354
Naši dopisi
V Gorici 29. okt. — Prve volitve za deželni zbor so opravljene* Kmečkih občin volilci so izvolili: v Gorici dr. Jos. Ton k li-a se 67, prof. Fr. Pov-šeta z 69 glasovi. Glasovalcev je bilo 111; dr. Abram in Jož. Faganel (oba stara poslanca) sta imela 42 in 43 glasov.*) — V Sežani (kjer se je bil gosp. Dolenec danes zjutraj kandidaturi odpovedal), sta izvoljena dr. Abram in Franc Mohorčič;vv Tominu Ant. Gor-jup in Izid. Pagliaruzzi. Število volilcev v Sežani in Tominu mi ni znano. Dr. Abram ni kandidat društva „Sloge". — Kar se tiče prihodnjih kandidatur, ni še nič prav gotovega. Dr. Jakopič noče sprejeti kandidature od „Sloge". — Svoje menjenje o izidu volitev povem na zadnje. — Zdaj nekaj druzega. Naše mestno starešinstvo je sklenilo dati ulicam nova imena. Gre tedaj prav za tisto, kar se je v Ljubljanskem mestnem zboru ni davno razpravljalo. Nasprotovanja ni v našem mestnem zastopu nikacega. Preimenovanje ulic nas bo stalo 900 gold. Pa kaj je to — če pomislimo, da izgine v našem mestu vsakošen sled slovenske njega starodavnosti! „Travnik", „Studčnec", „Pristava" (Prestav) — vsega tega ne bo več. „Travnik" bo „Piazza grande", „Studenec" = Acquedotto" itd. Sploh vlada v novih imenih tista ideja, kakor pri Vas v Ljubljani: — ulice bodo nosile rodovinska imena imenitnih ali dobrotnih mož Goriških, na pr. „Formica", „Conta-
*) Da so se glasovi cepili, je sad agitacije poslednjega dne, „Sloginim" kandidatom zvesti so bili najbolj Brici in veČina okoličanov; Ipavci in Kanalci so glasovali za Abrama in Faganela, mnogi tudi za enega teh dveh in za enega „Slo-ginih" kandidatov.                                                        Pis.
valle", „Vogel", „Parcar", „Alvarez"; pa tudi „Dante" ne sme izostati — se ve da — kakor imamo že „via Petrarca". Nekdanji „get" (judovska ulica) se bo klicala „via A s coli" (Ascoli je imeaiten orientaliat in jezikoslovec sploh, rodom Goričan, jud, zdaj profesor v Milanu). Čudna kombinacija! Nekdaj židovsko hišo slavnega učenjaka Ascoli a je kupil in stanuje zdaj v njej danes za poslanca izvoljeni Slovenec dr. Tonkli (O Ironie des Schicksals!). Sploh stanuje v nekdanjem getu zdaj več kristjanov, ko judov. Ime „via Ascoli" je tedaj nekak anakronizem.   —   Več o tem prihodnjič.
Iz Dolenskega 30. okt. — Meseca novembra imajo biti po Kranjskem dekanijske konferencije. Naj bi se te nekoliko tudi ozrle na stvar, ki boli srce vsacega narodnega duhovnika — na zadevo g. Kl u novo. Glas ogromne veČine narodne slovenske duhovščine je, da ima g. Klun njeno mnenje in sočutje na svoji strani. Vsi ti vemo, da ž njim trpi tudi slovenska stvar. Naj bi tedaj gospodje pri dekanijskih konferencijah dali svojemu sočutju primeren izraz. Moj nasvet je, da bi se to storilo v obliki peticije na prevzvišenega gosp. knezoškofa, da blagovoli zamotanje z gosp. Klun o m vendar enkrat razrešiti tako, da bode konec trpečega stanja njegovega in vse slovenske duhovščine» Mislim, da visi naš duhovni pastir svojo duhovščino vendar toliko spoštuje, da ne bodo prezrl njene skupne izjave in želje.                                             Duhoven.
Iz Škofje Loke 27. okt. {Karol Klun.) Kakor v strupu okaljena puščica ranila mi je srce v „Slovencu" št. 122. novica, da gosp. Klun že dvakrat od barona Kavbarja prezentovan, od škofijstva Ljubljanskega še zdaj ni vmesten, marveč da trpi od majnika brez vsake prave službe in torej brez gotovih dohodkov. Mili Bože! sem zdihnil, s čim si je pač on to zaslužil? Poznam ga dijaka — nikdar ni bil divjak. Poznam ga bogoslovca — bil je bogoslovec z umom in srcem. Poznam ga kaplana v Gorjah — bil je ljubljeni Karol Gorjanski. Poznam ga stolnega vikarja — čislan bil je pridigar; govori njegovi, večidel dogmatični, bili so vselej v krepki besedi; čislan spovednik — ni se pečal s sitnicami kakor nekateri preobilno; čislan v krogih gosposkih in olikanih; priljubljen katehet po šolah mladini. V vsaki škofiji šteli bi si v čast in veselje, imeti takega duhovna — v Ljubljanski pa zdaj že šest mesecev ne sme na nobeno prižnico, ne v spovednico, ne k bolniku na smrtni postelji, ne v šolo, tudi v privatno ne, dokler so skoro vsi stolni in drugi mestni kaplanje tudi katehetje. Moj Bog! sem si mislil, s čim si je pač Klun to zaslužil?! Tukaj pri nas ga vse pozna — „gospod te-hantovega Karelna". Po šolah bil je z ranjkim izvrstnim Lotričem vedno prvak. Talentov ima pet. Uma je jasnega, srca blagega. V ničemurne pogovore se ne vtika. V resnobne, znanstvene, najrajši bogoslovne razprave pa rad sega, in navadno zmaga. V manj duhovitih družbah je skoraj dolgočasen. Strasti nima nobene. Komu kako prošnjo odreči, mu je nemogoče. In tak mož vseskozi dostojnega vedenja se muči tako zdaj že šest mesecev! Kaj neki je zagrešil? Odkar je počila vest o njegovi britki osodi, pazil sem in poslušal, kdaj bom čul grozno hudobijo, katero je učinil; sledil sem in zasledoval po časnikih liberalnih in konservativnih, pa doslej sem našel, kar je bilo najhujšega, le „fanatischer Geistlicher, Hetzkaplan, Streithahn"! Ker stvar njegova ni več tajna, ampak javna, naj se tudi javno pove, kaj se o njem hudega vć, da se bomo ljudjž ravnali po tem. V tem oziru se nam vsem jako dopada, kar njegov stari ujec, prečastiti zlatomašnik Loški neki večkrat ponavlja: „Skaže naj se mi hudobija, katero je storil,   in jaz ga  bom popodil"!    Tako je prav.    Da!
skaže naj se, 8kaže, in mir bo besedi in mir škofiji, ki ljubega miru tolikanj potrebuje.   Bog!
Iz Idrije 21. okt. —ki— „Novice" so ob svojem Času omenile, da ima naše mesto zgubiti mnogozasluže* nega in nam zato zelo priljubljenega c. kr. rudniškega zdravnika gosp. dr. Jenko-ta, zakaj? — to ne spada v namen teh vrstic, ki Vam jih s tem pismom izroču-jemo, ki ima svetu le pokazati, da ni kaka vešava demonstracija, ampak iskrena hvaležnost, katera se izrazuje v adresi, ki smo jo danes poklonili gospod dr. Jen ko-1 u s 1009 podpisi. Takole se je glasila adresa:
„Blagorodni gospod doktor! Tužnim srcem, a dobro spoznajoć, kaj ste nam Vi, preblagi gospod doktor! — izrazujemo Vam zagotovila najtoplejšega spoštovanja, neusahljive zvestobe, neizmernega zaupanja, nepozab-Ijive hvaležnosti. Za ča3a najgrozovitnejših, najnevarnejših, najljutejših bolezni, za časa neukrotljivih, med nami neusmiljeno razsajajočih epidemij bili ste Vi neprenehoma in neustrašeno v boju proti grozovitim so vražnikom našega življenja in zdravja. V kratkem času Vašega požrtvovalnega, vspešnega, nesebičnega službovanja v Idriji pridobili ste si se Svojo visoko umetnostjo in znanostjo, se Svojim ljudomilim , prijaznim obnašanjem, se Svojim pogumnim postopanjem in neu-strašljivim zagovarjanjem naših preziranih pravic —simpatije vsega mesta, cele obširne okolice, simpatije, s kakoršnimi se ne more ponašati nihče Vaših sourad-nikov. Zatoraj povzdiguje zatirana Idrija k Vam vročo prošnjo: Ostanite med nami Vi rešitelj, dobrotnik, edini naš prijatelj, ostanite in vodite nas na pot, katera nam pristuje, kot ljudem.
V Idriji 1. oktobra 1876.
Idrijsko pre bi val s t v o." (Sledi 1009 podpisov Idrijskih prebivalcev.)
Iz Idrije 26. okt. — Blagovolite drage „Novice" priobčiti sledečo zahvalo:
Ginjenim srcem se zahvaljujem Čestitemu Idrijskemu prebivalstvu za dokaz ljubezni in zaupanja, katerega sem po deputaciji v krasni adresi 21. dne t. m. sprejel. Zagotovljam cenjene prebivalce Idrije, da s tem mi je zadosteno za vse krivice , katere so se mi zgodile, in da me ni volja, na nikak način zapustiti mile mi Idrije.                                         Dr. Jenko,
c. k. rudniški fizik.
Iz LjubljaDC. Iz Dubrovnika (Ragusa) smo prejeli v ličnem tisku sledečo čestitko našemu novemu gosp. divizij on arj u baronu Jovanoviču, ki jo radi stavimo na Čelo današnjemu listu.    Tako se glasi:
Prigodom odlaska iz Dubravnika u Ljubljanu
generala Stjepana barona Jovanovića
dne 24. oktobra 1876.
Dubrovačko radničko društvo.
Munjevita žica šine ,                   Radnici se hrlo druže
Prišapta Ti brzojav,                   Dubrovački jatu tom,
Ideš: uza već se skine,              Na rastanku jadno tuže
Zviždi para, kreće plav.             I dušom Te prate svom.
Dubrovčani suzniem okom          Jer si mio, blag i skladan, Vrve brodu gle! na krov,           Krotak, snižen, skvrne čist,
Pučinom Ti da širokom              A podiru uzdah jadan
Srcem reku : „sretan plov !"         Jer si naše gore list.
Zato kletvom lagju kunu            Eto brod se uku krije, Da Ti obezbiedi put,                 U daleko more već,
A pučinu jaza. punu                   A srdaca mnoštvo bije
Da Ti mirni prostre skut.           Zeljnieh s Tobom tekom teć.
355
Ajde kad Te udes ciepa I od  nas Te drpi baš, Utjeha nas kriepi Hepa Sto Te bratac prima naš!
—    (V deželni šolski svet Kranjski) za prihodnjo šestletno dobo so imenovani Častni kanonik dr. Klo-futar, kanonik pi. Premerstein, dr. Mrhal, ravnatelj c. k. realke in pa A. Praprotnik, ravnatelj prve mestne ljudske sole. — Prva dva sta bila po §. 35. postave o šolskem nadzorstvu od 25. svečana 1870. leta c. k. ministerstvu nauka nasvetovana od knezoškofijstva, tretjega si je izbralo ministerstvo proti nasvetu deželnega odbora samo, četrtega pa po nasvetu odbo-rovem. Ker je čitateljem našim, ki se brigajo za šolske zadetve, gotovo še v spominu Viharna razprava v deželnem zboru leta 1872., ko je ministerstvo nauka ravno tako ravnalo, kakor zdaj, zato — z ozirom na posebno skrb, katero si. policija obrača dandanes na slovenske časnike— navedemo le iz stenog. poročila 11. okt. 1872. to, da je dež. odbor ministrovo postopanje postavi in ustavi nasprotno imenoval, deželni zbor pa v seji 7. decembra 1872. obžaiovaje protestoval. Ustavoverni minister se pa za to ne briga.
—   (Iz seje deželnega odbora 28. oktobra) Deželni odbor je sklenil, da se mladenci pred vstopom v deželno vino- in sadjerejsko šolo na Slapu podvržejo izpraševanju iz učnih predmetov ljudskih šol, ter da bode mladenče iz Gorenskega in Dolenskega izpraševal v Ljubljani deželni odbornik dr. Bleiweis, mladenče iz Notranjskega pa šolski vodja na Slapu. — Poročilo deželnega inženirja Vi čl a, ki mu je deželni odbor vsled dopisa deželne vlade o izreku izvedencev pri ministerstvu kmetijstva o dr. Raf. Vicentini-evi knjižici zarad osušenja Cerkniškega jezera in zarad sredstev zoper povodenj v Loški in Planinski dolini in zarad urav-nanja Unca — naročil, da z g. Peruci-em pregleda in preišče požiravnike v Planinski dolini, v katere se odteka Ünec, se izroči deželni vladi v pretres in odgovor: ali pritrdi stavljenim nasvetom, kako naj bi se iztrebili vodni požiravniki v Planinski dolini in odstranile zapreke hitremu odtoku Unca, ki je posebno v zadnjih letih toliko škode delal. — Tudi poročilo inženirja V i č 1 - a, da so Planinci in drugi stanovniki Planinske doline pričeli jako marljivo trebiti požiravnike in podzemeljske votline, se objavi deželni vladi s prošnjo za denarno podporo, ki jo je ministerstvo kmetijstva v to že določilo s 1000 gold. — Sklenilo se je obrniti se na deželno vlado , da okrajno glavarstvo v Logatcu v podlogo za razdelitev iz deželnega zaklada obljubljene podpore pošlje izkaz pogorelcev in pre-vdarek požarnih škod v spodnjem Logatcu.
—   (Tridnevne preskuŠnje na tukajšnji podkoviŠki in živinozdravniski Šoli) so bile 25. oktobra končane. Najbolje skušnje so naredili: Goric Martin iz^Polzela na Štajarskem, O j stric Franc iz Stv Jurjana Stajarskem, Tomšič Emanvel iz Trebna, Silin ger Janez iz Kamnika in pa Slane Marko iz Metlike. Preskušnje je zraven nekaterih gosp. odbornikov družbe kmetijske tudi gospod deželni glavar vitez Kaltenegger s svojo pričujočnostjo počastil. Vsi pričujoči so zadovoljnost svojo izrekli nad izvrstnim napredkom učencev, kateri so pri izpraševanji kazali, da so popolnoma izurjeni kovači in podučeni živinozdravniski pomočniki in meso-gledi. Pri preskušnji je bilo videti lepo zbirko mnogovrstnih, posebno novih sort podkev, katere je za napredek umnega podkovstva in živinozdravskega znan-stva neutrudljivi učenik podkovstva g. Skale naredil za šolsko zbirko, kateri si. ministerstvo kmetijstva zadnji dve  leti tudi  blagovoljno  podporo  naklanja.    Letošnje
leto je bilo 26. leto, kar na korist Kranjski deželi in sosednim deželam obstoji podkovska in živinozdravska šola. —
—  {Prepoved prehitre vožnje po mestu) je magistrat glede na pogostne nesreče iznova oklical, in res je to potrebno, ker ne toliko fijakarji, kakor mala in velika gospoda s svojimi kočijami po ulicah kot nora dirja, misle, da bode kaj zamudila, če bi bolj zložno vozila. Naj bi se pa prestop te prepovedi tudi ostro kaznoval in prestopniki, če tudi so veliki gospodje, od magistrata očitno na znanje dajali.
—   {Pozor!) 6. dne novembra bode 200 let, kar je prečast. gospod Knafel ustanovil mnogo zdatnih štipendij za Kranjce na Dunajskem vseučilišču; ustanovno pismo namreč se glasi od 6. novembra 1676. 1. Pričakovati je, da oni gospodje, ki so vživali ali zdaj vživajo dobroto teh štipendij, se bodo ta dan hvaležno spominjali blagodušnega ustanovnika.
—  {V svetovni razstavi) v Filadelfiji sta bila postavljena Idrija za razstavljeni cinober, Franc Steinmetz v Petrovem brdu   pa za razstavljene parkete.
—   Ravno pred tiskom  današnjega  lista   nam  je došla žalostna vest, da je izvrstni narodnjak g. Josip Iskjra v Jelšanah 29. dne t. m. umrl. Prihodnje  „No vice" prinesö celo poročilo.
—  Ravnokar nam je došla vest, da pri volitvi po slancev v Koperskem okraji v Istri je zmagala konservativna stranka, izvoljena sta lekar dr. Li on in pa dekan F ab ris.   Slava!   O volilni borbi več prihodnjič.
—   {V S gledaliških igrah v dvorani čitalnični) je gospa Odijeva, učiteljica v šoli dramatičnega društva, v nedeljo predstavila 4 svojih učenk. Vspeh je bil zadovoljin, učiteljici in učenkam na hvalo, posebno gospodičini Negrini-jevi, ki ima lep talent za šalo-igre, in pa gospodičini B er logar je vi za sentimentalne role. Ce bodo gospodičine marljivo in veliko se učile — kajti od talenta do umetnice je še dolga pot — bode Talija slovenska jim rada vila venec zaslug.
—   Dramatično društvo prične svoje predstave v deželnem gledališču danes z igro: ,.Mlinar in njegova hči".
— {Pobirki iz časnikov.)  Našim bralcem je iz zadnjih „Novic" znano,   da je   115   Turških prijateljev v zbornici poslancev interpelacijo   stavilo  do  ministerstva o Turških zadevah. „Tagblatt" nekako ponosno poroča, da med temi Turškimi   prijatelji   se   nahajata   tudi  dr. Schaf fer in vitez Langer. ,,Pest. Lloydu" pa, ki je    ! magjaron   prve   vrste,  je   ta   interpelacija   „beispiellos matt und farblos" (šmencano kilavo). No, to je zahvala gospodoma Schaffer ju in Langerju, da ju Magjari imenujejo „beispiellos  matte  und farblose" Türkenfreunde. — „Tagblatt" je prinesel očitno laž,   da so Koroški in Kranjski Slovenci poslali Rusiji adreso z velikim števi-    ; lom podpisov, ki je prav veleizdajskega zadržaja.    Kje    ( je „Tagblatt"   to   hudobno laž dobil,   za to  tu ne gre,    ] čudno se nam le zdi,   kako   da  sme   vkljub   tiskovnih
postav po krivim narode dolžiti veleizdajstva.                     ]
i
356