LETO XIV. — 159
GLASILO KOLEKTIVA PODJETJA »GRADIS«
Možje, ki delajo v belem
Projektivni biro v službi dejavnosti našega podjetja
Čeprav še vedno v bolniški postelji, je direktor projektivnega biroja ing. Jože Uršič s svojimi mislimi in že ves v podjetju. Poln idej in načrtov že kuje jutrišnji dan. Za srečanje smo se dogovorili v avli Zavoda za rehabilitacijo invalidov »Soča« v Ljubljani. Ing. Boris Vede, Matija Smole in jaz smo bili točno ob določeni uri v »Soči«. Ing. Uršič nas je že čakal za mizo. Naš pogovor za štirioglato mizo je potekal takole:
pri osnutkih upoštevajo Gradisovo tehnologijo, organizacijo in mehanizacijo, kar potem investitorja, ki je naročil načrte, tudi napoti k konkretni odločitvi, da objekt prepusti v izgradnjo tej ali oni Gradisovi enoti. Na ta način je naš projektivni biro v zadnjih letih dosegel že vrsto pomembnih uspehov, med katere spadajo:
—	skladišča s proizvodnimi objekti s predalčnimi sekundarnimi nosilci razpona 12 m. Do sedaj je po tem sistemu zgrajenih 50.000 m2 objektov;
—	skladišča s proizvodnimi objekti z velikimi razponi. Do sedaj je zgrajeno ali v gradnji 13 objektov skupne kvadrature 30.030 m2;
—	več stanovanjskih objektov po sistemu LIT-6.40. Po tem sistemu se gradijo Nove Jarše, otok III. v Celju, poslovni stanovanjski objekt v Mariboru itd.;
To pa tem bolj, ker se po našem mnenju ne sme več ponoviti primer, kot je bil s projekti mostov na štajerski avtocesti. Hočeš nočeš, Slovenija bo morala skozi nekaj desetletij vlagati zelo velika sredstva v izgradnjo cestnega omrežja, če nočemo dejansko postati oaza v evropskem prometnem vrvežu.
Še in še smo razpravljali o novih idejah in programih, skratka, naša bodočnost je tudi v kvalitetnih in cenenih projektih ter v sodelovanju vseh služb v podjetju.
Bin
'' f'
24. junij-dan Samo upravljavcev
Drugi kongres samoupravljavcev je sklenil, da se 27. junij razglasi kot dan samoupravljavcev Jugoslavije. Leta 1950 je na ta dan Ljudska skupščina FLRJ sprejela temeljni zakon, po katerem smo v Jugoslaviji začeli uresničevati socialistično idejo — tovarne delavcem.
Preteklo je 21 let, ko se Jugoslovani zavedamo pomembnosti tega zgodovinskega dne. Morda bo preteklo še toliko let, ko bo svet spoznal, da ni bil to le zgodovinski dan Jugoslavije, temveč vsega naprednega sveta.
Drugi kongres je sprejel tudi posebno resolucijo in na podlagi te bo sprejet poseben ustavni amandma o samoupravnem sporazumevanju. Gre za odločilno spremembo, ko življenja in dela svojih ljudi ne ureja več izključno predstavniški organ — skupščina z zakoni, marveč sami ljudje na podlagi sporazumevanja.
Gradbinci v Sloveniji smo bili prvi v gospodarstvu Jugoslavije, ki smo sprejeli samoupravni sporazum. Iniciativa in vsebinski del tega sporazuma izhaja v veliki meri iz Gradisa. V vse večji meri pa izhaja sedanji samoupravni sporazum iz našega kolektiva. Spo-r razum, ki ga je delavski svet sprejel, bo omogočil našemu kolektivu take dohodke in osebne dohodke, ki bodo skoraj v celoti uresničili — še eno socialistično idejo — nagrajevanje po rezultatih dela.
21. maja je bila seja delavskega sveta, ki sicer ni bila na videz nič kaj posebno svečana, pa vendar izredno pomembna za Gradis ter za celotni kolektiv.
Sindikalni odbor podjetja pred novimi nalogami — Ali so delavci dovolj seznanjeni z vsebino samoupravnih sporazumov? — Več pozornosti vodenju blagajniške knjige — Tudi od drobnih organizacijskih vprašanj so odvisni rezultati sindikalnega dela
Vprašanje: Znano je, da ste se pred kratkim preselili v nove prosto-re v Kersnikovo ulico. Ali vas ta preselitev pri vašem delu kaj ovira?
Odgovor: Ovira ravno ne, vendar je naše sodelovanje težje, kot je bilo prej. Pa tudi prostori nam v celoti ne ustrezajo. Toda če gledamo naprej, smo prav storili. Na eni strani smo 'ostalim službam na centrali omogočili večji razvoj, na drugi strani pa so v naše današnje prostore vložena precejšnja sredstva, ki bodo gotovo prav prišla pri financiranju nove poslovne stavbe, v kateri bo seveda tudi naš projektivni biro moral dobiti ustrezne prostore.
Vprašanje: Kakšno je vaše sodelovanje z drugimi službami in lcaj je sploh novega v projektivnem biroju?
Odgovor: Mislim, da je sodelovanje dobro, na splošno pa se delo Projektivnega biroja odvija v tesni Povezavi z drugimi službami centrale in operativnimi nalogami. Pri vsakem delu, pri vsakem projektu Yfdno poskušamo najti takšne rešitve tehničnih problemov, ki naj bolj ustrezajo možnostim naše opera-tive in razpoložljve mehanizacije. V tem smislu naš biro ni samo ena izmed enot podjetja, temveč tudi posebna služba, ki skrbi za razvoj in napredek lastne tehnologije.
Vprašanje: Že večkrat ste govorili 0 tako imenovani Gradisovi tehnolo-togiji, kaj pravzaprav to pomeni?
Odgovor: Biro je razvil že vrsto sistemskih rešitev za razne objekte, kav pomeni, da naši projektanti že
~~ Praviš, da daš pol plače za hrano, jaz pa tri za kvadratni meter stanovanja!
—	gradnja stanovanj tipa Salara in Olmo v Kopru;
—	vrsta novih mostov v daljni in bližnji preteklosti (Bohinjska Bela, Lancovo, več mostov prek Dravskega kanala pri gradnji HE Srednja Drava, viadukt Unec, Ivanje selo na avtocesti Vrhnika—Postojna, železniški most v Podpeči pri Kopru itd.;
—	kompleks CO železnic v Ljubljani, objekti Teola, objekti Sladkogorske tovarne, hladilnica Prehrana-Emona ter vrsta poslovnih, turističnih in drugih objektov. Naši strokovnjaki pa so sodelovali tudi pri projektiranju objektov pri nemški firmi Holzmann ter p^i mednarodni tehnični pomoči v Libiji.
Ravno sedaj pripravljamo program za nadaljnjo izpopolnitev in razširitev asortimenta teh objektov. To gre v okviru na novo nastajajoče razvojne dejavnosti v podjetju. Nove rešitve bodo upoštevale tako sodobno mehanizacijo, nove transportne možnosti in tudi odnose med ceno transporta in ceno dela na gradbišču. Prav bi bilo, da bi imel najnovejši žerjav večjo nosilnost, kot jo imata oba lo-raina, ker bi to odprlo projektantom nove možnosti.
Vprašanje: Občutek imam, da naše napredne rešitve kopirajo tudi drugi, ali to drži?
Odgovor: Res je, zato bomo morali v bodoče misliti na avtorske pravice.
Vprašanje: Smo v dobi stabilizacijskih ukrepov, ali se lahko po vašem mnenju tudi projektivni biro vključi v te ukve;.e?
Odgovor: Mislim, da je sedaj ravno primeren čas, da v podjetju razmišljamo, ali ne bi kazalo vsaj za sistemske gradnje ugotoviti lastno ceno in na podlagi te določili prodajno ceno, ki bi jo držali tudi takrat, ko bi bilo zaradi. pomanjkanja gradbenih kapacitet objekte možno dražje prodajati. Prepričan sem, da bi si s tem podjetje pridobilo še dodaten sloves solidarnosti in si zagotovilo delo tudi takrat, ko je kriza, kajti naše sistemske rešitve niso dražje od podobnih domačih in tujih.
Vprašanje: Z združitvijo bivšega podjetja »Tehnogvadnje« in Gradisa se je povečalo tudi število zaposlenih v projektivnem biroju. Kakšni so načrti za bodočnost?
Odgovor: Smo v fazi, ko se nov kolektiv naše najnovejše enote Nizke gradnje vključuje v organizacijo našega podjetja, Tako je tudi s projektivnim birojem v Mariboru. Ker je tam dokaj močna in kvalitetno zelo visoko stoječa projektantska skupina, smatramo, da moramo čim-prej najti najpristojnejši način povezave, pri tem mislim na specializacijo obeh projektivnih birojev.
Sedmega maja je bila v Ljubljani razširjena seja sindikalnega odbora podjetja, ki jo je vodil predsednik Viktor Pernat. Na seji so razpravljali o osnutku samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka v gradbeništvu. Vsebino samoupravnega sporazuma smo objavili v zadnji številki Gradisovega vestnika.
Samoupravni sporazumi določajo ustrezna merila za najvišji in najnižji osebni dohodek, ki naj bi znašal v razponu od 800 do 6000 din neto mesečno. Ker predstavlja novi predlog kalkulativne osebne dohodke, so torej obračunski element za izračun spodnje ravni sredstev za osebne dohodke, približno 90% mase osebnih dohodkov v Sloveniji, ta ukrep gotovo ne bo zniževal sedanje mase osebnih dohodkov, česar so se nekateri člani bali. Upoštevati je namreč treba tudi povečanja, ki jih predvidevajo samoupravni sporazumi zaradi delovnih pogojev, posebnih pogojev poslovanja in zaradi izplačila v odvisnosti od poslovnega rezultata podpisnikov. Čeprav so samoupravni sporazumi napisani za marsikaterega delavca v težko razumljivem jeziku, lahko trdimo, da bodo le-ti delovali kar najbolj spodbudno tako na proizvodnost posameznega delavca kot na proizvodnjo v celoti.
Menili so, da je potrebno samoupravne sporazume kar najbolj razumljivo in podrobno tolmačiti vsem delavcem, kot osnova za obravnavo pa naj služi v zadnji številki Gradisovega vestnika objavljeni članek o samoupravnem sporazumu o delitvi osebnih dohodkov v gradbeništvu.
Precej je bilo tudi govora o tako imenovanem izplačilu iz materialnih stroškov, kot so terenski dod; tki, dnevnice, kilometrine in podobno. Za terenski dodatek pa so predlagali, naj bi ga izplačevali na uro in ne na dan, kot to piše v osnutku samoupravnih sporazumov.
Več pozornosti vodenju
blagajniške knjige
Tovariš Remec je podrobno obrazložil priročnik za sindikalne delavce številka 2 ter zlasti poudaril, da mora biti celotno finančno poslovanje
uskladeno z navodili, še posebno glede vodenja blagajniške in inventarne knjige.
Prav tako so se dogovorili, da se bo amortizacija odpisovala enotno na vseh enotah za osnovna sredstva 20 %, za drobni inventar (žoge, čevlji ter vse, kar je pod 1000 din) pa 50 % ob začetku, 50% pa ob koncu.
Sindikalne organizacije razpolagajo s sorazmerno visokimi finančnimi sredstvi, saj znašajo samo dotacije sindikalnim podružnicam preko 400.000 N din. Zato je potrebno finančnemu poslovanju posvetiti kar največ pozornosti.
Govorili so tudi o blagajni vzajemne pomoči ter sklenili, da jih je potrebno podpreti, pravila o delu in poslovanju blagajn vzajemne pomoči pa poslati tajniku sindikalnega odbora tovarišu Jeršanu.
Nato so govorili o organizacijskih spremembah, o pravilniku sindikalnega odbora podjetja ter o aktivnosti sindikalnih organizacij.
Razpravljali so tudi o letnih športnih igrah Gradisa ter izvolili posebno komisijo, ki jo sestavljajo: Jernej Jeršan, Lado Janžekovič, Ljuba Tome, Ela Zdovc in Tone Zaletelj.
L. C.
čihtua&HO
Beseda naših delegatov
Prehrana se draži
V Celju na naši delavci zelo nejevoljni, ker se je v zadnjem času hrana v nekaterih gostinskih lokalih občutno podražila. Slišali smo, da velja celomesečni abonma pri »Pošti« nič manj kot 600 novih dinarjev. Vsekakor je to težko breme za delavce, ki mesečno zaslužijo 1200 ali 1300 dinarjev, saj morajo približno polovico svojega dohodka odšteti samo za to da se preživljajo. Nič bolje kot pri »Pošti« ni pri »Ojstrici«. Pravijo pa, da hrana ni samo draga, marveč tudi premalo kalorična, zato si morajo nekateri delavci vsak dan kupiti še kilogram kruha in nekaj prekajene slanine, da zdržijo težke fizične napore pri delu in da tako dobijo v telo nujno potrebne kalorije.
»Malica stane 4,70 din, kosilo 8,50, večerja pa 6,50 dinarjev pri Ojstrici«, je razlagal eden izmed delavcev. Povedal je še, da so skoraj vsi delavci abonirani na malice in kosila, precej pa jih vzame tudi večerjo.
»Ljudje izgubljajo voljo, ko vidijo, da morajo skoraj polovico svojega zaslužka porabiti za hrano,« je rekla tovarišica Ivanka, vodja kadrovsko-socialne službe. »Mislim, da delavci ob takih cenah za hrano upravičeno negodujejo. In bojim se, da bomo kmalu imeli spet na krožniku primere fluktuacije,« je še dodala.
Ko smo vprašali, kolikšna je v Celju terenska za nekvalificirane in polkvalificirane delavce, so nam povedali, da dobijo 0,70 din na uro. V desetih urah je torej to 7,00 din. Kot vidimo, je to še vedno premalo samo za kosilo!
»Včasih je bilo tako, da je imel delavec terenski dodatek dovolj za prehrano,« je dejal eden izmed delavcev. »Danes pa nam terenska ne zadošča niti za kosilo.«
Tudi na drugih gradbiščih so potrdili tisto, kar smo slišali v 'Celju. Rekli so, da je na drugih enotah boljše poskrbljeno za dobro in razmeroma ceneno prehrano, kar še zlasti velja za Maribor in Jesenice. Vsi pa se prav boje Celja — seveda zaradi visokih cen hrane, ki ob vsem tem tudi ni tako kvalitetna, da bi opravičevala tolikšno ceno. Nekdo je v pogovoru omenil, da je v Celju plačal za krožnik navadnega »pasulja« nič manj kot 8 dinarjev. Vsekakor naši delavci menijo, da so v celjskem gostinstvu zadnje čase samo zabelili cene, pri tem pa so pozabili enakovredno zabeliti tudi hrano.
In rešitev? Kje je izhod iz teh zagat? Vsi se strinjajo, da tega problema ni več mogoče odlašati še mesece in mesece, kajti upravičena nejevolja delavcev je vedno večja. Idealno bi seveda bilo urediti lastno menzo, kakršno imajo v Mariboru in na Jesenicah. Seveda pa bi to nedvomno bilo zvezano s prevelikimi izdatki, zato je bržkone ta rešitev neuresničljiva. Precej prav imajo tudi tisti, ki pravijo, da se gradbenim podjetjem ni treba ukvarjati še z »ekonomijami« in menzami. To vsekakor drži, vendar pa tudi ne moremo kar tako zavreči dejstva, da je v nekaterih mestih bore malo narejenega za kolikor toliko solidno — glede cene in kakovosti — ljudsko oziroma osnovno prehrano, kjer se lahko delavec za ne pretirano visoko ceno vsaj dobro naje. Bržkone bo še najbolj sprejemljiva rešitev v tem, da dobijo delavci toliko višje terenske dodatke, da bodo lahko z njimi krili celotno prehrano, ne pa, da jim zmanjka že za kosila. Morda pa bi Gradis pogledal, kako imajo to urejeno v drugih celjskih kolektivih — kot so Ingrad, Cinkarna, EMO itd. — pa bi se mogoče tudi tu lafiko našla sprejemljiva rešitev?
OPOMBA UREDNIŠTVA!
Pred objavo tega članka smo vprašali direktorja celjske enote tov. Praprotnika, kaj misli ukreniti, da se stanje izboljša.
»Zavedamo se resnosti položaja in razumemo naše delavce,« je odgovoril tov. Praprotnik. Ukrenili bomo vse, kar bo v naših močeh. Predvsem pa predlagam, da se enkrat dokončno reši izplačevanje terenskega dodatka.«
Glede terenskega dodatka smo se na to izjavo obrnili na tajnika odbora za načrtovanje in notranjo delitev tov. Uhana, ki nam je zagotovil, da bo vprašanje povečanega terenskega dodatka rešeno najkasneje v prvi polovici junija.
II. kongres samoupravljavcev v Sarajevu je odločal o velikih stvareh, lahko bi rekli o izredno revolucionarnih vprašanjih, kakršna je bila na primer uvedba samoupravljanja v naš družbeni in gospodarski sistem. Sicer pa sploh ni dvoma o tem, da pomeni Sarajevo pomemben mejnik za naš nadaljnji razvoj, kar je očitno tudi iz udeležbe naših najvidnejših vodilnih osebnosti in iz njihovih referatov — od govora predsednika Tita do referatov Edvarda Kardelja, dr. Vladimira Bakariča, pokojnega Milentija Popoviča in drugih.
Ker je kongres tako pomemben, smo zaprosili naše tri delegate, da nam povedo nekaj svojih vtisov.
Delegati so se radi odzvali in nam povedali tole:
TONE ZALETELU:
Proračuni se redijo
Prepričan sem, da je Sarajevo oziroma II. kongres samoupravljavcev izrazil odločno besedo in hkrati zahtevo, da je konec slepomišenja in ovinkarjenja. Mislim namreč na že večkrat izrečene obljube na naj višjih vrhovih — celo v najvišjih organih naše Zveze komunistov Jugoslavije — da gospodarstva ne bomo več dodatno obremenjevali, da ne bomo delavcem in delovnim kolektivom nalagali na ramena novih m novih dodatnih bremen, marveč, da ga bomo razbremenjevali, tako da bo delovni človek dejansko lahko odločal o višku dela, ki ga je sam ustvaril. Kot vemo, se ta že večkrat proklamirana načela, žal, ne uresničujejo. Nasprotno, kot smo že večkrat slišali in brali, in kar je nedavno tudi ostro izrazila slovenska skupščina, se na naše delovne organizacije valijo vse večje obremenitve, hkrati pa se mnogi proračuni, med njimi še zlasti zvezni, vse bolj in bolj »redijo«. Mislim, da je to nevzdržno in lahko trdim, da je kongres v Sarajevu takšno prakso, ki je v popolnem nasprotju z našimi političnimi smernicami, tudi zelo odločno obsodil. Skratka, konec je slepomišenja in tega, da bomo plesali kot mačka okrog lonca vrele kaše. Zdaj je pa res čas, da delamo tako, kot je našo politično in gospodarsko usmeritev začrtal najvišji organ Zveze komunistov in tudi zvezna skupščina.
Zato menim, da ne bi smeli več razpravljati, ali je lahko minimalni zaslužek delavca 70, 80 ali 90 starih tisočakov. Tako ne bomo prišli daleč. Delovnim organizacijam je treba prepustiti tisto, kar res zaslužijo, in to stališče je tudi odločno zastopal kongres. Lahko še rečem, da so bili vsi govori na kongresu zelo stvarni, realni, odkriti, brez frazarjenja in ovinkarjenja, vsi so šli odkrito v jedro problemov.«
Na vprašanje, kaj bi bila naloga samoupravnih organov Gradisa po
STANE UHAN:
sarajevskem kongresu, je Tone Zaletel j odgovoril tole:
»Mislim, da smo mi v Gradisu v glavnem delali kar dobro in v redu, če bi morali zdaj ko kongresu kaj dosti popravljati naša stališča in smernice. Lahko bi rekel, da je bilo doslej delo naših samoupravnih or-
ganov na kar visoki stopnji. Mi smo že doslej pošteno delali in nismo nikoli bili na trhlih tleh. Mi smo —; kar je menda jasno — podjetje, ki se nikoli nismo zaletavali, nikoli nismo šli iz ene skrajnosti v drugo. Dokaz za to je tudi v naših osebnih dohodkih, ki so sicer nekje blizu poprečja, nikakor pa ne v sami špici. Res je sicer, da tudi nismo povsem brez slabosti, predvsem smo še šibki v kadrih in v moderni mehanizaciji. Toda to lahko hitro popravimo, če bomo kot delovna organizacija lahko obdržali čim več tega, kar smo si s poštenim delom tudi pošteno zaslužili.
Ce pa se dotaknem še vsega slovenskega gradbeništva, bi rekel, naj vsak dela tisto, za kar je najbolj usposobljen. Nujno je torej pospešiti integracijske procese, kajti sicer, če bomo še naprej tako razdrobljeni in če bo vsak rinil na svoj konec, nas bo slej ko prej vrag vzel. Nevzdržno je, da hoče imeti vsaka komuna in že skoraj vsaka krajevna skupnost svoje gradbeno podjetje.
Skratka, neurejene razmere naj uredi predvsem trg in gospodarstvo samo v svojih vrstah, ne pa, da se vmešavajo v te zadeve vsi mogoči dejavniki. Kot sem že rekel, je naš delovni človek pošten, voljan delati, napreden in dovzeten za tisto, kar poganja razvojne tokove naprej. Zato naš' delavec ne zahteva nič drugega, kot da dobi za svoje pošteno delo tudi pošteno plačilo. To pa bomo dosegli, če bomo delovnim organizacijam res prepustili čim večji delež od ustvarjene presežne vrednosti dela, vrh tega pa pustimo gospodarstvu, da samo naredi red v svojih vrstah, brez vmešavanja birokratskih in drugih sil. ki v gospodarstvu pogosto samo spletkarijo, kalijo zdrave odnose, mešajo štrene in samo napeljujejo vode na lokalne ali šovinistične mline.«
FRANC ZUPANČIČ:
Energični tovariš Tile
Kongres je bil nekaj veličastnega. Moj vtis kongresa je predvsem v tem, da je naš delavec pošten, da je delavski razred Jugoslavije kot celota zelo napreden, pošten in prizadeven. To je moje globoko prepričanje in moj globok vtis. Zato tudi delavci, ki pošteno delajo, z vso pravico in upravičenostjo zahtevajo, da dobijo za svoje delo pošteno plačilo in da z viškom dela, ki ga ustvarjajo, tudi v dobršni meri sami razpolagajo. Prav zato smo na kongresu slišali
precej ostrih in tudi upravičenih kritik na rovaš bank, raznih izvoznih in uvoznih podjetij, ki si neopravičeno prisvajajo milijarde, to je denar, ki ga je pravzaprav ustvaril naš delavec, denar ki je plod žuljev delovnega človeka.
Praksa naj bo res | DelavcLS0^i praksa
Prejšnji mesec je bil na centrali sestanek naših štipendistov srednjih višjih in visokih šol. Pokazalo se je, da so takšna srečanja nujno potrebna.
V razgovoru o študiju, učnih uspehih in težavah študentskega življenja so štipendisti navajali tole:
Želijo več sodelovanja s podjetjem in enoto, v kateri bodo zaposleni po končanem študiju.
To sodelovanje pa se naj ne bi omejevalo le na spremljanje njihovega učnega uspeha, temveč bi želeli spoznati organizacijo podjetja, razvojni program in plan zaposlovanja, strokovnjakov, da bi se pri študiju laže usposabljali za bodoče delovno mesto. Prav tako bi si želeli ogledati nekatera Gradisova gradbišča, ker imajo na gradbeni fakulteti m na gradbeni srednji šoli le malo možnosti za ogled gradbišč. Želeli bi tudi sodelovati na raznih športnih tekmovanjih. ki jih prireja Gradis. Počitniška praksa v delovni organizaciji, naj bi bila organizrana tako, da bi opravljali različna strokovna dela, da ne bi tako kot doslej ves mesec npr. risali armaturo. Želijo tudi več osebnih kontaktov s predstavnikom podjetja pri reševanju raznih problemov. Vsaj dvakrat letno naj bi bil sestanek s štipendisti.
Glede višine štipendije na posameznih šolah so štipendisti mnenja, naj bi bila v skladu z določili družbenega dogovora o štipendiranju. Ce upoštevamo določila tega dogovora, bo potrebno zvišati štipendije.
Ker redno spremljamo učne uspehe in potek študija, želimo, da tudi redno in ob dogovorjenem času predložijo potrdilo o učnem uspehu ter končajo študije v predpisanem roku.
Na sestanku so se dogovorili tudi o bodočem delu ter izvolili dva predstavnika ki se bosta udeleževala sej upravnega odbora centra za izobraževanje, in sicer: Braneta Štreklja, dijaka gradbene srednje šole ter Edvarda Wostnerja, absolventa gradbene fakultete.
V. H.

Kongres samoupravljavcev v Sarajevu je bil zame doživetje. Čas, v katerem je potekal, ni bil vsakdanji, bil je neposredno po brionskem sestanku (17. seja predsedstva ZKJ) in Titovem govoru v Labinu ter sredi razprave o zelo pomembnih ustavnih spremembah ekonomsko-politične ureditve naše dežele.
Prostori Skenderije so nudili streho kongresu. Šaljivci pravijo — ne čisto brez razloga — da je ljubljanska dvorana Tivoli trafika v primerjavi s Skenderijo.
Kongres je delal v štirih komisijah dva dni — ostali čas pa na plenarnem zasedanju — od jutra do
poznega večera. Vendar pa se vsi, ki so želeli razpravljati, niso mogli zvrstiti. Več kot tretjina prijavljenih diskutantov (od skupnega števila okoli 400) je morala pripravljeno razpravo predložiti sekretariatu kongresa.
Med udeleženci je bila več kot četrtina delavcev, neposrednih proizvajalcev, 80 je bilo opredeljenih »Jugoslovanov«, gostov je bilo prek 100, navzoči so bili vsi naši vodilni politiki. Na kongresu je bilo za celo vojaško formacijo časnikarjev, ki so med drugim tudi »nadlegovali« delegate.
Ton je dal kongresu Tito s svojim uvodnim in zaključnim govorom. Naš predsednik je osebnost, ki napravi vtis na človeka, posebno še, kadar tako zavzeto — in glede na osemdeseta leta — energično govori, kot je to storil v Sarajevu.
Nehote pomisliš, da bi naša skupnost, naš kraj, naše podjetje, drugi kraji, druga podjetja uspevali, se razvijali precej hitreje, če bi imeli na odgovornih mestih ljudi, ki bi bili vsaj približno tako pogumni, modri, delovni, resnicoljubni in priljubljeni hkrati, kot je osebnost Tita.
Tedaj verjetno ne bi bilo toliko stranpoti in napak ter izkrivljanj, kot jih je na svojevrsten način omenil Kardelj z besedami:
»Slabosti v naših vrstah, nesposobnost posameznikov ustvarjajo iz politike politikanstvo, iz skrbi za človeka skrb zase, iz politizacije množic pa manipulacije z njimi.«
Posebno pa sem sodeloval v komisiji, ki je obravnavala standard delovnih ljudi. V tej komisiji je delalo 700 delegatov. Diskutanti, ki jih je bilo prek 60, so v razpravi zahtevali izboljšanje življenjskih pogojev delovnega človeka, predvsem pa se z vso odločnostjo zavzeli, da se uskladijo razponi med najnižjimi in najvišjimi osebnimi dohodki ter da se delavcem, ki so zaposleni v manjših delovnih organizacijah, omogoči, da si tudi oni pridobijo cenena in človeku dostojna stanovanja. Skratka, skozi celotno dvodnevno delo je bila na komisiji kongresa stalno prisotna misel, kako odpraviti socialno diferenciacijo med ljudmi.
Po dvodnevni in burni razpravi je komisija sprejela sedem resolucij, ki jih je kongres na drugi plenarni seji z velikim odobravanjem sprejel.
Poseben poudarek pa je dal kongresu samoupravljavcev govor predsednika Tita ob koncu kongresa.
Veliko besed je bilo izrečenih in veliko predlogov tudi sprejetih, vendar narobe mislijo tisti, ki pričakujejo, da se bodo po kongresu stvari čez noč spremenile. Za to bo potrebno še veliko resnega in neumornega dela. Sprejete resolucije bodo prav gotovo rodile uspeh, če bomo te smernice vsi dosledno upoštevali.
Kolektivni izvršilni organi delavskega sveta podjetja so se uveljavili
Odbor za standard in rekreacijo je imel že šest rednih sej. Objavljamo le nekaj pomembnih zaključkov pete in šeste redne seje. Na peti redni seji so razpravljali o počitniških domovih, v katerih je lansko leto letovalo 1862 gostov. Skupnih regresov je bilo v lanskem letu izplačanih 971.263,00 din, od tega za letovanje v naših počitniških domovih 132.133,00 din, v tujih letoviščih pa 71.788,00 din, ter za K 15 — 777.341,00 din. Prav tako so sklenili da penzionske cene v počitniških domovih v letu 1971 ostanejo neizpremenjene. Razpravljali so tudi o renoviranju počitniških domov in nabavi novih materialov, pralnega stroja, kompresorja za veliko hladilno omaro v kleti, zaves ipd.
Na drugi seji pa so pregledali razvrstitev gostov v počitniških domovih Ankaran in Poreč ter ugotovili, da je za počitniški dom v Poreču prijavljenih mnogo preveč gostov, kot pa znaša kapaciteta doma. V nadaljevanju so razpravljali o ustanovitvi obratne ambulante v Ljubljani ter o programu socialne zaščite delavcev v podjetju. Program mora biti gotov do prihodnje seje.
Tudi odbor za organizacijo in razvoj je imel v letošnjem letu že štiri redne seje. Na zadnji seji so razpravljali o poslovniku centralne železokrivnice ter sklenili da ga pošljejo v razpravo vsem poslovnim enotam.
Prizadevanje za pridobitev lokacije za novo gramoznico na Jeprei, akcija za črpanje gramoza v Novih Jaršah, kjer naj bi dobili dovoljenje za črpanje do globine 10 m v dveh namesto več terasah, je v teku. Razpravljali so tudi o kompleksnem študiju gramoznic, separacij,, betonarn na mariborskem območju ter sklenili, da poslovna enota Maribor pripravi v sodelovanju z kovinskimi obrati v Ljubljani timsko študijo in elaborat s skicami o ureditvi Pobrežja in Studencev.
Mnogo je bilo govora o osnutku novega pravilnika o določanju in izplačevanju premij v podjetju. Predvsem naj bi razširili poglavja o predlaganju nagrad, izplačevanju premij in publiciranju podatkov znotraj podjetja. Odboru so bili predloženi tudi trije predlogi o ureditvi in poslovanju službe za študij in razvoj.
Odbor za varstvo pri delu je imel že sedem rednih sej. Na zadnji seji so obravnavali plan sredstev za varstvo pri delu za leto 1971, ki znašajo 2,200.825,00 din. Nadalje so razpravljali o izplačilu odškodninskih zahtevkov za poškodbe ter med drugimi določili, da pripada po določilih pravilnika o izplačilu odškodnine zaradi poškodbe pri delu Mihaelu Brecu. polkvalificiranem strojniku, odškodnina v znesku 3000 din Breč Mihael se je ponesrečil pri snemanju vozička tehtnice. Tehtnica je padla na tla, oz. na nastavljen ploh ter tako pritisnila Breča ob tla, da je dobil pri tem hujše poškodbe hrbtenice. Stefanu Bratinščaku, nekvalificiranemu delavcu, so določili odškodnino zaradi poškodbe pri delu v višini 1500 din za poškodbo stegna leve noge. Poškodba, ki jo je dobil pri čiščenju 5 m globoke jame za cisterno je namreč pustila stalne posledice. Nadalje so določili, da se izplača ožjim članom družine pokojnega Ivana Drofenika znesek v višini 5000 din. Pokojni
Drofenik se je namreč ponesrečil na službeni vožnji, ko se je s svojim osebnim avtomobilom peljal iz Ljubljane v Koper.
Razpravljali so tudi o pregledu poškodb pri delu ter med drugim ugotovili, da je bilo v letu 1970 v Jugoslaviji poškodovanih 477 članov našega kolektiva, od tega 2 smrtno, v Nemčiji pa 42 članov kolektiva, od tega 1 smrtno.
Služba za varstvo pri delu je podelila najbolj prizadevnim in Uspešnim članom kolektiva na področju varstva pri delu 54 pohval in značk ter 12 denarnih nagrad.
Upravni odbor centra za izobraževanje je imel pet rednih sej. Med drugim je razpravljal o osnutku predračuna centra za leto 1971, sprejel plan o kadru in izobraževanje v letu 1971 ter v glavnem izvrševal naloge, ki so določene v 90. členu statuta podjetja. Posamezni sklepi in podrobnosti o delu centra za izobraževanje so bili objavljeni v prejšnjih številkah.
Poleg navedenih še deluje: odbor za investicije, odbor za informacije, notranja arbitraža ter komisija za narodno obrambo. Po podatkih, ki jih imamo, je od vseh odborov najbolj aktiven odbor za 'načrtovanje in notranjo delitev dohodka, ki je imel že osem rednih sej. Na zadnji seji, to je dne 10. maja, je sprejel več pomembnih sklepov.
Ko je obravnaval samoupravni sporazum, je računal z realno možnostjo, da bo sprejet v prvi polovici junija. Zato je odbor naročil vsem enotam, naj pripravijo vse potrebno, da bo delavski svet podjetja lahko pravočasno sprejel ustrezne ukrepe v zvezi z izvajanjem sporazuma.
Enote morajo pripraviti nove obračunske osnove vsem delavcem.
Za ročne delavce je treba upoštevati najnižje osnove iz 12. člena samoupravnega sporazuma (objavljene so bile v majski številki Gradisovega vestnika).
Za umske delavce naj bi se — glede na to, da še nista pripravljena sistematizacija in analitična ocena — povečale osnove enotno za 20 °/o.
Dvig obračunskih osnov še ne jamči, da se bodo v enaki meri dvignili tudi osebni dohodki. Višina osebnih dohodkov je namreč odvisna po sporazumu predvsem od poslovnega uspeha vsake enote. Zato je realno pričakovati, da bodo osebni dohodki po uspehu vsaj v začetku — porasli v manj kot osnove.
Razpon za osebno ocenjevanje, ki ga je treba opraviti najkasneje v prvi polovici junija naj bi ostal v mejah 10 °/o, dokler ne bomo določali osnov z analitično oceno.
Odbor predlaga DSP, da bi nove osnove veljale od 16. maja 1971 dalje.
Sprejet je bil tudi sklep, da morajo enote poslati odboru obrazložitev naj nižjih osebnih prejemkov za delavce, ki so bili imenovani v posebnem seznamu analize osebnih dohodkov za letošnje prvo trimesečje.
Ko je odbor obravnaval letošnji gospodarski načrt, se je seznanil z njigovimi glavnimi podatki, ki so v marsičem rekordni.
Skupaj s poslovanjem enot v tujini računamo letos z vrednostjo proizvodnje okoli 750 milijonov dinarjev (75 milijard starih dinarjev). Ta številka bo po podatkih poslovanja v prvih štirih mesecih bržkone še presežena. Dohodka planiramo letos blizu 200 milijonov din, osebnih dohodkov pa 150 milijonov din. Po odplačanih obveznostih računamo s 34 milijoni din skladov.
Osebni dohodki na uro bi se povečali za 19 %, skladi na uro pa za 17,5 °/o. Delilno razmerje med OD m skladi naj bi znašalo 81,6 : 18,4, kar zadošča za izvajanje sporazuma.
Poprečno število zaposlenih brez vajencev m Štipendistov naj bi znašalo 5570, kar bo verjetno tudi preseženo.
Režija enot naj bi se povečala od lanskih 13,8 %> na 14.3 °/e, medtem ko naj bi se režija podjetja znižala od 3,4 %> na 3.2 °/o. Kljub temu, da delež režije podjetja pada — v zadnjih dveh letih od 24 %> na 18,3 "/o celotnih režijskih stroškov — pa absolutno režijski stroški podjetja naraščajo.
Povečale so se obresti od kreditov še posebej obresti od prevzetega dolga Tehnogradenj, dalje amortizacija od stoječe mehanizacije, stroški za uvajanje nove proizvodnje, povečanje dejavnosti centrale (razvojna dejavnost, priprava dela) in povečanje OD po samoupravnem sporazumu.	•
Skupno povečanje znaša nekaj več kot 5 milijonov din. Zaradi tega bi se morale povečati prispevne stopnje od 1,05 na 1,30 din od efektivne uro ter od 0,25 na 0,35 din od dinarja amortizacije. ■
Odbor je po temeljiti obravnavi naročil analitsko-planski službi, da pripravi predlog, po katerem je treba nastalo povečanje v planu za eno tretjino zmanjšati, drugo tretjino povečanja naj bi pokrile enote iz dohodka (če bo potrebno), tretja tretjina pa se pokrije iz povečanih prispevkov stopenj, to je 1,10 din efekt, ure in 0,30 din od. dinarja amortizacije.
Odbor je 'nato naročil analitskoplanski službi naj pripravi predlog za novo določitev terenskega dodatka skladno s samoupravnim sporazumom. Terenski dodatek naj se določi na dan.
Nato je , odbor sprejel nove najemnine za stroje težke mehanizacije in tovornjake. Nove cene veljajo od 16. maja dalje.	.
Odbor je zatem obravnaval poročilo o življenjskih in delovnih razmerah delavcev zaposlenih v enotah Frankfurt in Miinchen, in poročilo v celoti sprejel ter naročil ustreznim službam, da uresničijo zaključke iz navedenega poročila.
Končno je odbor naročil tehnični službi, naj s pomočjo ostalih služb oziroma enot čimprej dokončno uredi stranske prostore železokrivnice.
t .1 I« Ul iIRNIt Militi PftPt.HN«
;ii s i:im m ihto! mm t im« .,tajim
: s#t ih:,mm ,„«amut*twi kum«u»m ir mam* tumms i tim n ws#t i.Rsmit
Začetek del pri gradnji mostu v Čapljini
Delavci stanujejo v lepi urejeni stavbi. Na sliki: Skupina graditeljev velikega mostu v Čapljini pred stavbo, v kateri stanujejo
Ljudje v Čapljini so zadovoljni s hrano in kuharicami, ki da bo hrana dobra tudi v prihodnje
Del udeležencev sestanka s štipendisti našega podjetja
-GRADISOV VESTNIK« * Stran S

‘siži
Silili
-'2'	;.v:v-, i
*W®Sr ** & it H
Anton Blažon je kvalificiran strojnik, ki je že ves ožgan od sonca — Sredi: Pogled na kabelski žerjav — Desno: Andrej Pangerc pa je vodja mehanizacije v Čapljini
		
		
		'
		

Od Maribora do Čapljine je po jadranski magistrali 864 km, prek Sarajevo, Jajca, Krapine pa 640 km, le da je slednja cesta pozimi težko prevozna. Obe poti sta izredno lepi, toda če ves teden ali 14 dni skupaj trdo delaš, izgubiš smisel za naravne lepote — kajti tvoj cilj je, da si čimprej doma v krogu svoje družine.
—	Zakaj ne delajo železokrivci?
—	Pravijo, če so plače zamrznjene, naj bo pa še delo!
Te uvodne misli nam je povedal eden izmed graditeljev velikega mostu v daljni Hercegovini.
V soboto smo se pozno popoldan ustavili v Čapljini. Kje je Gradisovo gradbišče, smo vpraševali mimoidoče? Tega nam niso vedeli povedati, toda ko smo vprašali, kje gradijo Slovenci nov most, je bil odgovor na dlani. To so zelo dobri in marljivi ljudje, so odgovarjali.
Ustavili smo se na gradbišču. Vladal je popolni mir, le ob Neretvi je udarjal kompresor, iz kesona pa se je culo brnenje jeklenih svedrov.
Strojnik Anton Blažon je ravno »mazal« kompresor. Prekinili smo ga in vprašali, kako se počuti v daljni Bosni. »Še kar dobro,« je odgovoril tovariš Blažon. »Bosne sem se že navadil, Zadovoljen sem s hrano in stanovanjem, pa tudi zaslužek bi šel, seveda je denarja vedno premalo«
Nismo razgovora še dobro končali, se je že pripeljal na gradbišče vodja mehanizacije Andrej Pangerc.
»Pregledujem, če je vse v redu,« je dejal, ko smo si segli v roke.
»Drugih ni na gradbišču Sobota popoldan je in velika večina delavcev je odšla na svoje domove. Vsaj enkrat na mesec moraš obiskati svojo družino,« je še pristavil.
— Res precej daleč je to do vas, sem dejal. In kako poteka delo?
»Sicer nisem gradbinec v klasičnem smislu, temveč vodja naše mehanizacije,« je začel razlagati tovariš Pangerc. »To poznam dobro in trdi v Bosni se počutim že kot doma Prej sem bil v Žitomisličih. scer pa poznam Bosno že cd prej Včeraj smo ravno končali montažo kabelskega žerjava, Stebra žerjava sta 43 metrov visoka, razpetina med enim in drugim stebrom pa znaša 462 me-
II a h loseoi 1001 dinarjev?
V veliki dvorani republiške skupščine je bila v ponedeljek, dne 24. maja III. konferenca Zveze sindikatov Slovenije. Na konferenci, ki jo je začel predsednik republiškega sveta Tone Kropušek, so razpravljali v osnutku družbenih dogovorov za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov. Po skoraj celodnevni razpravi je konferenca sprejela vrsto predlogov. Med njimi je bilo rečeno, da konferenca postavlja za cilj, da mora biti do konca leta 1971 najnižji osebni dohodek zaposlenih delavcev 1.000 novih dinarjev (stotisoč starih dinarjev), ob upoštevanju boljših rezultatov.
Nadalje so predlagali, naj se kvalifikacijskim skupinam doda še eno — doktorat znanosti. Predlagali so tudi, naj se dnevnica 80 dinarjev poveča na 100 din, s tem, da bi delavec na potovanju v tem primeru plačal polovico nočnine v hotelu. Prav tako so predlagali, da se vodstvene kadre preimenuje v vodilne delavce, ter da se upoštevajo tudi individualni izvršilni organi.
V razpravi je sodeloval tudi član našega kolektva Stane Uhan, ki je med drugim govoril o samoupravnih sporazumih v gradbeništvu, o terenskih dodatkih, ki bi se morali čimprej spremeniti, ter o družbeni kontroli, ki naj bi bila tako močna, da ne bi mogel nihče v praksi izigravati družbene usmerjene ureditve.
Nato je predsednik slovenskih sindikatov Tone Kropušek predlagal,
da bi s podpisom obeh družbenih dogovorov morali še izpolnjevati naslednje zahteve slovenskih sindikatov:
—	delež osebne in splošne potrošnje delavcev se ne sme zmanjšati, pač pa se mora povečevati;
—	posebej je treba spodbujati tiste, ki so v vrhu družbene produktivnosti;
—	za enako delo je treba zagotoviti tudi enaka startna izhodišča;
—	dobiti moramo spodnje meje najnižjih startnih izhodišč za delitev osebnega dohodka;
—	delovne organizacije naj se same sporazumevajo glede najnižje stopnje akumulacije;
—	pri samoupravnem sporazumevanju pa mora biti zagotovljena tudi javnost in možnost medsebojnega primerjanja.
trov. Torej je to največji kabelski žerjav pri nas.
Most, ki ga gradimo, bo podoben mostu v Žitomisličih. Vendar bo ta dosti lepši in veličastnejši. Sam most bo dolg 394 metrov. Gotov mora biti do maja 1972. Sedaj, ko je žerjav zmontiran, bomo pričeli z betoniranjem. Rok bomo držali, saj je tu klima zelo ugodna tako, da lahko delamo skozi vso žimo. Na delovišču je zaposlenih 71 ljudi. Več kot polovica je veteranov, ki so gradili že marsi-
kateri most. Drugi pa so domačini, ki se vsak dan vračajo domov.
Delavci stanujejo v lepi zidani stavbi. Imajo skromno, vendar zelo vzorno urejeno kuhinjo in jedilnico. Hrana je dobra in upamo, da bo taka tudi v prihodnje. Glede na kalorično vrednost niti ni predraga.«
Pogovorili smo se še s prijaznimi kuharicami in delavci, ki stanujejo v naselju. »Vse je v glavnem v redu, so dejali, le delovne obleke nam čimprej pošljite!«
DS je razpravljal
Delavski svet je na svoji X. seji dne 21. maja razpravljal o prečiščenemu besedilu predloga samoupravnega sporazuma ter ga sprejel v celoti, kot ga je predlagala skupna komisija delovnih organizacij gradbeništva.
Glede veljavnosti samoupravnega sporazuma pa je bil delavski svet mnenja, da bi sporazum veljal od 1. januarja 1971 dalje ter bodo ta predlog naši predstavniki podjetja predložili pristojnim organom v razpravo.
Strokovna služba bo do prihodnje seje delavskega sveta pripravila predlog o kriterijih in višinah za terenski dodatek, ki naj bo v resnici dodatek za tiste delavce, ki res živijo na terenu in imajo pri tem zaradi povišanja življenjskih stroškov večje stroške v prehrani in stanovanju. Seveda pa naj bodo ti terenski dodatki skladni s samoupravnim sporazumom.
Naše podjetje je vložilo na sekretariat za delo. republiški odbor sindikatov in gospodarsko zbornico vlogo za oprostitev od začasne omejitve povečanja osebnih dohodkov. Vlogi smo priložili vso potrebno dokumentacijo, ki so jo navedeni forumi zahtevali. Ker do danes še nismo dobili odf vora, čeprav je 6000-članski kolektiv pričakoval pozitivno rešitev, je delavski svet sklenil, da naj se urgira odgovor pri merodajnih organih, pa najsibo pozitiven ali negativen.
Čeprav gremo že v visoko sezono, je vprašanje betonskega železa določenih profilov izredno problematično. Ker pa je poleg cementa, železo naša osnovna surovina, če hočemo nadaljevati s proizvodnjo, je delavski svet razpravljal o kritičnosti teh materialov ter nazadnje ugotovil, da ga bo verjetno treba nabavljati tudi pod neugodnimi pogoji. Ker cena pod takimi pogoji ne bn nizka, se bo nujno morala dvigniti tudi naša interna cena. Zadolžil je posamezne strokovne službe: tehnično — da ugotovi manjkajočo količino, komercialno — da nabavi potreben material in gospodarsko finančno — da pripravi potrebna sredstva.
Posebno kritično pa je pomanjkanje železa na avtocesti ter bodo predstavniki podjetja s tem v zvezi intervenirali na merodajnem mestu.
Ker je vrsta nejasnosti glede uveljavljanja razlik pri investitorjih z ozirom na sprejeti samoupravni sporazum, posebno še pri objektih, kjer v pogodbah niso predvidena doplačila in pa pri gradnjah, kjer je financiranje urejeno z zakonom, je delavski svet zadolžil pravno službo podjetja, da se informira pri pristojnih institucijah ter o tem poroča na prihodnji seji.
Nadalje je delavski svet potrdil poslovnik o vodenju evidence, o upravljanju in trošenju sredstev poslovnih enot podjetja. Pri tem so mišljena sredstva ostanka čistega dohodka, ki se ugotavljajo na koncu leta z zaključnim računom.
Na VI. seji delavskega sveta v lanskem letu je bila ustanovljena v podjetju že dolgo pričakovana samostojna služba za študij in razvoj, ki je v tako velikem podjetju nujno potrebna. Po dolgih razpravah in študijah je bila izdelana organizacijska shema te službe, ki naj bi delovala v smeri za razvoj organizacije in poslovanja podjetja, smeri za razvoj gradbene tehnologije, smeri za razvoj strojnih in jeklenih konstrukcij ter mehanoopremljenosti podjetja ter v smeri za ekonomski in finančni razvoj podjetja. Delavski svet je obravnaval navedeno shemo, ki bo poslana v obravnavo vsem poslovnim enotam, da bi dale svoje pripombe.
Delavski svet je potrdil tudi spremembo delitve ostanka osebnih dohodkov iz leta 1970 za našo enoto železokrivnico.




Betonski piloti - napake pri izvedbi
V	letošnji aprilski številki »Annales de l’in-stitut techniquc du batiment et des travaux publies« je objavljen zanimiv članek »Patho-logie des fondations«, iz katerega je povzet tisti del, ki govori o napakah pri izvedbi uvr-tanih pilotov'.
Pri zabijanju prefabriciranih pilotov pride le redkokdaj do zloma zabijanih pilotov in vesten strojnik, ki take pilote zabija, tudi takoj ugotovi tako nesrečo. Težave in slabo betoniranje pilotov se pojavljajo skoraj redno le pri uvrtanih pilotih, zato si bomo v nadaljevanju sestavka ogledali betoniranje pilotov v suhem terenu, pod vodo in v blatu.
S Betoniranje v suhem terenu
V	sliki 1 je narisana izvedba pilota s cevjo. Znano je. da se cev najprej zabije v nosilna tla in se nato postopoma polni z betonom v plasteh od 20 do 50 cm ter sphe s primernim orodjem (ovnom). Cev se dviga v enakih presledkih; to dviganje se nadzoruje s pomočjo oznak, ki se namestijo na vrv za dviganje cevi, in na vrv. na kateri je pritrjen oven. Cev se sme dvigati toliko, da ostane v njej vedno dovolj betona, tako da med cev in beton ne more vdreti voda ali zemljina. Višina betona v cevi mora biti najmanj dvakratni premer cevi.
Ce tega predpisa ne bi upoštevali, bi lahko prišla med posamezne sloje betona voda ali zemljina, betonski pilot bi bil torej prekinjen z nenosilnimi sloji z zemljo pomešanega betona ali s sloji slabega betona, ki nastane zaradi zpiranja betona z vodo ali zrakom. Izpiranje z zrakom nastane ob nepravilni uporabi stisnjenega zraka pri dviganju cevi.
Na sliki 2 je pokazano, kaj se dogaja, kadar potiskamo svež beton iz cevi s. stisnjenim zrakom in služi beton v tem primeru kot bat pri dviganju cevi. Piloti so bili fundirani pod starim temeljem iz kamenja. Ko je šla cev skozi star temelj, se je cementno mleko zaradi nepravilnega pritiska zraka stisnilo med kamenje starega temelja in fina zrca mineralnega agregata, tako da je bil pilot na tem delu sestavljen samo iz debelejših zrn, skoraj brez cementa in s tem tudi brez vsake nosilnosti.
Druga običajna napaka pri betoniranju pilotov je v' uporabi presuhega betona. Tekočega betona namreč ni mogoče phati in zato nehote raje uporabljamo presuh beton. Težave nastanejo zlasti pri armiranih pilotih, saj ni mogoče ugotoviti po udarcih ovna, če je phanje uspešno.
Če sipamo beton v cev z vrha, je zelo verjetno, da bo nastala močna segregacija betona in s tem seveda slabša nosilnost pilota.
Druga neprijetnost nastane, če pri presuhem betonu cev prehitro dvigamo: dvigajoča cev potegne beton za seboj in v pilotu nastanejo precejšnje luknje ali se plast celo pretrga, kar zmanjša ali celo uniči nosilnost pilota.
V	mehkih terenih lahko povzroči premočno nabijanje betona močne deformacije, ker taka tla ne morejo prevzeti tako velikih obremenitev.
Slika 3 kaže resnične deformacije pilotov na enem od gradbišč, kjer so pilote zabijali v šoto. Taki primeri so v praksi sicer redki, pokažejo pa zelo dobro posledice premalo pazljivega dela.
Nasprotno pa se pogosto dogaja, če uporabljamo slab beton za betoniranje pilotov. Če kje nastane velika razlika med kvaliteto betona v zgradbi in preizkusnimi kockami, potem je to gotovo pri betoniranju pilotov. Prav nesmiselno je zato pri pilotih primerjati trdnost betonskega pilota s trdnostmi, ki smo jih dobili s preizkusno betonsko kocko. Slabo mesto v pilotu se pri obremenitvi slisne, nato tudi poruši, kar seveda povzroči tudi poškodbe na zgradbi. Pri izdelavi pilotov morajo biti zato stalno navzoči strokovnjaki, ki nadzorujejo celotno delo.
S Podvodno betoniranje
Do sedaj opisano betoniranje pilotov se je nanašalo na delo v suhem, to je, da v cevi ni bilo vode. Tak primer je, jasno možen v terenu brez talne vode ali pa pri nekaterih vrstah cevi. ki imajo vodonepropustne konice. Podjetje se mora pred vsakim betoniranjem prepričati ali je v cevi voda in paziti na to, da je v cevi beton vedno dovolj visoko.
Kadar gradimo uvrtane pilote v talni vodi, voda vedno prodre tudi v cev. Nedopustno je v cev, katera je napolnjena z vodo, enostavno stresti beton. Voda namreč spere cement in namesto dobrega betona dobimo slabega ali pa celo gramoz.
Pri stiku z vodo se presuh beton slabo obnaša, uporabljati je treba zato plastično kon-zistenco. Beton spustimo na dno uvrtane cevi s posebno posodo, kateri se odpira dno ali pa s posebno v vodo potopljeno cevjo
Pri delih take vrste nastopajo lahko večje neprijetnosti, če cev izkopavamo z grabežem, prirejenim za izkop skale, in če je nosilni teren tak. da je sicer trd kot skala, če je suh, pri dotiku z vodo in zrakom pa razpade v blato (nekateri laporji, škrilji, ilovice). Ostanki tal, Ki so tako zmehčani in ki se ne dajo odstraniti z grabežem, ustvarijo mehko podlago, katero je težko odstraniti. Ce tega blata ne odstranimo in začnemo betonirati na to blato nastopijo naknadna posedanja. Popravilo takih napak ni niti enostavno niti poceni.
• Betoniranje v bentonitnem blatu
Za tehniko izdelave uvrtanih pilotov z uporabo blata je značilno, da uporabimo namesto cevi, tiksotropno tekočino gostote 1,05 do-1,20 To dobimo tako, da vodi dodamo bentonit. Tehnika dela z bentonit n im blatom je brezhibna, če jo uporabljajo izurjeni in vestni delavci in če so na razpolago brezhibni stroji. Način tega dela je bil tudi že opisan v Gradisovem vestniku.
Težave in slabo delo povzroči največkrat slaba izbira bentonitnega blata. Viskoziteta blata mora biti izbrana med dvema mejnima vrednostima: pod spojno mejo blato ne more več zadrževati okolnega terena, nad zgornjo mejo pa postane to blato preveč toge in se ga zato med betoniranjem ne da izriti iz gradbene jame. V takem primeru ostanejo v vrtini (gradbeni jami) kosi blata, ki povzročijo prekinitve v betonu pilota in s tem porušitev pilota aii pa vsaj zmanjšano nosilnost pilota pri obremenitvi.
S Še druge vrsie napak
V	tem poglavju je naveden poseben primer napake.
V	relativno plastičnih in z vodo nasičenih tleh lahko pride do tega,
—	da se teren pri že zabitem pilotu ali že zabiti cevi zaradi zabijanja sosednje cevi (pilota) dvigne. Takšno dviganje pa lahko povzroči dvig cevi ali zabitega pilota, če ima beton že dovolj trdnosti, ali
—	da dviganje terena pretrga še svež beton izdelanega pilota.
Pozorno je treba zato spremljati višino pilotnih glav z nivelmapom. V prvem primeru lahko na koncu dela dvignjene pilote še enkrat zabijemo. Drugi primer pa lahko preprečimo edinole tako, da določimo vrstni ved izdelave pilotov, ki mera temeljili na pravilu, da se začne zabijati pilote v sredini in konča na robu Obrn leti vrstni red ni primeren.
Na kratko lahko rečemo, da nastanejo napake pri uvrtanih pilotih zaradi teh vzrokov:
—	slabo prilagojen postopek betoniranja,
—	uporaba betonov visokih kvalitet, katerih pa ni mogoče pravilno ugraditt in
—	prehitro delo in iz tega izvirajoče težave.
Za ta vzrok odgovarja vodja gradbišča, ki


y car/

Si. 1

•s~i6a>c/	y6#x»jr?<

čestokrat misli, da bo prihranil denar, če bo čimmanj plačal za stroške izdelave pilotov.
Ker pa vkljub pazljivosti vseeno lahko pride do napak, je treba vsak gotov pilot preiskati na način, ki nam pokaže na napako, nastalo
med izdelavo pilota. Če se napaka ugotovi, je treba nato v pilot uvrtati sondo, s pomočjo katere ugotovimo vrsto napake in možnost za njeno popravilo.
Ing. Milivoj Šircelj
Ali je vsak varnostni pas zanesljiv za delo na višini?
Ne, vsak varnostni pas ni zanesljiv. To nam dokazuje primer na objektu v Ljubljani, kjer se je dne 4. 5. 1971 med delom delavcu pretrgala vrv. Delal je tako, da je bil z hogami oprt v opaž stene in z vso težo visel na vrvi. Vrv, ki je bila na videz brezhibna, se je na koncu pri
lIltlllllllilllllEllllillillilillililltllllilHIilllllllllllllHIilillllllltllllllll
Gradisov vestnik
»Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Cepuš. Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Izhaja mesečno
zanki pretrgala, delavec pa je padel na oder. Delavec pri padcu ni dobil težjih poškodb, ker je bila višinska razlika med njegovim delovnim mestom in odrom, nad katerim je delal, približno 250 cm. Toda:
Gradimo objekte visoke tudi do 100 m.
Kaj bi bilo, če bi delavec delal na večji višini, ko se je utrgala vrv? Pri padcu v globino bi se ubil ali pa hudo poškodoval, da bi bil vse življenje invalid.
UKREPAJMO PRAVOČASNO, DA NE BO TO, KAR BI MORALO DELAVCU PRI DELU OBVAROVATI POŠKODB, POVZROČILO NJEGOVE POGUBE.
V podjetju Gradis vsak trenutek dela več sto delavcev' v navezu in na velikih višinah. Zato tudi vsak trenutek lahko pride do smrti in hujših poškodb, če varovalna oprema ne bi bila brezhibna.
Varovalni pasovi morajo biti shranjeni le v suhih, dobro zračenih prostorih, obešeni pa tako, da se enakomerno sušijo, če so bili mokri. Vsak
pas posebej pa mora skladiščnik pred izdajo iz skladišča dobro pregledati. Če opazi na njem kakršnokoli napako ali poškodbo, ga ne sme več izdati.
Varovalni pas pa mora pri prevzemu in pred vsako uporabo pregledati tudi uporabnik pasu sam. Ce se mu zdi varovalni pas, iz kateregakoli vzroka nezanesljiv, ga mora takoj vrniti v skladišče in zahtevati drugega. Vse stare ali iz kakega drugega razloga sumljive pasove pa je treba vzeti iz uporabe in jih znova preizkusiti. Pasove, ki so ocenjeni za neuporabne, je treba takoj uničiti (razsekati ali skuriti).
Stalno organizirano kontrolo varnostnih pasov in druge varstvene opreme delavcev pa morajo opravljati tudi odgovorne osebe gradbišč, delovišč, obratov in delavnic, ki so navedene v pravilniku podjetja Gradis o varstvu pri delu.
Varovalne pasove preizkuša Zavod SRS za varstvo pri delu v Ljubljani. Lahko pa jih preizkuša tudi podjetje samo, če si za to uredi potrebne naprave,	S. J.
Dne 8. in 9. maja letos je bilo državno prvenstvo v kegljanju v Novem Sadu. Izmed 16 izbranih ekip, ki so se plasirale na to prvenstvo, je bila tudi ženska ekipa iz našega podjetja.
Potovanje je bilo udobno in spočite smo se pripeljale v naše »velemesto« Beograd. Skoraj ga ne bi spoznala, toliko namreč grade, toda nismo imele časa, da bi si mesto ogledale. S prvim avtobusom smo jo mahnile v Novi Sad, Čim bolj smo se približevale mestu, tem bolj se nas je lotevala trema. Pogled na Novi Sad, kjer smo bile pred 12 leti državne prvakinje, nas je malo ohrabril. Ko pa smo prišle na kegljišče, ki je bilo prepolno tekmovalcev in navijačev, gledale desko z rezultati, nas je trema spet omrtvičila. Tiho smo si dajale upanja, da bo vse dobro. Med tekmo smo navijale druga za drugo in želele, da bi čimveč kegljev padlo pod našo ročico. No in res — prvi dan je bilo vse dobro. Podrle smo 2261 kegljev. Ugotovitev pred spanjem, da smo na četrtem mestu nas je bodrila in sklenile smo, da se bomo drugi dan borile do »zadnjega diha«.
Drugi dan smo sicer malo nervozne, vendar pa spočite prišle na kegljišče, kjer smo ugotovile, da bo boj trd, saj so bile ekipe več ali manj zelo izenačene. Sreča nas ni zapustila, saj smo drugi dan podrle 2321 kegljev, torej v obeh dneh kar 4582 kegljev. Po skupnih rezultatih smo osvojile častno tretje mesto na državnem prvenstvu, kar je zelo lep uspeh. Med posameznicami izstopa naša kegljavka Fani Remec, ki je osvojila drugo mesto, saj je imela v poprečju kar 415 podrtih kegljev.
Ker smo morale odpotovati iz Novega Sada prej, preden so uradno razglasili rezultate, žal nismo prinesle s seboj trdo priborjenega pokala. Upam pa, da ga bo Kegljaška zveza Jugoslavije čimprej poslala in bo poleg drugih pokalov krasil police v naši sejni dvorani.
Vodstvu podjetja smo hvaležne za uvidevnost in podporo pri udeležbi državnega prvenstva. Me pa smo z našim dobrim plasmajem dokazale da smo enotne, saj smo tudi na. športnem področju ponesle ime na< šega podjetja izven naše ožje domovine.
D
ZA KAJ DELAMO (VII)
Kultura delavcem
O kulturi smo že pisali v naših nadaljevanjih, ko smo ugotavljali, da je kultura pastorka standarda, odnosi pa odraz kulture človeka. Pisali smo nedavno, ko smo objavili rezultate ankete, iz katere ugotavljamo pričakovano nizko raven kulturne omike in kulturnega življenja naših delavcev. Pisali smo tudi že prej ob drugih priložnostih, ko smo želeli spodbuditi naše delavce k večjemu izkoriščanju kulturnih dobrin.
• Potrošniška družba — zlo za kulturo
Pisati, prepričevati in spodbujati bomo morali vse bolj — ne le eni druge, marveč predvsem sami sebe. Spodbujati k čemu? V kulturnem udejstvovanju, bodisi aktivnemu ali pa vsaj pasivnemu, ki ima bolj množičen značaj.
V pretirani usmerjenosti k delu in zaslužku se kažejo tudi pri nas pojavi potrošniške družbe. Spremenjen način dela in zlasti življenja, ki izhaja iz pretiranega pehanja za zaslužkom, se spreminja odnos do kulturnih vrednot. Nesmiselno in nazadnjaško bi se bilo boriti proti tehničnemu napredku in materialni blaginji. Morali bi se pa postaviti po robu zgolj zadovoljevanju materialnih potreb, če le-te povsem zasenčijo resnične duhovne vrednote človeka.
Končni smoter socialistične, da ne rečemo vsake humane družbe, je vsestransko oblikovana in svobodna človekova osebnost. To bomo postopno dosegli, če bo kultura dostopna vsem delovnim ljudem. Zategadelj moramo v podjetju zavestno skrbeti za svojo kulturno podobo predvsem s . programom, to je z uresničevanjem programa
izobraževanja in z zagotovitvijo ustreznih sredstev — tako denarnih kot neposrednih sredstev — posredovalcem kulture.
Kultura in umetnost bosta ob ustreznem spodbujanju postajali v vedno večji meri vsakdanja potreba delavcev tudi zalo, ker se bo — sicer ob nihajočem naraščanju — stalno dvigala življenjska raven in povečal prost čas delavcev.
• Neposredne naloge
Odgovori na omenjeni vprašalnik o kulturnem življenju gradisovcev povedo veliko. Analiza odgovorov lahko pove, kaj moramo konkretno storiti, da bi položaj izboljšali!
So pa še druge reči.
Samoupravni sporazum o minimalnih standardih nas zavezuje, da uredimo v vsakem naselju klubski prostor, ki naj služi kulturnemu življenju.
Vsak samski dom mora imeti družabni prostor za sestanke, pogovore, poslušanje radia in televizije, čitanje časopisov in knjig, za družabne igre in podobne aktivnosti v prostem času.
V podjetju — po možnosti pa tudi v enotah — moramo zadolžiti delavca, ki bo sistematično skrbel za ustrezno raven kulturnega življenja naših delavcev. Naj naštejemo le nekaj nalog njegovega delovanja: sodelovanje s kadroviki enot, z zvezo kulturnoprosvetnih organizacij Slovenije, s kulturnimi (gledališči npr.) in prosvetnimi ustanovami (delavskimi univerzami), skrb za izpolnjevanje
programov s tega področja kakor tudi skrb za smotrno uporabo sredstev za kulturno dejavnost.
Pomembna naloga podjetja na kulturnem področju je urejenost delovnega okolja. Sem spada čistoča, okusna opremljenost prostorov (ne s kičem) s pohištvom, slikami, oblogami, urejenost zelenic in dovoznih poti in podobno. Se posebej pomembna je opremljenost prostorov, kjer se delavci zadržujejo daljši čas ali ob posebnih priložnostih. Taki prostori so: dvorane, jedilnice, hodniki, klubske in dnevne sobe, pisarniške sobe, kjer je veliko strank itd.
• Sindikat in kultura
Največ dela na področju kulture leži slejkoprej na sindikalni organizaciji.
Sesti kongres zveze sindikatov Jugoslavije je leta 1968 sprejel posebno resolucijo o kulturi. Ta zavezuje sindikalne organizacije, da prevzamejo odgovornost za kulturno delo neposrednih proizvajalcev. Med drugim zavezuje resolucija vsako sindikalno organizacijo, da aktivno sodeluje pri oblikovanju programa kulturnega udejstvovanja delavcev v okviru programa razvoja podjetja. Resolucija prav tako naroča organizacijam, naj se trudijo, da postane propagiranje kulture sestavni del kulturne politike in družbenopolitične akcije sindikata.
Sem sodijo tudi neposredne akcije, ki naj jim pomaga ali pa samostojno organizira sindikat, kot so: odpravljanje nepismenosti, spodbujanje mladinske organizacije in predvsem vajencev k uporabi kulturnih dobrin, organiziranje zanimivih predavanj, organiziranje kultur-nozabavnih izletov angažiranje narodnozabavnih ansamblov predvsem iz drugih republik itd.
Še največ gledajo naši delavci televizijo in bero časopise v klubskih in dnevnih prostorih v naših domovih in naseljih. Zato bi kazalo zlasti ob tej obliki kulturnega izživljanja naših delavcev razvijati nove in še bogatejše oblike, prek katerih bi se naši ljudje globlje spoznali z omiko človeka in tako bogatili sebe in družbo.
S. U.
(se nadaljuje)
ES

Zmago Ciček odhaja v zasluženi pokol
Pred nekaj dnevi je pri poslovni enoti KO Maribor odšel v pokoj Zmago Ciček, vodja obračunske enote »strojna«.
V svojih najboljših letih je prišel k podjetju Gradis 4. septembra 1947 in z vso vnemo zastavil delo na takratnem gradbišču Mariborski otok.
Vsi vemo, da so bila prva povojna leta obnove težka in zahtevala od posameznikov polno angažiranost in požrtovalnost pri delu. Zmago Ciček je delal takrat kot strugar v delavnici gradbišča Mariborski otok. Tudi njemu gre hvala, da je prenekateri stroj lahko v kratkem času zapustil remontno delavnico in odšel popravljen zopet na delo na gradbišče. Ko je pozneje Gradis postavil remontne delavnice v Mariboru, v Sokolski ulici, najdemo tov. Cička kot mojstra, ki že v večjem obsegu dela in organizira delo v takratnem strojnem oddelku, kasneje obračunski enoti »strojna«. Ker je pri gradbincih dostikrat tako. da mora tisto, kar je naročeno danes, biti končano jutri, je moral tov. Ciček dostikrat delo najboljše zastaviti in organizirati. Sleherni delavec, ki si je nabiral izkušnje v njegovi obračunski enoti, se ga prav gotovo spominja po tolikokrat izrečenih besedah »NO, FANTJE DAJMO, DELO MORA BITI GOTOVO — ZA GRADIS GRE«. Lahko rečemo, da smo mu zato vsi hvaležni. Vzljubil in spoštoval je podjetje, v katerem je delal polnih 23 let. Ostal mu je zvest tudi v tistih časih, ko zaslužek ni bil najboljši.
Razvoj in čas je hotel, da je začel Gradis v svojih obratih izdelovati tudi gradbeno mehanizacijo, protitočne mešalnike in kasneje asfaltne baze. Pri izdelavi teh strojev je tov. Ciček pokazal vso svojo strokovnost in vnemo ter ga tako upravičeno lahko imenujemo očeta mešalnikov in asfaltnih baz. Naj povemo, da je njegova obračunska enota v lanskem letu dosegla 800 milijonov realizacije, kar najbolj zgovorno pove, da je svojo obračunsko enoto iz leta v lete vodil dobro in uspešno.
Pri odhodu v pokoj želimo tov. Čičku še obilo zdravja in srečnih let.
Marija Štancer
Ljubljana čestita svojim jubilantom
V Gerlincih, Murska Sobota je 12. maja 1971 praznoval polstoletnico svojega življenja naš dolgoletni sodelavec Anton Horvat. Prvič se je zaposlil leta 1939. Po končani II. svetovni vojni se je leta 1948 zaposlil pri Gradisu in ostal član našega kolektiva vse do današnjega dne. S svojim delom in pridnostjo si je pridobil naziv kvalificiranega betonerja. Med zaposlitvijo v Ljubljani si je dobil svojo življenjsko družico Hildo, ki je tudi zaposlena pri Gradisu.
Rudolf Marciuš se je rodil 12. ja-, nuarja leta 1921 v Nedelišču. Končal je 4 razrede osnovne šole. Po končani osnovni šoli se je izučil za zidarski poklic in postal gradbinec. Vse svoje mlade dni po končani II. svetovni vojni in odslužitvi vojaškega roka je preživel v gradbeništvu. Le-
Anton Horvat
ta 1947 se je zaposlil pri gradbenem podjetju v Čakovcu. Jeseni 1951 je nastopil delo pri Gradisu pri graditvi Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« v Strnišču — Kidričevo.
Ostal je zvest član kolektiva in letos praznuje dvojni jubilej. V januarju se je srečal z Abrahamom, jeseni pa bo praznoval 20. obletnico svojega aktivnega dela pri Gradisu.
Valentin Skok — 60-letnik, še vedno aktivno dela.
Rodil se je 9. januarja 1911 v Mengšu. Čeprav je bil kruh gradbincev v tistih časih grenak, se je odločil za poklic zidarja. Po končani osnovni šoli je odšel za vajenca in s 16 leti leta 1927 nastopil prvo službo. V letnih mesecih je bil zaposlen, v zimskih pa je bil marsikdaj doma brez dela. V obdobju 1927—1946 je bil skupaj zaposlen okoli 9 in pol let. Prek leta je moral krepko delati tudi po 16 ur dnevno in skopariti, da se je lahko prek zime preživel.
Po osvoboditvi se je takoj aktivno vključil v obnovo porušene domovine. Tudi takrat je delal več kot 8 ur, toda to je delal z zavestjo, da dela za boljše življenje sebe in bodočega po-kolenja. Pri Gradisu se je zaposlil leta 1946. Delal je po vseh večjih gradbiščih v okolici Ljubljane. Sedaj dela na gradbišču klinik v Ljubljani.
Vsem trem jubilantom ob njihovem jubileju iskreno čestitamo.
Predsednik delav. sveta PE Ljubljana:
Ivan Grilje
Valentin Skok
Zahvala
Ob tragični izgubi našega bratca MIRKA se sodelavcem iz poslovne enote Ljubljana-okolica in poslovne enote Jesenice toplo zahvaljujemo za izrečeno sožalje in vence. Posebno se zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti.
Janez Plemelj Tine Plemelj Lojze Plemelj
Dimc ie odšel v pokol
Franc Dimc, rojen 27. septembra 1911, je dne 31. 3. 1971 odšel v zaT služeni pokoj.
Vsa leta po končani osnovni šoli je trdo delal. Odločil se je za gradbeni poklic — tesarja. V stari Jugoslaviji je okusil vse tegobe in se je po okupaciji takoj opredelil za sodelovanje v borbi proti okupatorju.
Po osvoboditvi je z vso vnemo in samoprizade vnost j o z drugimi somišljeniki začel delati pri obnovi porušene domovine. Velikokrat se je moral odpovedati svojim lastnim potrebam in počitku. Vse svoje znanje in energijo je dal za obnovo in boljše življenje bodočih pokolenj.
S trdim delom si je uredil osebno blagostanje v Črnučah kjer živi v krogu svoje družine.
Želimo mu, da bi zasluženi pokoj zdrav in srečen užival še mnogo let.
Ivan Grilje
ODSTRANITEV DELAVCA Z DELA
Odstranitev delavca z dela oziroma suspenz je delovno pravno institut, ki pooblašča delovno skupnost, da v določenih primerih lahko odstrani delavca z delovnega mesta, oziroma iz delovne organizacije.
V	skladu z določili našega pravilnika o izrekanju ukrepov zaradi kršitve delovne dolžnosti se delavca odstrani z delovnega mesta oziroma iz delovne skupnosti v treh primerih: če je zoper njega uveden kazenski postopek za dejanje, ki ga je storil na delu ali v zvezi z delom, če je predlagan zoper njega postopek za izključitev iz delovne skupnosti ter če je bil zaloten pri hujši kršitvi delovne dolžnosti.
O odstranitvi delavca z delovnega mesta odločajo v omenjenem pravilniku navedene pooblaščene osebe, o odstranitvi delavca iz delovne skupnosti pa pristojna komisija za sklepanje o ukrepih zaradi kršitve delovne dolžnosti, če gre za delavce enot ali centrale, in delavski svet podjetja, če gre za individualne izvršilne organe.
Pri odločitvi, v katerih primerih bo odstranitev umestna, je treba upoštevati predvsem okoliščine, ki pomenijo nevarnost za ohranitev splošne discipline v delovni organizaciji in nevarnost, da bi nastala gmotna škoda. Odstranitev delavca z dela sme trajati najmanj do končne odločitve o kršitvi delovne dolžnosti in delavčevi krivdi.
SKRAJŠANI DELOVNI CAS ZARADI NEGE OTROKA
IN LETNI DOPUST
Delavka z otrokom, starim do 8 mesecev, ima pravico do skrajšanega delovnega časa — po štiri ure dnevno. To je določeno v prvem odstavku 30. člena temeljnega zakona o delovnih razmerjih. Delavka dobi osebni dohodek za štiri ure oziroma za čas, ki ga dejansko prebije na delu, in sicer po osnovnih in doseženih uspehih na delovnem mestu. Za čas, ko delavka ne dela. pa ji pripada nadomestilo osebnega dohodka iz zdravstvenega zavarovanja.
Uvedba petdnevnega delovnega tedna, ne vpliva na to. da bi se zaradi tega podaljšal delovni čas. Delavka dela tudi pri petdnevnem delovnem tednu le po 4 ure dnevno. Ni zakonske ovire, da delavka v skrajšanem delovnem času ne bi mogla izkoristiti letnega dopusta. Ce izkoristi dopust, se ji skrajšani delovni čas ne podaljša še za čas, ki ga je izkoristila za letni dopust. Prav tako se ji doba, v kateri ima pravico do skrajšanega delovnega časa ne podaljša, če je medtem v bolniškem staležu.
STROKOVNI NASLOVI AKADEMSKE STOPNJE
V	vsakdanjem poslovnem življenju smo pri uporabi strokovnih naslovov in akademskih stopenj in nazivov pri akademski stopnji v zadregi, kajti ne vemo dobro, kako bi pravilno nazivali osebe, ki imajo strokovne naslove oziroma akademske stopnje.
Zakon o strokovnih naslovih m akademskih stopnjah določa, da kdor konča fakulteto ali visoko šolo oziroma I. ali II. stopnjo pouka na fakulteti ali visoki šoli. na kateri je šolanje razdeljeno na stopnje, in kdor konča višjo šolo, pridobi strokovni naslov, ki ga določa ta zakon. Akademsko stopnjo pa pridobi v smislu navedenega zakona, kdor konča III. stopnjo pouka na fakulteti.
Strokovni naslov oziroma akademska stopnja se vpiše v diplomo po končanem šolanju in se pristavlja za imenom tistega, ki ga ima. Na fakultetah, visokih in višjih šolah se lahko pridobijo naslednji strokovni nazivi:
—	na strojniških, gradbenih, arhitektskih ali drugih tehniških fakultetah oziroma na strojniškem, gradbenem, arhitektskem ali drugem odseku tehniške fakultete in na visokih in višjih tehniških šolah, in sicer:
—	na I. stopnji in na višji šoli strokovni naslov strojni inženir, gradbeni inženir z navedbo odseka oziroma skupine,
—	na II. stopnji pa strokovni naziv diplomirani strojni inženir, diplomirani gradbeni inženir itd. z navedbo odseka ozroma skupine.
Na ekonomskih fakultetah oziroma na ekonomskem oddelku pravno-ekonomskih fakultet in na ustreznih visokih in višjih šolah so naslovi naslednji:
—	na I. stopnji in na višji šoli ekonomist, na II. stopnji diplomirani ekonomist.
Na III. stopnji se pridobi glede na obliko in značaj pouka akademska stopnja »magister« oziroma »specialist« z označbo znanstvene oziroma študijske panoge. Posameznim visokim in višjim šolam ustrezajo naslednji strokovni naslovi:
Višja šola za organizacijo dela — ing. organizacije dela.
Višja komercialna šola — ekonomist ekonomsko komercialnega oddelka,
—	ekonomist gospodarsko finančnega oddelka,
—	ekonomist organizacijskega oddelka,
—	ekonomist tehnično ekonomskega oddelka.
Višja upravna šola — višji upravni delavec.
Višja tehnična šola — ing. gradbeništva, ing. strojništva itd.
Višja varnostna šola — varnostni inženir.
Višja šola za socialne delavce — diplomirani socialni delavec.
. ■	Jir - V' / ■	■ ■■ ; ■	- ■
Šim ali počasnejšim pretokom, včasih morda tudi z zelo nenavadnimi in nepričakovanimi spremembami, ki bodo občutno otežkočale delo ali pa ga morda — vsaj za krajše obdobje — popolnoma onemogočile. Skratka, prav so imeli vsi, ki so zatrjevali, da bo na tem objektu Drava oziroma dravska voda najnevarnejši nasprotnik.
Precej težav bodo imeli graditelji tudi z obvoznim prometom in z ureditvijo gradbišča na katerem bodo betonirali 36 m dolge betonske nosilce. Vendar upajo da bo to vprašanje v kratkem zadovoljivo rešeno.
Kdaj bo 216 m dolgi in 10 m široki most (7 m širina vozišča, na vsaki strani pa še 1,5 m širok pločnik) usposobljen za promet, je zdaj, ob začetku gradnje morda še preuranje-no vprašanje. Tudi naši graditelji še niso »kot iz topa« ustrelili odgovora na to vprašanje, saj jih upravičeno skrbijo druge zadeve, predvsem kako bo z Dravo, z gradbenim materialom in še marsikaj drugega. Vsekakor pa vsi domačini želijo, da bi imeli nov most, ki bo z vsemi priključki vred veljal takole približno staro milijardo dinarjev, prihodnje leto do julija, ko bodo v teh krajih slavili občinski praznik. Naši graditelji bodo tem splošnim željam rade volje ustregli, seveda, če jim ne bo v njihovem delu in namerah prevečkrat prekrižala računov Drava ali kaj drugega.
CTCIgi
Posvet pred pričetkom dela
Tisti, ki poznajo stari most čez Dravo, da bi imeli naši delavci ide-! Oravo, 80 lahko tudi brez strokovne- alne razmere.
i §a znanja ugotovili, da je temu mo- Seveda pa so možne še druge testu že odzvonilo. Leseni oporniki so žave in problemi, na katere tudi v oili morda še dobri za tako dolg in hidroelektrarnah prav nič ne morejo Pomemben most pred 30 leti, danes vplivati. Prvo je znano dejstvo, da Pa jih je že močno načel zob časa, je Drava snežna reka. V kratkem se tako da most sploh ni več kos vedno bodo v avstrijskih Alpah začele to-Sostejšemu in tudi vedno težjemu piti velike količine snega in Drava Cestnemu prometu. Zato so že lani v bo dobila velike dodatne količine Cestnem skladu SRS odobrili denar vode. Seveda tudi nihče ne ve, kakš-Za gradnjo novega mostu čez Dravo na bo prihodnja zima — ali bo veli-Pri Dravogradu.	ko ali malo snežnih padavin. Če jih
Most, ki so ga pred kratkim začeli bo veliko in če se bo začel sneg zgo-1 graditi naši delavci iz Raven na Ko- daj topiti, lahko pride do resnih r°škem, bo dolg 216 m in bo grajen težav z vodo. Domačini so nam po-v železobetonski konstrukciji s pred- vodali. da je na tem mestu, kjer bo ^Petimi betonskimi nosilci. Most novi most, Drava včasih segla prav 1Itla 36 polj. od katerih bo vsako dol- do ceste in preplavila precejšnje So 36 m. Kol so nam povedali gra- obrežne površine, oitelji tega objekta, jih čaka letos in Druga velika neznanka je reka Prihodnje leto nemalo težav, saj bo Meža, ki je znana hudourna reka. ta objekt s strokovnega gradbenega Dov )lj je, da se v hribih med Črno ^dika precej komplicirano delo. in Ravnami razbesni nekajurno ne-Most namreč ni popolnoma raven, ur j e, že dobi Meža ogromne količine I Piarveč ima okrog 3,5 0/n nagiba in od vode in postane presneto nevarna. J.7 °/o do nič prečnega vzpona, poleg Ta hudourna reka pa se v Dravo iz-t a..P? se °b priključkih pahljača- liva le nekaj desetin metrov nad bo-?‘° širi. Kot nam je povedal vodja dočim mostom čez Dravo. lega gradbišča. Tone Zaletelj, bo Graditelji so v pogovoru povedali, ■Post pri Dravogradu še trši oreh, da bi bilo sicer idealno, če bi imeli k°l je bil znani veržejski montažni vsaj osem ur enak nivo Drave in isto 'Post čez Muro, ki ga je pred leti hitrost pretoka, vendar je to res Usposobilo naše podjetje. Načrte za idealna iluzija, ki je v resnici in v JP°st je izdelal ing. Jeršan, priključ- stvarnosti sploh ni mogoče uresničiti. j*e Pa ing. Viktor Devetak od mari- Zato bodo morali graditelji vselej ra-Porskega podjetja »Komuna-pro- čunati z najrazličnejšimi spremem-Jekt«,	bami, z višanjem gladine in hitrej-
Pripravljalna dela, ki so se začela 2adnje dni marca, so končana, postavljen je že kabelski žerjav, brod Za Prevoz ljudi, delno so že tudi prijavljeni opaži in armatura, seveda Se na suhem.
Na desnem bregu Drave so začeli kaditi opornik, izkopana je gradbe-j jama in položen podložni beton.
Na suhem so pripravili 6 pilotov za aye liniji in en pilot v vodi. Na grad-bišču je zdaj 31 ljudi, računajo pa,
Pa jih bodo imeli v glavni sezoni pri-
j

ZGORAJ: Novi most v Dravogradu bo dolg 216 metrov in bo grajen v železobetonski konstrukciji s prednapetimi nosilci
LEVO: Stari most je že odslužil Tretji kegelj v državi
. , - ■ - ;-x
Naša enota na Ravnah je začela graditi 216 m dolg železobetonski most čez Dravo pri Dravogradu — Zelo kompliciran objekt

y . --aV
		
Pogovor s skupinovodjo Stankom Demšarjem pri dravograjskem mostu
Na gradbišču novega mostu čez * Dravo pri Dravogradu smo ne- "' ; koliko poklepetali s skupinovodjo -Stankom Demšarjem.'
»Vas. je kaj strah vode? Pravijo, da bo voda na tem objektu naj- , trši oreh?«
»Kaj me bo strah. Vode se prav nič ne bojim.«	,
»Kako da ne?«
»Veste, dolgo sem delal na Dravi. Zdaj sem že osem let pri Gradisu v Ravnah, prej pa sem delal osem let v Tehnogradnjah. Delal sem večji del na Dravi, na mosto- * vih in hidroelektrarnah. Zaposlen sem bil pri gradnji HE Ožbalt, Vuhred in Vuzenica, pa na vuze-in vuhredskem mostu.
^	i....	..	..	[..ju	^	^	..
*„Kot nam je povedal vodja gradbi- Ce ni drugače, se je treba poslužiti tudi »ročne« mehanizacije na^b^0-1^ Zaletelj, se. na tem ob j ek ju
niškem
Delal sem tudi na ptujskem mostu. Dravo torej kar dobro poznam in se zato vode prav nič ne bojim.«
»Pravijo, da bo ta most trd oreh za graditelje?«
»O, to pa. To bo težak objekt.«
»Kako pa bodo ljudje to zmogli. Saj Ravenčani še niste gradili tako velikih mostov?«
»Sprva bo šlo bržkone bolj težko, pa se bodo ljudje sčasoma že privadili.«
»Kje pa ste doma?«
»V Vuzenici. Nimam daleč. Zato lahko domov skočim kar na kosilo.«
»Ste zadovoljni z malico ki jo dobite na gradbišče?«
»Kar dobra je. Meni je všeč.«
»Koliko pa plačate za malico?«
»Zanjo damo po 150
starih dinarjev.«
»Ali delate tudi ob sobotah?«
»Smo že delali, zdaj pa ne. Mislim da bo po potrebi včasih treba delati tudi ob sobotah. Vse je odvisno od tega, v kakšni fazi ho gradnja tega objekta.«
»Ste s svojimi delavci zadovoljni?«
»Kar dobri so. Mnogi so stari gradisovci, vsi doma v Ravnah. Razumemo se dobro in zato s te plati nimam problemov.«


Ul	4
	Tši-i
i
i
i
WIR LERNEN DEUTSCH
In der letzten Lektion machten wir Ubungen mit schwachen oder regelmxssigen Verben. Heute sprechen wir von den starken oder unregelmassigen Verben. Bei den schvvachen Verben bleibt der Vokal der Stammsilbe unverandert. (Vokal debla ostane vedno ne-izpremenjen.)Z. B. leben (živeti): Ich lebe, ich lebte, ich habe gelebt. Ich rede (govorim), ich redete, ich habe geredet. Ich leme (učim se), ich lernte, ich habe gelernt.
Das Imperfekt hat ahnliche Endungen wie das Prasens, aber mit eingeschobenem t (oder et, wenn die Stammsilbe auf d oder t endet). — Bei den starken Verben a n d e r t sich der Stammvokal und diese Verben haben im Imperfekt in der 1. und 3. Person k e i n e Endung. Das Imperfekt und das Partizip des Perfekts (deležnik preteklega časa) miissen wir uns merken!
Z. B. gehen: ich g ing, ich bin gegangen, ich nehme, ich n a h m, ich habe genommen. Die Verben der Bewegung oder die Verben, die eine Anderung des Zustandes bedeuten, bilden das Perfekt immer mit dem Hilfszeitvvort »sein«.
Bei den starken Zeitvvorten merken wir uns immer das Prasens, das Imperfekt und das Partizip des Perfekts.
Nun einige Beispiele:
stehlen — stahl — gestohlen befehien — befahl — befohlen brecben — brach — gebrochen sprechen — sprach — gesprochen stechen — stach — gestochen
sterben — starb — gestorben werfen — warf — geworfen helfen — half — geholfen nehmen — nahm — genommen kommen — kam — gekommen
Nun bilden wir von den folgenden Satzen die drei anderen Zeiten: Z. B. Der Taschendieb stiehlt die goldene Uhr Imperfekt: Der Taschendieb stahl die goldene Uhr Perfekt: Der Taschend:eb hat die goldene Uhr gestohlen Futur: Der Taschendieb \vird die goldene Uhr stehlen Die folgenden Satze bilden Sie selbst!
Er befiehlt nicht gern, er bittet lieber.
Die Mutter bricht das Brot in kleine Stiicke.
Er spricht freundlich zu ihr.
Sie sticht sich mit der Nadel in den Finger.
Im Kriege sterben sehr viele Menschen.
VVir vverfen den Brief in den Briefkasten.
Er hilft mir zu Hause bei der Arbeit.
Nimmst du nichts rr.ehr?
Ihr kommt zu spat zur Arbeit.
Noch einmal das Zeitwort »gehoren« (pripadati).
Die breiten Diicher gehiiren zum Bahnhof. Der hohe Schornstein
gehort zu einer Fabrik. Zu dem Motorrad gehbrt ein Beivvagen. Die Terrasse gehort zu dem grossen Hotel. Die Insel Sizilien gehort zu Italien. Das Dach geliort zu dem Haus. Die Glasscheibe gehort zu dem Fensterrahmen. Wozu gehort der Deckel? Er gehbrt zu dem Topf. Wozu gehbrt die Untertasse? Sie gehbrt zu der Kaffeetasse. Berlin gehbrt zu den Hauptstadten. Das Auto und das Motorrad gehoren zu den Fahrzeugen.
Folgende Satze bilden Sie allein!
Die Katze Der Bleistift Die Pfaune Der Bohrer Der Kirschbaum Die Zitrone Die Flote
(s Haustier)
(s Schreibegeriit)
(S Kiichengerat)
(s Werkzeug)
(r Obstbaum)
(e Siidfrucht)
(s Musikinstrument)
DIE STRASSENBAHN KOMMT: Zuerst aussteigen lassen! — Ein-steigen bitte! — Nicht stehen blciben! — Durchgehen! — Wie weit bitte? — Noch jemand ohne Fahrkarte? — Zwei Karten zum Bahnhof! — Einmal umsteigen! — Ende! AUes aussteigen!

Ein Diktat (narek):
Gehbrt dir die htibsche Handtasche, Maria? Ja, ich habe sie zum Geburtstag bekommen. Wie gefallt sie dir? — Oh, sie ist ent-ziickend und passt wunderbar zu deinem hellen Sommermantel, Darf ich sie einmal aufmachen? — Natiirlich! VVie sauber sie gearbeitet ist! Der kleine Spiegel aus unzerbrechlichem Glas ist besonders schon. Nimm, bitte, die Biider heraus! Ich vvollte sie dir zeigen, Das sind Aufnahmen aus meinen Ferien. Du weisst, ich war am Meer. VVie gefallt die mein Badeanzug? VVunderbar fUr deine Gestalt! Das hier ist eine Vergros-serung meiner besten Aufnahme: Ein Blich vom Boot auf die Insel Krk bei Sonnenuntergang. — Das sind wohl schone Erinnerungen an deine Ferienzeit!
VVbrter — besede
stehlen — krasti befehien — ukazati sterben — umreti vverfen — vreči der Dieb — tat das Dach — streha der Beivvagen — prikolica vvozu — čemu der Kahmen — okvir der Deckel — pokrov die Glasscheibe — šipa die Untertasse — krožnik pod skodelico zuerst — najprej jemand — nekdo die Fahrkarte — vozovnica umsteigen — prestopiti entziickend — očarljiv vvunderbar — sijajen unzerbrechlich — nezlomljiv die Aufnahme — šnimka der Strand — plaža dfer Blick —' pogled die Erinnerung — spomin sich erinnern — spominjati se die Strassenbahn — cestna 'železnica .
die Handtasche — ročna torbica die Gestalt — postava sich iindern — spremeniti se eingeschoben — vrinjen die Endung — končnica sich merken — zapomniti si Die Verben der Bevvegung — glagoli premikanja der Zustand — stanje, polož; bedeuten — pomeniti der Taschendieb — žepar selbst. allein — sam stechen — bosti, pičiti zu spat — prepozno der Schornstein — dimnik der Topf — lonec ;
'das Fahrzeug — vozilo das Haustier -r- domača živ: die Pfanne — ponev der Bohrer — sveder das VVerkzeug — orodje der Kirschbaum — češnja der Obstbaum — sadno drei die Siidfrucht ^ južni sad die Flote — flavta , . sauber čeden, snažen
Del kolektiva projektivnega biroja
(Iz dnevnika Tadeusa Trolla)
Četrtek, 5. — Prejel naročilo za kramljanje »O lenobi«. Kupil ležalni stol. V njem v sproščeni legi razmišljal o temi. Pri tem zaspal.
Petek, 6. — Predpoldan študiral lenobo v ležalnem stolu in se pri tem zelo utrudil. Dolg opoldanski spanec. Popoldne prišel do prepričanja: vztrajanje v lenobi (italijansko: dolce far niente) — naravno stanje kreature. Nobena žival ne dela. Zadovoljen s tem spoznanjem zgodaj končal delo.
Sobota, 7. — Te beležke zapisal v dnevnik. Od tega zelo izčrpan, zato popoldan spal.
Nedelja, 8. — Nedelja sveta. Ves dan počival. Barbarin predlog, delati zoprne gibe v obliki sprehoda, ogorčeno odklonil, ker obdelujem lenobo. Zgodaj v postelji. Sanjal o Indiji Koromandiji.
Ponedeljek, 9. — Dobro spal. Predpoldan od dolgega spanca popolnoma izčrpan, nesposoben za •delo. Popoldne imel idejo: lenivost ni lenoba. Leni-vost. je nadarjenost, lenoba svetovni nazor. Lani živi v Harmoniji z obstoječim in ne občuti zahteve, spremeniti ga. Zaključek: leni ljudje so državno-politično posebno dragoceni, ker ne težijo k pun-tarstvu, prevratništvu in revolucijam.
Torek, 10. — Slabo spal, ker prejšnje dni preveč spal. Spet v ležalnem stolu. Barbara mnenja: moja lenoba smrdi do neba. Ji pojasnil: lenivost je vsega zaničevanja, lenoba občudovanja vredna Leni je po prirodi marljiv, premaguje pa marljivost, ker z njo ustvarja samo nemir in moti ugodje. Primer: mravlje so marljive in nesimpatične, svizec len in simpatičen. Vprašanje Barbari: kdo je spravil na svet več nesreč, leni ali marljivi: Lahko začno leni z vojno?
Sreda, 11. — Od duševnega dela prejšnjega dne izčrpan. Proglašen dan lenobe in postavljen za družinski praznik.
Četrtek, 12. — Čl tal koledarski rek: »Znoj je solza dela«. Ker je nemoško točiti solze, sklenil, nikoli znojiti se. Spoznanje: lenoba je humus duha. Vzvišene misli uspevajo samo v stanju telesnega, mirovanja. V ležalnem stolu premišljeval, če Barbara že kuha svoj okusni golaž. Misel se je ujemala Jedel preveč golaža. Ker poln želodec ne študira rad (spoznanje starih Rimljanov), popoldan nič več premišljeval.
Petek. 13. — Prestrašen ugotovil, da pride danes 13. točno na petek. Zato sklenil, nič delati, da ne bo nesreče. Dobro spal. Spoznanje: brez slabe vesli se je treba odločiti za lenobo. Vest je motor, ki sili k delavnosti, lenobi pa ugodje jemlje. Misli o Hamletovem citatu: »Nekaj gnilega je v deželi Danski.« — Kako? Sem mar Danec? — Založba telefonira, ali je kozerija o lenobi že gotova. Odgovorile: »Če bi tako hitro delal, bi ne bil vreden strokovno obravnavati te teme.«
Sobota 14. — Barbaro skrbi moje zdravstveno stanje, ker da je toliko spanja nenaravno. Pomisleke razpršil s sledečimi ugotovitvami: managerji. so marljivi, bogovi niso marljivi, managerji zelo marljivi, bogovi nasprotno neumrljivi, Barbara pomirjeno ugotavlja, da bom potem preživel bogove.
Prehudo len, da bi sploh kdaj napisal kramljanje o lenobi, sklenil tiskati te dnevniške zapiske. Premišljeval: kdo me reši zoprne poti do poštnega nabiralnika. Klepetal z Barbaro. Po dolgem opoldanskem spancu se odločil zaradi naporov zadnjih desetih dni prihodnji leden temeljito počivati.
Podaljšek skladišča za AERO
Naša celjska enota je konec marca začela graditi za tovarno »Aero« podaljšek skladišča, ki bo veljal približno 2,2 milijona in mora biti predan investitorju do konca novembra letos. Gre za trietažni objekt, ki je povsem skladen s starim skladiščem, tako da ne bo po dograditvi podaljška nikakršnih razlik. Načrte za podaljšek je pripravilo podjetje »Slo-venija-projekt« v Ljubljani.
Na gradbišču je 40 ljudi, ki so 7. marca začeli s pripravljalnimi deli, oficialni začetek gradnje pa je bil 22. marec. Na gradbišču so povedali, da za zdaj delo kar lepo napreduje in ni kakšnih posebnih problemov, le betonskega železa včasih ni takoj, kakor bi si ga na gradišču želeli. Zlasti manjkajo nekateri debelejši profili — šestnajst in osemnajst. Sicer pa so na gradbišču prepričani, da bodo vsem težavam kos, saj objekt ni kdo ve kako izrazito zahtevna gradnja, tako da bodo podaljšek v roku predali investitorju — celjski tovarni »Aero«.
Ob pričetku del na novem gradbišču Aero v Celju
Mi stari smo nekaj skozi dali
Na gradbišču skladišča celjske tovarne »Aero« smo dobili tesarja Belo Benka, ki je v Gradisu že vse od leta 1949 — seveda neprekinjeno. Prav te dni slavi tovariš Bela svojega Abrahama ali petdeset let življenja.
»Kje ste rojeni?«
»V Gornji Slaveči pri Murski Soboti Sicer pa zdaj že precej časa živim v Celju.« 1
»Imate stanovanje?«
»O, to pa. Imam lepo stanovanje, v Gradisovem bloku ob Ljubljanski cesti.«
»Kako pa ste zadovoljni dohodki?« '
»Ne morem se pritožiti, zlasti v zadnjem času je kai dobro, čeprav smo v Celju nekaj let imeli trde čase. ' Ampak veste, mi, kar nas je starih Gradisovcev, smo marsikaj skozi dali. Zato tudi znamo to, kar imamo danes, ceniti in nas ne vznemiri vsaka malenkost in vsaka težava. Spominjam se, da so bili časi, ko so masovno odhajali celi bataljoni delavcev, jaz in še nekateri stari Gradisovci, pa smo ostajali na delovnih mestih, kljub neštetim težavam in problemom, ki včasih res niso bili majhni. Spomnimo se samo, kako smo včasih spali in živeli po gradbiščih, kako smo včasih delali ob vseh sobotah in tudi ob nedeljah, pa ponoči in tako naprej.«
»Kje pa ste vse delali?«
»Marsikje. V Šoštanju, Velenju, Hrastniku, Celju in še kje. Tudi v Nemčiji sem že delal, seveda na objektih ki jih je gradil Gradis.«
»Torej sploh nimate pripomb in problemov? <
»Prav dosti res ne. Edino, kar me nekoliko moti, je moja urna postavka. Na uro dobim bruto 9.90 din. Ne vem, če je prav, da dobijo nekateri, ki so pri podjetju komaj pet let ali nekaj več, več kot jaz, ki sem tu že dobrih 22 let. Mislim, da bi bilo treba upoštevati, koliko sem v podjetju že delal, koliko sem mu dal, koliko pretrpel. No, kot rečeno, pa se sicer res ne morem nad ničemer pritožiti.«
»Koliko pa imate še do upokojitve?«
»Se devet let. Pa ne vem, če bom zdržal tako dolgo.«
»Zakaj pa ne?«
»Ja, leta, leta. Včasih mi nekoliko nagaja srce, tudi živci niso več najboljši. Imam avto, pa ga ne morem voziti. Zato sem moral — hočeš nočeš — volan kar prepustiti hčeri.«
Od leve proti desni so ekipe mladinskih aktivov iz Kopra, Jesenic in LI<^^kofja Loka (sredi) ter KO Ljubljana (desno)


}
jWi> :
Mfrilii im	1
I
prvo športno srečanje mladinskih aktivov »Gradisa« v ško/ji Loki
Mladinski aktiv LIO Škofja Loka je ob »dnevu mladosti« 15.
5. 1971. organiziral v Škofji Loki športno srečanje mladincev Gradisa v malem nogometu, namiznem tenisu, streljanju in šahu.
Odziv na vabilo je bil skoraj nepričakovan, saj se je prijavilo kar 7 Ig^,	,v
aktivov, in sicer: Celje, Jesenice, Ko- l||k	* Z*
Per, KO Ljubljana, Samski dom	r
Bavdkova ulica Ljubljana, KO Mari-	lik. ™	'#S
bor in LIO Škofja Loka. Aktiv Celja sicer ni prispel na tekmovanje, Koprčani so tekmovali samo v malem nogometu, kljub temu pa se je zbralo na otvoritvi v LIO Škofja Loka kar 123 tekmovalcev, poleg teh pa še nekaj navijačev in gostov.
Ob otvoritvi so pozdravili nastopajoče ekipe: predsednik pripravljalnega odbora mladinskih športnih iger Budi Kerčmar, direktor LIO Škofja Loka Ignac Šuštaršič, direktor KSS Podjetja Dragovan Sever dipl. gr.
Ing. ter predsednik MSS gradbenih delavcev Ljubljana Stane Uhan. Govorniki so predlagali, da bi postala športna srečanja mladincev Gradisa tradicionalna, saj se na tak način člani našega kolektiva seznanjajo med seboj.
Po otvoritvi so se pričela tekmovanja v posameznih panogah, ki so se odvijala v prijateljskem in zares športnem vzdušju.
Ob zaključku tekmovanj so se vsi nastopajoči ponovno srečali na skupnem kosilu, nato pa sta predsednik organizacijskega odbora športnega
srečanja Rudi Kerčmar in čred
Ing. Dragovan Sever, direktor kadrovske socialne službe, pozdravlja tekmovalce
nik osnovne sindkalne organizacije LIO Škofja Loka Vinko Florjančič podelila zmagovitim ekipam diplome, plakete in prehodni pokal aktivu KO Maribor.
Skupna uvrstitev v vseh panogah:
1.	KO Maribor
2.	Samski dom Bavdkova ulica, Ljubljana
3.	KO Ljubljana in LIO Škof Loka
Bavdkova ulic
Bavdkova ulic
Zmagovita ekipa iz KO Maribor
Mali nogomet:
1.	KO Maribor
2.	Jesenice
3.	Samski dom Ljubljana
Namizni tenis:
1.	Samski dom Ljubljana
2.	KO Ljubljana
3.	KO Maribor
Streljanje:
1.	KO Maribor
2.	LIO Škofja Loka
3.	KO Ljubljana
Šah:
1.	KO Maribor
2.	Samski dom Bavdkova ulica,
Ljubljana
3.	LIO Škofja Loka
Športno srečanje mladincev v
Škofji Loki je pokazalo, da je možno s skromnimi denarnimi sredstvi organizirati podobna srečanja.
Zal pristojni organi posameznih enot nimajo dovolj razumevanja za delo mladih in jim ne nudijo ustrezne finančne podpore, zaradi česar tudi udeležba na športnem srečanju v Škofji Loki ni bila večja. Mogoče bo prihodnje leto, ko bo srečanje mladine Gradisa v Mariboru, več razumevanja za interese in želje mladih.
Uporabljam to priložnost in se zahvaljujem v imenu organizacijskega odbora sindikalnemu odboru podjetja in osnovni sindikalni organizaciji za finančno pomoč.
Franci Kumer "" Mladinski aktiv samskega doma v Bavdkovi ulici (Ljubljana)
Mbert Špindler in Lojze Zorel: »Še bnamo skrite rezerve!«
Skrile rezerve
Lani, ko se je mariborska enota Gradisa »odebelila« še za precejšnje kapacitete nekdanjega gradbenega podjetja Tehnogradnje, so se pred celotno mariborsko enoto odprli novi problemi. Tako Gradis kot Tehnogradnje sta imela vsak zase precejšnje stranske dejavnosti, zlasti železo-krivski, tesarski, betonerski in še nekatere obrate. Zdaj mora mariborska enota razčistiti številne probleme, ki so tesno povezani z nadaljnjo perspektivo mariborskega Gradisa in vseh njegovih tako imenovanih stranskih dejavnosti. O tem smo se precej pogovarjali z Albertom Špindlerjem, ki je v mariborskem kolektivu že precej časa »zadolžen« za to področje.
Kot je povedal tov. Špindler, naj bi se v prihodnosti ob kovinskih obratih razvili še nekateri obrati, zlasti tesarski, železokrivski in betonarna za težke elemente, medtem ko naj bi na Pobrežju, kjer je imelo svoje obrate Tehnogradnje, ostala betonarna za lažje betonske elemente. Za takšno razvojno usmeritev so začeli že preurejati nekatere obstoječe objekte, predvsem jedilnice, garderobe, sanitarije, učilnice in tudi proizvodne prostore. V prvi fazi bodo najprej temeljito preuredili nekdanji hlev, v katerem so nekatere prostore že preuredili, seveda pa bo marsikaj še treba izpopolniti.
Vzporedno z izpopolnjevanjem objektov bodo tu tudi izboljševali sistem izobraževanja kadrov, zlasti vajencev. Tako se bodo v teh obratih temeljito izobraževali vajenci tesarske in železokrivske stroke, medtem ko bodo vajence, ki se šolajo za zidarski poklic, skušali čim bolj skoncentrirati na nekaterih objektih, ob vajencih pa bo vselej tudi inštruktor, ki bo vajencem res lahko nudil čim več strokovnih napotkov. Po mnenju tov. Špindlerja pri nas od vajencev veliko zahtevamo, seveda pa je vprašanje, če smo mladini tudi vedno nudili dovolj strokovnih napotkov, da bi lahko strokovno hitro napredovala. Marsikdaj so bili vajenci precej
Tako pa na gradbišču. Delati moramo pa vsi
prepuščeni sami sebi in brez pravega strokovnega nadzorstva, zato tudi znanje vajencev ni moglo ustrezno napredovati.
Po mnenju Alberta Špindlerja ima »Gradis« še velike skrite rezerve, ki jih je možno aktivirati predvsem z bolj racionalno organizacijo dela in z večjim varčevanjem, seveda pa tudi s koncentracijo vseh proizvodnih kapacitet in z maksimalnim izkoriščanjem strojev kot tudi strokovnih kapacitet in vsega kadra. »Od delavca ne moremo skoraj ničesar več pričakovati,« je dejal Albert Špindler, »namreč v- tem smislu, da bi se še bolj mučil ali še več fizično delal. Bil sem precej časa v ZR Nemčiji in vem, da se tam delavec pri delu precej manj utrudi kot pri nas, delovni efekt je pa v ZR Nemčiji le znatno boljši kot v Jugoslaviji ali Sloveniji.«
Nadaljnji napredek si lahko mariborski Gradis zagotovi po mnenju tov. Špindlerja predvsem z boljšo organiziranostjo in usklajenostjo vseh dejavnosti in z maksimalnim izkoriščanjem vseh kapacitet — od mehanizacije do kadrov. Zato bi moral »Gradis« še precej vlagati zlasti v nakup drobne mehanizacije saj lahko nekaj majhnih strojev in orodja zamenja tudi do sto in več ljudi. Ob tem je pa seveda treba pomisliti ne samo na to koliko je treba ljudi plačati (osebni dohodek), marveč še vse drugo, kar je treba za delavce narediti — od stanovanj in samskih domov do menz, rekreacijskih objektov in podobno. Vsega tega pa za stroj ne potrebujemo, pač pa je seveda treba stroje in opremo čim bolj racionalno izkoristiti.
Nekateri uspehi v tej smeri so že vidni. Tako so v Mariboru že začeli tipizirati konstrukcijski les. Včasih so imeli v podjetju do 40 različnih vrst lesa, zdaj bodo kmalu zadoščale le tri ali štiri vrste. Uvajajo že nove metode opaževanja in podobno. Po mnenju tov. Špindlerja bi lahko na gradbiščih ogromno pridobili tudi z varčevanjem, saj bi z bolj varčnim delom letno prihranili tudi do tisoč kubikov (!) lesa. Zelo revolucionarna je tudi pobuda, da bi za ves podporni in spojni material, za cevne odre, plohe, morale in opaže gradbiščem zaračunavali dnevno uporabnino ali najemnino, ki bi jo obračunavali dekadno. Ta sistem bi nedvomno gradbišča primoral, da bi z vsem materialom in orodjem, seveda pa tudi s stroji, ravnala kar najbolj gospodarno.	i. p.
Tako je v pisarni

V
Pomembna delovna zmaga naše celjske enote
14. maja 1971 je kolektiv gradbišča pri gradnji termoelektrarne Šoštanj III. slavil pomembno delovno zmago. Z zaključkom montaže lupine hladilnega stolpa so končana groba gradbena dela pri gradnji nove elektrarne. Proslava je bila v notranjosti 98 m visokega hladilnika, ki je bila v ta namen primerno urejena. V uvodnem govoru je direktor poslovne enote Albert Praprotnik poudaril pomen te delovne zmage našega podjetja in dal v imenu kolektiva zagotovilo investi--
torju, da se bodo dela do zaključka gradnje nadaljevala z enakim prizadevanjem in uspehom kot prej. Pomočnik direktorja elektrarne Šoštanj Alojz Ribič je v imenu investitorja pohvalil dosedanje delo našega podjetja in poudaril, da predstavlja predvsem gradnja hladilnika izreden uspeh podjetja Gradis.
V prijetnem razpoloženju so člani kolektiva in številni gostje proslavili ta svečani dogodek še do poznih večernih ur.

- flkr
o
iu
Razlika aa Jesenicah
Po dolgem času obisk v naši enoti na Jesenicah
V čudovitem sončnem jutru in v prekrasnem razgledu na naše slovenske gore sem se po dolgih letih pripeljala na našo poslovno enoto Jesenice. Že ob prihodu na novo upravo sem bila zelo presenečena, kajti v spominu sem imela naselje starih barak, v katerih je bila svoj čas uprava enote. Seveda je bilo vse to pred 15 leti.
Sedanje naselje z upravo ima povsem čisto drug videz. Štirje veliki bloki, od katerih so trije stanovanjski za naše delavce, dajejo res ugodne pogoje za bivanje. En blok je namenjen za upravo enote, ki v lepih in zračnih prostorih lahko nemoteno posluje. V stari stavbi ima prostore kadrovska služba in oddelek OD, ki so seveda današnjemu času primerno urejeni.
Na dvorišču je velika betonarna, ki oskrbuje sektorje na Bledu. Kranju, Begunjah in po potrebi tudi Kranjsko goro z betonom. V tem sestavu so tudi delavnice za betonske izdelke, garaže in mehanična delavnica za potrebe enote.
Na dvorišču stoji še nedodelan objekt, v katerem bo moderna in lepa kuhinja z jedilnico, ki bo prvenstveno služila svojemu namenu, lahko bodo v njej masovni sestanki in kinopredstave.
Enota ima še svojo tesarsko delavnico in skladišče lesa, ki pa je ločeno od naselja Tu opravijo vsa tesarska dela za potrebe enote.
Poslovna enota je predvidela letošnji plan za 60 milijonov dinarjev. Po prevzetih pogodbenih delih pa že sedaj presegajo 80 milijonov. Enota ima močno voljo in si prizadeva, da bi plan tudi dosegla. Težava pa je v tem, da ji primanjkuje ca. 50 kvalificiranih tesarjev, zidarjev in železo-krivcev. Trenutno je zaposlenih 550 delavcev. V glavnem so zaposleni delavci iz drugih republik. Odnosi delavcev do družbene lastnine so se bistveno izboljšali, saj vedo, da je sedanje urejeno naselje njihova last, za katero so prispevali tudi svoj delež. Ko bodo vsi objekti v naselju
dokončani, bodo uredili še okolico z zelenicami.
Pripravljajo tudi gradnjo samskega doma v Kranju, ki bo imel kapaciteto 120 ležišč. Družbena prehrana bo delavce oskrbovala s hrano kot doslej, Kolikor pa ne bo zadostila potrebam, pa si jo bodo uredili sami v njihovem objektu. V enem izmed objektov je predvidena tudi čajna kuhinja.
Poslovna enota Jesenice je bila nekaj let v zatišju glede novih gradenj. y Železarni Jesenice je aglomeracija gotova, računajo pa, da bo delo ponovno oživelo v naslednjih letih ob novi valjarni na Javorniku.
V	okviru družbenega standarda bosta leta 1972 dokončani dve stolpnici. Drugih del na Jesenicah za našo enoto trenutno ni.
Na Bledu dokončujejo adaptacijo dveh hotelov, in sicer hotela Jelovica in hotela Lovec. Objekti bodo končani v maju in juniju letos. Prijazni delovodja tov. Polajnar mi je razkazal prostore v- hotelu Jelovica, ki že čakajo na petične goste. Sicer pa so vse sobe že oddane za to turistično sezono. Gostje bodo imeli iz sobe krasen razgled na naše lepo Blejsko jezero in na lepo urejen park. Delavci so v glavnem z delom zadovoljni ter se vsak dan vozijo z našim avtobusom z Jesenic na ta sektor. Ta dela predstavljajo vrednost 12 milijonov dinarjev,
Za lesno industrijsko podjetje Bled—Rečica gradi enota kotlovnico, sušilnico za les in halo v velikosti 34 X 270 m. Poleg tega so sprejeli še dodatna dela za halo v velikosti 7 X 140 m. Investicija za ta dela je prek 10 milijonov dinarjev.
V	perspektivi računa ta enota še na dodatna dela za hotel Toplice na Bledu, katerih vrednost bo prek 16 milijonov dinarjev.
V	Begunjah delajo še vedno v Elanu ter bo še letos za ca. 7 milijonov investicij.
V	Kranjski gori dela enota v kooperaciji z GP Sava hotel Larix v vrednosti ca. 34 milijonov dinarjev.
ZGORAJ: Sejmišče v Kranju — SREDI: Pričetek gradnje hotela Kompas v Kranjski gori — SPODAJ: Hotel Larix v Kranjski gori, ki ga gradimo v kooperaciji z gradbenim podjetjem Sava
Hotel bo letos že gotov. Nadalje dela enota reprezentančni hotel Kompas, ki bo letos zgrajen do III. faze, dokončan pa decembra leta 1972. Investicija za ta ogromni hotel je ca. 10 milijonov dinarjev. Že dolgo nisem videli tako razgibanega gradbišča. Ko sem z vrha gledala v veliko izkopano jamo. sem imela občutek, da je to veliko mravljišče, kjer neutrudne mravlje znašajo skupaj sadove svojega potrpežljivega dela.
Novi hoteli bodo mnogo prispevali k uresničitvi zamisli, da bo Kranjska gora postala veliki zimski in letni turistični center. Vendar pa bi se morali vrhovi dokončno že pomeniti glede tega. Prvo bi morali urediti ceste in smučarske terene. Ne moremo v konkurenco s sosedi v Avstriji in Italiji, ki imajo odlična smučišča tudi v letnem času in ki so še ponoči osvetljena. Marsikaj bi se dalo urediti tudi pri privatnikih, ki bi s posojili lahko uredili svoje domačije, ki kvarijo zunanji izgled tega prijetnega kraja. Marsikaj je že bilo slišati na račun tega športnega centra, da ne govorimo o »repih«, ki čakajo na žičnice Čas je, da bi prenehali z debatami in prešli k delu.
Velike napisne table — znak naše firme — so me pripeljale do velike trgovske hiše Merkur, katero smo gradili do 111. faze. Nadaljnjo izgradnjo je prevzelo SGP Projekt, s katerim ima naša enota Jesenice zelo dobre odnose, kar je prav gotovo v korist obema.
Nasproti Merkurja dograjujejo hotel Creina, kjer je dodatnih del še za ca. milijon dinarjev.
V tej tovarni gumijevih izdelkov Sava tečejo zaključna dela. računajo >. pa še z nadaljnjimi deli v naslednjem letu.
Pod mostom v Kranju, kjer gra-dimo velike prostore za bodoči sejem, se skorajda nisem znašla iz obilice cevnih odrov. Zal sem bila prepozna, da bi našla tehnika, ki bi mi vso stvar malo obrazložil, pa tudi malo strah me je bilo, kajti nisem imela čelade, ki je skoraj gotovo potrebna, če se hočeš sukati varno pod ogromnimi železnimi odri.
Poslovna enota Jesenice je angažirana tudi v Portorožu pri gradnji hotelov, kjer je njihov delež ca. 6 milijonov dinarjev. Z deli bodo letos gotovi.
Obisk poslovne enote je zapustil v meni globok vtis, Nisem si predstavljala, da je ta enota tako obsežna in kakšne velike so razlike od mojega zadnjega obiska. Pohvalno je za vodstvo enote, da gleda na delavce, da bi mu bilo čimbolj ugodno ter da mu je enota drugi dom, v katerem se dobro počuti Delavci so na splošno zadovoljni z delom, želijo le, da se čimprej stabilizira naše gospodarstvo in cene, saj bodo potem še z večjim elanom prijeli za delo.
JVttia