodova- la desno roko; Katarina Mesa- rič, Ptuj, Zadružni trg 10 — padla je in si poškodovala levo roko; Stjepan Gerič, Orehovec 26 — padel je in si poškodoval desno nogo; Filip Kumer, Trgo- višče 43 — padel je prod 1 ted- nom in si poškodoval desno no- go; Jakob Pintarič, Strmec*22 — na poti v službo je padel in si poškodoval prsni koš; Franc Cernivec, Mali Okič 41 — nekdo ga je napadel in mu poškodoval glavo in levo . '.:o; Olga Vein- hard, Kidričevo 2 — padla je v kuhinji in si poškodovala desno nogo; Mirko Hodžar, Latkova vas 106 — padel je s kolesa in si poškodoval glavo; Jože Si- monič, BrezoYci 15 — nekdo ga je napadel in mu z nožem po- škodoval glavo; Jože Zolger, Majšperk 10 — ugriznil ga je pes v levo nogo; Marija Mohor- ko, Nadole 14 — pri delu na po- lju si je poškodovala levo nogo; Marija Ozmec, Mali Brebrovnik 5 — padla je in si poškodovala desno nogo; Marjana Bohi, Vin- tarovei 69 — poparila se je z vrelo juho; Marija Matjašič, Ki- dričevo 62 — podrl jo je moped in ji poškodoval levo nogo; Ja- nez Zumer, Hajdoše 85 — podrl ga je motorist in mu poškodo- val levo roko; Franc Topolovec, Prepolje 48 — padel je in se po- škodoval po telesu; Antonija Lo- zinšek, Gorca 69 — padla je in si ipoškodovala glavo; Ferdo Vnuik, Hrastovec 130 — v službi se je usekal v levo nogo; Josip Vincelj, Krapina Bregovita 26 — padel je z motorja in si poško- doval obraz in prsni ko.š: Rajko Andrič, Ptuj, Mariborska 9 — pri nogometu si je poškodoval desno nogo; Cecilija Cernejšek, Cermožiše 28 — padla je in si poškodovala ključnico; Anton Ozmec, Placarovci 4 — nekdo ga je napadel in mu poškodoval trebuh; Karel Fridl, Sp. Hajdi- na 9 — udaril se je po palcu le- ve roke; Franc Jurič, Pleterje 19 — padel je z motorja in si po- škodoval glavo; Elizabeta Zebec, Turški vrh 11 — padla je z dre- vesa in si poškodovala telo; Pe- ter Ciglar, Videm 35 — padel je z motorja in si poškodoval -rsni koš; Kristina Polaižar, Zcf. Haj- dina 38 — padla je pod voz in si poškodovala desno nogo: Alojz Simonič, Maribor, Zupančičeva 20 — .padel je z motorja in si po- škodoval glavo. Fmmmkm Kaj smo doživeli na poti v šolo Prejšnji teden, ko je deževalo, in se je voda razlila prek ceste, smo šli v šolo v Juršince. Morali smo bresti po vodi, ki nam je se- gala nekoliko nad gležnje ali pri- bližno 20 centimetrov. Ko smo že dospeli do kraja vode. Je za na- mi Iz smeri Ptuja pripeljal oseb- ni avto z oznako G (Graz), števil- ke pa si nismo zapomnili. Od one strani nam je začel nekaj klicati v nemškem jeziku. Vsega nismo razumeli, vendar smo toliko do- jeli, da je govoril o vodi (WaBser) in kazal z rokami, koliko je glo- boka. Menda je hotel vedeti, če se lahko prepelje čez? Jaz sem razumel, kaj je hotel, in sem mu odgovoril v nemškem jeziku, ki se ga učim v šoli in od brata teir ateka, da nI dosti vode (nicht viel Wasfier). Tedaj je voznik z'a- peljal avto v vodo in počasi na drugo stran, kjer smo se mi na- hajali, na kopno. Ko je bil na siihem, je izstopil mož s lotoapa- ratom, šofer pa se je z avtom zapeljal spet nazaj v vodo. Te- daj ga je fotografiral. Ko sta končala, je avto spet pripeljal do nas, iz avta pa je neka žena da- la nam vsakemu kos čokolade in nekaj bonbonov. Mož, ki je foto- grafiral, pa nam je nekaj govo- ril o »cajttmgah«. Menda misli to sliko objaviti v časopisu. Bezjak Vlado, Rep Franc, Osterc Franc, CuS Lojzek učenci os. šole v Juršincih HUMOR DOBER RACUNAR — Prosim, koliko stane 5dkg čokolade? — 40 dinarjev, fantek. — Aha: 5 dkg stane 40 dinar- jev, 4 dkg 30; 3 dkg 20, 2 dkg 10..,. dajte mi 1 dkg čokolade! Povet, ČG ^iiskš? 1. Kdo je avtor del: »Na Zeri- njah«, »Lutrski Ij.uidje«, »Rošlin in Verjanko« in »Gospod Janez«? 2. Kateri so štirje največji oto- ki na svetu? 3. Katere so najslovitejše hol- lywoodsike filmske družbe? 4. Kdaj je Adolf Hitler napra- vil samomor? 5. Koliko tehtajo človeška je- tra? 6. Kakšne so razsežnosti kitaj- skega zidu? ,7. Kdo je bil Firmin Didot (1764—1836)? 8. Kateri kralj je imel vzdevek »Šiba božja«? 9. Kdo je avtor vojnega roma- na v pismih z naslovom »Hanka«? .10. Kaj vsebujejo krvna telesca eritrociti? ODGOVORI: 1. Janko Kersnik (1852—1897). 2. Gronland, Nova Gvineja, Borneo in Madagaskar. 3. Paramount, Metro Goldwin Mayer, Fox, Warner, RKO, Columbia, Universal in Uni- ted Artis'ts. 4. 30. aprila 1945. 5. 1.300—1.500 gramov. 6. KitajiSki zid je dolg 2450 km, do 16 metrov visok in 5—8 metrov širok. 7. Francosiki rezbar in črkoll- var, ki je osnoval novo tipo- grafsko mero, izumil stereo- tipijo in kližiranje. 8. Hunski kralj Atila (ok. 434— 453), ki je umoril svojega brata, da je zavladal. 9. Slovenska pisateljica Zofka Kvedrova (1878—1926). 10. Hemoglobin (rdeče krvno barvilo). Spoznauaj domouino in ti lioll jo M ljubil NA MORJU \ Iz notranjosti Srbije smo sa v enem dnevu prepeljali prek Cme gore na morje. Peljali smo se z avtobusom prek Prokletij, ko se je pričelo daniti. Skale na eni strani ceste so dobivale vedno ostrejše oblike, po njih so se vlekle sive sence. Za nami je vzhajalo sonce, ki se je vzdignilo izza horizonta, ko smo se vzpeli na Cakor planino. Večina nas je bila prvič v Črni gori. Mnogo smo že slišali o črnogorskih ce- stah in šoferjih, ki baje po njih divjajo. Za cesto iz Peči v Tito- grad ne bi mogel reči, da je sla- ba. Do Kolašina je sicer mak- adamska, vendar ni slabša, kot je iz Ptuja v Lovrenc na Dravskem polju. Za Kolašinom je lepa. no- va, moderna, asfaltirana. Vso pot se vije v serpentinah, tako da smo imeli neprestano krasen raz- gled. Vožnja m ravno brez ne-- vamosti. Cesto se na obeh stra- neh ceste spuščajo strmi, tudi do dvesto metrov globoki prepadi. Ko smo se peljali iz Kolašina proti Titogradu, so se dvigovale pred nami visoke gore. Nikjer ni kazalo, da bi bila kakšna dolina, kjer bi bila speljana cesta. V šali sem rekel tovarišu: >Pa se ja ne bomo peljali skozi goro?« Prav to se je zgodilo. Vožnja je postajala vedno bolj zanimiva. Skozi ne- štete predore, po drznih serpen- tinah in prek veličastnih viaduk- tov Bmo se pripeljali v dolino Mo- rače. V Titogradu ml je uslužbe- nec avtobusnega podjetja rekel, da vozi naslednji avtobus v Bud- vo šele čez tri ure. Odšel sem na potepanje. V ne- ki slaščičarni me je ves zadihan našel prijatelj: »Hitro teciva na avtobusno postajo! Avtobus bo odpeljal vsak hip.« Pogledal sem na uro. Bilo je dobro uro časa do odhoda avto- busa. Kljub temu sem stekel za njim. Avtobus Je res čakal le na naju. Ves zadihan sem se zvalil na sedež. Tovariši so se jezili. Iz Titograda nas je vozil tipi- čen črnogorski šofer. Bil je maj- hen, čokat, in je bil trdno odlo- čen, da bo prehitel avtobus, ki je odpeljal deset minut pred nami. Vožnja se mi je zdela kot nekak- šen lov med policijo in gangster- ji v kriminalnih filmih. V Budvi smo ostali daljši čas. Kar sedem dni smo se kopali v prijetno topli vodi. Čeprav je bi- la glavna turistična sezona že končana, je bilo v Budvi še ved- no mnogo tujih turistov, zlasti Angležev in Amerikancev. Mesto Budva je stisnjeno med obzidje stare trdnjave in ima vse j značilnosti naših obmorskih mest. 1 Ozke zavite ulice, na njih mnogo j glasnih domačinov — in mačk. I Toliko mačk kot v Budvi ni.I^to telesne kulture mladih« ter je imela namen ustvariti osnovne pogoje za šir- šo in kvalitetnejšo telesno vzgo- J ('lesno vzgojno dejavnost v občini pa spremljajo že vsa le- ta po \ojni mnoge težave, zla- sti Kadrovske in finančno-mate- rialne. Pomanjkanje strokovne- ga kadra za tel. vzgojo se čuti v šolah in telesno •./gojnih or- ganizacijah. Kljub naštetim te- žavam je akcija JPI v lanskem letu uspela in razgibala pionir- ske odrede in telesno vzgojno dejavnost v šolah. Odredi so v ghivncni uresničili svoje pro- grame i 11 sodelovali ali pripra- vili razne proslave, organizirali pohode in izlete, pri osmih šo- lah so bila zgrajena športna igrišča. Sodelovali pa so tudi pri drugih [x>niembnih akcijah in prireditvah. V občinskem me- rilu je bilo izvedenih tudi več prireditev in tekmovanj (orodna telovadba, šah, rokomet, atleti- ka itd.). Največje uspehe so do- segli odredi na 8-letkah. Mnogi so prejeli priznanja in nagrade. Pionirska odreda na osn. šoli >Franc Osojnik« in >Tone Zni- darič« pa sta prejela nagrado Okrajnega odbora JPI v Mari- boru. Se posebno pomembna pa je letošnja akcija JPI — >Leto tehnične vzgoje mladih«. Potreb- no bo predvsem izboljšati vse- bino tehnične vzgoje v šolskem in izven šolskem delu s pionirji i in mladino, izboljšati material- no bazo tehnične vzgoje, vklju- čiti v akcijo tudi ostale dejav- nosti. Akcija je zasnovana v 4 etapah. Prvi dve sta za nami in sta pokazali precej kritično sta- nje tehnične vzgoje na šolah in izven njih. Ugotovitve resno opozarjajo, da bomo morali v vsebinskem, materialnem in ka- drovskem pogledu se marsikaj storiti, da nomo lahko izpolnili vsaj minimalen program v raz- merju tehnične vzgoje v naši občini. Zaradi pomanjkanja učnega kadra so na marsikateri šoli bili prisiljeni skrčiti poleg ostalih ur tudi ure tehnične vzgoje. Tako je bilo v šolskem letu 1962-63 opravljenih na vseh ] naših šolah povprečno tedensko i 262 ur teh. vzgoje, namesto 500 predpisanih po predmetniku. Na šolah so trenutno le 4 strokovno usposobljene učne moči za teh. pouk (od 14 potrebnih). 5 jih je honorarnih, v ostalih prime- rih pa učijo tehnično vzgojo na višji stopnji razredni uči- telji. Ze po teh nekaj podatkih se vidi, da teh. pouk ne zavze- ma mesta, kot bi ga moral. Kriv- de za tako stanje ne moremo Dripisati le subjektivnim činite- !jem, ker je to stanje tudi od- sev splošnega materialnega po- ložaja v našem šolstvu. Lahko bi pa nekateri na šoli v tem pogledu več storili, če bi inte- res vodstva in kolektiva bil več- ji. Poleg sredstev šole se nam včasih posreči najti tudi kak- šen drugi vir dohodkov, vse to pa zavisi in je odvisuo od iz- najdljivosti, elastičnosti in do- bre volje posameznikov. Mnoge šole so že pričele re- alizirati svoje letošnje programe in marsikje so se z vso vestnost- jo lotili nalog. V akciji nas naj vodi težnja, da mora tehnična dejavnost postati ena izmed stalnih oblik našega vzgojnega I dela in, da je letošnja akcija vzpodbuda za tako kontinuira- no in pospešeno dejavnost nn tem področju. Občinski odbor JPI pa pri- čakuje, da bo tudi v letošnji akciji našel pri političnih in go- spodarskih činiteljih dovolj ra- zumevanja in pomoči, saj bomo le na ta način izpolnili postav- ljene naloge. »PARTIZAN«, PTUJ Telovadno društvo »Partizan«, Ptuj, sporoča, da so vsi oddel- ki že pričeli z redno telovadbo. Razpored za posamezne od- delke je bil dostavljen vsem šo- lam, redne telovadne ure za ci- cibane pa so vsako sredo in pe- tek od 15. do 16. ure v telovad- nici vajenske šole Ptuj. I »Partizan«, Ptuj Gradnja 32-stanovanjskega bloka v Ormožu na Ptujski ce- sti hitro napreduje. Treba bo še zgraditi stopnišče in opraviti manjša gradbena in mizarska dela na bloku. Po predračunu bo gradnja veljala 91 milijonov dinarjev. S tem, da bo v Ormo- žu v kratkem zgrajen 32-stanovanjski blok, še problem pomanj- kanja stanovanj ne bo rešen. Doslej je referent za stanovanjske zadeve pri Občinski skupščini sprejel 220 prošenj za stanova- nja. ŠTAJERSKA CONA Rudar (Velenje) : Drava 22:15 (8:10) Rokometaši Drave so v nede- ljo v Velenju po nepotrebnem ponovno doživeli poraz, čfeiprav so bili vse do sredine drugega polčasa boljša ekipa. Gostje so začeli zelo lepo in popolnoma zmedli domačo ekipo, ki se ni mogla znajti. Ptujčani so vodili skoraj vse do sredine drugega polčasa, ko so nenadoma popu- stili, kar so spretno izkoristili domačini in v nekaj minutah dosegli kar 8 golov. Strelci za Dravo: Zlender 8, Rozman 4, Cernezel 2 in Jurko- vič 1; za Rudarja pa so bili uspešni: Mravijak 8, Oblak 5 itd. Slabo je sodil sodnik Ogner iz Maribora. Zenskil republiška liga: Drava : MItidost 8:16 POMURSKA ROKOMETNA LIGA Ormož - fesenski prvak Agroservis : Ormož 11:23 (5:12) V zadnji tekmi jesenskega de- la vzhodne okrajne — pomurske lige — je ekipa Ormoža v Mur- ski Soboti premagala domači Ag- roservis s 23:11 in tako postala jesenski prvak te lige. Ormož je bil vseskozi boljši in je zasluženo zmagal. Najboljši pri Ormožu so bili: Frangež 8, Puklavec 6, Gregi 3 itd., pri do- mačih pa je bil Kovačič s 4 za- detki. Tekmo je z manjšimi napaka- mi sodil Zupan iz Murske Sobo- te. Zorjan Rudolf TAP - Gurišnica 4:1, Markov- ci — Tiskarna 2:4. Pekar —Elek- trokovinar 2:3, Dornava — De- sternik 1:1, Hajdina — Rogozni- ca 3:0 p. f. Ekipi Dornave in Desteinika sta v nedeljo osvojili prvi dve točki. Elektrokovinar je po za- nimivi igri s tesnim izidom pre- magal rivala Pekar, vodeči TAP, pa je v Gorišnici brez težav od- pravil domačo ekipo. V vodstvu je še vedno TAP pred Elektro- kovinar jem, Pekar jem itd. V naslednjem kolu bodo igrali: TGA — Markovci, Tiskarna — Pekar, Rogoznica — Kovinar, TAP — Videm, Gorišnica — De- stemik, Dornava — Hajdina. VABILO NK »Aluminij«, Kidričevo, bo igral v nedeljo, 27. oktobra 1963, na nogometnem igrišču v Kidri- čevem prvenstveno nogometno tekmo z NK »Slovanom« iz Ljubljane. Tekma bo 27. oktobra 1963 ob 14.45 na stadionu Drave. V predtekmi se bosta pomerili mladinski moštvi NK »Alumi- nij« in NK »Slovan«. Prijatelji nogometa iz Kidri- čevega, Ptuja in iz okoliških va- si, pridite, da boste videli uspeš- no tekmo domačega moštva ob vaši množični spodbudi in ob priznanjih najboljšim igralcem domačega moštva in gostov. NK »Aluminij« se je na tekmo resno pripravil in njegovi stalni gledalci računajo z ugodnim izi- dom tekme za NK »Aluminij«. Tz pisarne NK -Aluminija« šah Mednarodna srečanja SD Ptuj SD PTUJ — SK JUDENBURG 4:3; Fasshuber — Podkrajšek 0:1, dr. Mesaritsch — Majcenovič 0:1, Kleemeier — Rudolf 0:1, Rabi — Rožič 1:0, Goseh — Bras 1:0, Spaner — Pernat V, remi in Poltz Cič remi. Po prvem srečanju na Bledu, kjer je domače moštvo doseglo znatno zmago 3,5:0,5, se je mošt- vo Judenburga predstavilo v znatno močnejši postavi po tem, ko je v izenačeni borbi dovolilo domačemu moštvu le minimalno zmago. ŠD PTUJ — SK KNITTEL- FELD 4:4; Podkrajšek — Hajd- vogel 1:0, Fiesenbieder — Majce- novič remi, Rudolf — Mavrič 1:0, Rožič — Crepec 0:1, Bras — Al- berer 1:0, Petrlč — Sibic remi, Habjanič — Friesaher 0:1, Kopi- tar — Moser 0:1. Tudi gostje iz Knittelfelda so se predstavili v solidni postavi, da je domačemu moštvu uspelo izvleči neodločen izid, kar pa je vsekakor uspeh z ozirom na ne- kompletnost moštva s katerim so nastopali domačini. Obe srečanji sta potekli v pri- srčnem prijateljskem vzdušju, na- kar sta obe gostujoči moštvi iz- razili enodušno željo in povabilo, da SD Ptuj gostuje v Judenbur- gu in Knittelfeldu. SD PTUJ — RAVNE NA KORO- ŠKEM 3,5:4,5 Na predlog gostujočega moštva, je odigran match na 8 deskah. Gostje so nastopili v zelo močni postavi. Kljub temu je domače moštvo v oslabljeni postavi go- stom nudilo močan odpor in bi po prikazani igri lahko doseglo tudi enako zmago. Rezultati posameznikov: Pod- krajšek — Ristič 1:0, Rudolf — Zunec 0:1, Majcenovič — Indov- ski 0:1, Bras — Zupančič remi. Rožič — Serafini 1:0, Šorli —Ko- lar 1:0, Pernat — Kokalj 1:0 in Cič — Jesenik 0:1. SD Ptuj bo vrnil obisk Raven- čanom v začetku naslednjega le- ta. Prvenstvo ŠD Ptuj Dne 28. oktobra se bo začelo prvenstvo društva za 1963. leto s turnirjem, na katerem so obvezni igrati vsi člani društva. Prven- stvo se bo igralo t dveh skupi- nah, in to: Skupina A: vsi kategorizirani igralci od IV do I kategorije. Skupina B: vsi nekategorizira- ni igralci, kakor tudi nečlani dru- štva. ki žele sodelovati v tem tekmovanju. Propozicije prvenstva bodo raz- glašene neposredno pred pričet- kom turnirja. Žrebanje za vpis v turnirsko razpredelnico bo istega dne ob 17. uri v prostorih društva, isto- časno pa bodo udeleženci sezna- njeni z igralnim časom in me- stom odigravanja turnirja. Društvo vabi vse prijatelje ša- ha, da se tega tekmovanja ude- ležijo v čim večjem številu, po- sebno pa so vabljene šahistke, ki se bodo pomerile med seboj v posebni skupini. Vsem udeležen- cem je zagotovljen napredek v poznavanju šahovske literature, ker bo med turnirjem organizi- ran teoretični krožek, prilagojen igralcem vseh kategorij in moči. Prvo mesto bo branil zmagova- lec predhodnega turnirja tov. Majcenovič Martin, poleg tega pa bodo sodelovali vsi vrhunski ig- ralci našega mesta, kar obeta, da bo turnir posebno zanimiv, OBČINSKA NOGOMETNA LIGA V VI. kolu občinske nogometne lige so bili doseženi naslednji re- zultati: mii vosli .\.\D 1? .MILIJONOV OBISKO- VALCEV STOLPA V TOKIU Eden najvišjih radijskih in televizijskih stolpov je v Tokiu na Japonskem. Zgradili so ga leta 1958 in je visok 330 me- trov. Projektirali so ga najbolj- ši japonski strokovnjaki, grad- beniki iin tehnologi. Lahko kljubuje potresom in tajfu- nom, ki so večkrat na Japon- skem. Ta stolp je zanimiva tu- ristična atrakcija. Do konca preteklega leta je obiskale opazovalnico na vrhu več kol ZA OLIMPU ADO V TOKI L SO ZGRADILI POSEBNO ENOTIRNO ZELEZNlCO Kot je znano, bo Japonska prihodnje leto prireditelj olim- pijskih iger. Med letališčem in mestom Tokio so zgradili po- sebno enotirno železnico. Na liniji Tokio—Osaka bodo vozili vsakih 30 minut posebni brzo- vlaki na propeler. Brzina teh vlakov ho 210 do 250 km na uro. Tudi v mestu Kašima pospe- šeno gradijo in končujejo dela na komunikacijskem centru kakor tudi na gradnji televi- zijske antene za olimpijske igre v Tokiu. Ogromna antena v obliki parabole bo največja v Orientu. Visoka bo 35 me- trov, težka pa 400 ton. Ta an- tena lahko posreduje sprejem s katerega koli umetnega sate- lita, ki kroži okrog zemlje. • ^ • ^ ŽCH [T ^ Ostar\imo mladi (Nadaljevanje in konec) janeževo žganje pelinkovec koktejli Zmerno škodljive sladki likerji češnjevo žganje sadno žganje tropinovec Manj škodljive viski vodka rum konjak Ne pijmo kave pred spanjem Pri petintridesetih letih se mo- ramo vprašati, koliko kav imamo navado spiti dnevno. Pet ali ce- lo več? To je preveč. Pretirava- nje s kavo povzroči telesno osla- belost, hujšanje, živčnost in po- manjkanje teka. Ce nas muči slabo zdravje, nam dve ali tri kave dnevno ne škodijo. V takih zmernih količinah nas kava zares poživlja ter nam veča telesno in duševno zmogljivost. Ce smo občutljivi nanjo, pa je ne pijmo zvečer in zlasti ne pred spanjem. To naj velja tudi za vse, ki so že prekoračili štiridese- to leto. Ce nam kava ne jemlje spanca, vseeno ne spimo tako tr- dno in se ne odpočijemo tako do- bro kakor sicer. Zmerno pitje kave pospešuje izločanje seči, blaži utrujenost in, po jedi, pripomore k boljši pre- bavi. Kave naj pa ne pijejo ljud- je, ki trpijo za zgago, to je pre- sežkom želodčne kisline (kofein pospešuje izločanje želodčne ki- sline), gastritisom, čiri, boleznimi jeter in žolča, srčnimi boleznimi, razburljivostjo in živčnostjo. Tem je primerna kava brez kofeina Redni zdravniški nrealedi Med petinVicle?'^t'm in štiride- setim letom doseže krivulja člo- veškega življenja višek. Telo je krepko, duh zrel in gibčen. Živ- ljenje je urejeno in jasno začrtan njegov profil tudi za prihodnja leta. Toda v tej starosti se mora- mo pripraviti na to, da bomo vnaprej razumneje porabljali svoje energije. Postati moramo pozorni na najmanjša znamenja slabega zdravja. Čeprav ste čvrstega zdravja, je pri štiridesetih pametno, da se daste temeljito zdravniško pre- gledati. Vrsta »preiskav« bo dala vašemu zdravniku podobo vaše- ga zdravstvenega stanja. Izvide preiskav shranite, ker bodo slu- žili za primerjavo ob prihodnjem pregledu, ki ga boste spet napra- vili čez leto ali dve. Oglejmo si najvažnejše preiskave, ki naj jih tak zdravniški pregled obsega! Preiskava očesa omogoči zdrav- niku-specialistu, da odkrije neka- tera skrita obolenja, kakor na primer visok krvni tlak, poapne- nje žil, vnetje ledvic ali slad- korno. Očesno zrklo je »zrcalo arterij«. Elektrokardiogram sestoji v be- leženju električnih tokov, ki se javljajo v srcu. to je tistih im- pulzov, ki srčno mišico vzbujajo. Tako je mogoče ugotoviti nekate- re funkcionalne srčne hibe in poškodbe, o katerih pacient niti ne sluti. Preiskava urina razkrije srčne, jetrne, žolčne in ledvične motnje, diabetična stanja in druge organ- ske nepravilnosti. Merjenje krvnega tlaka ugotovi diagnozo visokega krvnega priti- ska, zelo pogostega obolenja na- Rentgenski pregled naj se opra- vi med 35 in 40 letom vsaj en- krat, dalje pa vsaki dve ali tri leta. Zdravnik preišče stanje pljuč, srca, želodca in drugih or- ganov. Krvna analiza obsega vrsto pre- iskav, ki lahko za časa pomaga- jo odkriti mnoge bolezni. j Ugotavljanje refleksa izvede ! zdravnik z lahnim udarcem kla- ! diva ob koleno; s tem kontrolira ! delovanje živčnega sistema. Ce je ! refleks, ki ga sproži udarec, ši- bek, premočan ali ga sploh ni, zdravnik ve, da se je v pacien- tovem življenju nekaj spremeni- lo. Delovni dem zaposlenega človeka Kako naj bo razporejen urnik delovnega človeka? Zjutraj vstanemo tako zgodaj, da bomo imeli vsaj uro časa za: 1. jutranjo gimnastiko, ki nam razgiba telo in nas tudi duševno pripravi na dnevne napore; 2. skrbno jutranjo toaleto In po možnosti prho; 3. izdaten zajtrk, ki ga pojemo udobno in v miru, in za časopis. Ce si zjutraj ne zagotovimo za vse to dovolj časa in moramo hiteti, že slabo začenjamo novi dan: z nemirom, naglico in živč- no napetostjo. Izogibajmo se na- glici, ker je ta eden naših naj- večjih sovražnikov. Iz istega razloga si prizadevaj- mo, da pridemo na delovno mesto zmeraj nekoliko prej: Četudi se nam zgodi kaka neprijetnost, bo časa še dovolj in nam ne bo tre- ba hiteti. Poslovnih sestankov in zmen- kov ne dogovarjajmo preveč >na tesno*. »Kompleks ure« je eden vzrokov nevrastenije. Ste razdraženi, živčni, slabe vo- lje? Odložite delo in v popolnem miru pokadite cigareto. Med de- lom pa nikoli ne kadite. Na delo hodite po možnosti peš. ! Ravnajte se po strogo določe- nem urniku dnevnih obrokov hra- ne. Ne malicajte takoj zatem, ko ste odložili delo in obratno, ne za- čnite delati takoj po obedu: mine naj vsaj pol ure. Med jedjo ne odgovarjajte na telefon. Kdor malo spi, se naglo postara Naravno spanje je najpopol- nejša in najboljša oblika počitka. Največjo blaginjo predstavlja spanje za živčevje, ki je v bud- nem stanju nepretrgano zaposle- no, pa tudi za mišice in čutila. Spanje je zlasti v našem živčnem času najboljše sredstvo, s kate- rim organizem obnovi poškodbe, ki so jih utrpeli živčni sistem, možgani in duh med naporno dnevno dejavnostjo. Koliko velja spati dnevno? Za to ni splošnega pravila. Dolžina spanja je odvisna od potreb posa- meznika, od spola, starosti, letne- ga časa in razpoloženja. Nekate- rim zadostuje pet ur, drugim je premalo devet. V povprečju zado- stuje sedem do osem ur nepretr- ganega spanja. Ženskam je na splošno potrebno več spanja, ka- kor moškim. Zelo pomembno je tudi, da hodimo spat in da vsta- jamo ob istem času; tako si za- gotovimo reden ritem spanja in budnosti. Potrebe po spanju se z leti zmanjšajo. Starim ljudem je tre- ba manj spanja, vendar večkrat po malem. Kadar se nam orga- nizem navadi na določene ure, ne kaže tega ritma kršiti. Stara stvar je, da dnevno spanje zale- že mnogo manj od nočnega. Ameriški specialist N. Kleith- mann zatrjuje, da je zakonska postelja sovražnik dobrega spa- nja. Pravi, da človek spi bolje sam, zavoljo »življenjskega pro- stora«, to je, zaradi različnih na- činov spanja zakoncev, pa tudi iz psiholoških razlogov, ker je tisti, ki spi sam, bolj obrnjen vase in ima zato ugodnejše pogoje za do- bro spanje. Pred nedeljskim športnimi dogodki NOGOMETAŠI: Po dolgem času se bodo nogometaši AlumiT nija v nedeljo ponovno predsta- vili domačemu občinstvu. V Ki- dričevem bo gostovala enajsto- rica ljubljanske »Svobode«, ki je trenutno na tretjem mestu v SCL. Upamo, da bo Aluminij dobro zaigral, tako da mu zma- ga ne bi smela uiti. — Nogome- taši »Drave« se v nedeljo sreča- jo v Dravogradu z domačo enaj- storico »Ojstrice«, ki je doma skoraj nepremagljiva. Točka ali dve bo prav gotovo uspeh za Ptujčane, ki bi se tako utrdili v zgornji polovici tabele. ROKOMETAŠI: Prejšnja ne- delja je bila za rokometaše »črna«. Kako bo v nedeljo? Ma- lo upanja, da bi bilo boljše! Ženska ekipa gre v goste Slova- nu v Ljubljano, ki premočno vo- di v slovenski ženski ligi. Tudi minimalen poraz bo uspeh za žensko ekipo Drave. Malo več upanja ima morda moška ekipa »Drave«, ki sprej- me v nedeljo dopoldne ekipo Partizana iz Celja, ki je v ne- deljo pretrpela prvi poraz od svojega rivala Železničarja. V primeru zmage domače ^kipe lahko računajo na zgornji del lestvice ob zaključku jesenskega dela tekmovanja. Strelstvo Preteklo nedeljo je bilo na strelišču v Kidričevem zaklju- čeno tradicionalno jesensko ob- činsko strelsko tekmovanje za leto 1963. Izvedeno je bilo z ma- lokalibrskim orožjem. Tekmo- vale so ekipe petih strelskih družin, ki so na prvem tekmova- nju z zračno puško dosegle predpisano normo. Udeleženci so dosegli nasled- nje rezultate: 1. Turnišče 1127 krogov, 2. Kidričevo 1092 krogov, 3. Železničar 1069 krogov, 4. TAP 962 krogov, 5. Spuhlja 728 krogov. Med posamezniki pa so bili najuspešnejši: Mihelač (Tur.) 235, Kunstek 228, Vrtič 227 (oba Železničar), Levanič (Kidr.) 226 (4 X 10), Ratajc (Tur.) 226 (2 X 10) itd. Prvaki iz Turnišča so ponov- no prejeli prehodni pokal in jim k uspehu čestitamo. Prihodnjo nedeljo pa se bodo naši najbolj- ši strelci in strelke pomerili na tradicionalnem tromeču v Va- raždinu z domačimi tekmovalci in gosti iz Maribora. Želimo jim čimveč uspeha. K. A. Humor SVEŽE POBARVANO »Ali niste videli na izložbi na- pisa ,Sveže FK>barvano'? Sedaj pa imate umazan rokav ...« »Videl sem ga, pa sem mislil, da je tudi to samo reklama ka- kor drugi napisi v izložbi: sveža jajca, sveže maslo itd,...« ZATO PA! Velika ameriška tovarna klo- bukov je dala nabiti velikanske plakate z reklamo: »Charlie Chaplin nosi samo naše klobu- ke!« Konkurent je pripisal pod to reklamo: »Zato se mu pa tudi ves svet snleje!« Ul Osebna kronika RODILE SO: Ana Gregorič, Preclava 9 — Terezijo; Marta Dugi, Vratno donje 23 — Vinica — Danijela; Ljudmila Meznarič, Ormoška cesta, Ljutomer — Branka; Marija Sledič, Dežno 55 — Martina; Angela Strucl, Majski vrh 4 — Milka; Terezija Milošič, Pristava 41 — Zvonka; Elizabeta Kramberger, '--^Ijča vas 19 — Dušana; Ana Belšak, Gradišče 49 — Majdo; Ivanka Furek, Hajdina 84 — Branka; Marija M^rc. Prešernova 19 — Mitja; Zofija Semenič, Kamen- ščak 64, Ljutomer — deklico; Rozalija Habjanič, Stanošina 20 — d:klico; Marija Skrbinšek, Pobrežje 35 — dečka; Elizabeta Jus, Dobrina 9 — dečka; Eliza- beta Krajnc, Zabjak 7 — Zden- ko; Martina Verdenik, Slape 18 — Brigito; Marija Letonja, Do- lena' 48 — Marijo; Bernardka Mušič, Vel. Varnica 77 — Ireno; Ana Bedrač, Cest. Olge Meglič 4 — deklico; Angela Feuš, Pri- stava 27. Ljutomer — Brigito; Marija Ozmec, Vuzmctinci 21, Ormož — Bo.^-idara; '"v.abeta Vajda, Stojnci 3 — J : Ber- ta Mohorič, Slovenja vas 49 — dečka; Eva Glavica, Bednjica 53, Ivanec — dečka; Matilda Me- deot, Gorišnica 100 — deklico; Anica Seruga, Dežno 29 — deč- ka: Kosi. Hum 8, Ormož — Vladimira; Olga Z-.ko, Mo- škanjci 103 — ' Marija Cuš, Vintarovci 11 — Marijo; Elizabeta Lukman, Krčevina 9, Miklavž pri Ormožu — Martino; Jož ' . Habjanič, ^.ešnica 9 — deklico; Štefanija Pihler, Vito- marci 13 — dečka; Frančiška Mikša, Gorišnica 13 — deklico; Ana Rojko, KrCevina 33 — deč- ka; Julijana Mernik, Vel. Bre- brovnik'34 — d<^klico; Gabrijela Trkulja, Miklavž 23 Vladimi- ra; Marta Bauman, Središče 72 — Silva; Berta Korpar, Zabjak 24 — Stanislava. POROKE: Emil-Peter Tomašič, Ljutomerska cesta 20, in Val- burga ^islak, Doklece; Peter Ljubeč, Zagrebšika 13, in Vilje- mina Trofenik, Zelenikova 1; Jožef Amon, Spolenjakova 10, in Marija Milostič, Mariborska ce- sta 3; Pavel Zorenč, Maribor, Kersnikova 3, in Regvat, roj. Marjeta Štuhec, Maribor, Sar- hova 104; Martin Silak, Spuhlja 135, in Marija Zamuda, Spuhlja 130; Andrej Vidovič, Orešje 3. in Marija Petrovič, Orešje. SMRTI: Milan Vajda, Stojnci 22, roj. 17. 7. 1963, umrl 21. ok- tobra 1963. Ant~n Plajnšek, Sp. Gorica 44, roj. 1927, umrl 21. o' ^ra 1963. Kidričevo !h PONOVNO DOKAZALO VELIKO SOLIDARNOST DO SKOPSKEGA LJLTDSTVA OB VPISU LJLTDSKEGA POSOJILA Krajevni štab za vpis ljudskega posojila za izgradnjo in ■ 'bnnvo Skopja pri KO SZDL Kidričevo objavlja predhodne Dodatke o vseh vpisnikih na območjn Krajevne skupnosti Ki- dričevo. - OVEN (od 21, marca do 20. apnia) Navajeni ste pohval; včasih tudi kritika koristi Zelo cenite ljudi, ki vas sprejmejo z nasmehom in ki so vedno pripravljeni pomagati vsaj s prijazno besedo. Zelo vam bda, da raje pomagate kot škodujete. TEHTNICA (Od 23. septembra do 22. oktobra) Lahko pridobite predpostavljene za svoje pametne za- misli. Ne podcenjujte svojih sposobnosti. Izognite se nevšeč- nostim, ki vam pretijo v družinskem življenju. Naslednji te- den boste imeli priliko marsikaj urediti, kar ste prej zapo- staA-ljali. ŠKORPIJON (od 23. oktobra do 22. novembra) V družbi vas cenijo zaradi objektivnosti in neomahlji- vosti v prizadevanju za napredkom. Sposobnosti prepriče- vanja nima vsakdo; z njo. ste že mar&ikomu koristili. Prija- telji vas zelo cenijo, zato ste malokdaj sami. V ljubezni ste bolj srečni, kot ste pričakovali. STRELEC (Od 23. novembra do 20. decembra) Pri skrbeh in nalogah vas spremlja samozavest, da ste s svojo natančnostjo največ dosegli. Veselijo vas urejene stvari, zato ste si tudi življenje lepo uredilL Ne tratite časa s stvar- mi, ki ostanejo prej ali slej brezpomembne malenkosti. KOZOROG (Od 21. decembra do 20. januarja) V poslovnem in zasebnem življenju dajete prednost res- nim skrbem, ki vodijo k napredku. Včasih ste preveč zapo- sleni; ne pozabite na potreben oddih. V ljubezni najdete več opore kot pri dobrem prijatelju; cenite pa oboje. Naklonjeni ste soljudem v svoji okolici, ki se ravnajo tudi po vaših do- brih nasvetih. VODNAR (od 21. januarja do 19. februarja) Prevzemajte toliko bremen, kolikor jih zmorete. Za re- šitve izbirajte vedno več možnosti; vedno pretehtajte, katere so najboljše za druge in tudi za vas. V okolici vas cenijo, ker radi spodbujate bližnje k dobremu delu in ker prezirate malodušje. RIBI (od 20. februarja do 20. marca) V družbi ste radi živahni, zlasti ko ste po večjem pri- zadevanju v službi tudi dosegli primerne uspehe. Odgovorite na pismo, ki ste ga pred nedavnim prejeli. Pri vsakdanjih skrbeh si prihranite nekaj časa tudi za razvedrilo. Dopisujte v Tednik