,jjUom for taailin« at apooial rato of poatafo providod for - ■■ BobaortpUoa 94.00 Toarlj &TEV.—NUMBER 242 U09, Act of OcU 9. 1917, avthoriaod oa Judo H, 1919. Urednik Mussolinijevega lista zahteva koncesije od Francije Doma&e Vesti DIKTATOR ITOS-Mni* ruske SOLINI DOBIL Oro-H'c<(e ro na arabcihIB^H Francoska vlada mora priznati italijanske pravice v afriški koloniji. Nove francosk' DalddierjeVa vlada čete prihajajo v Tunisijo, da pomaga jo poli-1 ? ' dobila zaupnico ciji pri zatiranju nemirov. Študentje osme šili propagando italijanskih fašistov v de monstracijah v Parizu Zadnje vesti TUNIS, 11. dec. — Francija j« ojačila svojo obrambno fllo v Tunisiji « bojnimi letaH in tt^^A BEI^RAD, JUGOSLAVIJA. Htfpelo z bojnimi letali, fte ni -Včerajšnje volitve so potekle LTtoda akcija kaže, da je »imo razen na Hrvaškem, kjer r.nciia pripravljena na vse«« šandarji spet strel j aH in ra-l„,,alno«ti ki se lahko razviJnili mnogo oseb. Vlada je sinoči gSSkU TlTmo. -unaniU, da je dobila večino Rim, 10. dec. - Virginio Gay>^ razen na HrvaŠkem in v da, urednik Mussolinijevega H-1 Dalmaciji, »ta II Giornale D'Italia, je srdi- Težak udarec ljudski fronti Pennsylvanake novice Moon Run, pa. — Tu je umrl za revmatizmom Jakob Stri, 42 let in doms is Kožleka pri Cerknici. Bil je član druttva 88 SNPJ in Slovenskega samostojnega društva v Moon Runu. Ve/ike demonstracij* Tu zapušča ženo> aiha. hčer, dva . ;; brata in sestro. - V Bradocku. Proi1 * * « C 1*1 Pa., je umrl ta sllikoso Anton | v Libiji Frank, star 55 l«d in doma iz Celjic na Notranjskem. V A-1 ITALIJANI ZAHTE-meriki je bil 34 * U tu aapu. | VAJQ KONCESIJE Pariz, 10. dec. — Nitja držav-na zbornica je danes zjutraj s 1315 proti 241 glasovi izrekla zaupnico Daladierjevi vladi in s tem odobrila premierjeve meto- Rim, 10. dec. — Arabci ao si pridružili fašistom v proti-francoskih demonstracijah v I Tripolu, Libija, italijanski koloniji v severni Afriki, ki se drši Aea ženo, tri sinovo lh tri hčere, v New Yorku pa brata. Bil je član društva 300 SNPJ. — V Pittsburghu je ps umrl Martin Antlogar, star 76 let is rojen v Gotovi j ah na Štajerskem. V A- meriki je živel 36 let in tu za-i"-- - ------. , . —- - .pušča ženo, tri sinove in dve Tunisijo, nad katero ima* ran- de, katerih se je poslužil pri hčeri, v starem kraju pa pot ^» l^^ff1' Znamenja ka- razbijanju generalne stavke. bratov In sestro. d* IullJil1 ne , f, , Glasovanje je sledilo viharni i v zahtevah glede aneksije Tunl- debati, v kateri so poslanci na- I« Clevelanrfa sije. padali drug drugega. Edouard Cleveland. — Rojak Nagode Fašistični tisk na dolgo in Herriot, predsednik zbornice, je | je pred nekaj dnovl na lovu v | široko piše o terori9lranju Ita- v katerem ji med drugim oCita, I krajin jih volitvah za poslan- ne ne drži provizij z Italijo Le avtonomne zbornice. Zdaj se {ZauPnica' kI 'J J* sklenjene pogodbe glede Tunisi- prWakujef da ^ Hitler okupiral m,er' P0*™"11tudl Kot vzrok navajajo bolezen Moskva* 10. dec. — Nikolaj Ješov, načelnik tajne sovjetske policije OGPU in notranji komisar, je reaigniral. Njegovo pozicijo je dobil Lavrentl Pavlovi* Berea, ki je poanan pod imenom "Kavkažki Stalin". Ježov je igral glavno vlogo v zadnji "čistki". Njegov pred-nik Je bil Henri Jagoda, ki je bil na zadnji masni obravnavi proti sovražnikom Sovjetake linij* spoznan sa krivega, da Je nameraval zastrupiti Ježova. Jagoda jo bil obaojen v smrt in ustreljen polog več drugih "sovražnikov" Sovjetake unije. Boria jo star 30 lot. Rojen je bil v Georgiji kot Stalin, sovjetski diktator. Tam je imel vrhovno državno pozicijo pet najst lot. V Moskvo ja prišel j«, katero sta državi podpisali Memel. pred tremi leti. Italija ne bo ikleniia prijateljskega dogovora PARIZ.—Nova kriza prihaja Francijo, dokler slednja ne da za Evropo. Hitler je pričel diplo-ilekoaežnih koncesij Italija- matično, propagandno in intri- nom v svoji afriški koloniji. garsko ofenzivo za pridobitev U-Tunis, Tunisija, 10. dec.-I^aifne svojemu nacijskemu i««. 'rancoske. dobil pre-odobritev premierjevegu odločnega stališča proti italijanski teritorialni ekspanziji na račun Francije. Mnogi trdijo, da je bila zaupni-|ca smrtni udarec ljudski fronti, katera je vladala Francijo po I parlamentarnih volitvah 1. 1036 ju...« w •............. iij.hu. t ... najst lot. v moskvo je priaei šel človeka, ki jo lefal na tleh. formazlone Diplomatica, glasilo L^, |>uletje. kjer Je omagal Misleč, da spi* gs jf pričel bu-1 italijanskega zunanjega urada, Jetovu v "člatki". srdito napada francosko avtorl- v t , .. tete v TunlslJl, "ker nočejo u 1 *01 l*JniK diti, groza pa g*,>i »preletela, ko je videl, ds je mrtev in ves krvav po prsih. Kasneje ja bilo dognano, da h* jo lovec, Američan po rodu* pt nesreči aam ustrelil. Rojak tfsgode ni tistega dne nič več lovil. unisija, iu. Iperiju. Eksplozija menda pride v lin je bila glavna politična sila! p,^"1" V rm italijanske in arab- l^u!: * V? v 3 L a« in -nrii« tinr. I Rittmsn, O. — Frsneos Strm ike grupe paradirajo po ulicah tega mesta v demonstracijah, "ki io jih izzvale zahteve italijan-ikih fašistov po aneksi j i Tuni-sije, francoske kolonije v severni Afriki. Francoske avtoritete m ojacile policijsko silo z voja-ikimi četami iz Alžirije. M. Silimbani, italijanski ge-jeralni koiizuL.il vložil prptest proti francoskim demonstrantom. Francoske avtoritete so fa |K)tem zagotovile, da bo policije ustavila demonstracije in izpostavila red. Italijani v Tunisiji so zdaj »pretili, da bodo organizirali samoobrambno armado, ako se bodo protiitalijanski izgredi nadaljevali. Poročila iz krajev ob ipansko-francoski meji pravijo, da je 40,000 italijanskih vojakov koncentriranih v fašistični Španiji v bližini francoske me-Mnogi iz tega sklepajo, da nameravajo fašisti podvzeti mi-litaristično akcijo proti Franci. Šestnajst voditeljev demon-•tracij je bilo aretiranih v Tu-«i»u. Med temi so iUlijani, Francozi in Arabci. Nove de- februarju. UMA, PERU.—Na panameri-ški konferenci je zavladala solidarnost med ameriškimi republikami. ŠANGH A J .—Kitajske gueril-ske čete so potolkle 6000 Japon-v provinci dansi. začeli novo ofenzivo v Kataloniji. v deželi do 10. aprila tega leta, | ko je Daladier prišel na krmilo. Socialni radikale!, ki so zaeno | s socialisti in komunisti tvorili ljudsko fronto, so, kakor jo po-j kazalo glasovanje o zaupnici, krenili proti desnici. Ali bodo {druge desničarske grupe še na-| dalje podpirale Daladierja in i«^vej^iwsML tium* i« j vprašanje. Socialisti In ko-I muniati so skupno nastopili pro- staviti protlitalijanskih demonstracij. V Milanu Jo tisoč študentov demonstriralo prod francoaklm konzulatom, propovalo fašistično pesmi in vzklikalo ta aneksi« jo Tunioijo. Slično demonstra- laiT članic dnitvaTlsT 8NPJ itallTansklh mestih" " dfU-v Rittmanu in društva 60 SSPZ *,h italijanaklh mestih v Barbertonu, se nihaja v bolnišnici WadsuroithiJ v svrho o-peracije. Člani obeh društev | Jo lahko obiščejo. Nov grob v II Virdon, Ul. Tm i star 65 let in rojen gradu v Savinjski v Gornjem dolini na Sovražnost mod Italijo in Francijo stalno narašča. Povzročila jo veliko konfusljo, kajti nihče točno ne vo, kaj V90 zahtevajo italijanski fašisti in na kakšen način nameravajo is-no-1 vojevati svojo zahtev*. % dobila TCfhtff-Jo, ki leži na nasprotni strani komunistične stranke In načelnik politično policijo v transkavkaški republi ki, v eni izmed sedmih glavnih republik 8ovjetake unijo, ki moji na Turčijo, Persijo In Črno morje, jo Berea demonstrira 9voJo sposobnost In lojalnost napram Stalinu. Z oboroženo silo jo satrl več rovolt proti Stalinovemu režimu. Ježov Jo reolgnlral kot načel nik sovjetske tajne policijo zaradi bolezni. Obdržal pa Je pozicijo komisarja vodna transportno, ki jo povezana z de-partmentom notranjega minira.. , ■ v,, . ~ .. «. ti premierju, a so bili kljub te- Štajerskem. Tu zapušča ženo Hull se izrekel \proti izolaciji Ekonomske vojne morajo biti končane mu poraženi. Itid glasovanja je pokazal, da se ne morejo zanašati na socialno radikalce. V svojem apelu na zbornico je Daladier poudarjal, da integralnost Francije zavisi v prvi vrsti od Francozov. Francija mora jasno demonstrirati svojo enotnost In pokazati naapotnikom, da je pripravljena braniti j r* I nedotakljivoat svojih kolonij. LIMA, PERU, 10. dec. - Go- Ntrod mora biti močan doma, neral Oscar R. Benavides, pred-l ^ pr0t#utlrau iVOj kolo-sednik Peruja, je sinoči otvoril ^^ seriško konferenco v paia-j Parlliment( ki ^ jt ^t^j v izrednem zasedanju, mora odobriti proračun za prihodnje leto. V zadnjih osmih mesecih je razpravljal le 48 ur o zakonodajnih zadevah, ker je Daladier vladal z dekreti. In šest otrok, v Mllwaukeeju pa j polbrata, sootro, dva bratranca in teto. MllwatfAke vesti Mitwaukee. — Poroke: Frank Zahn in Kathorlne Plešo, John Fabič in Angelino Bogus, jGeorge Potočnik In Rose Goli ter Robert Lille In Jennie Mo-har. Jo, ki leži na nasprotni strani I j | vi I •• Sicilijo, bo lahko blokirsls vi- \AngleSRa OkCI/A talno francosko pomorsko pot' proti vzhodu. Morakl pss, ki Jo mod Sicilijo In Tunisijo širok )9 okrog 40 milj, bi lahko blokirala s svojo mornariško in vojaško silo. > Kako daleč bo Muasolini šol v protifrancoski agitaciji, zdaj ht ni znano. Velika Brltsnijs bo morsls po mnenju zunanjih diplomatov v Rimu podpreti Francijo v konfliktu z Italijo. I proti Japonski Amer »Id poslanik na Kita/flliam pozvan domov V slučaju italijansko okupacijo bi bila v nevarnosti čl državne zbornice z apelom za tesnejšo kooperacijo med državami na amerMkem kontinentu. Na konferenci so reprezentantje _____ 21 ameriških držav, katere je toon«trucije so sledile pohodu pozival, naj odločno branijo sls-fancogkih in arabskih železni- tem mednarodnih paktov, ki se urad italijanskega je izkazal za učinkovitega v zadnjih letih. "Zapadnl svet mo \Eden oplazil poworita ^ pro> ti vzhodu. vanje diktatorjev 1 Angleži verujejo v demokracijo k^v pred l^nzula. ''ariz, 10. dec. — Francoski kudentje dali odgovor iUli- F rancoško-nemiki talskih nesrečah aoni »vel m«' - - . . ra biti močan In demonstHratl\pakt—krpa papirja mora svojo soHdarnost.,f je rekel Moskvs, 10. dec. — Izvestja, jin.L * , ™ 7**w*"' '.T"; I Benavides. "Le v tem slučaju glasilo sovjetske vlade, pišejo, S demt^ ^ Kontinen. da je novi prijateljski in proti- ^«kSti« ^k-^r ^m6d FrfnciJo ,n J« dobiti Sicilijo, Sardinijo, go- vkJ»f ££ J Vezuv, Benetke. Milan in "IgtA ^ST ^italijanska mesU. De- r^ttb,lk "»"nstracije so bile v prvi vrsti Uma, Pero, 10. dec. — Cor-***nje italijanskih zahtev po deli Hull, ameriški državni taj-toekjiji Tunizije in drugih | nik, je na predvečer otvoritve vseameriške konference dejal, Nemčijo navadna krpa papirja, ki nič ne pomeni. Pravda, glasilo, komunistične stranke, pa piše, da se bo Francija še kesa-la, ker sklepa kupčije z naciji. franeohkih kolonij. l0v konflikt med Ku"io in Japonsko M"*kva, 10. dec. — Nov kon- zahteve glede po-pravic ribolova v si- ,n,kl ^ je rasvil med SovJeUko huo in Japonsko. Nanaša se * JtponslMfl ^IjAanja J"r"kih v.Kiah pod rusko kon-1 radna sovjeUka čaeo-JJjj«* HR^ntura Taaa poroča, da |zunanji komiaar Maksim ■ V|nov informiral japonskega Panika v Moskvi, da se nje-f^" vlads ne bo pogajaU s Ja-*mtk". dokler ne bo slednja po-Nvojlh obveznosti Husiji. Te "J kujejo »m^m > l lit _ Stavka voznikov vseameriSKe aonicr^nuc v__i da ameriške republike ne bodo IV N*W T or*u iskale rešitve svojih ekonomskih york, 10. dec. — Pro- problemov v pretrgan ju trgo- met g tovornimi avti je bil delo-vinskih stikov z ostalim svetom. ma pirsliziran zaradi stavke ti- "Ameriške ^publike prizns- U li^lf^klf. vaio Mulošno zavisnost z drugI- Transport Co. SUvko je okli-Zv vseh teme.jnih c.ja unija vorašanjih," je rekel Hull. "One federacije, ker je firma odklo-žeP|iJTds vJ države osvojijo nils zahtevo glede zvišanje načelo, ki ga same odobravajo, plače. _______ One ne bodo obrnile hrbta E- nmfmmnrirnv vropi in Aziji, p* P- bodo dr- / žaie svoje oči odprte in opezo- \ aretiranih v Kumumjt vale razvoj situacije na drugih Bukarešta, Rumunlja, 10. doc. kontinentih." Policija Je aretirala pet pro- Hull je dalje rekel, da so vse ameriške države za mir na *-meriškem kontinentu. Njih ata-„mm w \iktš je. da vsako motenje miru kupčijo, ko je Rusijo z zunanje strani je sadeva imh. Jo}« »^oll ^ala kitajsko vzhodno lelez- Ekonomska razorožitev je W-| kljub ostri U Mandžuriji, japonski va- stveni pogoj politične aUbilno-Tn> državi Kupčija je bila|eti in prijateljskih otfnošajev neobveznosti u-plačevanje dolga v fesorjev v Ornautiju na obtožbo, da ao uodpirali prevratne aktivnosti Železne garde, fašistične organizacije. Oblasti Jm-fašUtično gibanje kritiki v nadjeklh listih. V las« je policija aretl rnls 14 dijakov, ki so tiskal "'"^na pred tremi leti. med državami. fašistične letake. 10. dec. — Lord Blt-bank Je v zbornici lordov priporočal skupni sngleško-amorlškl nastop proti Japonski, ki 90 Jo Izrekla za preklic pogodbe deveterice, politiko "odprtih vrat" na Kitajskem. Anglija naj bi ustavila uvoz Japonskega blaga v svojo kolonijo In sodelovala s Fnnici nkltih fl //». Ameriko, kater« interes« na Enajst OOirin O I<-|KiUj.kemtudl0gražaj0ja,K>n aki imperialistl, v drugih akci jah. Waahingtoo. D. C* 10. dec.* Ameriška vlada Je pozvala Nel sona T. Johnaona, poslanika na Kitajskem, domov, da se posvetuje s uradniki državnega depertmenta in predsednikom Rooseveltom. Poziv Jo sledi deklaraciji angleške vlade, da Je proti ustanovitvi novega ekonomskega In političnega bloka na Kitajskem pod Japonsko dominacijo. Poslanik Johnson bo odpotoval iz Cungkinga. začasnega glavnega kitajakega mesta, pondeljek. V Ameriko bo dospel v drugem tednu prlhodnj ga meseca. Aangtiaj. |0. dec. — Ameriška topnlčarke Luson Je včeraj do- AMERIŠKI ZlDJE V NEMČIJI SPET | UDARJENI Prodati morajo tvoja podjetja in zemljišča RAZVELJAVLJENJE MEŠANIH POROK Berlin, 10. dec. — Nemška vlada je informirala ameriško poslaništvo v Berlinu, da njen lekret, ki določa, da morajo šidje prodati svoja podjetja in semljtšča, velja tudi sa ameriška Žide v Nemčiji. Dekret Jo v konfliktu s provizijami nenv ško-ameriške pogodbo iz 1. 1028. Ta namreč garantira laatninako pravico in privilegije v trgovini in lndustrjah vaem ameriškim državljanom v Nemčiji In o-bratno. Naciji ao dali amerižkim Židom pdsobno "koncesijo" v odredbi, ki pravi, da izročitev sls-ta, srebra, dragulj sv in um9tnlm nacljaklm oblastem, da jih prodajo na Javni dražbi, nI potrebna. Ta odredba velja le za nemško šldo. Ameriški židjo lahko obdržijo tudi vrodnootno papirje, bonde in delnico. Berlin, 10. dec. — Zunanji dl-plomatični krogi so bili obveščeni, da bo prihodnja protižldov-ska zakonodaja vssbovsla določbo glade razveljavljanja porok mod Židi in kristjani. Ako se "arljaki" molje ne bodo hoteli ločiti od židovskih ton, bodo proglašeni za Žide. To pomeni, da bo žldovakl to-variš ali tovarlšlsa, ki so no bi hotela ločiti od svojogs mošs pod nobenimi okolnostmi In o-»ratno, morala živeti v židovskih četrtih. Proglašena bo sa dovko v momentu, ko oo Izreče roti raiporoki. Vstop v kato-ške in protestantovsko cerkve bo aaprt. Duhovniki in pastorji tudi no bodo smeli obiskovati šidovskih četrti, da bi v teh opravljali svojo slušbo. Vso misijonsko delo med šldl so nacijake oblasti prepovedale. New Vork, 10. dec. — Antho-ny Kden, bivši angleški zunanji minister, je v svojem govoru na banketu, ki mu ga'je priredila v počast Zveza ameriških tovarnarjev, obdolžil totalitarne države, da so nadomestile demokracijo z oboževanjem diktatorjev. Banketa so jo udeležilo 4000 ljudi. Eden Je včeraj prvič stopil na ameriška tla. Na pomolu ga Je pozdravila velika množica in delegacija organizacije tovarnar- ^ ____ J«v. V svojem govoru ni dlrekt-1 ^7'ns zemljo v no pozival Amerike, naj ae vrne- ^ v ^hlpholu. šava v evropske zadeve, poudar-Jal pa Je potrebo ožjih stikov z Haa Diego. Csl^ 10. dec. — Anglijo Dva vojaška leUlca sta se vče- Bivši zunanji minister Je za- raj ubila v koliziji z.drugim le-nikal trditve o propadanju Ve-|ulf ^ Lojalisti utrjujejo obrambno črto Raboli sa pripravljajo na novo ofansivo Hendsye. Francija, 10. doc.— V pričakovanju nove fašistična ofenzive proti Barceloni so začeli loj si isti utrjevati obrambno črto na fronti v Kataloniji v severovzhodni Španiji. Delo hitro napreduje, dočim je neugodno vreme ustavilo bitke na tej fronti. Vlada v Barceloni Jo poslala nove čete na to fronto In se tudi drugače dobro pripravila, da odbije fašistično ofenslvo. Pri utrjevanju obrambne črte Je zaposlenih 200,000 vojakov. Ta so razteza od Plrinejskega gorovja do Tarragone, obrežnega mesta, ki leži okrog 60 milj Južno-vzhodno od Barcelone. Barcelona, 10. dec. — Apansks vlada Je naznanila formiranje posebne komisije, ki bo nadzirala verske aktivnosti na osemlju. ki ga ona kontrolira. Načelnik komisije Je Jezus Bellldo y Gol-ferich. dekan idravnlškega de-partmenta na barcelonaki univerzi. Vladno naznanilo pravi, da španaka uatava priznava ver-ako svobodo. isilošitl bond v vsoti 98000 In na 17, decembra se bo moral zagovarjati pred sodiščem. . Bivši diplomat Je dejal, da nI vedel, da je povosil deklico, dokler ga niso drugI opozorili na to. PBOSVITI PROSVETA THE KNLIGHTBNMKNT qumlo in lastnika tu)VB*IU nabo0nb PODrOBMB JBOMOTB W ni Ckuw) to hn m uu. M m p* u*. hm » mm taul « te OImm VM m «1* UU. N-TS m m te ____rim i ter Um Ub!U4 Štet* («u«l Chim—) .»d Cmli N-M Hr |Wi CM—— u4 OtMrn fTJS F««. («dn nuui« M »« M" H4.) M rmj* jw*UjateU« im te pribil »rtfte« AteitUM rila «a e«re*wet.—Meewrte** irUelm vlfl mC te "iureid. Otter •O., wiU te te MBte Mir Wtea umvMte te PROSVETA mit-m te. uvtte« av«, mbmmii or m nvmiw run Dutmm w okteti« M irimm Imh m imWvv pmmml, 4m m jvfpta*. rorn^tu t» n—Umm (Ju)r It. mi h $ Um ,, u m f« 19SS). ptMN KM M Mtt T»lm MfcJft U- rt 13» flfi smo planinski Hrvati! Poročilo iz Zagreba v New York Timesu se glasi, da j« dr. Vladko Maček rekel, da »e bodo Hrvatje borih za avtonomijo ne glede na to kako izpadejo volitve. Maček je rekel: "Mi želimo na znotraj dve državi v Jugoslaviji, srbsko in hrvatsko, ki naj vsaka ima svoj parlament in svojo policijo, na zunaj pa naj bo enotna driava s skupno carino in narodno obrambo. Delegacije obeh parlamentov, srbskega in hrvatskega, naj se sestajajo in sklepajo o skupnih zadevah Jugoslavije* dočim naj federalna vlada sestoji is zastopnikov srbske in hrvatske narodne vlade. Druge narodne skupine — Slovenci, Črnogorci, Macedonci in Madžari v Vojvodini — naj pa glede tega vpraianja same odločajo/' Zdi se nam, da druge narodne skupine ne bi imele o čem odločati. Ce je dr. Maček že odločil, da imata biti samo dve državi, srbska in hrvaška, tedaj je jasno, da 8rbija uključuje Maoedonce in Črnogorce (kje pa so ostali Boinjaki?), Hrvaška P« Slovence. Za časa "abecedne vojne" na Slovenskem pred sto leti je neki odlični Hrvat svetoval Slovencem, naj osvoje hrvaščino za svoj književni jezik, češ "saj Slovenci po svojem narečju niso drugo kot planinski Hrvati . . Mi bi imeli več rešpekta do Mačkove demokracije, če bi predlagal vsaj šest avtonomnih delov za jugoslovansko federacijo (Združene države jugoslovanske): Slovenijo, Hrvaško, Srbijo, Bosno-Hercegovino, Črno goro in Ma-cedonijo. Madiare v Slavoniji naj Jugoslavija vrne Ogrski, Kočevarje in ostale Nemce naj pa zamenja za koroške Slovence. Ali ni to bolj demokratično kot Mačkova dvojna monarhija? 4Prijateljski1 glasovi Hitler je sklenil pakt "prijateljstva" s Francijo. Dokler ni bil pakt 6. decembra podpisan v Parizu, je Hitlerjev tisk v Nemčiji molčal, čim pa je bil pakt slovesno podpisan, je Hitlerjev tisk takoj "prijateljsko" zatulil nad Francijo. Takole je nacijsko časopisje — kot se spodobi med prijatelji — tulilo: Ce hoče biti Francija res prijatelj nove Nemčije, ne sme samo podpisati nekaj in potem pozabiti na podpis. Prijateljstvo se mora dejanski pokazati. Ako hoče biti Francija prijatelj Nemčije, naj takoj ugodi zahtevam Italije — naj izroči Italiji Tunisijo, Korziko, Nico in Savojt To pa še ni vse. Ce hoče biti Francija prijatelj Nemčije, naj uredi avoje notranje zadeve, da se bodo prilegale oslšču Berlin-RIm, to se pravi — naj satre v svoji sredi demokratično gnilobo in usmeri svojo notranjo politiko po oni v Nemčiji ... Francija zdaj lahko ve, kaj ji prinaša to "prijateljstvo". Kdor hoče biti prijatelj Hitlerja mora biti njegov vazal — mora samo molčati in brl ubogati. Z* Hitlerja je naj-večje izdajstvo in bogokleUtvo, č« m kdo postavlja njemu enakopravnega In enakovrednega prijatelja. On mora biti vodja Evrope in sveta! — Živela 7 mizerija: Katoliški tednik "Our 8unday Visitor" citi-rs Johna F. 0'Haro, predsednika katoliške univerze Notre Dame v Ho. Bendu, Ind. — kakor poroča The Natlon — da Je rekel: "Ce bi imel izbirati med vsemi božjimi dobrotami predmet zahvalnosti ss letoAnJI Zahvalni dan. bi izbral depresijo . , . Depresija je pomogls. da so se Američani streznili in ponovno našli svoje duhovne vrednot* . .H Pred kratkim urno tudi čltali. da je meto-dlstični škof Charleit Wenl*y Fllnt iz Atlante, Ga., rekel v neki svoji pridigi: "Za svet bi bffh veliko bolje, če bi orkan ali potres vnakih sto let porušil v»e cerkve To bi prerodilo in osvežilo krščanske verske organizacije .. .* Iz gornjih dveh citatov lahko zaključimo, da krščanstvo kakršnekoli vrste uspeva le na mizeriji ali veliki nesreči te sli one vrste. Cerkev potrebuje revščino In trpljenje ljudi, dru-gače ne pridobi ljudi za "boljše življenje na onem svetu." Po logiki Johna F. 0'Hare je ekonomska kriza boAJs dobrota, za katero se CDsUs f aaSaii Uleal) Glasovi Nekaj za lovce in druge Sharon, Pa. — Letošnji lov na zajce in zajke se je zakjjučil 26. novembra. Bil je še precej dober. Gospodinjs nam je po dva-; krat na dan prinesla začja jedila na mizo. Imenitna in okusna so taka jedila. Samo prehitro Je minila lovska sezona. Skoraj ga ni bolj zabavnega in kratkočas-nega športa kot je lov. Sleherni lovec, naj bo mlad ali star, se zdaj urnih, zdaj počasnih korakov suče po gozdu in prisluškuje, kdaj zakričijo psi za zajcem. Njih lajanje je lovcu najlepša godba. Ko psi spode dolgoušca, se jim pridružijo streli, nakar zopet nastane tišina. Ce je lovec srečen, pobere plen, če ni, pa žaluje nad smolo, ker je zajček dobil zavetje v kakšni luknji, bodisi zdrav ali obstreljen. Ko sem bil zadnjič na lovu, smo za enim zajcem dali sedem strelov, a mre i na, dasi precej ranjena, je ušla v luknjo. Ko n se čez eno uro vrnil na isto mesto, opazim zajčka, ki je dremal poleg luknje. V luknji so ga rane preveč skelele in se je skobacal ven na hladni veter. Ogledujem si revčka in vidim, da mu je šibra oko izbila. TI bom hitro napravil konec trpljenja, sem si mislil. Zapodim ga in po-derem s prvim strelom. Marsi-tateri zajček je odnesel zdrave n tudi razbite kosti v luknjo, (jer eo gotovo premišljevali, kaj žaiega so storili ljudem, da pri-laja nadnje cela armada s puškami. Seveda, če znajo misliti, (ar pa dvomim. Njih je naj->rže le nagon. Tudi več fazanov e padlo pred streli, k sreči pa as nisem nobenega dobil. Torej imam lahak odgovor za mre. Zaje iz Braddocka. Nji so se mogoče že sline cedile po dobri fazanji pečenki, toda zaman. Ona tudi piše o nekem recep-;u v zvezi s fižolom In česnom. Ona je mogoče po jed že pokusi-toda meni prav nič ne diši. Sem pa že rajši na lovu med dobro družbo. Glede tistega incidenta, ki ga je imela na pokopa-išču pred desetimi leti, kjer so se je na križpotu izognili trije ovci, naj povem tudi jaz zgodbo s starega kraja. Bil aem še majhen poba. Poznal sem premožnega gospodarja na Lopčki pri boštanjskem «radu, ki je imel gostilno "Pri tajercu" in tržil ■ lesom Zmeraj se je kam peljal po o-pravkih in kupčijah. Nekega dne se pelje z lepim konjem v Ljubljano. Najprej je srečal neko Ženo in si je mislil, da ne bo imel sreče, ker je že večkrat slišal od svojih prednikov, ako naj-prvo srečaš Ženftko, kadar kam greš, boš gotovo nesrečen. In res se je kmalu nato prevrnil. Ko se pobere nekoliko opraskan, si pravi: Glej ga hudiča, to pripovedovanje pa res drži. Takrat je dobil vero, ako naj prvo srečaš žensko, si nesrečen. Ko drugikrat zopet <>eljo v LJubljano In mu pri vasi Mlačevo zopet pride nasproti Ženska, je takoj zavil h gostilni, kjer je ustavil, popil štamprle in počakal, da je ženska odšla naprej, nakar je nadaljeval svojo pot. Pa je zopet imel smolo. NI se peljal daleč, ko se mu je kolo snelo. Od tistega časa se je vedno vrnil domov, kadar bi imel naj prvo srečati žensko. Doma so ga hlapci vprašali, zakaj je to storil, nakar jim je razložil. Hlapci so dogovorili, kadar bo gospodar zopet šel na pot, bo vselej eden od njih nekoliko prej odšel z doma in ko dobi znamenje, da se je gospodar odpeljal, se vrne. Tako je gospodar potem vselej srečal najprvo moškega, svojega hlapca. In ker gospodar potem ni imel več smole, je dal hlapcem napitnino. Mra. Zaje, mogoče so se vas oni trije lovci pred desetimi leti izognili iz sličnih razlogov. Ce so ravnali pametno ali drugače, ni moja zadeva. Na 28. novembra je bil otvor-jen lov na srne. Več naših lovcev se je podalo v razne oddaljene kraje in srečno so se vrnili z velikim plenom. Mislil sem si, kar jim je še ostalo, bom pa še jaz pobral zadnji dan lova, 3. decembra. Bil sem prepričan, da bom tudi jaz dobil srnico, toda sem imel smolo. 2e ob 1. zjutraj se nas je petorica odpeljala v 160 milj oddaljene hribe, tod* v šumi nismo videli niti ene srne. Vidite, tako so prvi lovci počistili divjačino. In ni čudno, če mi nismo imeli sreče, saj so jih samo johnstown-ski lovci privlekli v mesto nič manj ko tisoč, kakor vidimo Iz poročil. GotovcLso bili med temi srečnimi lovci tudi Slovenci, kot so na primer Vidrich, Sak sek, Kobal in drugi. Tamkajšnji mesarji se pritožujejo, da jim je goveje meso tako zaostalo kakor še nikdar prej ne. In ni čudno, tisoč srn že nekaj zaleže tudi v Johnstownu. Neki lovec iz Zidanškove na selbine WhJtlanda pa je v okraju Forest ustrelil belo srno po imenu Albina. Ko se je Vračal domov z nenavadnim plenfom, je rekel, da se dobi bela srna komaj na vsakih 80,000. 8* bolj Čuden dogodek pa je doživel neki lovec v emporijskih hribih. Hudo je ranil veliko srno, da je padla. Lovec se skobaca nanjo z nožem v roki, da ji razpara trebuh in potegne čreva ven. V tistem hipu pa skoči srna oa noge in med vejami nese lovca na sebi kakšnih sto korakov daleč. On je pričel kričati na pomoč in govoril, naj ne streljajo. Ko so drugi lovci prišli na lice mesta, je srna z lovcem že omagala. Bi je ves opraskan po obrazu, toda srno je le odpeljal domov.—Tudi naš Paulič je na zadnji dan lova poskušal srečo a srnami Bil pa je tako zamišljen v gozdu, da je zgrešil pot in njegovi tovariši so ga zaman iskali in klicali in ga navsezadnje tam pustili. Vendar se je drugi dan z drugimi vred srečno vrnil domov, toda brez srne. Na 20. novembra smo imel shod v Slovenskem domu, na katerem je govoril Frank Zaitz iz Chlcaga o razmerah v stari domovini. Udeležba ni bila posebno velika. Vzrok je bil v tem ker je bilo sredi tedna in kar se nekateri niso mogli udeležiti ra di dela. Zaitz je govoril poklru go uro In povedal marsikaj za nimivega v dobrobit delavstva in o sedanji revščini. Skoda, da ni, bilo nejtega napred^ka. Bil e na VPHblikHnaki se^i. ;Piaal e, da je Ml njegov kandidat pri zadnjih volitvA atrašno poražen. Gotovo se je v tem zmotil. Moral bi bil zapisati, da je njegov kandidat zmagal na vsej črti. Na 4. decembra je bila letna seja Slovenskega doma. Izvoljeni so bili stari odborniki. Nekaj se je dobrega storilo tudi za društva, ki zborujejo v Domu. Do sedaj so morata plačevati najemnino za veselice in slične priredbe, v bodoče pa jim tega ne bo treba. Prosto dvorano bodo imela vsa društva, ki zborujejo v Domu. Istega dne je imelo svojo letno sejo tudi angleško poslujoče društvo Keystoners št. 755 SN-PJ. Za predsednika so izvolili Albina Cvelbarja mL On je eden ustanoviteljev tega društva. Čestitam in upam, da bo dobro vodil to mlado društvo in navduševal članstva za pridobivanje novih članov. Drugi odborniki so ostali po starem. le zadnjič sem omenil nekaj o božični priredbi, ki bo 24. decembra zvečer v Slovenskem domu. Pred nastopom Miklavža bodo naši mali zapeli nekaj lepih slovenskih pesmic, tako da bo večer hitro minil. Pridite vsi in prinesite darila za svojce, drugače bo Mik lavi praznih rok. Lansko leto je tudi mene in mojo soprogo lepo obdaril, toda kako bo letos, ne vem. Bomo videli. Tudi ne smem pozabiti, da se bomo na starega leta večer gostili s srnami, katere sta podarila Domu Joe Godina in Frank Stambal pod pogojem, da Dom napravi veliko večerjo, ki bo prosta za vse. Zato na tem mestu vabim vse, ki ljubijo dobro srnjo večerjo s prikuho. Pridite na starega leta zvečer v Slovenski dom. Večerja se bo servi-rala v gornjih prostorih, bo pa tudi mnogo druge šale. Vabljeni so tudi iz bližnjih naselbin. Vsi boste dobrodošli. Tako bomo skupno pričakali novega leta. K taki stvari ni treba mene nikdar dvakrat vabiti. Ker smo že pri kraju 1988 in je letos mogoče to moj zadnj dopis v froaveti, prosim yse o-proščenja, če sem z mojimi dopisi koga razžalil. V tem letu sem se oglasil 28-krat, včasih z večjim, včasih s krajšim dopisom. Vem gotovo, da vsem niso ugajali, toda na par oseb, ki jim niso bili po volji, se ne oziram Mislim pa, da sem večino včasih pozabaval z mojimi podatki. Kar pa nisem prav zapisal, je pa u-rednik odstrigel. Zatorej lep pozdrav vsem čitateljem mojih dopisov in vesel božič in srečno novo leto tukaj in tudi mojim in drugim v stari domovini. Anton Valentinčič, 262 in se jim vra$* na bolje, vsakovrstne ifevijesa, zabavo. Od moje strani prinašam Prosveto in razne dfuge slovenske liste za naše rojake in rttfakiflje. V to jolnišnico dnevno prihajajo no-vi bojnimi, ker je na dobrem glasu, kar se postrežbe ttfe, kot tudi s pripravami za vsakovrstne pripomočke bolnikom. Te dni mi je v roke prišla revija Saturday Evening Post, v kateri neki člankar opisuje razr mere v Evropi, njeno gorje in trpljenje. Tam je tudi slika, ki pokasuje čredo zbeganih ovac in agnjet v,skalnati soteski. S|ika ih pokazuje kot bi meketale in se zaganjale ob steno, toda ne morejo naprej. Za njimi v ska-ovju stoji velik volk, prežeč nanje in se oblizuje. Pripravlja se, da jih požre. Ena izmed ovac v-ma napis: "Democracies", volk pa: "Dictators". Da, Evropa je zbegana, ljud stvo res podobno ovcam na sli ki. Zbegano je še od zadnje vojne ih trese se pred grozotami nove vojne, katero pripravljajo i\jegovi trinogi. Vidi se, da ga tlači strašna mora. Tudi naš rod ni več sam, kot ga je opeval tuž-ni goriški slavček Gregorčič. "Tu biva narod še krepak V bolnišnici trpljenje m zdi-dovanje. Ko to pišem, je v $t. Mary's Hospitfriu več naših rojakov. Trije leže operirani, dva S pota Sevtrni del Minnesote je že v objemu zime, kjer pa to pišem, v St. Mary's Hospitalu v Duluthu pa je vreme še jako milo, dasi je le še mesec dni do zatona leta V bolnišnici poslušam rasne kri tike o tem in onem, razne prav Ijice kod vse je kdo potoval in kje in kaj ima najbolj v čislih Splošno je resnica, da vsak, ki je Minnesoti privajen, ima rad to drŽavo, dasi nekatere druge nu dijo lepše in ponekod tudi ved no cvetoče dneve. V bolnišnici imamo na razpolago razno čtlvo. Čeprav je bolnišnica na katoliški podalgi, nudi onim, ki so prestali najhujše f rte G. Battle. Mater W. ki peti J* gonjo proti tMeca. A. Whlte sta bolna na pljučih, eden pa ča-ca na operacijo, katero bo re vež, star 60 let, imel že četrto pot. Majhen fantiček z mamo je >ri njem in kliče mami, naj gresta domov. Drugi tam zraven težko pričakuje svoje soproge yo težki prvi operaciji. Oni, bo-an na pljučih, že pol leta leži v postelji; žena žalostno gleda skozi okno v daljavo, proti velikemu jezeru Superior. To je prizor le v eni bolnišnici. En blok daleč sta še dve drugi, kake štiri bloke daleč pa je bolnišnica St. Luke's Koliko je tam ^lovencev, ne vem Rojaki prihajajo največ v to bolnišnico, kjer pišem te vrstice. *faUj» Pogorele. •-T-- To in ono iz Imperiala Imperial, Pa.—Na 22. novembra zvečer smo šli v tukajšnj Slovenski dom na predavanje bjj. t Franka Zaitza . i? Chicaga Ko pridemo v. Dom, je bilo tam že več naših kakor tudi Anton Zidanšek, ki nas je veselo po zdravil in nam predstavil govor nika. Podali smo si desnice. Zi danšek je bil zelo vesel in pozdravljal znance, ki so prihajali. Zaitz je govoril o razmerah v Jugoslaviji in drugih drŽavah Evrope. V imenu našega društva 106 SNPJ se mu lepo zahva iim za njegov govor, kakor tudi vsem, ki ste prišli iz drugih naselbin. Udeležba je bila povolj na. Po predavanju smo se podali v spodnje prostore. Lahko rečem, da je malo takih Sloven skih domov kot ga imamo tu kaj. To vam lahko tudi Zaitz pove. Veliko smo se pogovorili o tem in onem, toda do zaključka nismo prišli. Res ni lepo, ker ni mamo socialističnega kluba v takem Domu. Jaz mislim, da bi se) dalo kaj narediti v tej smeri, sa mo če bomo složni. Moja želja je da delamo drug sa drugega in dosegli bomo lahko marsika. Res so slabi časi, kar vemo vsi Sedaj so tukaj zopet začel dajati počitnice delavcem bližnjem premogovniku Pitta-burgh Coal Co. delajo le dva dni na teden. Vreme je zelo lepo ss mesec december, in to, pravijcf, je vzrok, ds ni nsročil zs pre mog. Obetajo* da bo bolje po novem letu. Bomo vidsft.^ Na novembrski seji našega društva je bilo sklenjeno, da priredimo veselico na Silvestrov večer dne 81. dec. Vabimo vse članstvo is okolice, da se skupaj poslovimo od stsregs lete in po sdravfmo novo leto v v družbi. Zs ples bodo igrala Ber gantova dekleta is Lisbons, Le pridite ns to veselico in pripeljite svoje prijstelje s seboj Postrežba bo dobra. Saj smo rad vai veseli, kot pravi oče Zidan Šek želim, da mu čitateljl oprostijo, ako ima veselje do ssjcev ln klobas. Ssj vsi vemo, ds novembrs lovska sezona, ko mnogo pogovarjamo tudi o ssj cih in srnah. Moja želja Je, da oče Zidanšek nadaljuje s dop sovanjem v Prosveti, kakor tud Frank Barbič. Jas najraje či-tam njune dopise. Vsaki dan (Dalj* m t. drsal.) EONDEUEK, 12. DECFVPP A 0 socialistični morali Hendrik de Man Socializmu ni treba iznajti kake novel rale. Zadošča mu morala, ki je ie tu Socil stična morala je morala, ki nastaja, ae uZ - in razvija v sami akciji. Kaj pome M pokažemo na živem primeru kakor p^ pregledom ogromnega področja vor socialističnem oblikovanju iivijeni Primfr se mi zdi posebno priklad vprašanje, ki že danes v socialističnih krog - : . ' —»"»ja, se u«itv ja in razvija v sami akciji. Kaj pomeni to že pokažemo na živem nrimpm vršnim pre Šanj o soc Za tak priWr se ml posebnoTS! razburja duhove navadno bolj kakor kater koli drugo: osebni način življenja z ozirom menjajočo se mero potreb med razkošjem skrajno skromnostjo. Ze od nekdaj se borita v socialističnem selnem svetu — tudi pri vsakem posamezni socialističnem mislecu — dve na videz naspre ni naziranji o človeški sreči: hedonističnoI je stremljenje po kolikor mogoče največji dovoljitvi materialnih potreb, in asketsko obsoja materialne potrebe in zahteva njiho kolikor mogoče veliko omejitev. (Hedonize izvira iz grške besede hedonč, ki pomeni vanje. Hedonizem je učil grški filozof stippas, ki je proglasil za najvišji človeški ide uživanje materialnih dobrot. Askeza pome strogo življenje samozatajevanja, v skrajni! Blodnosti vso odpoved življenjskim užitkoi Oba izraza si zapomnite, ker je nerodno, da vedno ponavljali slovensko opisovanje ob! pojmov.) To napetost opažamo stalno tudi v prak socialističnega delavskega gibanja^H I Socialistična obtožba kapitalizma je dvojiu radi napačne razdelitve vrednot in radi napa nega cenjenja, napačnega reda vrednot, treba brez razumne sodbe vprašanje samo boljši razdelitvi dobrin, sodba brez potrebe zahteva samo drug red; šele sodba, združena potrebo rešuje napetost s tem, da zahteva hkr ti boljšo zadovoljitev gmotnih potreb, ki razumsko nujne in zavrača vrednote, ki | razum odklanja kot napačne, nepotrebne Absolutni, popolni hedonizem se ne mol skladati z osnovnim stališčem gibanja, ki obrača proti hedonizmu bogate gornje pli in proti egoizmu njihove razkošnosti. Ta zv za med hedonizmom in egoizmom ni slučaja utemeljena je v psihološki naravi občutka n slade. Naslado išče človek zaradi nje sam vse zahteve po žrtvah požrtvovalnosti, sam zatajevanju pa izvirajo iz skupnosti ali se p stavljajo zaradi drugih ljudi. Uživanje ljudi, požrtvovalnost, žrtev jih pa druži. Cii hedonizem ne vodi torej v socializem, temv v pomeščanjenje. Kakor absolutni hedonizem se tudi abeola na askeza ne sklada s socializmom. Oznanj omejitev vseh življenjskih gmotnih potreb negmiseljjo ,v družbi, v kateri so milijoni ljul preveč zdelani in premalo hranjeni, slabo ob čeni in v nezdravih stanovanjih nastanjei Ponos socializma je v tem, da se zaradi abs lutnih vrednot človeške časti ne zadovolju tako kakor cerkev z moralnimi pridigami miloščinarstvom, temveč si postavlja mno težjo nalogo, da odpravi revščino in družato razmere oblikuje tako, da ne bodo naspro vale najelementarnejšim zapovedim mora pravičnosti. Lassalov izrek o prekleti skra nosti delavstva kaže, da socializmu niso mal rialne potrebe namen sam zase; v resnici vzbujanje potreb po dostojnem človeškem t ljenju in njih zadovoljitev ssmo sredstvo namen, za ustvaritev pravičnega družabne Seveda te zahteve po zadovoljitvi gmoto potreb skrivajo v sebi to nevarnost, da bi j govale miselnost, ki se bori z bogatimi za | sest iz istih nagibov, iz katerih se bogati branijo. V tem Uči nevarnost kulturne*« i meščanjenja proletariata: da se v boju za ne gmotne vrednote samo posploši in utrdi ra v obstoječi red. Napetost med obema ■ sprotjama se more odpraviti le, če ločimo vri note, ki odgovarjajo socialističnemu poj«-" vanju, od vrednot, ki mu nasprotujejo. W pravi, da moramo razlikovati med spioi^ človeškimi potrebami lenuharske kulture družabnega ugleda — z razkošjem (Dalje v četrtek.) Ptod draj«etimi leti (Iz Prosvete z dne 12. decembra 101S) Domate vesti V vojaškem tabori^ C-tisu, Va., je umrl 22-letni John MusUr, m v Gilbertu, Minn. g Delmvske vesti. Zdravje deUvcevi* večji zaklad za človeško družbo, prsvisj ška vlada, ki pripravlja progrsm * ameriških industrij. Po srrtorm vojni. Boj "f^f^r** Ebertom v Nemčiji se nadaljuj so preprečili bitko med Kalij«. »n SrW ^ - v Moskvi Je bila ^ Sovjetska Rustja. V MosKni j ^ jeza, ko je socialistična vlade Sm^ ^ la boljševiško vlado Rusije, da n. ^ ljati bratakih delegatov na kongr* sovjetov v Berlinu. ^^^^^^^ F onvnFJJEK, 12. DECEMBRA Vesti s proAVBT* Primorskega N,cion»teocWtaU so obiskali Trst ' • Trst, novembra 1938. — Dve -liki skupini članov nemške or-^cije "Kraft durch Freude" napravili velik islet po Ita-Z in sta potovali tudi skosi Trst kamor »o se pripeljali s lajn,'"Oceana". V Tratu ao jih -prejeli dokaj svečano, meato je Jilo tudi okrašeno a hitlerjev tfimi zastavami, poaebno poata it Godbe ao jim zaavirale nem-ike koračnice. Na poatajo ao jih prUli čakat voditelji fašističnih organizaciji med katerimi je bil tudi zastopnik prefekta in nem-jki gen. tajnik. V listih pa ni bilo opaziti preveč priarčne reklame, kot je običajno. — Prva grupa je odpotovala iz Trata 17. nov. z dvema vlakoma v Duea-leldorf in Bremen. Druga skupina, ki šteje 700 članov, pa se je pripeljala v Trat, odkoder bo nzdaljevala izlet po Italiji. Regulacija ceste H. Bistrica, novembra, 1988. — 0 regulaciji enega dela ceate Beka-Trnovo-Biatrica-Kibnica je nai list že večkrat poročal in ae vrši ie delj čaaa nepretrgoma, a še ni dokončana. Delo se je izvajalo po odsekih. Med drugim to temeljito popravili to cesto na odseku Bitnje-Topolc, kjer ao pri naselju "Mežnarija" cesto popolnoma traairali v griču, katerega je doalej obkrožala. Ce-ito so vsekali več metrov globoko in so na ta način izravnali dva ostra ovinka. Posetnika pri "Mežnariji" pa trpita a tem pre-cejšnjo škodo, ker ao jima uničene lepe in plodne njive, poleg tega pa so jima zasuli z izkopanim materialom tudi precejšnji del travnika pod bivšo cesto. Žalostna poroka Trst, novembra 1988. — Ko je 24-letni elektriciat Pino Bogateč ii Sv. Križa pri Trstu popravljal daljnovod pri Rocolu, ga je iz do tedaj neznanega vzroka zadela električna atruja, ki mu je prizadela velike opekline prve in druge stopnje. Z rešilnim avtom io ga takoj pripeljali v bolnišnico v zelo nevarnem stanju. Ko «o starši zvedeli za ainovo ne-irečo, so ga takoj obiskali v bolnišnici. Po dolgem čaau je ponesrečenec vendarle prišel k zavesti. Pri tem je izrazil željo a komaj slišnim glasom, da bi ae felel poročiti a avojo izvoljenko. V naglici ao zbrali potrebne dokumente in tako ae je mogla vr-M poroka pri bolniški postelji ob 1. ponoči že nekaj ur kasnej«, ko je izrazil željo. Poanti Židov na Goriškem Gorica, nov. 1938. — Po prvih Poizvedovanjih ao ugotovili, da »majo Židje na Goriškem za 12,-000,000 lir nepremičnin. Tu ao vračunane samo atavbe in druge zgradbe. — Manjša pa je vred-»ost v zemljiščih, katerih imajo Zidje v rokah le za 8 milijone llr in ho zelo frakcionirana. Sa-mo 2 Žida imata velike komplekse zemlje, katerih vrtdnoat znaAa preko milijon lir. DROBIŽ IZ PRI MORJA Trni. — Pred aodiščem »o bilf »sojeni Kari Ban na 8 leta za-Pora in 2,700 lir den. kazni, Lino »n na 1 leto 4 mesece sapo-^ in 1,200 lir den. kasni. Ivana Ban Justina Beaednjak in Albina < Vndak na 6 meaecev zapora v*kt.—Dne 24. avguata t. L je netnansc udaril v trebuh kaair-Karolino Gomizelj, ji strgsl torbo s 17.000 lirsmi in akušsl na motorju akupno s avo-Jim i'«>magačsm. Na ftaloat pa »<>tor ni funkcioniral in so io-J* takoj ujeli mimoidoči, do-i« neznsnsc a torbo utokel. p"t(*iklisU »o identificirali za nt Vallija, ki je povedal za o-in za izvršilca Karla Bana. w »o i« drugI dan ujeli, de-I*a »o našli shranjen pri Jua-''ni '^dnjskovl. Zaradi aoude-*ih* »o bili obsojeni še osUli for» menjeni. ^radl velikega prometa s ne-J"*mičninsmi, ki jih morajo 2id-' prodati na podlagi rasnih salonov, io u r Uatih pojavile aamo prepiaali avojo poaest na oežide in dejansko oatali še naprej gospodarji zgradb in pose-stev. Fašiatične organizacije 80 o-tvorile nagradni natečaj za povečanje števila otrok. Demografski konkurz nosi naslov "Per la aanita della razza." Pri podeljevanju bodo prišli v poštev tisti dojenčki, ki imajo največjo težo z ozirom na ajaroat. Ker ao pokradli nekaj debel iz bukovega gozda, last Franca Sedmaka. v bližini Senožeč, ao bili obaojeni Joaip Smerdel, Viktor Stradiot in Ivan Marinič na 8 mesecev zapora vaak in 800 lir denarne kazni in Caroli Friderih na 10 meaecev zapora in 1,066 lir denarne kazni. 31-letni Erneat Marc iz Skednja je nevarno padel a kolesa. Prepeljali ao ga v bolnišnico.— Neznani koleBar je podrl na tla 60-letnega Antona Škerla, ki se bo moral 1& dni zdraviti; ima poškodbe na obrazu. Na štiri leta zapora pogojno je bil obaojen bivši finančni atražnik Pietro Raffa iz Paler-ma, ker je avoji ženi Inea Kran-čič iz M. Lošinja razrezal obraz z brivno britvico in tako povzročil trajne deformacije. Prsd sodiščem sta bila obsojena Valič Albin, atar 26 let, šofer, in Verlič Joaip, atar 24 let, ker ata pretepla voznika Antona in Jakoba Požego na ceati pri Landolu. Obsojena ata bila pogojno na mesec zapora vsak. 70-letno Ano Kavčičevo iz Kostanjevice je podrlo na tla motorno kolo. Starka je težje ranjena na glavi, za kar ae bo morala zdraviti najmanj 15 dni. Skupni promet tržaške luke je v dobi januar-avguat 1938 znašal 34,048,022 kvintalov, a v istem času 1. 1927 je znašal 34,-610,000 kv. 27-letna Marcela 2ibogarjeva je padla v morje, ko se je apre-hajala po pomolu. Rešili ao. jo mornarji z bližnjega parnika. 58 letni Ivan Gulin si je zlomil čeljust pri j>adcu. Poleg tega je dobil še druge poškodbe. Zdraviti se bo moral 6 tednov. Pred sodiščem je bila oproščena Sonja Rijavec zaradi pomanjkanja dokazov pri neki tatvini. Ker se je 61-letni Anton Vouk te pel z ženo in otroci, se je moral zateči po pomoč v bolnišnico. Gorica. — Karabinerjl so aretirali 19-letnega Staniča Stanka iz Strnišča (Jugoslavija). Mnogokrat so oblasti opazile, da Stanič prihaja v Salono in da takoj izgine. Za seboj je navadno pustil celo vrsto tatvin, dokler ga niso sedaj ujeli. Na vesti ima preko 60 tatvin, od katerih j4 že 23 izpovedal. Njegov poma-gač js bil Avgust Gomišček iz Plav, katerega so pred kratkim prijeli v Kojskem. Občini Dobrovo in Ajdovščina sta dobili podaljšan rok za odplačilo dolga, ker sta dokazali, da se nahajata v težkem denarnem položaju. Grahovo. — Ko je *6-l*na Marija Krivec roj. Strauss šla preko proge pri Koritnici. je v istem trenotku privolil vagon-ček z delavci in jo do amrti povozil. Starka je akoro takoj na to umrla. Koper.—Na Muasolinijevo posredovanje je dobila Flego Atili-ja por. Jurišič iz Umaga kot mati dvojčkov nagrado 800 lir, ki jo. je podelil župan iz Umaga. Z dvojčki ae je število njenih si-nov povečalo na 10. Tolmin. — Po laatni neprevid-noati se je s kolesom zaletel v avtomobil 2^-letni Franc Leban iz Poljubina in s počeno lobanjo so ga pripeljali v Tolmin, kjer je umrl. Sežana. — 44-letnega Franca Vitiča je krava z rogom udarila v oko. Prepeljali so ga v bolnišnico. Zdravniki so izjavili, da je njegov vid v nevarnosti. » Reka. — Listi dementirajo vest, da je bil izvršen zločin v Golcu (Materija), katerega žrtev naj bi bila Marija Juriševič. Rihemberk. — 7-letna Sonja Abram je po nesreči padla v Vipavo in utonila. Dies napadel nad je in komuniste Nevv York, 10. dec. — Martin Dies, načelnik kongresnega odseka, ki preiskuje neameriške aktivnosti, je ožigosal komunistično stranko in Nemško-ameri-ški bund, nacijsko organizacijo, na banketu, ki mu ga je priredil v počast državni ekonomski svet. Dies je dejal, da prav tako sovraži nacije kot komuniste, med katerimi ne vidi nobene razlike. Na banketu je bil navzoč tudi Fritz Kuhn, načelnik nacijske organizacije. Nemški konzul zapleten v spionazo Cristobal, Colombia, 10. dec. — Nemec Hans Heinrich Schao-ckow, ki je bil s tremi drugimi prijet, ko je fotografiral utrdbe ob Panamskem prekopu, je povedal na obravnavi pred sodiščem, da je fotografije izročil nemškemu konzulu Kurtu Lin-denbergu. Schaeckow in trije drugi Nemci, katere je ameriška vojaška policija aretirala* ao bili obtoženi Špionaže v prilog na-cijski Nemčiji. Naciji hočejo raztegniti gonjo proti Udom Gottenburg, Švedska, 10. dec. — Švedski zunanji minister Ri-chard Sandler je obdolžil Nemčijo, da hoče raztegniti protl-židovsko kampanjo na Švedsko. Dejal je, da so bile švedske firme, ki imajo trgovinske stike z Nemčijo, posvarjene, naj ne u-poslujejo Židov. Sandler je rekel, da Švedska odklanja Hitlerjev antisemitizem. Američani odhajajo iz Španije La Tour de Carol, Francija, 10. dec. — Grupa 180 ameriških prostovoljcev, ki se Je borila v španski loialistični armadi, js zapustila Španijo in odpotovala proti Havru, kjer se bo vkrcala na ladjo, ki jih odpelje v Ameriko. Dom večine teh prostovoljcev je v New Yorku, Chica-gu, Olevelandu in San Francis-cu. Glasovi iz naselbin (NadaU«vanj« s 2. strani.) najprej pogledam. Če je Barbi-čev ali Zidanškov dopis v Pro-sveti. Poročam tudi, da bo naš gospodinjski klub priredil maške-radno veselico dne 11. februarja. Igrala bo godba Joeva Kora-Čina. O tem bom še poročala. Naš gospodinjski klub ne želi škodovati nobenemu društvu ali klubu, marveč obratno. Reservi-raj te ta dan za našo maškerad-no veselico in se je udeležite v velikem Številu. Za maske so določene nagrad«. Želim, da bi ae do takrat pozdravil br. Bartol Yerant, ki ga zelo pogrešamo. On ni šel nikdar mimo Slovenskega doma, da bi se v klubu ne oglasil. Ko sta Šla zadnjič moj sin in John Godise na lov nad srne, sta rekla, da je škoda, ker ni s njima tudi Bar-tola Yeranta, da bi šli zopet skupaj v okraj Forsat. Tudi Bartol je strasten lovec In gotovo se je tudi on spomnil, kako ao prejšnja leta akupaj iz Johnom in Tonetom jagali. Letos je bil lov dober, ker je bilo dosti arn. Tone je povedal, da jih je videl trinajat akupaj, toda ni amel streljati, ker je le imel eno ar-no, kolikor je dovoljeno posameznemu lovcu. Tudi John jt eno dobil. Anna Gorenc, 106. OproštUu Aurora, Mliui. — Mr. Max Martz me je piameno pozvali da moram preklicati v Proavetl, kar aem zapiaala v mojem dopiau dne 21. novembra, namreč ... "da gotovo ni tako nedolžen" , • . Pravi, da moram jaz gotovo vedeti kaj alabsga o njem. Moj namen ni bil šaliti ga, ampak •amo opozoriti ga. naj upošteva atvarne dopise. Ker je tudi meni tal, da se čuti užaljenega, mu rada to atorim, ker ga niaem nič nemoralnega obdolžila. Izjavljam aladeče: V Proaveti s dne 21. novembra j« bilo zapisana v mojem dopiau, da mr. Max Martz is Buhla, Mlnn., "gotovo ni tako nedolžen." On pravi, da Jas gotovo vem kaj slabega o njem. Na tem mestu izjavljam, da jat ne mislim in tudi ne vem nič slabega o njem. Imam ga za dobrega člana in poštenega človeka in ga prosim oprofčenja. Mary Bartol, 111, O razmerah v driavi mormoncev Helper, Utah.—lz dežele mormonske se le malokdo oglasi i dopisom v Prosveti, dasiravno živi v okolici veliko naših rojakov, ki so večinoma upoaleni v premogovnikih. Rovi ravno as-daj obratujejo a polno paro, toda se ne ve, koliko Časa bo tako Šlo. Največ je odvisno od zimske dobe, katera pa nam ni rada naklonjena. Lanaka zima je bila precej mila, kar js skrčilo delo v rovih, ki je bilo po veČini zs-ključeno le meneča januarja. Bilo Je torej dovolj počitnic akosi vse leto. Na društvenem polju smo dobro preskrbljeni. Imamo precej društev raznih j«dnot. In kljub bolj slabim delavskim razmeram, društvs še precej dobro napredujejo. Poročam naj tudi, da in groftnje, da ne bi fcldjeldslnvesv, ta Aislta H^gaa, Od leve proti TraJttit HvnUmš je neiaprosns smrt pobrala is naše naselbine rojakinjo Katarin«* Skerl, ki je bila aelo priljubljena med našimi rojaki in drugo-rodci. Letos nas Je sima obiskala i mrzlim objemom še meseca novembra, potem pa je nekoliko popustila, tako da Imamo še tople dneve. S. P. Potiv na »šjo Denver, Colo.—Vse Člane društva Columblne št. 218 SNPJ se prosi, da se udeležijo letne seje dne 15. dec. ob 7.30 zvečer na 4464 Washington »t., da si izvolimo odbor sa prihodnje leto. Dolžnost vsakega Člana je, da se udeleži vsaj glavne letne seje in dela v korist društva in jed-note. Članstvu naznanjam, da sem is glavnega urada prejel stenske koledarje. Na svidenj« v četrtek ob 7.80 zvečer. John Ambroae, tajnik. Program WPA je ' * pospešil borbo proti malariji Pod vodstvom federalnega zdravstvenega urada (U. S. Public Health Service) se je WPA lotila širokega programn ta kontrolo malarije, ki je po ivjavi dr. Thomaaa Parrana, generalnega zdravnika te oblasM, že dosegel napredtk sa trideset let v kontroli te bolezni. V svoji objavi o uspehih tega programa J« dr. Parran laJavU: "Delovanje WPA sa kontrolo malarije na Jugu prizadeva llvljonje 15,000,-000 ljudi. Končna vrednost istega bo mnogokrat presegala skupne stroške rellfa v oni pokrajini." V dveh letih delovanja WPA za kontrolo malarije Je mala vojska delavcev Izsušila več kot milijon akrov močvirnate lem-lje, porabila j« več kot 1,200,000 galonov petroleja In igradila češ 6000 milj odtočnih jarkov. Dasl se močvirja, kjer se ona vrsta komarjev redi, ki rasnašajo bolezen, večinoma nahajajo v južnih državah, Imamo mnogo pokrajin tudi v drugih delih dežele, kjer U kužni Insekti tvorijo vsliko nevernost za zdravje in kjer se Je radi t«g» ta program Izvajal s polnovrednim u-spehom. Le v državi New Jor-sey na primer so uradni zastopniki poudarili, da s« Je vrednost zemlj« povišala za pol milijona dolarjev vslsd izvedb« toga programa. Dasl so sdravstvens oblsstl znale že mnogo Ist, da J« odprava kotišč komarjev, ki raznaša-Jo bolezen, najbolj izvedljiv način za borbo proti malariji, niso bila sredstva! na raspdago za tako obsežen program širom dežele. Občine, ki so blU najbolj prizadete, se niso mogle otresti te nsdloge brez zunanje pomoči, kajti treba je bilo denarja in organizacije, U občin« pa so bile izmed najrevnejših v vsej deželi. Treba Je bilo organizacije, ki bi bila v stanu mobilizirati veliko število ljudi pod strokov-nim vodstvom. T« orgamsacija Je WPA, ki deluje v toenem sodelovanju s federalnim sdravst-venim uradom. Kjerkoli Je bila potreba naj-večja, tam so vojsk« delavcev WPA šle na delo, da izsušijo močvirja, izčisUjo stoječe luže, osnažijo reke in kanale In odpravijo vse vire, od koder bi bolezen prenašajoči komarji utegnili prihajati. Federalni zdrs-stveni uradniki trdijo, da brez kontrole take vrste bi bilo dandanes razmeroma trikrat toliko malarije v Združenih državah, kolikor Je imajo. Primerov uspeha tega programa je mnogo. V državi New Metko, kjer Je bilo nekoliko let okuženih trideset odstotkov celokupnega prebivalstva, je bila boleaen odpravljena. V mestu Las Polomss. New Mesico. kjer Je bilo I. IM3 skoraj vse prebl-vatetvo okuženo, Je program skrčil rssmerje malarlj« sa 76 odstotkov. Največje važnosti pa js program na jugu. L. 19*4 se )e 97 odstotkov vseh smrtnih slučajev vslsd malarije pripetilo r 14 Južnih državah. MaJaH-Js Je še glavni vzrok smrti v mnogih Izmed teh držav In one-moKio»t, ki Izvira is to boiesnl, Bili of Rights— podlaga ameriške svobode V času, ko državljanska «vo-boda v mnogih delih sveta propada, desetoricA prvih sm«nd-mentov h konstitucijl, ki jih navadno nasivamo pod skupnim imenom BiH of Rights, savsems dandanes čim dalje večji pomen. Skoraj stoletje In pol je Bili of Rights ostala podlaga svobode v tej deželi. Kot neoddeljiv del a-meriške ustave stoji na straži proti vsaki mogočni zapreki s strani države proti svobodi po-edinca. Konatitucija je Izvirno obstojala iz uvoda (preamble) in sedmih odstavkov (Articles). Isti so ustanavljali demokratično 0& liko vlade, njene razdelitve v tri panoge: zakonodajno, ikvršllno (eksekutivno) In pravosodno. V tej obliki Je bila konstltucija sprejeta dne 17. septembra 1787 od večine delegatov ustavne konvencije in nato odobrena od dveh tretjin drŽav v mesecu juniju 1788. Ker v novi ustavi nI bilo nič govora o pravicah poediuca, razvila se je močna oposicijs. ko J« bila ustava predlotana državam v odobrenje. Mnogi voditelji revolucij«. med njimi Patrick Hen-ry in Thomas Jefferson, so bili proti odobritvi. Vzled to sUne agitacije sa vključitev državljanskih zvobodščin, ustavno zajamčenih. je prvi kongres takoj ob otvoritvi svojega prvega za-sedanja v New Yorku v septom bru 1780 sprejel dvanajst amendmentov ln Jih predlošll državam v odobritev. Deset Izmed teh je b|lo odobrenih in poatalo bistven del konstltuclje Združenih držav. Nalivamo jih 'seznam pravic' (BlU of rights). KaJ določa Bili Rights "Kongres m sme nikdar zpro-Jetl zakona, ki bi ustanovil ksko držsvno vero ali prepovedal svobodno izvrševanje kakršnekoli vere; niti kak^ra zakona, ki bi omejeval svobodo govora ln ti zka; niti prs\|ios ljudstva do mirnega iborovanja in pritoževanja na vladd." — To določa prvi smendment, ki j« najvažnejši del ustavno zajamčenih pravic. Ostalih devet amendmentov Jamči pravico ljudi, da so varni v svojih oaabab. hišah, papirjih In lastninil prepoved neupravičenih preiskav in zarubtjenji pravico da oro|jai jamstvo, da se privatna lastnina ne sme od* Jemati sa Javno rabo brez odškodnine; pravico do skoraj/taja in Javne obravnave in pravico do porote; prepoved pretiranih Jamščln ali glob oziroma kazni; nadalje Jamstvo državnih pravic. Dolga borba sa državljanske pravice Da se popolnoma oceni pomen določb v Bili of Rights, treba se j« spomniti na dolgo ln težko borbo po vsem svetu za priznanje človeških pravic. Mnoga stoletja je prevladova-a teorija, da državljan obstoja sa državo, ne pa država za korist državljanov. Poedlnec nI mel nikakšnih garancij, kar se tiče osebne svobode, posesti in rabe svoje lastnine, svoje vere in bogočaatja ali isražanja svojega mnenja. Na Angleškem, od katere je Amerika dobila večino svojih pionirjev, se je borba sa mero državljanskih pravic začela rano v la. stoletju. L. 1215 je bila Mag-na Carta izsiljena od kralja Ivana (King John). Ta Je bila na Hvetu prva spisana isvaja o pravicah, ki se je sicer v glavnem osirala samo na fevdalno goepo-do, ampak je bila zgodovinski korak v borbi za človeške pravice. iMagna Carta Je prepovedala prodajo pravoeodja, zapiranja ali izganjanje razun po zakonitem pravoreku porotnikov ln po zakonih dežele. V 17. stoletju se je borba za državljanske pravice razširila na Angleškem. V glavnem radi t» ga vprašanja je izbruhnila revolucija 1. 1688, ki je Ddatavlla kralj« Jamesa II. Nova vladarja, Wllllam ln Mary. sta morala podpisati Bili of Rights, ki Je ora«J«vsl kraljeve prsdpravice. Kralj ni več smel omalovaževati zakonov, sprejetih od parlamenta. ustanovljena Je bila svoboda debato v istem in prepovedane so bile vsakovrstne krute kazni. Ameriški kolonisti so bili vedno ljuboeumni na svoje Človeške pravice kot svobodni angleški državljani. Ko so postali neodvisni, so takoj zopet poudarili svoje o««bne pravice ln ker so poznali prejšnj« dokumente svobode Anglešev, so Jih razširili ln uvrstili v državna ustave In konstitucijo Združenih držav. --TUB. Kritika vladnega monopola maela Madiaon, WIs. — U Folletto-va organizacija je Izdala letak, v katerem poziva ameriške gospodinje v borbo proti vladn«mu monopolu maala. Pravi, da Je vlada odgovorna sa vlaoke oe-ne, kar drži sto milijonov funtov masla v svojih skladiščih. Na gospodinj« apailra, naj kupujejo manj masla in tako zlomijo monopol. tvori resno oviro za delavca v poljedelskih pokrajinah. Oblasti poudarjajo, da ta program se mora nadaljevati, ako naj dosedanji dobiček Ima stalno vrednost, in da je treba delo razširiti z vporabo vseh znanih metod raziskave In kontrole, ai ko naj bo Jug rešen te največje ovire sa njegove zdravje in gospodarski napredek.—WPA. Sovjeti aretirali 63 vojaških častnikov Varšava, 8. dec. — Iz Kijeva Je prišla vest, ds Js zovJetsks polici js tamkaj arstlrala 68 višjih častnikov rdeča armada v so-vjstski Ukrajini. Aretirani častniki so obtoženi zaroto proti sovjetski vladi. Eksekucija testih mladih zamorcev Reidsville, Oa., 10. dec. — Aest mladih zamorcev Js bilo sinoči usmrčenlh ns električnem stolu. Obsojeni so bili v smrt zsrsdl umors treh belopoltcev in misde matura. Ns obravnavi so vsi priznali krivdo, Eksplozija ubila sedem rudarjev Thstford Minss, Que., Kanada, 10. dec. — Hedem rudarjev Je bilo ubitih v eksploziji dina-mita v rudniku Bell, dva pa sta bila ranjena. Tri trupla rudarjev so doslej prinesli na površje NiimbIIo fa» lahnlt laieatMsa srca ■i 4— tt. m* »s* lan* trijat*!)** In innnc»«. da »r««l-bra ISSS naš IJsM Mfeas »a n*a MATUA NOVSEK fnsrat a* J« tršil I«, eev. L l ae UrnnSvIn« n^faUMn fn k+> Ukškmm eSrein. T mm *tHmm an na|Ufcr»M|** *al»all»n 4rnšt*a M. St ft.JH.PJ. m pnSnrjMM «v«tlJM* In sa MfeUvnni« pri ■prvvnSn. rnmntnlui Upa brala (wli SaniasMnneia drnttvn "MmI**" ae r»S» KnNimvm nnblmi)#nmi it Ut*nfce Mala kpn a. D. Dnem. glnv. p»UiHm*mm klebe in V. M. W. nT A. Mat« št. IS4« m pmimr^m «*»tJx« la w M MU M*|W« katar* pnw*te in M na »igel« hde tntU nlal>aiwsa. ••• aa adlnfiM. da na b«aa prtnbfetnH »—iMnlb kana. u*«| arlae bvaia vaatn »bajta! !••«»■ in prilntal)*«. «a p* Sar)*«« bra«a» »m« in rvatljl* Na««« tabe Una brala vnatn. ki al* Sall «vn|« ertemebll* m ra«p«tas« la vaaai, hI ata an an ab Srnft nsiln prlfMMfH Sa UpUgš ipnult In brala twa, bi «U »abaj-nlka abiabali ab aksavaei s^vnšknm ašra tar v«ap. M a|a aa aS#-lailll pagraba la «er«eUH a|asa k atlrn«ina pntltka ns »Iredvav. la «nkral Upa kvaU va*« «knpa| la m t«a. Tabt, Srasi anprns le n«# pn Ml«« nalivni v mi t m In labba aal TI hm a»«rUba MaiHa. NnA hw«Ii m Tab« km aalal m vaSn« v nnMb arrlb tnlalaH aaln- Nt AU|»i|a Naabab. ««nf«a«. iaanU, bili Matb. UnU In Jt ti. Ur CaaU N«»U4 bUb#U, bH| ral v JabnnUv«. fn. «* SJGR1D UNDSET: JENN Y ROMAN Pušhvtnil Fran Albrtekt Kljub temu ga je na neki čisto nespameten način zamikalo, da bi vstopil in kaj kupil — da bi vprašal, barantal, kupdeval. — Vstopil je v majhno zatohlo kramarijo, da sam skoraj ni vedel, kako. — Sicer pa je bilo tu kaj veselo — redke stvari iz vseh koncev in krajev sveta: stare cerkvene svetilke pod stropom, svilene krpe z zlato vezenimi cvetlicami na rdečem in zelenem in belem polju, polomljeno pohištvo. : Za pultom je ždel zagorel fant rumene pol-ti, z brado, kar posinjeno od neobritih dlak, in čitai. Ta je vpraševal in govoril, med tem ko je Helge pokazal to ali ono in rekel "quanto." Edino, kar je Helge razumel, je bilo, da so bile stvari nezaslišano drage — vsekakor bi bilo treba s kupovanjem počakati, dokler se ne bi priučil jeziku, in potem pošteno barantati. Na drugem koncu je stal na polici porcelan, rokokojske figure in vaze, okrašene z modeli-ranimi cvetličnimi šopki. Bile so videti nove. Helge je na slepo srečo, vzel v roke en tak majhen izdelek in ga postavil na mizo: "quanto?" "Sette," je dejal možak in razkrečil sedem prstov. "Quatro," je dvignil Helge štiri prste v svojih novih, rjavih rokavicah. In Čutil se je veselega in varnega, ko je tako hipoma tako rekoč kar preskočil v tuj jezik. Seveda ni niti trohice razumel moiakovih ugovorov, a vsakokrat, ko je oni izgovoril, je prišel s svojim quattro in s svojimi štirimi prsti. MNon Hrttica," je pripomnil zviška. Starinar se je rotil, da je "antica." MQuuattro,M je rekel Helge še zadnjič; zdaj je možak dvignil le še pet prstov v zrak. Ko se je Helge okrenil k vratom, ga je poklical fant nazaj — pristal je, Ves blažen je Helge prevzel stvar, ko mu jo je oni zavil v kos svet-lordečega svilenega papirja. Na koncu ceste je razločil temno cerkveno gmoto, ki se je dvigala proti nebu. Stopil je s krepkimi koraki in se podvizal preko sprednjega dela trga, tam, kjer so ležale trgovine z razsvetljenimi okni in so švigali mimo železniški vozovi; napotil se je proti obema, v polkrogu ležečima arkadama, ki sta kakor dvoje upognjenih rok objemali del trga in ga prlte-zali v tišino teme. Helge se je zatekel v zavetje ogromne temne cerkve, ki je iztezala svoje široke stopnice s školjkastim jezikom tja do »rede trga. Cerkvena kupola in vrsta svetniških kipov na strehi stebriščnega hodnika sta se temno odražali od temnosvetlega nebeškega oboka — v ozadju pa so se razprostirale preko višine krošnje dreves in hiše, nepravilno naložene druge vrh druge. Plinske svetilke so bile tu kakor brez moči; tema je pronicala skozi ste-brovje arkad, lila iz odprte cerkvene veže preko stopnišča. Helge je tiho šel na ono stran prav k cerkvi in je radovedno motril zaklenjena kovinska vrata. Nato se je obrnil in šel proti obelisku sredi trga ter obstal Um in se zastrmel v temno cerkev. Z nazaj upognjeno glavo je sledil z očmi sloki kameniti puščici, ki je štrlela visoko v večerno nebo, kjer so izginili zadnji oblaki za strehami in so prve zvezde jele pošiljati svoje žarke svetlobne igle skozi zgoščajočo ne temo. In v ušesih mu je spet zazvenelo tisto čudno prodirno pljunkanje vode, ki je padala v ka-meuite kotanje, in mehko curljanje lijočega preobilju, ki se je od skodele do Hkodele prelivalo v bazin. Stopil je čisto tja k enemu izmeni vodometov in gledal polne, bele curke, ki so ne kakor v besni kljubovalnosti zaganjali kvišku in ne visoko tam gori lomili ter mračno odražajoč se od iivetlega zraka, padali v temo, kjer a* je spet svetila voda vsa bela — strmel, dokler ne ni nenadoma piš vetra zapletel v vodeni nte»>er in ga zavel preko njega. Zdaj ni več pljuskajo« padala v kameni to kotanjo, temveč je škropila navzdol, in Helge je bil ves Pokrit n kapljami, ki so zledenele v mrzlem večernem zraku. Vilic temu je obstal, prisluškoval in strmel — šel malo naprej in malo obstal in spet šel — a čisto tiho, da bi slišal šepet v svoji notranjosti. Zdaj je bil torej tu, v resnici tu — daleč, daleč je bilo vse, od česar je hrepenel s tako neznansko silo. In stopal je še tišje ter se plazil kakor človek, ki je uM iz ječe. Tam zdolaj na cestnem vogalu je stala restavracija. Krenil je tja. našel medpotoma trgovino s tobakom in si kupil: cigaret, razglednic in znamk. Ko je čakal na svojo jed in napravil od časa do časa dolg požirek rdečega vina, je pisal razglednice svojim staršem: "Nocoj veliko mislim na Vas tu zdolaj." — Nasmehnil se je bolestno — bogme, saj je bilo res! Svoji materi pa je pisal: "Neko malenkost sem že kupil zate — prvo, kar sem kupil tu v Rimu." Uboga mati — bogve, kako se ji godi. V teh zadnjih letih je bil pogostoma ne-ljubezniv ž njo. Odvil je darilo — gotovo je bila steklenica kolonjske vofe — in ga pogledal. Nato je dodal še par vrstic — da mu jezik ne dela preveč zaprek in da kupovanje po trgovinah ni tako težavno. Večerja je bila dobra, a draga. No, ko se nekoliko udomači tu, se bo že navadil živeti dober kup. Nasičen in veder od vina je nadaljeval svojo pot — odkril dolge, nizke, razpale hiše in visoka vrtna obzidja, prispel skozi neka porušena obokana vrata do mostu. Na pragu carinske stražnice ga je ustavil neki moški, ki mu je pojasnil, da mora plačati en soldo most« ni ne. Tam na drugi strani se je dvigala visoka cerkev s kupolo. Tu je zašel v cel labirint mrkih, ozkih slepih ulic — sluteč v skrivnostni temi stare, proti nebu kipeče palače z naprej štrlečimi strešnimi robniki, zamrežena okna — bok ob boku z bornimi kočami in majhnimi cerkvenimi pročelji v isti vrsti. Pločnika cesta ni imela, Helge je stopal med sumljivimi odpadki, ki so ležali v žlebu in neblago dišali. Pred ozkimi razsvetljenimi vrati krčme in pod redkimi plinskimi svetilkami je nerazločno opazil dvomljive človeške postave. Helge je bil od tega očaran in preplašen hkrati — poln deške napetosti. Istočasno pa je pričel razmišljati o tem, kako bi mogel najti izhod iz tega labirinta in priti nazaj v svoj hotel, ki je ležal daleč odtod, na drugem koncu sveta. Moral si bo pač privoščiti izvoščka. In krenil je v drugo, ozko, docela neobljude-no ulico. Med visokimi hišami, katerih zidov-je se je s črnimi luknjami oken brez nadzidkov strmo dvigalo kvišku, se je vila proga neba, svetlosinja in temno blesteča, spodaj na spolzkem tlaku pa je rahel piš vetra nosil pred sabo prah, slamo in koščke papirja. Dve ženski sta prišli za njim in ga prehiteli. Ko ju je v luči svetiljke bolje razločil, ga je spreletelo: to sta bili onidve, ki ju je danes popoldne opazil na Corsu in imel za Norveianki. Svetlobarvni kožuh večje je takoj spet spoznal. \ Nenadoma mu je šinila v glavo brezumna misel — doživeti je hotel dogodivščino, ju vprašati za pot, dt bi zvedel, ali sta Norvežan-ki ali pa vsaj Skandinavki. Kljub temu mu je nekoliko utripalo srce, ko se je pripravil, da jima bo sledil. Inozemki sta bili gotovo. Mladi dekleti sta obstali bolj spodaj nm cesti pred zaprto prodajalno, a sta takoj spet nadaljevali svojo pot. Helge je premišljal, ali naj reče "pleaae" ali ' 'bite" ali "acusi" — ali pa naj izblekne za poskušnjo kar po norveško "oprostite". Kako prekrasno, če bi bili res Norveianki. Dekleti sta zavili okrog vogala. Tedajci se je manjša napol okrenila in rekla nekaj po italijansko, tiho In ogorčeno. Helge je bil kruto razočaran. It je hotel reči "seusi" in izginiti, ko Je dejala večja svoji prijateljici po norveško: "Ah. ne, Cesca, nič mu ne reci_veliko pametneje ae je narediti, ko da nisi ničeaar opazila." ^^ "A jaz ne morem prenašati te preklemanske laške sodrge, ki ne more pustiti ženske pri miru," je rekla druga. "Prosim oproičenja," ae je oglasil Helge. Dekleti sta obstali in se rezko okrenili. "V resnici ml morate oprostiti." Helge je jecljal in zardeval, ae ujezil na tem in samo še bolj zardel v temi. "Jaz sem namreč prišel danes is Florence in sem se v teh zakotnih ulicah tod čisto izgubil. — Mislil aem si, da ata dami Norveianki — ali vsaj Skandinavki — in jaz tako malo razumem italijansko, pa mi je prišlo na misel —. Nemara bi bili tako ljubeznivi in mi povedali, kje najdem cestno železnico? Moje ime je kandidat Gram," je •pet rekel in anel klobuk. (Datfs prlhodnjiš.) I)r. Avg. Keiaman: Iz spominov na avstrijska sodišča "Hoten Kreut" — ali "Dijaška kuhinja" Zadnjič sem opisal svojo bor-Ini za enakopravnoat slovenskega jezika, ki ga še med svetov-no vojno ni hotel priznati po-nemčeni uradnik okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici. Toda podobno borbo aem imel tudi s tamošnjim ponemlonim sodnikom dr. F. T. Ta je bil sicer previdnejši, toda v jedru Je tudi on vršil poslanstvo takratnih nemških uradnikov na Spodnjem Štajerskem. Njegova drui-ba, so bili samo Nemci, po možnosti le najbogatejši in pa ari-stokrati, dnevno čtivo graška "Tagespošta". Čeprav sva bila par let v dnevnem stiku, saj je imel le on vse rasprave. civilne in kazenske, se nisva nikdar družila it ven sodišča, isvsemli, če sva morala iti skupaj na komisijo. ko so bile kake rasprave radi služnostnih pravic odrejene na licu mesta. Hiceg Je bila med nama bolj tiha vojska. Vendar Je bilo neizogibno. da Je moralo tudi to "diplomatično" trenje dobiti vidnejšega izraza, da ae morem svobodno uveljavljati kot polno-praven zastopnik domačega Ijud-atva. Sodnik se je pač vedno obnašal tako. kot da je v raaprav-nl dvorani tudi napram strankam popolnoma neomejen gospo-dar in da mora obveljavltj vedno le njegova volja, medtem ko bi imel jaa samo pravico, da molče trobentam pri sas topniški miti. Poeebno se je to karalo pri poakusih poravnave v toibah radi žaljenja časti. Sodnik je hotel kar diktirati, tako-le ae bo-ste poravnali. Jas sem imel se-ve pri tem svoje pogoje in aem branil voljo in želje tvojih strank, ki so same najbolje čutila, kako btf ae lahko poravnale PBOBV1TI z nasprotnikom. In vsikdar je bilo pri tem čutiti iz sodnikovega ukazovanja, kakor da je on "gospod", mi pa samo zato tukaj, da njega poslušamo in da se njemu pokorimo, izpolnimo njegovo željo in voljo, kakor da bi bile tožbe radi žaljenja časti samo zato tu, da ostane ponem-čeni gospode k dobre volje. Pa ne samo* radi tega — gospod sodnik se je hotel s temi poravnavami prikupiti tudi navzgor oblasti, povečati svoje pa-triotične zasluge za ljubo Avstrijo in se s tem utrdili v svojem položaju, ko je bil kot nenadomestljiv sodnik oproščen vojaške službe, čeprav je bil sicer močan in zdrav kot riba. ' V tem pa se je seve moje na-ziranjem z gospodom aristokratskih manir popolnoma križalo in sem mu jo ob priliki neke takšne pravde radi žaljenja časti) pošteno zagodel. 8odnik je vedno pritiskal, da bi se zadovoljila užaljena stranka pri poravnavi s tem, da plača nasprotnik za "Rdeči križ", ki pa je bil takrat poznan le kot '"Rotes Kreiw". Tudi ljudje po deželi so ga dobro poznali, ker so zanj agitira-li na prižnlci in po maši med razglaševanjem novic pred cerkvijo. Na občini, po stenah hiš in plotovih so viseli lepaki, da naj narod daruje za "Rdeči križ". Tudi na sodiščih so pritiskali. "Službeni list" sodnega ministrstva, takratni "Verord-nungablatt", je poleg okrožnic rotil sodnike, naj pritiskajo na stranke pri poravnavah, da darujejo za "Rdeči križ". "Ver-ordnungsblatt" je nato prinašal točna poročila, koliko je kateri sodnik nabral in so bili vneti nabiralci še posebej pohvaljeni in celo odlikovani. Tudi naš dr. F. ae je radi tega na vse kriplje trudil, da bi dosegel njegov seznam čim višjo številko. Pri našem ljudstvu pa je bil avstrijski "Rdeči križ" od dne do dne manj popularen. Vojaki so pisali s fronte in iz bolnišnic, pa iz taborišč, kako od dbirk "Rdečega križa" ničesar ne dobijo, fmpak samo razne grofice, baronice in druge odlične dame Ur .gospodje, ki se pri veselicah "R^čega križa" dobro imajo, dočinf so vojaki na postajah, ko so morali ure in ure čakati na vlake, dobivali kvečje« mu kako toplo vodo. Na dan so prihajale številne umazane afere, kako so odborniki "Rdečega križa" poneverjali denar, si prilaščali zbrane darove in tako ljudstvo z vojaki vred o "Rdečem križu" ni hotelo ničesar slišati. Čeprav je bilo to nevarno, sem se sodniku dr. F. odločno uprl, da bi še nadalje zbirali za "Rdeči križ" in sem v imenu svojih strank vsikdar zahteval, da se pobotamo le tedaj, če gre poravnalni znesek v korist slovenske "Dijaške kuhinje" v Mariboru. Ravno naši dijaki so bili takrat največji reveži, ker so podpore "Dijaške kuhinje" skoro popolnoma usahnile. Sodnik pa je z vsemi mogočimi triki vplival na stranke, da bi dajale le za "Rdeči križ" in tako sva imela okrog tega vedno bitke, predno sva — oprala žaljeno čast. Pri vsakem novem procesu je bil sodnik bolj patrlotlčen, jas pa tudi, samo da sva si ta patriotizem razlagala vsak po svoje. Vendar dolgo ni prišlo do odkritega boja. Opazil sem pa. da se sodnik pripravlja na takšno odločilno ofenzivo in samo išče primernih strank. To pa se je zgodilo nekega zimakega dne leta 1917 v pravdi dveh kmetov od 8v. Martina na Pohorju. Prav hudo sta se s porekla visoko vrh Pohorja, le blizu Sv. Areha. Vendar smo si bili kmalu edini, da se bomo vseeno poravnali. In dr. 9. j« takoj i vso odločnostjo priporočal, da obrekovalec daruje za "Rdeči kril." Jaa sem mu pa ravnota-ko odločno rekel, it se že poravnamo« toda če daruje nasprotnik aa "Dijaško kuhinjo." Sodnik dr, F.: KGoepod doktor, VI nimate odločati, ampak stranka sama," huproti mojemu kmetu: "Oče, za kaj ste Vi, ali naj daruje ta naše uboge vojake, m katera skrb "Rdeči kril", ali pa sa tiato "Dijaško kuhinjor Sodnik je «• itak stal na vzvišenem odru. toda po teh besedah je sraatel še bolj In me gledal od svoje m i se. kot hi ae mu raztegnila glava Ae prav do stropa. Zmagoslavno so plavale njegove oči po svetu dvorani in bilo je POMDBLJBK, 12, DECEMBRI1 i Člani unije Packinghouae Workers na stavkovni straži pred poslopjem Union Stock YirH Transit Co. v Chicagu. fls ====================================== --- videti, da je sedaj prišel tisti trenutek, ko me bo osramotil pred stranko in pred pričami ter me za vedno opravil z mojo "Dijaško kuhinjo." V obrazu so mu nabreknite žile, rdečica se je prelivala čez obledeli obraz. Tudi jaz sem vstal in z vso duševno napetostjo premagoval trenutek. Napeta tišina je zavladala krog sodnikove mize. Pohorski kmet je zakašljal in prestopal * težkimi škornji proti moji mizi. Očividno še o "Dijaški kuhinji" nikdar ni ničesar slišal. Ker kmet dolgo ni odgovoril, je začel sodnik vnovič: "No, oče, kako se boste poravnali?" Zopet molk. Nekaj časa je še kmet gledal v tla, potem skozi okno na zasneženo krajino, potem se je počasi okrenil proti meni in trdo odgovoril: "Tako naj bo, kakor hočejo moj gospod!" — Tišina. In smo se vsedli .Dr. F. ni nikdar več zahteval za "Rdeči križ," ampak je vedno dobila za žaljeno čast le "Dijaška kuhinja" za naše revne študente. Pa tudi dr. F. me ni več izzival. "Zakaj ravno v Prago?" * i Prvič sem okusil Slovencem strupeni veter na avstrijskih sodiščih že v poletju leta 1910, ko sem se po končanih gimnazijskih študijah odpravljal na univerzo v Prago. Počitnice po maturi so mi bile prav hudo zagrenjene. Mati, veleposestnica iz Slovenskih goric, je dolga leta upala, da bo priredila enkrat v naši dolinici pri Sv. Jakobu tisto znano slovenjegoriško primicijo in je bila zato hudo razočarana. Tudi široko razpredeni znanci so bili vsi presenečeni, da ne bodo mogli na primicijo. — Vendar je mati le še upala, da si bom premislil in ko niso pomagale ne lepe in ne hude besede, niti solze, mi je končno odrekla vsako podporo za nadaljnji študij na visoki šoli. To je bil njen zadnji, a trdi poskus, da vendarle stre mojo voljo. Pri vsej moji ljubezni do matere, premnogo je trpela že na velikem posestvu, vendarle tej njeni volji nisem mogel žrtvovati svojega prepričanja in sem se zato nekega dne napotil v Maribor pa sodišče. Pri varstvenem sodišču sem imel namreč vloženo skromno dedščino 200 kron po starem o-Četu, s katero sem mislil oditi na univerzo v Prago. Toda bil sem po avstrijskih zakonih še mladoleten in denarja nisem mogel dvigniti brez odobritve varuha, še omenjenega domačega župana Matije Poklarja, ki je bil obenem naš prijatelj in je imel povrh tega hud rešpekt pred našo materjo. Ko sem mu povedal svoj sklep, da bi dvignil dedščino. je bil aicer takoj voljan, toda kaj bo rekla mati? Brez njenega dovoljenja si ni upal dati svojega podpisa. In tako sem se podal k samemu varstvenemu sodniku, takratnemu predsedniku okrajnega sodišča dr. Deti- scheggu in mu potožil svoje skrbi. Dr. Detischegg ni bil samo trd Nemec, ampak tudi liberalec in je bil zato takoj voljan, da privoji v dvig dedščine, toda povprašal me je: "Zakaj hočete iti ravno v Prago študirat? Saj tja imate še dalje in mnogo večje izdatke za vožnjo." Skoraj mi je ušlo, da sedaj vsi zavedni slovenski dijaki študirajo v Pragi, ker je tam prof. Masaryk in ker nas imajo Cehi radi kot svoje brate, pa sem še zadnji hip videl njegove ostre oči in se odrezal, da je tam življenje cenejše, medtem ko v Gradcu in na Dunaju nikogar ne poznam. "Na ja, soli sein," pa mi je naročil, naj se čez par dni zopet zglasim. Medtem je bil poklican k sodišču še varuh, ki je podpisal, da mi lahko izročijo dedščino, in sem čez par tednov odšel v Prago, z 200 kronami. Cez mesec, ko je teh 200 kron v Pragi splahnelo, se je že tudi mati omehčala in sva pozneje mnogokrat govorila, kako je bilo le boljše, da sem šel na univerzo. Četudi bi bil spoštovan župnik, bi ona vendarle od tega nič ne imela, medtem ko sem ji moral potem voditi mnogo procesov in me je zato večkrat potrebovala. Moje prvo srečanje z nadurami Cez pet let sem se vrnil v Maribor in nastopil pod istim predsednikom okr. sodišča dr. Deti-scheggom sodno prakso. Sicer sem prosil, da bi me sprejeli za sodnega praktikanta, da bi kaj zaslužil, toda brez uspeha. Kljub temu sem jim moral garati, kakor nisem do takrat in nikdar pozneje garal, čeprav sem moral tudi kot visokošolec na domu pošteno delati. Na travniku, v sa-donošniku ali v hlevu, kjerkoli so rabili delavca, tudi do 30 glav Živine sem moral pasti, ker mati ka ni trpela "gospodakega lenarj< nja." Pri sodišču so me dodeli kot zapisnikarja kazenskem oddelku, kjer je takrat začenj. la trnjeva pot vsakega prava ka. Imel sem imenitna šefa, dvema kazenskima sodnikom sem moral služiti. Ob 8. uri rji traj smo že začeli z razpravam ki so trajale do poldneva in tu< čez do 1. ure ali še dalje in popo dne zopet od 3. do 6. ure in še n«. prej. Zakon o sodnih praktikan tih je sicer določal, da moran imeti tudi med uradnimi ura mi dovolj časa za poglobitev štu dij* in za znanstveno priprav bodočega poklica, sodnika al odvetnika. Toda takrat je manj kalo pisarniškega osobja in sen zato moral pri razpravah, da ji šlo hitreje, stenografirati zapis nike in jih potem v svojem pro stem času prepisovati in &e de lati sodbe. (Nadaljevanje prihodnjič) 8LOVBN8KA M A KODA A FOUPOB NA JEDNOTA isdsjs ■▼oje publikacije in it poaeb ae Ust Proareta u koristi, Ur H trsbao saiUdJ* svojih druHer li ilsastra ta sa propafasde troji* I daj. Nikakor pa u u pr^agasš tragik podpornih ortssissdj. Vm ka orgaaisaeija isis obttajse rofr flasilo. Torej SffttateričaJ dojki k oasnsnils dragih podpornih orgasii* rli i* njih drnfttoT u|»n MOteH BUY CHRISTMAS SEUS NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Pe sklopa lf. rodno kenrandjo as lahko aareši as list * prišteje eden. dra, tri, štiri ali pet Haaor Is sas dmHae k «1 as>* ni ni. List Prasrata staas sa vm eaako, sa Haas sli asOsae M m eno letno mmntmlmm. Ker po Ona! is plašaje pri Mašiti 9LM m tednik, ss Jisi to prišteje k naretninL TareJ ssdaj si |e Ust predrag sa šlsas 8Jf .PJ. Ust Prssrato Je fotore Je o vsaki drašini nekdo, Id M tet la. ••••«•••< ■i*,,,(■,,,,,,! la. la. Ca Cleere la Ckleofs Jo 1 tednih la..*t< t tednike la............. 9 tednike la............. la............. Zs Zdrsš. dršara In Zo Evrope Je '■polnite spodnji hnpon. prflošiU Order * pisan la al narešite Praerato, Met, aM Y 4 t**"11 HM (V tednll Je. • * • »J* • • • ri« IM Š.K UP ITI IM k! Je rsše PoJssnilo}—Vselej kakor Mtro kateri tok šlaaoe Mtl • .-T»«I«J HBVI nvrv umii vmm ■ - r-- 8NPJ, ali še m proesli proš od drašine in bo sakhsrsl um tednik, bode moral Usti šlaa Is detišne drašine, ki Je tatojr-aarošsna na darraik Proereto, ts takoj nasnaait! sprsraii^s In obenem doplašntl dotlšno vsoto listo Prosesto. Ake tejs se tedaj mora opravništro sniioti datom sa to raste aaroJaifca. PftOftTBTA. SNPJ, SSS7 Ko. U vodni« Ara, Okor*. PHIošom pošiljam naraMno sa Ust Prasrato rasU ......... 1) te* ft. arf Ivi II........ Na« Sse • ••• itditt•••••••• ••••••••••••••***** Defavft* tednih In to pripišite k mefl nere#etal ed moje drnštoe: D. • ••••••»••••••••••••••••••a t•••••••• ^PSŠI m It........ S). ••••••••••••••••••••••••••••••a********' rs .......... 4). • •••••/.•••••••••••••.•••••••••••v*****^to® m ........ m 11........ >oeeoeeoooi • e o o o e o i ............ >••••••••••••* »i .......t-------- l