400 
401 
Ribniška suha roba 
Naša suha roba je poznana daleč 
preko slovenskih meja prav do Karpatov, 
čeških obmejnih pogorij, daleč doli v Italijo 
in na Balkan. Njena domovina je predvsem 
Ribniška dolina, zlasti vasi Breze, Jurjevi-
ca, Gorenja vas. Kot, Slainik, Breg, Sajevec, 
Dane, Bukovca in vasi župnije Sodražice. 
V občinah Gora in Loški potok izdelujejo 
predvsem ribežne, nekatere sosedne vasi le 
obode, nekatere druge pa le škafe in zobo­
trebce. V večji ali manjši meri se pečata z 
eno ali drugo vrsto suhe robe ves ribniški 
in gornji del velikolaškega sodnega okraja. 
Ta panoga domače obrti je v teh krajih 
jako stara, saj so ob prevratu n. pr, zahte­
vali pravice, ki so jih imeli že od »časov 
Marije Terezije«. — Krošnjarji zahajajo 
navadno vse svoje življenje v iste kraje, in 
to prehaja od očeta na sina. To jim je tem 
laže, ker so povsod znani in cenjeni kot 
jako pošteni, skromni in miroljubni ljudje. 
Dela in truda je s suho robo mnogo, preden 
dobi iz smrekovih debel in leskovih palic 
rešeto. Seveda si delo navadno delijo, kajti 
v enem kraju izdelujejo pretežno obode, v 
drugem dna ter jih šivajo na obode, v tret­
jem sodčke, v četrtem izrezujejo žlice, v 
petem zobotrebce itd. - Ko so razpravljali 
o agrarni reformi, so bili Ribničani« v ve­
likih skrbeh zaradi potrebnega lesa. ki ga 
sedaj dobivajo iz gozdov kneza Auersperga 
in graščaka Rndeža. Vprašanje še doslej ni 
rešeno. Tudi na novih obrtnih zakonih so 
naši Ribuičani jako interesirani ter budno 
pazijo, da ne izgube vsaj onih starih privi­
legijev, ki so jih infeli že v Avstriji, poseb­
no velikega pomena so pa zanje trgovske 
pogodbe s tujimi državami, ki naj jim za-
jamčijo pravico neoviranega krošnjarjenja. 
V teh pogledih, ki so za ondotno gospodar­
stvo važnega pomena, si je največ zaslug 
zanje pridobil poslanec K. škulj. 
ZaČeleJc teieta — Od leve na desno: prvi kolje vitre na stolu v babi, 
drugi strže vitre, tretji jih pa dere in cepi z zobmi. 
Levi rešetar nlevlje vitre v rezer% da so vse enako široke, desna dva pa pietetii 
dno rete. 
Mlada rešetarica tke v statvah dno 
rešeta. 
Od leve na desno; Prvi nabija dno v rešeto, drugi šiva dno na reto, tretji pa veže 
obročno vitro v obod, a četrti, »vajenec«, sestavlja krošnjo. 
Sodar obrezuje tìoge xa sodčice. Uoablna X Novega pota pri Sodražici izrezuje Ku&alntce in ilice. 
ObOtìarfi pri delu — Od leve proti desni: Prvi kolje smrekov hlod, naslednji cepi »četrti«, nadaljnji pa stružejo, 
krivijo in potakajo obode.. 
.S suho robo po svetu. Družina ribniškega reictarfa pri delu — Od desne na levo; gospodar cepi vitre, dekle poleg njega jih dere z zobmi, 
naslednji dve jih čistita, nadaljnje šivajo dna v obode, sprednja dva otroka pa stržeta palice za. vitre.