Pos'ž‘
silna /a/ačašic? t čočoacm.
Poštni
Glasilo Obl. organizacije pošt, telegr. in telef. uslužbencev v Ljubljani.
Letnik IX.
V Ljubljani, dne 11. januarja 1929.
2. številka.
Joško Čampa:
Vpliv strokovnih organi:
V našem listu smo že pisali o postanku, razvoju in smislu strokovnih organizacij, danes pa hočemo razpravljati o njihovem vplivu na 'socialno politiko, v naslednjih razpravah pa o 'bodoči politični koncepciji strokovnih organizacij.
Človeštvo je v zadnjem stoletju, — po svitu jutranje zarje meščanske demokracije -kakor s pesniško 'besedo radi imenujejo francosko revolucijo, zelo naglo napredovalo v izkustvenih izsledkih znanja in vede. Ni pa preobrazilo globljo svoje duševnosti v skladu z gesli meščanske revolucije: svoboda, enakost, bratstvo. Ta gesla so bila — kar so navadno radikalna gesla vsake revolucije, bolj pogonsko sredstvo za razgibanje ljudskih instinktov, kakor pa notranje duhovno dozoretje, ki bi bilo zmožno, izklesati človeštvu njegov lastni duhovni obraz kot izraz enakosti med človekom in njegovo dobo.
V zgodovini se ponavlja to dejstvo navadno ob vsakem velikem prelomu med dvema dobama. Zato nj na mestu trditev voditeljev ruske revolucije, da je bila Rusija svet čudnih duhovnih nasprotij na največj(o| sodobno revolucijo pripravljena in da se je revolucionarni duh zgošča|li kakor (eksplozivna. snov že vse stoletje nad ruskim narodom kot nevidno ozračje preteče oplojenih miazmov. 'Resnica je drugačna. Duhovno dozori človeštvo v celoti za novo dobo navadno šele dolgo po prelomu. In nič paradoksa ni v trditvi, da bo človelštvo duhovno adekvatno objelo in se izživelo v velikem reformatorskem smislu francoske revolucije šele sto let po njenem postanku. Glede ruske revolucije smo sami priča, kako velik je odpor še po deselih letih proti njenim socialnim retformam celo v sami Rusiji. Vidimo pa tudi, da so morale njene reforme žrtvovati mnogo svojo radikalostl v kompromisih na rovaš konservativnosti.
Motorična gesla so dostikrat daleč od filozofske resnice. Kajti ta gesla so gibalna sila skrajnih dogodkov, med tem ko je filozofska resnica presek povprečne duhovne človeške višine ustaljene dobe. Tako se je tudi po francoski revoluciji hitro izkazala vsa lažnivost nove liberalne svobode ne samo v realnem življenju, ko je osebno pojmovanje svobode prešlo v svobodno gospodarsko konkurenco, kar je imelo za posledico izkoriščanje in zapostavljanje gospodarsko šibkejših, ampak tudi v filozofiji, ki je proglasila absolutno svobodo, enakost in bratstvo za nemogočnost in neresnico. V svojem početku je bila ideja svobode, bratstva in enakosti samo izraz borbe proti fevdalizmu in je služila predrevolucijskemu meščanstvu kot moralna legitimacija, da ima pravico vzeti državno oblast v svoje roke.
Logičen sestav takega pojmovanja državne moči in oblasti je bil temeljno načelo po-litične demokracije: suverenost naroda. V tem sestavu je bil zapopaden tak ideal sožitja v človeški družbi, ki je značil osamosvojitev narodov. Socialno se javlja meščanska revolucija v posledicah, ki streme za osvobojenjem narodov, ne pa za socialnim osvobojenjem poedincev. Končni cilj. in id<* -sd osvobojenega naroda pa je nacionalna
sacij na socialno politiko
država. Ta ideal je bil gonilna sila narodnih osvobodilnih bojev, kar je značilno za gibanje evropskih narodov zlasti v prvi polovici 19. stoletja. Ta velika gonilna sila je vzdramila narodno zavest tudi v slovenskem narodu in \ jo dvignila v razmeroma zelo kratki dolbi s silno naglico tako visoko, da se zdi kulturni razvoj in končno narodna osvoboditev tako majhnega naroda, stisnjenega med velike narode imperialistične Rvropc, kakor čudež.
Iz taike osnove vznikla revolucija ni mogla roditi koncepcije socialne filozofije današnjih dni, ker niso bila izkristalizirana narodnostna razmerja za trdno osnovo demokratične države in ker se je razumevala enakopravnost gospodarsko preveč individualno, pa tudi zato ne, ker so predrevolucijski stanovi tvorili fevdalne kaste, novi stanovi pa še niso bili formirani tako kakor so danes. Današnja socialna struktura je mogla nastati šele po postanku in razvoju limpterialističrte nacidlnalne države 19. stoletja, ki je bila dovolj močna, da si je zavojevala vso materialno in duševno kulturo. V taki državi se je razvila gornja plast človeške družbe - meščanstvo, ki je edino imelo monopol do ustvaijanja m uživanja kulturnih dobrin. S pomočjo kulture in razvijajoče se tehnike si je pridobilo v državi oblast in je svet gospodarsko organiziralo. Meščanstvo, ki je bilo v absolutistični nacionalni državi 19. stoletja v izpremenjonih razmerah in v drugi obliki v bistvu to, kar so bili privilegirani stanovi v fevdalni dobi, je raz svojo kulturo preziralo vse, kar ni spadalo v njegovo družbo. Priznavalo ni nikomur drugemu kulturne sile razen sebi. To meščanstvo se je še vedno oklepalo popularizirane pro-svitljeno filozofije 18. stoletja, ki pozna le celoto, suvereni narod, čemur se seveda ni čuditi, če pomislimo, da je zavojevalo baš s to filozofijo zmago nad fevdalnimi stanovi in prevzelo za njimi državno Oblast v svojo roke. Nacionalna država 19. stoletja je bila s svojim organiziranim gospodarskim liberalizmom v drugih ,pogledih za gospodarsko šibkejše še slabša kakor fevdalizem. Kajti poprej so imeli tudi gospodarsko- slabe j ši sloji in stanovi, zlati tisti, katerim so bile delavne roke edina posest, svoje obvezne organizacije, cehe, ki so uživali neko pravno zaščito celo v fevdalni dobi, četudi je obstojala ta zaščita bolj v 'tradicionalnih pravicah' nego v zakonskih določbah. Nasprotno pa nova liberalna država ne priznava obveznih 'stanovskih organizacij, ker te niso v skladu s svobodo, kakor jo pojmuje država, sloneča na koncepciji narodno suverenosti, torej na celoti. Zato je bila ena izmed temeljnih podlag francoske ustave, sprejete po revoluciji, uničenje vsake vrste korporacij državljanov istega stanu in poklica. Prepovedano je bilo stanovom na novo ustanavljati stanovske organizacije pod katerikoli pretvezo in v katerikoli obliki. Zato so bili razpuščeni cehi, prepovedane stanovske organizacije, šbrajki in zadruge. (Vošnjak: Uslhva in uprava ilirskih dežel.)
Toda liberalna država se je morala umakniti pod pritiskom novih gesel demokracije in iz n<je izhajajočega socializma, ki je na-
stal kot reakcija na gospodarsko neenakopravnost. Med tem pa so vstajale in se razvijale mogočno stanovske organizacije kot nositeljice idej gospodarsko enakopravno urejene države. Najbitrejše lin najuspešnejše so se razvijale te organizacije v onih državah, ki so se narodno popolnoma osamosvojile in ki so bile žo docela dosegle svojo državno suverenost. Torej v državah, katerim je dala meščanska demokracija ono podlago, na kateri so tvorile po Heglovih filozofskih temeljih nacionalno v sebi zaokrožen, a državno »absolutno poipolen et'čni organizem«. Njihovo gibanje je bilo izraz borbe, da »odi v narodno osvobojeni in demokratično urejeni državi gospodarsko, t. j. socialno svoboden in enakopraven tudi poedinec. V tej misiji so se razvijale stainovsko-strokov-ne organizacije kot klice novo državne organizacije. V nekaj desetletjih so se postavile te organizacije po vsem kulturnem svetu v človeški družbi kot zdrav regulator narodnega, državnega in človeškega reda in življenja.
Stanovske organizacije imajo po vseli naprednih državah žp dobršen del svoje tradicije, svojo ideologijo v pogledu državno in narodno političnih vprašanj, imajo pa tudi svojo pravice in uspehe. Zato se po pravici smatrajo za naslednice in novo podlago bodočih državnih tvorb. Danes je uvedeno po njihovi zaslugi že skoro po vseh državah obvezno delavsko zavarovanje. V Nemčiji Imajo obratne svete industrijskih delavcev in (kolektivno delovno pogodbo. Na Angleškem so «Trade Unions« silnega pomena v političnem življenju največjega svetovnega imperija. Rusija je uvedla sovjetski sistem sistem dosledno izvedenega sindikalizma. Tudi -italijanski parlament jo na neki način sdndikaiiziran. Ti uspehi strokovno-stabov-skih organizacij segajo s svojimi vplivi celo v 'socialno zaostale države. Tako nastaja nova družba v smislu stanovskega organiziranja, ki bo prerodila bodoče državno in politično življenje in izvedla socializacijo. Temeljno načelo gospodarsko enakopravno urejene države 'bo slonelo na pravni zaščiti dela kot edini polnovredni dobrini enakopravnega človeka. Na tej osnovi se je že do danes izkristaliziralo precejšnje delovno pravo. Skrbstveni značaj, ki ga je imela do nedavnega socialna politika, prehaja v sodobni moderni državi pod pritiskom staoovsko-strokovnih organizacij v prestižno svojstvo in 'to zlasti po vojni, ko je sociaJrio-politična zakonodaja zelo obogatela. Brez dosedanje in sedanje borbe strokovnih organizacij bi bila socialna zakonodaja revna in delovni sloji, duševni in ročni, bi bili brezdvomno .podlegli ogromnemu pritisku gospodarske politike liberalne države, kakršna je nastala in se'razvila po »svitu jutranje zarje meščanske demokracije«.
Celo v državah, kjer ječi socialna zakonodaja pod okostjem reakcije, stisnjene v preperelo vzdušje konservativnosti, imajo strokovne organizacije večji vpliv, nego se to na zunaj vidi in misli. Zato nam je strokovno organiziranje nujno potrebno tudi v dainašnji na videz brezupni dobi ne samo z defenzivnega stališča, nego še bolj kot priprava za bodočo dobo.
Učimo se tujih jezikov!
Kolikor jezikov znaš, toliko glav veljaš, pravi naš stari pregovor. Menda ni stroke, za katero bi te besede bolj veljale, ko za poštno.
Pošta ima stike z vsem svetom, dolbiva korespondenco od vseh strani in v vseh mogočih jezikih, pošilja brzojavke v najoddaljenejše kraje, stoji po telegrafu, telefonu in radiu v direktnem stiku s tujimi narodnostmi. Slab poštar je, kdor obvlada samo svoj materni jezik in premnogokrat pride v neprijetno situacijo, če dobi v roke kako pisanje v francoskem', angleškem pa tudi nemškem jeziku, pa mu je španska vas, ker niti malo ne pozna jetzika in se mora obračati drugam za pomoč
Nova šola sicer stremi za tem, da se uvede namesto klasičnih jezikefv pouk modernih, a od tega pošta v doglednem času še ne bo imela haska. Slulžlbeina oblast tudi ne kaže potrebne in zadostne iniciative, da bi svoje osobje zainteresirala za učenje jezikov m mu dala primerno priliko za to. Treba je to-rei tudi na tam polju poseči po samopomoči.
Kakor na vseh poljih stroke, tako koraka tudi na polju učenja tujih jezikov OiPO z dobrim vzgledom sodobno ter navaja svoje članstvo k temu, da se izpopolni v jezikih ter postane tako polnovreden in vodilen člen poštne stroke.
Od strani članstva je že večkrat padel predlog, naj bi se zahtevalo od poštne uprave uniformiranje pošurih uradnikov. Toda ti glasovi so bili do sedaj precej osamljena in, kolikor je meni znano, jih organizacija oziroma naš Savez še ni vzel resno v pretre-(sanje. To pač najbrže zato, ker ideja uniformi ran ja imed poštnimi uradniki nima dosti simpatij. 'Pisec tega člainka napriimer ni samo nasprotnik, marveč celo sovražnik vsakega uniformiranjia. Službena obleka za poštne uradnike ne znači v bistvu drugega, kakor uniformiranje. Kajti če vpelje poštna uprava tudi za svoje uradnike službene obleke, se bo zgodilo to na podlagi službenega predpisa, pravilnika, ki bo ve.jal za vse in ki bo predpisoval obvezno nošenje uniforme vsaj v službi. Drugače tega enotno Pi mogoče izvesti in tri budi ne imelo nikakega smisla.
V vsakem, tudi še tiaiko milem uniformiranju pa je zapopaden vedno duh neke ka-samizacije. Ta pa je 'Sistem slepega discipliniranja, ki ukilepa ljudi v šablonsko skupino, podrejeno neki itluji avtoriteti, ki je brezosebna, mrzla, tuja in sovražna vsaki individualnosti. Ono pozna samo disciplino celote, zasužnjeni kolektivizem. Izrastkov individualnosti ne trpi, ker rušijo disciplino, | kakor jo pojmuje kasarna, marveč je vsakdo primoran, prilagoditi se tisti povprečnosti, ki jo predpisuje šablona kasarniškega reda.
Sodobno življenje, ki pojmuje osebno svobodo človeka tako, da dopušča možnost individualnega duhovnega razmaha vsake- | mu človeku, ker le v svobodnem individualnem itekmovanju je mogoč resnični kulturni napredek, — to sodobno življenje . je dalo zopet prednost individualnosti in jo obdalo s posebnim kultom. Dosledno temu je moralo zavreči duh kasarne. Mogočna nemška država, o kateri se je po pravici reklo, da je ena sama ogromna kasarna, je morala v novi dobi pasti kot itipični predstavnik na fcasarniških načelih urejene družbe. Kasarniški red je agresiven in zato ne-
* Objav ljamo še Slainek, iki govori proti imi-iormam, da slišimo obe strani. Jasno je, da list ne more zavzeti nobenega stališča, dokler ne odloči o stvari organizacija. — Prip. uredništva.
Nikakor ni absolutno potrebno, da bi vsak poštar perfektno obvladal ta ali oni tuji jezik, za službo mu zadostuje neko povprečno znanje, katerega si lahko z malim trudom in malimi žrtvami pridobi, ki pa mu bo vendar dalo eminentne koristi ter ga bo dvignilo nad druge povprečne zemljane.
Metode za učenje tujih jezikov so silno številne. Vsaka ima svojo dobro, pa tudi svojo slabo stran in nepoučeni težko zadene metodo, ki njegovi inteligenčni stopnji, njegovim zahtevam in potrebam najbolj odgovarja. Treba mu ja v tem pogledu nasveta, demonstracije in to od strokovnjaka.
OPO hoče stati svojemu članstvu tud j pri tem ob strani. Povabila je zastopnika neke velike Inozemske institucije za učenje tujih jezikov, da priredi nekaj predavanj za poštarje. In ker je Maribor, kot obmejno mesto glede tujih jezikov najvažnejša točka, se bo vršilo prvo predavanje v Mariboru, in sicer v soboto, dne 12. januarja 1929. ob 20. uri v vestibilu glavne pošte.
Vabimo vse naše mariborske člane, da se tega predavanja polnoštevilno udeleže ter jim priporočamo, da se zanimajo iza tuje jezike ter se s tem še bolj kvalificirajo za mesto, ki ga zavzemajo.
V. K.
varen svoji okolici, nevaren najbolj osebni svobodi človeka. Kolikor mora sodobno življenje v zmanjšani obliki še itolerirati duh kasamizacije, je to še samo iz zunanje obrambnih pogledov države. Toda splošna razorožitev narodov in držav, kar je danes problem mednarodne politike, bo tudi to mejo v doglednem času zožila.
Iz teh načel mora biti vsakdo, ki je duševno razgiban v sodobnosti in svobodi, ki ljubi svojo osebno svobodo in individualnost kot svojo edino resnično 'lastnino, nasprotnik kasamizacije in njene uniformiranosti. Saj je res, da samo uniforme poštnih uradnikov same na sebi ne bi imele tako da-lekosežnega pomena. Toda recimo, da prodre Ista zahteva pri vseh državnih uslužbencih in odtod v vse druge stanove, pa smo že prišli do pravcate kasarne ne samo po uniformi, nego tudi po posledicah, ki bi po psihološki nujnosti privedle vse sloje do ka-samiške miselnosti.
Ljudje, ki forsinajo misel uniformiranja poštnih uradnikov, utemeljujejo svojo zahtevo z razlogi, ki, po mojem mnenju, niso dovolj tehtni in, utemeljeni. iNa videz najmočnejši razlog poteka iz materialnih pogledov. Pa samo na videz. Kajti v resnici je stvar tale: Da hi dala država uniforme brezplač-, no, poleg redne plače, na to ni niti misliti. Vsaka taka zahteva je brezmiselna in že v naprej obsojena v neuspeh. iPolštnim uradnikom bi bilo materialno pomagano samo v slučaju, ako bi dobili uniforme brezplačno. Pa še v tem slučaju bi je ne hoteli nositi vsi uradniki, ako bi ne bilo to naravnost predpisano. Kajti erarična raševina in okus kroja bi bil gotovo tak, da bi s tlako uniformo prav nič ne reprezentirali. Jaz vsaj se lepo zahvalim ,za take modele uniform a la amstantovska moda.
Da bi pa dobivali uniforme proti plačevanju, četudi v obrokih, iz lastnega žepa, za to bi se pa gotovo lepo zahvalila večina poštnih uradnikov. Da bi mi poštna uprava za moj težko iprislulženi denar predpisovala, kako naj se kot svoboden človek oblačim, to bi bilo hujše, nego odtegovanje za ipopla-ve. Temu bi se odločno uprl, kajti potem sem še vedno na boljšem, če trgam v
službi civilno obleko, nogo da plačujem za slabo blago raznim čifuitom, goljufom in nabavnim komisijam težke denarje. Na ta način bi bili mnogo na '.slabšem, kakor smo sedaj, ko si lahko nabavljamo blago za svoje civilne obleke po svojih gmotnih zmožnostih in po svojem; okusu in ko si izbiramo kroj kakor sami hočemo. Danes dobi obleko na obroke vsak poštni uslužbenec, če ne drugače, pa proti kreditu organizacije. Kaj pa doklada za uniforme? Pojdite, pojdite, ali res verujete v 'to? Im ko bi tudi dobili malenkost, bi bilo to pri finančnih razmerah v naši 'državi vedno nesigurno, od danes do jutri, od enega proračunskega leta do drugega. Saj vidimo, kako in kakšno službeno obleko dobivajo nižji uslužbenci. Zaradi neznatnih in nesigurnih doklad za obleke riskiramo kvečjemu to, da doklade 'po par letih izgubimo, uniformiranje pa bi ostalo še naprej, za naš denar seveda. V bistvu bi se ito reklo, zmanjšati naše redne prejemke.
Kar pa je drugih razlogov za uniformiranje, vso piškavi. Ugleda pri občinstvu uradnik gotovo ne bo dobil zaradi uniforme. Uniforma še ne dela uradnika, kakor ne dela Obleka človeka. Ugled in avtoriteta zavisi od strokovne kvalifikacije in od taktnega, prijaznega in dostojnega nastopa napram Občinstvu. Še danes imamo uradnike, ki mislijo, da je občinstvo zaradi njih >tu in ne uradnik zaradi njega. Takimi uradnikom tudi uniforma ne bo vrnila izgubljenega ugleda in spoštovanja. Sicer pa ljudstvo ni ravno naklonjeno uniformam.
Tudi zlorab ne bodo preprečile uniforme. Tista bajka, da se vsede tuj, nepošten človek k okencu in kasira denar, je buda-lost. Ako bi se to kje zgodilo, potem spadajo v zapor uradniki dotične pošte, ker toci takega se more zgoditi samo ob skrajno neverjetni malomarnosti poštnega osobja. Sicer pa vemo, da je sloviti zločinec Caruga izvrševal svoje lumparije v orožniški obleki.
Iz vsega tega sledi, da poštni uradniki ni-iinamo nobenega razloga, da sami silimo v militarizacijo in da napravimo iz stanu svobodnih državnih uradnikov — kasarno. Kajti prav iz istih razlogov, zaradi katerih zahtevajo nekateri uradniki uniforme, bi lahko zahtevali tudi, da nam ustanovi država skupno kasarniško menažo. Po tiej logiki bi prišli v polovičarski komunistični sistemi, ki bi nam nalagal skupne kasa mišk e dolžnosti, a sami bi se oropali svojih pravic.
V ostalem pa to vprašanje danes ni aktualno. Kaj bi kazali po cestah svoje grupe in šarže, ki hi jih morala uvesti uniforma! Bodimo veseli, da živimo v dobi, ko se lahko vsak duševno bogat in zmožen človek postavi v človeški družbi, ne glede na sar-žo, 'tlite! in stan tja, kamor zasluži. Ne ubijajmo najdražjega, kar imamo: zavesti svoje osebne vrednosti in cone.
Organizacijo pa izrabimo v to, da si iz vojn jemo splošno tak materialna in moralni položaj, da bomo mogli čimi uspešneje bogatiti svojo individualnost na 'podlagi zahtev in utripa sodobnega življenja ter tako koristiti v plemenitem tekmovanju individualno polnovrednih ljudi celokupnosti. Ne ponižujmo ponosa svojega (.stanu in organizacije za malovredne drobtinice in surogate polnokrvnega življenja.	C.
Najsrčnejša želja in cilj vsakega vestnega nameščenca mora bili „Poštni dom“
Čemu uniforme?*
Druga plat zvona o uniformah.
K člankom »Uniforme za uradnike« dovo-tote, 'g. urednik, da navedem Se en razlog, ki govori za to, da naj se unifortne zopet uvedejo.
Na večjih kolodvorskih poštah, osobito na obmejnih, kjer je intervencija uradnika pri uimbulanci, odnosno pri vlakih, ki prevažajo s sodelovanjem železniškega osobja neposredne pisemske sklepe, je dokaj potrebna uniforma. Carinski in finančni organi v uniformi pregledujejo vlake, policija in železničarji ravno talko uniformi rani, istota-ko imajo uniformo nižji poštni uslužbenci. Samo poštni uradniki so brez uniforme. Dogaja se seveda, da uradnika, ko intervenira : -pri vlaku, zadrži policaj in ga vpraša, kam j tako hitro, ker ga ne pozna. Meni pa se je i pripetilo, da me je stražnik, ko sem že pol ! leta opravljal peronsko službo, ustavil, čeravno me je videl vsak dan.
Zato je ne samo v interesu službe, ampak tudi iz mednarodnega vidika potrebno, da so poštni uradniki uniformirani. Seveda se pridružujem izvajanjem in predlogom tov.
S. v 35. številki, ker so povsem umestni.
Z.
Pritožna knjiga:
NEDELJSKI POČITEK.
(Pravilnik o delovnem času ise je z razni- J uri »izvršilnimi določili« v brzojavnih in, ti- j skanih okrožnicah tako zamotal, da bi bilo treba jurista, ki bi ta vozel lahko razvezal. Prosimo direkcijo, dia izda s posebno 'tiskano okrožnico brez vsakega zasukanja jasen pravilnik, kajti od nas podežel kih poštarjev ne morete zahtevati juridičnih knifov. Tako govori n. pr. člen 5. tega pravilnika o samo dopoldnevni službi, to je od 8. do 12. ure. Kar sem zasledoval ,ima morda samo nekaj pošt odprto, kajti za te praznike je pr nas udomačen poslovni čas od 9. do 11. ure. Ljudstvo, ki je že navajeno na te uradne ure, bi ise čudilo, počemu je pošta tako dolgo odprta. Pritožili bi ise ravno ne, ker pošta nima konkurence, saj ne spadamo pod socialno zaščito o odpiranju in zapiranju trgovin.
Člena 3. in 4. govoriita o poslovanju s strankami ob nedeljah in praznikih od 9. do 11. ure. Kako pa je sedaj, ko sta'z brzojavno okrožnico ta člena ukinjena? Še nekaj. Po dirckcijski odredbi štev. 6334/11. b (okrožnice III/1928) bi morali pismonoše dostavljati ob praznikih vso pošto na deželo. •Po pravilniku se počenja delo ob 9. uri, ako. pa odidejo dostavljači na deželo, mora biti •uradništvo že ob 8. uri v uradu, da odpravi dostavljače. Menimo, da velja pravilnik o delov. času tudi za dostavljače, ker imajo dostavljači tudi opravka s strankami. Ali velja za te tudi čas od 9. do 11. ure? Pripominjamo, da je izšla odredba 6334/1 Ib-23 v februarju. pravilnik pa šele v mesecu marcu 1928. Katero sedaj drži?
Nejasnost odredbe spravi Jiiarsikatcrikrait pošte v neljub položaj s tem, da si nakoplje predstojnik pošte pri uslužbenstvu sovraštvo, pri tem mu pa zaradi nejasnosti odredb ne zna raztolmačiti, zakaj mora vršiti službo. Prosimo tovariše, da podajo še ti svoje mnenje, kako si oni to razlagajo. Najbolje bi pa bilo, da nam naša direkcija da v -tej stvari jasen odgovor, ki bo seveda najbolj držal.
NEKVALIFICIRAN NASTOP.
Pri neki večji erami pošti se je zgodilo pred kratkim tole:
Uradnica, ki ima paketno pošto, je naročila znamke od drugega uradnika, ki zalaga line z vrednostnicami. Ker jih v do-
glednem času ni prejela, je brez sleherne Opazke in v vljudnem tonu ponovno zaprosila za znamke, ki jih je potrebovala za frankiranjc spreTnnic. Uradnik-kolega (hvala za take »kolege«) pa jo je nahrulil z izrazom: »smrklja smrkava!«
Tako težko žaljena uradnica je iskala zaščite pri upravniku. Ta jo je potolažil, češ, da bo že rekel prizadetemu uradniku, da kaj takega ne sme več reči. Hvala lepa tudi za tako »posredovanje«. Radovedni smo, kako bi se bilo končalo, ako bi bilo ravno nasprotno: da je rekla gornje prostaške besede naša uradnica - pohlevna gospodična onemu nadutemu uradniku, ki je črpal višjo »izobraženost« po višjih šolah in tečajih.
Ker se obranava ta slučaj baje pri službeni oblasti, prosimo, da se eksemplarično preprečijo taki nekvalificirani izrazi m da se pošlje prizadetega uradnika še v tečaj za spodobno vedenje.
NOVE METODE PRI OCENJANJU.
Najprej moramo povedati to, da ismo v načelu proti temu, da se dele pri kvalifikaciji odlični redi kar tja v en dan, ker s tem izgubi ocena svoj smisel in namen. Po drugi strani se pa tudi ne srne iti tako daleč, kakor je šel moj nekdanji profesor matematike, ki je poudarjal: za prav dobro zna samo Bog, za dobro profesor, dijak pa kvečjemu za zadostno. Pri pošti so se dobili tudi že taki predstojniki, ki so se pri ocemjanju ozirali tudi na to, koliko je eden ali drugi »bolj upravičen« do kategorije, katero ima.
Pri največji pošti v Sloveniji smo zaznali, da se je dala splošno priznanima izvrstnima telegrafistu in postalistu, ki sta imela v »strokovni izobrazbi« vedno odlično, letos red »dobro«. Začudena nad to degradacijo sta izvedela, da zasluži v strokovni izobrazbi odlični red samo tisti, ki je odlično uporabljiv v vseh panogah poštne, telegrafske in telefonske službe.
Ker nam je to nekaj čisto novega, si uso-jamo vprašati:
1.	Ali je izšlo v tem pogledu kako novo tolmačenje pt. ministrstva in ali se uporablja povsod ta metoda?
2.	Če ni izšla taka naredba, kako da se je začela ravno letos in ravno pri tej pošti
J uvajati? Kako da je prišel ocenjevalec šele i po 35 'službenih letih na to novo metodo?
3.	Če je izšla ali pa ne, kako si predstavljajo naši predstojniki specializirane službe ptt. stroke? Ali jim ni znano, da imajo modeme 'poštne uprave, ki stoje na drugačni višini kakor naša, že zdavnaj ustaljeno prakso, ida najboljše telegrafiste itd. specializi-
! rajo samo za telegraf, da ne delajo vso svojo službeno dobo nobene druge službe kakor telegraf, pač ravno zato, da se do popolnosti usposobijo za to važno panogo piut. službe? Ali vedo, da imajo tiste uprave — recimo, da je ‘tako velika kakor naša direkcija — 100 telegrafistov, pa od teh 80 res odličnih telegrafistov, d očim jih je pri mas morda 300, dobrih pa samo deseti? Ali se zavedajo, da ise po 'tej metodi pravi, da ne more biti nobenega odličnega telegrafista? Kajti, če se uporablja telegrafist pri vseh okencih in pri vseh službah ptt. stroke, ne more biti odličen telegrafist, če tudi ima v kvalifikaciji strokovno izobrazbo odlično. Ce pa je specializiran isamo za telegraf, je lahko odličen telegnafist, če tudi ima baš zaradi speciallziranja samo »dobro« v strokovni izobrazbi.
POPRAVEK.
(Prosim, gospod urednik, da popravite v »Poštnem glasniku* od 21. decembra 1928. v članku »Zanimivosti iz ljubljanske brz. centrale*, poglavje VI takole':
Res je, da prihaja brz. nadziiratelj na Rakek v zimskem času ob 8. url, v leltnem pa
ob 6 in pol, ni pa res, da odhaja že ob 9. uri nazaj domov v Ljubljano. Nasprotno je res, da odhaja v Ljubljano Ob 18.20 in večkrat ob 22. uri.
Brz. nadziratelj ni zato na Rakeku, da bo stal pred poštnim uradom in čakal, kdaj bo treba rele postaviti, ampak da Vzdržuje brz. in telefonske proge, ki so večji del v prav slabem stanju In katere vzdržuje nadziratelj največ sam. Gospod iz brzojavne centrale bi tudi moral vedeti, da je bilo v 1. 1928. na teh progah le malo napak.
Ako je gospod iz brz. centrale videl, kdaj prihaja in odhaja brz. nadz. iz Rakeka, bt moral tudi videti nekega gospoda, ki pride ob 8. v urad, razgrne tuje časopise, jih čita ih maže potem. V letnem času se izprehaja pred uradom, v zimskem pa po čakalnici in puši. Večkrat tudi smukne k sosedu v vas.
Abram, brz. nadziratelj na Rakeku.
Pripomba uredništva: Objavljamo gornji popravek, keir nočemo delati nikomiuir krivice. Besedo ima sedaj dopisnik. Prosimo, da se poročajo listu samo resnične in dokazane stvari. Tako smo se tudi prepričali, da ne drži neka navedba v članku «Zakaj ne funkcionira brzojav?« v isti številki »Poštnega glasnika*. Tam namreč stoji, da se mora brz. nadziratelj, ki hodi v Turjak, peš vračati v Ljubljano, ker rima brezplačne vozovnice na železnici. Prizadeti brz. nadziratelj se je zglasil v nalše'm uredništvu in nam prikazal temporerko za brezplačno vožnjo na želez, progah Ljubljana—'Kočevje in Ljubljana— Trebnje.
Inozemski vestnik.
indija. (Poštna uprava je sklenila pomnožiti poštne urade ipo vaseh. V ta namnan je odprla 447 novih pošt in napravila 847 Pisemskih nabiralnikov. Avtomobilne poštne zveze so izrasle za 1672 milj., illrzojav se pa ni teinu primerno razmahnil zaradi gospodarske krize, kj vlada v deželi.
Japonska. Dne 20. junija so Japonci praznovali 50-letn'ico, kar je Japonska vstopila v svetovno poštno zvezo. V nje spomin so izdali posebno pisemsko znamko s podobo prvega prometnega ministra. V tej deželi je od leta 1916 •zavarovanje državni monopol, kj ije v poštni upravi. Konec leta 1926 je bilo 9,5ri).000 zavarovanih oseb.
Amerika. 'V Kanadi delajo drugo prekokanad-sko brzojavno progo, ki bo 3000 milj dolga; tako se Montreal zveže z iBamifieldom, kjer bo imela nova linija zvezo s pacifiškim kablom.
Ruska. Anketa ljudskih komisarjev za pošto in (brzojav je pokazala, da je med nameščenci 676 (esperantistov, v samem ljudskem komisariatu 15, na glavni pošti v Moskvi pa 212.
Finska. Od 5. do 9. avgusta 1. 1. je v Helsing-forsu zboroval kongres lucernske športne inte-naclonaile, ki je sklenila, da se hodo vrtšili esperantski tečaji. Edino možnost za sporazum moramo iskati in najti. Učite se esperanta v vseh deželah. Pisma im objave mednarodnega urada in raznih deželnih zvez morajo biti v esperant-skem jeziku.
(Nemška republika. Poštni minister misli preurediti poštno upravo. Odpravil bo 32% ministrskih referatov in 14 ravnateljstev. Decentralizacija bo poenostavila uradno poslovanje. 'Splošne zadeve, ki jih ne bo rešilo ministrstvo, bodo prešle v delokrog centralnega državnega urada. Reforma se bo nanalšala tudi na obratovanje krajev^ ni h pošt.
Poljska. Od 1. oktobra 1. 1. je poštna, brz. in tefel. uprava reorganizirana. Prt tem je dosegla številna in solidarna organizacija poštnih nameščencev v el'k uspeh. Med njo in generalnim ravnateljem se je vršil dolg, hud boj, ker j« bil gen. ravnatelj velik nasprotnik vsakemu izboljšanju gmotnega stanja poštnih nameščencev. Ali navsezadnje je zmagala pravica in gen. ravnatelj sc je moral umekniti s svojega udobnega stolčka. Kmalu po njegovem odhodu je vlada predložila načrt zakona, ki Iga je vzela poštna organizacija z zadoščenjem v vednost. Poštni minister je naklonjen svojim nameščencem, zato se odpira tovarišem v Poljski perspektiva v boljšo bodočnost.
To in ono
Novi minister za pošto in brzojav. V novi vladi je prevzel naš resor ■£■ Štefani Savlković, doslej v ipoli'tii’čini javnosti malo znano ime. Od-stopivši minister ©osp. Bo&oljutb Knj'tindžić je bil fin in 'komoi.lianten gospod, ki jie skrbel tako za stroko kakor iza osobjc. IBM je vreden naslednik pokojnega ministra g. IVlajka Kočiča. Isto pričakujemo od novega g. ministra, ki je sicer samo zastopnik poštnega ministra, pa bo uvidel, da je ftaiš resor eden najvažnejših in najdelikatnejših. Pozdravljamo vrihovnega 'šefa na njegovem visokem mestu.
Prvi družabni večer OPO je privabili okrog 40 tovarišic in tovarišev v salon restavracije Mrak. Ker za prvi nastop nismo vedeli, kakšen bo kaj odziv od strani ljubljanskega članstva, nismo napravili niknlkoga sporeda ali zabavnih točk. Zdaj, ko smo spoznali, da se ljubljansko članstvo zanima iza take prireditve, bomo na prihodnjih družabnih večerih poskrbeli za vsestransko za-bav.o. (Pričakujemo, da jih pride še več, zdaj razen pair »izjem 'ni bilo nikogar iz ljubljanskih podružnic in dveh okoliških pošt, marveč samo glavna pdšta in direkcija. Mar niso drugod dobili vabil?
Občni zbor Zveze drž. nameščencev se bo vršil v nedeljo, dne januarja 1D29 ob 9. uri v beli dvorani hotela 'Unirn. .Naša organizacija bo zastopana z 31 delegati, sme pa prisostvovati občnemu izboru vsak organiziran drž. uslužbenec.
Koliko je državnih uslužbencev v naši državi? Ker različni političarji še vedno uganjajo dema-Riotgij« z bajno visokim 'številom drž. nameščencev v naiši drižavi, me bo odveč, če vemo, koliko je resnice na tem. Po osnutku proračuna za proračunsko leto 1929/i30 je v naši državi 64.764 uradnikov vselil treh 'Kategorij, 11.695 zvani črnikav, .*2.775 služiteljcv in M.Kftl dnevmčarjcv, skupaj torej 131.095 civilnih držav, uslužbencev. To šte-
vilo za našo državo nikakor ni previsoko, prej prenizko. Saj smo pred kratkim brali v »Poštnem glasniku«, da ima sosedna Madžarska, k; je za polovico manjša, 159.365 državnih uslužbencev.
Vojaških uslužbencev je: častnikov K051, Podčastnikov 11.861 in orožnikov 17.003, skupaj torej 36.914. V stalež uslužbencev je vštetih še 3345 uslužbencev direkcije rečne plovidbe v Beogradu. Skupno 'število vseh civilnih in vojaških drž. uslužbencev je potem takem v naši državi 160354. iNckateri politični demagogi pa pripovedujejo svojim volilcem bajke, da je samo civilnih drž. uslužbencev v naši državi okrog 320.000 in da požro ti več ko eno tretjino drž. proračuna, kar hi iznašalo po letošnjem drž. proračunu več ko 4 imiiarde na leto. Čudna jc neinformiranost in komodnost državnih poslancev, da se ne potrudijo pogledati niti drž. proračuna in ugotoviti pravih številk.
Avstrijski poštni nameščenci in pasivna resi-stenca. Avstrijski poštni uslužbenci so v novembru 1928 predložili vladi zahtevo za zvišanje plač. Ker nj hotela vlada o tem nič slišati, so nameščenci stopili 3. decembra 11928 vj pasivno reslstenco. Jasno je, da jo že prvi dan nastal velik zastoj vsega poštnega prometa, ki bi imei •zaradi božične dobe katastrofalne posledice, da ni vlada kapitulirala in stopila z zastopniki urad-ntštva v pogajanja. Upravičeni zahtevi nameščencev se je ugodilo tako, da se jim je izplačala ro 'številu službenih let podpora v znesku 30 šilingov, (240 dinarjev). .
(Pogodbeno pošto z rne.ećnimi dohodki 1000 Din, blizu mesta, želim zamenjati z drugo, tudi majhno pošto. Ponudbe pod »Štajersko« na upravo »Pcši?. glasnika«.
Osebne vesti.
Postavljeni:	iRoza Povšič je postavljena sa-
dnevničarko v Možici.
Napredovali: za pb. ur. H/3 Franja Trevec, pb. ur. iilI/4 na> Ljubljani 1; za pb. ur. JI/4: Dragica. Kuralt v (Konjicah, Ana Kos v Loki pri (Zidanjem mostu, 'Ivana Bezlaj v Planini pri Rakeku, Marija Koceli in Vladimir Šenk na (Mariboru 1, Antonija' Cvar na Bledu 2, Regina Prusnik in Karel Arko na Ljubljani 1, Julij Frker, Stanko Pristovšek in Ahacij Vončina na ravnateljstvu ter Roza Schopf v Prelogu, vsi pb. ur. 11/5; za pisarja 111/3 (Frančiška Avšiič na ravnateljstvu; za telef. 1II/3 Ida Jelovšek na Ljubljani 1, obe pripravnici JiiiI/4; m zvaničnika 3. skupine Ciril Drolc v (Murski Soboti, dmevničar po čl. 306 fin. zak.; za pripravnike 1/9: inž. Stane Podboj pri IM. ter. t. t. teh. sekciji v Ljubljani, dr. Vilko Vujčič na Ljubljani 7, Jernej Šturm in Vladimir Zavodnik na Ljubljani
I,	vsi zvamičniki 3. skupine: za pt. pripravnike
II,	'S: Franjo Oregorič v Brežicah, Alojzij Žorž v Celju, Cvetoslav Jesih v, Kranju, Franc Bergant v (Novem mestu, Leon Kovačič na Ljubljani 2, Ivan Jošt in Svetopolk Miklavčič na Mariboru t, Ernest 'FloisChman in Jakob Kukar na Ljubljani 1, vsi zvamičniki 3. skupine, ter dne viničarja Ivam Piičel v < hiš tanju in Ervin Koibczen na Mariboru i.
Premeščeni: tolci. MI/3 Pavlina Milavec z Rakeka v Dolenji Logatec in Pavla Kurinčič z Jesenic na Dor. v Ljittomer; priprav, iil‘i/4 Kristina 'Mirtič z Maribora 1 na Maribor 3 in zvrni. 3. skupine Karolina Seme iz Šoštanja v Žiri.
Poroke: pb. ur. iHI/3 Anica. Kunej v Celju se je poročila s hmeljskim komisarjem Josipom Voo-kotr.
Izpite za vodstvo pogodbenih pošt so napravili: Marija Osvald, Josip Tcrpin in Marija Milavec.
Manufakturna veletrgovina
FELIKS UHB9NG, L]UBL]9N9
Sv. Petra cesta štev. 1
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po nizkih cenah.
Neiječjo izbero vsakovrstnega usnja in čevljarskih potrebščin
priporoča
Franc Erjavec
Ljub jena. Stari trg št. 11.
Pozor!
T
RAA'0
Pozor!
t
Poštni nameščenci!
RAO O aparate in potrebščine si lahko nabavite z nakaznico svoje G spodarske zadruge najugodneje pri tvr iki
RADIOVAI
Ljubljana, Kongresni trg 3
Naicene ša darila
kupite pri tvidki
Slavko Rus
Ljubljana, Dunpjska c 9
Zlatnina, ure, srebrnina China srebrni nastavki
Dobavitelj pospoda'S<e zadruge po mi h na meščenci.v.
PuZOR!
Izborno kapljico pristneg^ dalma-tinskeg« vina dobiš v L»san©v» gosti ni Krsn kov • m . 4 in v Šiški pri Anž »< m v.dnlh‘v ce-ta 17,
Mr ia jedi a. ir o ske ribe tur ka kava. G as. vi na ra/po ago. Pripoiočata st-
BRAĆA LASAN
So.Id no b ago se samo hval 1
Sol dno blego — raiceneiše b ago
Pri tovarni
l.l. Naglas, Uub iana
se o tem vsakdo točno prepriča. Velika izbira pohištva, zaves in preprog.
Ustanovlieno 1852
Ustanovljeno 1888
TEODOR KORN, Ljubljana
Poljanska cesta 8.
(preje Henrik Korn)
krovec, stavbni, galanterijski In okrasni klepar. — Instalacija vodovodov In centralna kurjava.
Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave izdelovanje posod iz pločevine za f rnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatel) za konzerve.
NOVA ZALOŽBA
r. z. z o. z.
Ljubljana, Kongresni trg 19,
in podružnica Nove založbe, prej
I GIONT1N1
Ljubljana, Mestni trg 17.
priporoča v nakup šolske in pisarniške potrebščine, kakor tudi knjige vseh tu- ia inozemskih zalozb.
Z nakaznico Gospodarske zadruge po8t. nam. si nabavite apa'ate in potrebščine
99(r5o/§\oID)o0o@a*
FRANC BAR
LJUBLJANA, MESTNI TRG S.
TEKST1LBAZAR
D. Z. O. Z.
LJUBLJANA, Krekov trg štev. 10.
Veltba *»»«>&» nTanuf->lttMrn<e^a blaga
Solidne cene!	Solidne cene!
✓ / Prod*Ja tudi na obroke / ^
Najboljši nakup
edino le
v konfekciji DERENDA, Ljubljana
nasproti dramskega gledališča
V veliki i / nen se v« m n diio vsi o lačila za rro" šhe fan e in ccčkc osolilo zim>k- suknje krake in dolge ob ene za šolat je 1.1 d. po biez onku^ renčnih ce^ah.
Obleke
za moške, tante in dečke, ragiane, površnike,, usnjene suknjiče in dežne plašče kupite najceneje pri
Josip Ivančič
Ljubljana, Dunajska ie ta št 7.
Uhaia U 11. to 21. v mesecu Naročnina na leto 24 oalr. J^Dta za	^ravo^isU Sv^akoba tre 2
Rokopise ie pošlllatl uredništvu »Poštnega glasnika, v Liubljara,	■	7.^..	. ’	^ .Narodno tiskarno. Pran Jezeriek v Llublfant
Za^Obl. organizacijo prt. uslužbencev v UubUani. izdala in ureMe JoSko Jakit v UMI**.	^aroano