67. številka. \ V Trstu, v soboto 22. avgusta 1891. Tečaj „E D I N O S T" uhaja dvakrat na teden, vaako irado in loboto oh 1. uri popoludn* „Edinost" stane: ta vae leto gl. «.-; iiven A«t. 9.— ffl. ta polu leta , 3.—: , . 4.50 „ ta četrt leta „ 1.50; „ , 2.25 „ Poftemirne Številke ae dobivajo ▼ pro-dajalnicah tobaka t Tritll po & nov., v Gorioi in t Ajdovščini po * nov. N« naročba brez prilošane naročnin« ipravaiitvo n« ozira. EDINOST OfflMl in osnanila ne račune' vrstica ▼ petitu; xa BMlov« črkami ne plačuje prostor, koti£1 obneslo navadnih vratio. Poilana, Javna sahvala, osmrtnic« Ud. •e račune po pogodbi. V ni nopiai «e pošiljajo uredništvu v ulici ( nriiitin At. 25. Vsako pismo mora biti frankovano ker nefrankovnna se ne npre-jemajo. Rokopiai *e ne vračajo. Naročnino, reklamacije in inaerate prejema upravniitvo v ulici Carintia 28. ■Odprte reklamacije o proate poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. »V .diaoitj« «o£< _L----------------------|i krivice, ampak preprečil nem le, da on meni ne u 6 i n j a krivice. Kakor nam n« pride na misel, da bi širili kakoršno si bodi .propagando" po odločno italijanskih zemljah, tako zahtevamo, da nas oni puste prT miru na n a i i« e m I j i. Iz kratka: ako že govorimo o kaki „slovanski propagandi" je gotovo, da apropaganda" ta nj nikomur nevarna, kajti svrha jej je: Slo-vanomkarjim gre, drugim pa tudi. Menimo, da smo dovoljno dokazali, da mi Slovani vsled značajnih nam svojstev nismo nikomur nevarni, da od nafte strani ne preti nikomur pogibelj v narodnem pogledu in ako želimo kake premembe, more imeti le to zroisel, da se odpravi stara krivica in da se ustvarijo odnošaji, odgo-vnrajoči zahtevam pravice, zuhtevam istinite potrebe prebivalstva. Po tnkem društva „Lega Nazionale" ni čisto nič treba. In vender so je osno* vali. Zato je umestno, da še enkrat pre-motrimo uprašanje, se-li nas res boje, ali pa je ta strah pred Slovanstvom le navidezen, le pretveza, pod katero se skrivajo drugi nameni P Na ta poslednji del upra-šanja moramo odgovoriti z absolutnim da! Res je pa tudi, da se naa nekoliko bojo. Ali ne boje se nas morda rndi tega, ker smo mi tako strašni, ampak boje se nas, kakor se zločinec boji §§. kazenskega zakonika. Vest jim očituje, da so nam storili veliko krivice in boje se, da ne bi se mi — oko pridemo do veljave, našemu številu primerne — nad njimi britko maščevali. Glavni poinen mornuio pa vendar-le pripisovati poslednjemu delu gori napisnega uprašanja : pod pretvezo samoobrano skritim drugim namenom. Ti .drugi naraoni" se nam iz lahko uinljivih razlogov ne povedo kar nAravnost, ali ti nameni ho vendar-le javna tajnost, nevarnn nain Slovencem v narodnem pogledu, v državno-pravneui pogledu pa vsej državi. Tega ni težko dokazati. S prsti se da otipati, da je „Lega Nnzional«" pristna „L6ga Nazionale". (Dalje.) Italijanski krogi tolmačijo sedanjo borbo in gibanje mej Slovani povsem drugače, da bi uverili avet, da se njim krivica godi. Pri teh namenih jim gredć krepko na roko avstrijski Nemci iz razlogov, koje amo prav dobro označili v člankih »N e m-i k a propaganda in Avstro -O-g e t s k a*. Da bi pobijali zahteve Slovanov po narodni jednakopravnosti, povdarjajo v prvi vrsti svojo večjo in starejšo „kulturo" P Argument ta ne velja, kakor nam priča zgodovina vseh vekov in vseh narodov. Zgodovina nam pripoveduje o sijaju Rimljanov in Grkov, koja naroda sta stala na vrhunci kulture in slave. Kje je danes mogočna rimska država in kje velika slava n&roda grškega P! Zrušili sta se — po fiegavi krivdi, je za naB postranska stvar. Zrušili sta se po 6nem večnem zakonu, po kojem mogočni narodi ali po lastni sprijenosti ali pa vnanji sili telebnejo z jasnih višin v breidno ničevosti, a se zopet drugi narodi, o kojih se je domnevalo, da jim je usojena večna sužnost, jamejo dvigati ter Be z vzbudivšimi se intelek-tuvelnimi silami polagoma popnejo na ono odlično mesto, koje je popred zauzimal 6ni drugi propali narod. Tako veleva večni sakon in tako veleva pravica. Vsi narodi so po božji podobi ustvarjeni, vsi narodi imajo pravico do življenja in razvoja. Ako je kateri-ai bodi narod vsled raznih razlogov zaostal za drugimi narodi, iz tega že ne sledi, da ne bi smel nikdar več pri-hiteti, kar je zamudil. Ako sem bil doslej boren lilapcc, a tem še nisem zgubil pravice, da se postavim kedaj na lastne noge. Zahteve narodov ni smeti soditi po kulturi in po preteklosti, ki jebilamorda produkt krivice in n a a i 1 • t v a, ampak soditi je treba jedino po določilih večne pravice. Pravica pa mora biti ca vse jednaka : za bogate in reveže. In ako velja to v obče, velja še v veliko večji meri gledč narodov, v kojih tiče dične intelfktuvelne sile, koji imajo sposobnosti v obilici za nadaljnji razvoj in napredek, koji imajo vsa potrebna svojstva, da postanejo vredni člani v vrsti druzih civili-zoranih narodov. Slovani pa so tak narod in kdor ovira napredek tega na* roda, ta se pregreši proti pravici in protičlovežkicivilizaciji. Torej goApdda, ne nadlegujte nas več se svojo „kulturo" ! Mi spoštujemo kulturo vsacega naroda, a ne privolimo nikdar, da nam postane Gesslerjev klobuk, pred kojim bi morali prepokorno klanjati tilnik svoj. Preidimo k drugemu argumentu, s kojim italijanski listi utemeljujejo osnovo društva „Lega Nazionale", odnosno dokazujejo pogibelj, pretečo italijanskemu življn. To bi bila agresivna slovanska propaganda po vsem Primorskem in Dalmaciji, koji se je posrečilo v marsikaki občini izpodmakniti tla italijanskemu go*pod ftvu. Da občina za občino prehaja v vodstvo slovanskih rok, to naj bi bil dokaz, da jim preti pogibelj in da se jim krivica godi. Res je, da so Slovani v Dalmaciji filno in v Istri znano napredovali. Ali, kar so si ti priborili, to ni ptuja last, ampak vrnilo se jiin je le, kar se jim je po krivici kratilo. Hočete priliko P! Ako iztrgam tatu iz rok, kar mi je hotel izmakniti, sem-li radi tega zlodejec, sem mu-li učinil krivico, preti-li tatu pogibelj od moje strani! Ne, tatu jaz nisem nevaren, ampak on je bil m o n i. Gospoda govore o Dalmaciji. V Dalmaciji Slovani niso le kaka stranka, ampak so prvotno prebivalstvo, živeče zdržema po vsej deželi. Italijani pa niti atranka niso, ampak frakcija, ki vegitira po par obbrožnih mestecih. In da se včasih oglase v bornem političnem življenji svojim, zahvaliti se morajo hrvatsko-srbske-mu prepiru. Italijani v Dalmaciji živo kot neznaten politišk činitelj le od milosti, ali bolje : nespaiucti Slovanov ; brez tega hrvatsko-srbBkega prepira so oni — gole ničle. Kaj hočejo torej P Ako koga no pustim vladati tam, kjer do vladanja nima najmanje pravice, nisem mu storil nikake PODLISTEK. Kako si je Kodre pomagal. Slika ; napisal Ivo T r o S t. II. (Konec). Kmalu popoludne, še pred „naukom", bil je že Kodre pri Trčku. Dolgo dolgo sta se pogovarjala. Ko je odha jal Simon v cerkev, sedela sta na ognjišči, govorila jako važno in čo je bilo treba, pritrjevala sta to tudi z rokami vsak po svojem kolenu. Ko je prišel iz cerkve dobil je še oba na prejšnjih prostorih, le s to pre-membo, da sta zdaj včasih tudi na vse grlo zakričala. Videti je bilo, da se ima nekaj no vjema. Šimon je dolgo časa poslušal na lini nad hlevom, da bi zvedel tisti „nekaj". Šel bi bil bliže, a to se mu je zdelo nespodobno, in oče mu je prej oolo namignil, n«j ostane zunaj. Slednjič vender srečno vjame besedo „Tomaževa" in pa da Kodre večkrat ponavlja : „Oče Trček ! Velika dota je sirota. Meni verjemite; sirota je velika dota." Kakor da bi sc mu velik kamen odvalil od srca, ko mu je šinila v glavo misel, da bi ga Tomaževa vender no odbila. Odkar so ga pri Srebotovih tako nelepo odpravili, ni si upal Šimon nobenemu dekletu pogledati v lice. O da bi me le Manica hotela, potem ino ne bode več sram, misli si Simon. Srebotovi potem lahko rečem : če nini ti, pa druge tri. Se tisti večer so se mu željo izpolnile. Stara dva na ognjišču sta se nekoliko pomirila in potem kmalu je Kodre poklical Simona v hišo. Razodeneta mu sklop in srečni Šimon bi bil kar poskočil same radosti. Vender so je vzdržal, a toliko ni mogel svojega veselja prikriti, da bi ne bil nekoliko zavriskal. Takoj sta se odpravila Bnubit, pa brez Ćrnetovega seveda. Manica je snuboka nekoliko trdo prijela, zakaj so sli oni dan mimo hiše, ne da bi se bili oglasili. To vender ni bilo lepo. Sosed soseda mora pozdraviti, če gre mimo hiše. SledHjiČ se je pa ta nevihta polegla, ko je začela celo mati Manico tolažiti, da se je oni dan možem mudilo naprej. Prav huda ni bila pa nobena. Pozneje so tudi pri Tomaževih nekaj pili in jedli, in Ko-dretu ni bilo nocoj prav nič žal za ostanke. Najedel Be je bil do sita in večerja ga ne skrbi več. Ko so odhajali, segla je Manica vsem v roko, tudi — Šimonu, ki jo je prijel z obema in veselo stisnil. ObemH so zaigrale solze v očeh. Stari Trček se je Se nekaj dni vznemirjal, da bo premalo imela, naposled se jo pa vender utešil, spoznavši da drugače ni bilo mogoče. Drugo nedeljo so se pa ženske še bolj čudile, da se je Trčkov vender še zmislil. Srebotovo Marijčko je to celo jezilo, da bode tudi Simon kot ona, ki ga ni marala, poročen pred sv. Katarino. * * * Mrak je legel na mrzlo zemljo. Na zahodu je še rdeč pas naznanjal slovo odhajajočoga sobica. Mrzel zimski večer je bil pred Božičem, vender brez snega. Prebivalci, raztrešeni ob ceati čez Ilruiico, so bili to božje odmeke zelo veBolf. Navadno jim jo snežena gaz spremljevalka že meseca listopada. Potem so ločeni v prisilno zasebno življenje, dokler jim gorko pomladno deževje ne oglasi sv. Jurija po hribih in dolinah. Bil je torej mrzel zimski večer, ko je stopal naš Kodre mimo Srebotove hiše naslednica bivše „Pro Patrije", ali prav za prav isto društvo je; kajti tendencija in delujoče osebe ostale so iste, samo ime se je spremenilo. Kaj pa je bila „Pro Patria", iaprevidela je slednjič celo naša vlada, koji ne moremo očitati velike naglice, ako treba na prste stopiti nasprotnikom našim. Da je ta naša, do skrajnosti popustljiva vlada razpustila društvo „Pro Patria", nam je ie dokaz, da je bilo društvo to državnemu interesu zares navarno, kajti, da je bilo le nam Slovencem nevarno, težko da bi je bili razpustili. Vsaj dosedanja praksa pobija odločno to misel. „Pro Patria* bila je torej nevarna in „Lega Nazionale" je nje pristna in verna nastop-nica, torej .... uo, zaključek iz teh dveh istin si vsakdo lahko sam napravi. Iredentizem je torej nevaren nam in državi. Po takem bi bilo povsem naravno da vlada — kdo drugi jo v prvi vrati v to poklican P! — vzajemno se Slovani pobija to pošast. V nas Še ni ugasnila nadeja, da pride prej ali slej to spoznanje, ali za sedaj si moramo to misel izbiti iz glave. Preveč je še na poti tistih birokratiških navad, razvad in predsodkov, o kojih smo že gori govorili, da bi moglo prodreti spoznanje, o tem, kaj da apodiktično zahteva interes države tu doli ob bregovih morja adrijanskega. To spoznanje pride, kakor rečeno, prej ali slej; narodni interes nas Slovanov pa nam ne dovoljuje, da bi roke križem drže čakali na prihod tega srečnega trenotka, ko bodo zmagala načela zdravega egoizma, prepotrebnega za ohranitev države naše, ampak pomagati in braniti se moramo — seveda v okviru obstoječih sakonov — sami. O tem pa prihodnjič. (Konec prih.) Novi red. Z odpravo prosto luke vpeljal se je v Trstu in njega okolici državni užitninskl davek. Osobito je zadeta po tem davku proti domu. Pod suknjo je nesel skrivaj utihotapljenega zajca, katerega je pa še davi zvrnil. Ko jo stopal mimo hiše, nabirala je Ivanka na dvorišču drv in ugledavši povsod priljubljenega Kodreta povabita ga je v hišo. Ta se pa brani in izgovarja, a Ivanka brž ugano, kaj mu je, in se pošali ž njim: „Čo kaj nesete, saj lahko pri nas spravimo ali celo spečemo in tudi pojemo. Lovcev ni noooj nobenega pod našo streho. Le nekoliko se boste ogreli." V tem pride na vrata Srebot sam in apravi Kodreta na ognjišče. Zajca so spravili v čumnato. a ni minila jedna ura, ko se je že duli po divjačini razširjal v hiši. Pogovor se je vrtil sevt>da najprej o vremenu, potem o navadnih dnevnih novostih, potem o slabih časih, potem je začel Kodre hvaliti hišnega gospodarja bogastvo, Crnetovega Janeza in seveda tudi njegovo mlado novesto. Slednjič zastavi gospodar z dobrovoljnim nasmehom : „Kodro, kako si pa vender letos tako zvito snubil P kaj tacega pač še ni bilo." Godec jo bil v zadregi, pa ne kaj bi rekel, marveč zato, ker so je bilo malo prej zavalilo v skledi predonj najlepšo zajčje bedro, in Kodre si je nagnetel polna spodnja okolica, kater« se je združila z ■letto v jedno užitninsko obsežje. Vsled | 57 svrftitvene naredbe k zakonu ob uređenja državnega užitninskega davka obvezani so vsi kmetovalci, ki imajo svoje vinograde v obaežju užitninske črte, naznaniti je vodstvu glavne carinare (dogane) v Trstu ter v naznanilu povedati, v katero katastralno parcelo spada njih vinograd. Naznanilo more se vršiti pismeno ali ust-meno, ker zadnje sprejme so v zapisnik. Postava določuje čas teh naznanil vsako leto do 15. julija ; letos se je pa ta obrok izvenreduo podaljšal do 15. avgusta in, kdor svojih vinogradov še ni naznanil, lehko to stori tudi do konca tega meseca. Na podlagi tega naznanila pride na lice mesta posebna komisija, koja pregleda in presodi obetajoči se pridelek na vinu, pregleda klet, v kateri se bode vino naredilo in posodo, v koji se bode hranilo in po biratvi pride zopet ter izmeri pridelek. Da se pa trterejci teh strogejših kontrol znebijo dovoljuje isto zvršitvena naredba k zakonu od 23. junija t. 1., da kmetovalci, ki imajo svoje vinograde v zaprtem mestu, sklenejo z carinsko oblastjo posebno pogodbo. Da se ta more storiti, treba je vinorejcetn istotako naznaniti, da imajo ■voje vinograde v obaežju užitninske črte, kje se isti nahajajo, parcelno številko, poleg tega pa tudi površino (razsežje) vinogradov in pobliinje, kolikega pridelka se letos nadejajo. To naznanilo more se uložiti pismeno tudi do omenjenega obroka; kdor bi se rad pogodil, a tega ni še storil, naj se podviza, da isto učini Čim preje, kajti sicer zapade pod prvo kontrolo. Kolikor se nam vidi, sprejemajo se tudi te prošnje in izjave v zapisnik, kojega mora dotičnik lastnoročno podpisati. Na podlagi enake izjave in naznanila ima carinska oblast pravioo prepričati ae, de visu v resničnosti podanih podatkov in na to odmeri dotični stranki pristujoči davek in občinsko doklado. V ta namen izroči se mu poseben plačilni nalog, čigar svoto mu je potem plaćati v štirih enakih mesečnih obrokih namreč: 1. novembra, 1. decembra, 1. januvarja in 1. februvarja. Ker se nekateri kmetje v okolioi še vedno preveč boje in po nepotrebnem vznemirjajo meneči, da jo davek grozovito narasel, povemo jim, da za pogojeno kvantiteto vina morajo plačati 3 for. državnega užitninskga davka in 4 for. občinske doklade, torej vkupe 7 for. na hektoliter. Na to store z viuom kar sami hočejo ter ga lehko prodajajo v mesto v množinah najmanj po 28 litrov, ne da bi jim bilo treba plačati druge pri-klade. Ako pa vino nastavijo, ter ga raz-prodajajo na drobno plačajo še 15% cene, po kateri vino točijo, katerim 15% se pa usta, da ne bi mogel reči niti: bob. Sled-njič se vender tudi v njegovih ustih raz-vedr in Kodre uprasa: Ali bi radi «li-šali P — »Kadi, radi", hiti vsa družina in godec začne: „Uzrok temu je zapravo Crne sam. Že o sv. Mihelu sem mu imel plačati najemnino, ker včasih spim tam doli v tisti njegovi bajti. Seveda časi so slabi, zaslužka ni nikjer in kazalo ni prav nič, da bi se kje kdo ženil ali katera mo-žila, kakor veste, tedaj so moji največji zaslužki. Treba je bilo torej ukreniti na kako stran. Snubitev pa ni bila prav nič čudna. Vaša ni marala za Trčkovega, marveč za tega, ki ga jo dobila. Jaz ne morem pomagati. Meni je bilo pač le za to, da kaj zaslužim, ženi se že Peter ali Pavel. Ko sem videl, da je Trčkov žalosten, mislil sem : tudi temu jo bo treba dobiti ; kaj bo revež samoval, če se je že namenil ženiti. Česar kdo želi, to je njegovo zdravje. In dobili smo jo tudi njemu. Prav nič ne morem pomagati, če smo imeli dve ženitvi mesto jedne, hi, hi. Začeti pa treba pri dekletih, ne pa pri očetih, hi, hi. Ivanka, tudi tebi ga bomo dobili." Glasno se je smejala družina. Kodre pa pobere zadnje mrve iz sklede in se odpravi domov. pri tej priliki odbijejo oni 4 for. katere so že vpličali občini pri sklenitvi pogodbe. Ako torej točijo vino po 48 liter plačati jim je se 3 for. 20 kr. pri hektolitru. Vkupe plačajo torej 10 for. 20 kr., prej so pa morali plačevati do 13 for. sa hektoliter. — Po tem takem se je davek, čeprav neznatno, vendar za par krajcarjev pri litru znižal. Tudi živina prišla je vsled novega reda stvari pod državno kontrolo. Kakor čujemo hodi sedaj po okolici posebna komisija, koja živino in druge davku podvržene predmete popisuje. Od one živine, kojo posestniki imajo še od prej, ne bode se odrajtoval noben davek, radi česar ni treba našim ljudem se vznemirjati. Pač pa plačuje živina, ki se v užitninsko obsežje uvaža, n. pr. prašiči, teleta. Goved, kojo posestniki v užitninski meji ravnajo za kmetovalstvo ali mlekarstvo, ne plača uhod* nega davka, temveč je ista pod kontrolo; posestnik namreč dobi posebno polo, v kateri so zabilježene glave živine, kojo redi. Kadar hoče pa to prodati v mestno klavnico ali jo sam doma zaklati, mora to prej naznaniti dotični finančni oblasti ter plaćati užitninski davek. Skoraj enako je tudi z vinom, kojega je posestnik sicer postavno naznanil, ali ni sklenil pogodbe ter ne vplačal zgoraj omenjenega davka in občinske doklade. Tudi tako vino ostane pod nadzorstvom, dokler ga njegov gospodar ne proda. Kolikor Be da iz rečenega spoznati, novi red je prinesel sicer mnogo sitnosti in morda i strožjega nadzorstva, vendar pa ni takšen, kakoršnega so Bi ljudje stra« hom pričakovali ter še vedno o njem plašijo in vznemirjajo. Predno končamo, moramo še priporočati našim kmetovalcem, da se v vseh svojih dopisih in izjavah na carinarsko oblast poslužujejo svojega materinega jezika ter zahtevajo odločno slovenske pobotnice in druge tisko-vine. Na interpelacijo vrlega našega poslanca g. Nabergoja na finančnega ministra, odgovoril je zadnji, da se je postava in navod ob odpravi proste luke preskrbel tudi v slovenščini in sicer v državnem zakoniku. To je sicer res, ali tega zakonika nima menda nikdo v okolici. Izdali so se pač posebni odtisi v laškem in nemškem jeziku, koje je bilo vdobiti za malo novoev v vsaki knjigarni. Zakaj se to ni storilo tudi s slovenskim prevodom ter se ljudstvu naznanilo, da si jih omisli? Sicer pa moramo povdarjati, da je omenjena interpelacija vendar nekaj izdala, kajti kmalu potem smo videli vse oglase, tikajoče se užitninskega davka, v vseh treh deželnih jezikih nabite. Konstatovati nam je pa, da v užitninskih uradih ob črti je notranji jezik vendar le samo nemški in laški, čeprav se s strankami občuje v njih jeziku. Slednjič nam je še omenjati grde ne-hvaležnosti in nesramnosti nekaterih huj-skačev, ki uporabijo vsako priliko, da bi mej našim poštenim slovenskim ljudstvom otemnili slav>> in zasluge najzaslužnejšega izmed slovenskih okoličanov — našega poslanca g. Nabergoja. Nekateri hujskači namreč, videči boječnost in brižljivost tržaških okoličanov, jeli so mej ljudstvom širiti lažnjivo vest, da je g. Nabergoj kriv, da je Bpodnja okolica pripadla mestu ! V tem, ko je vsem dobro znano, s kako neumorno brižljivostjo se je ta gospod poslanec trudil in tekal od eue do druge vpljivne osobe, proseč, da pomorejo ubo« gemu tržaškemu okoličanu; v tem, ko so se vsi mestni laški poslanci potezali v svejih govorih, da mestnemu magistratu zagotovijo še večje doklade in naklade, kakor jih je dosegel, govoril je g. Nabergoj odkritosrčno besedo v državni zbornioi, opisal prežalostno stanje tržaških okoličanov, njih revščino in neznosne občinske davke, koje morajo nositi. Po izreku izvedenih mož bil je njegov govor v tej zadevi najprisrčnejši in najboljši ter vzbudil je mej vso zbornico živo Bočutje. A bilo je prekasno in zakon se je sprejel nepre-menjeo. Vendar pa g. Nabergoj ni počival, ampak prizadel si je s vsemi svojimi močmi, da svojim volilcem vsaj nekaj doseže. In dosegel je, da bodo okoličani, spadajoči pod užitninsko obsežje, plačevali od svojega vina, raipečavanega na drobno občini samo 15% in ne 25% cene, kakor v mestu samem, in mnogo druzih olajšav ▼ izvrševanju zakona. Zatorej naj bodo okoličani hvaležni svojemu poslancu g. Nabergoju ter naj odločno zavrnejo vsacega, ki bi se drznil iz katerega koli uzroka ga črniti. L. Politični pregled. Notranj* risžsla. O izletu dunajskih obrtnikov v Prago govorili smo v zadnjem političnem pregledu. Da te danes vračamo k temu predmetu, dalo nam je povod neko poročilo nemške „Kreuzzeutung". Dopisnik tega lista govoril je s poslancema Schnei-derjom in drom. J. Grćgrom ter je izvedel, da se je v Pragi obravnavalo o novem mladočbfcko-antisemitskem programu. G. Schneider izjavil je mej drugim naslednje : „Že dr. Lueger pojašnjeval je v seji državnega zbora dne 24. junija antisemitski državnopravni program. Želel bi sodelovanja vseh narodnosti obeh državnih polovic. Avstrija je v letu 1866. sklenila z Ogersko pogodbo, katera v vsakem narodno mislečem Nemcu, Slovanu, Rumenu se danes vzbuja čut sramote. Zato želi protisemitska stranka, da se odpravi duvalizem, a ne v ta namen, da bi se oživelo nadvladje Nemcev v vsej drŽavi, ampak da se z vsemi narodi dožene pogodba, sloneča na narodni jednakopravnosti. Zato se antise-mitje smatrajo kot prave zastopnike avstrijskega mišljenja, ne da bi pri tem bili brezpogojni privrženiki centralizma. Strogi centralizem prinaša koristi le židovstvu. Usiljevanje nemščine škoduje le nemščini sami; ako bi dosegli sporazumljenje, bi se vsi inteligentni krogi vseh narodnosti z veseljem zopet oprijeli priučevanja nemščine. O teh uprašanjih se bode posvetoval poseben antisemitsk kongres, h kojemu povabijo zastopnike veeh narodnosti.* Dr. G r 6 g r je rekel: „V poslednjem času napravil se jo načrt, kako bi se dala oživotvoriti liga vseh podjarmljenih narodnosti obeh državnih polovic. Narod češki prevzame rad vodstvo v tem boji za ravnopravnost in bode tako razširil svoj program, da Be ne bode potezal samo za češko državno pravo, ampak za jednako avtonomijo vseh druzih narodnosti. Na mesto sedanje dvostroko države stopila naj bi zveza drŽav pod imenom : .Združene države avstrijske." Te dr-Žave uživale bi popolno avtonomijo glede na upravo, finance, pravosodje in kulturne zadeve. Vojska ostane skupna zadeva, toda nje službeni jezik se more vjemati z dotičnim deželnim jezikom. Skrbeti treba, da se tudi nemadjarski narodi, bivajoči v onostranski državni polovici, udeleže volilnega boja. Za sedaj sicer ni upanja, da bi kaj dosegli, ali ljudstvo se bode vsaj vzdramilo in organizovalo. Ako bi bili av-atrijski Slovani zadovoljni, prenehalo bi vsako nasprotstvo mej Avstrijo in Rusijo. Mi smo panslavisti le glede na vzajemnost avstrijskih Slovanov, sicer pa želimo, da dobi vsako slovansko pleme svojo posebno državno organizacijo.* Vnanje države. Fancosko brodovje priplulo je 19. t. m. v Portsmouth. Pohod na Ruskem je bil vsakako velikega pomena za svetovno politiko, kar se pa ne more reši o tem pohodu na Angleško. Korak ta ima na sebi značaj gole uljudnosti, interesi Rusije so si navskrizni z interesi Anglije in zato je skoro nemogoče, da bi bil oni, ki je intimen prijatelj Rusije, zajedno istotako odločen prijatelj Anglije. DOPISI. Ajdovičina 19. avgusta. [Izv. dop.] Dva meseca je temu, kar se je vršil volilni boj v naši očini. Kako sijajno je mlada stranka zmagala, to je vsemu svetu znano, o tem ne govorimo več. Pač pa nam je govoriti o rekurzu, katerega je uložila nasprotna stranka proti izvolitvi. Misterjozni ta rekurz se je baje pravočasno uložil in glavarstvu v Gorico do-poslal. Glavarstvo je čez malo dni rekura vrnilo županstvu, da to natančneje sporoči, v čem obstoji pregreha mlade stranke, in da se potem na podlagi tega natančnejega poročila dalje postopa. Glavarstvo je opetovano zahtevalo rekurz s poročilom nazaj, toda kolikor znano se naše županstvo ni odzvalo temu povelju. Vidi se, da hočejo gospdda nadalje pašovati, dasi so volilci jasno pokazali, da se ne strin-njajo s sedanjim gospodarstvom v občini, o katerem Črhniti bi bilo tudi odveč, ker je itak vsakemu občinarju tužno pri srcu spomneč se med drugim tudi treh sladkih besedi: „vodovod, farovž in pumpa". Kake grehe so nam v rekurzu nat-vezli, o tem se nam niti ne sanja. Politična oblast bi morala vendar pozvedeti, je li rekurz količkaj opravičen, in je li rekurent le količkaj verodostojna oseba. Da so v rekurzu popolnoma ničevi uzroki navedeni, o tem bo uverjeni sami naši nasprotniki, celo sam rekurent je o tem prepričan. Naša stranka se ne plaši i najostreje preiskave, dobro vedoč, da bo pravična preiskava za njo jako častno končala. Celć od srca si želimo, naj se čim prej vrši, ker vest naša je čista in bi se nekterniki prepričali, da vse koketovanje s političnimi komisarji no pomaga in da mora slednjič pravica zmagati. Kako je gospodom blagor občine do sroa priraste!, so nam pred kratkim zopet pokazali. Po ukazu vis. erarja gradila se bode v kratkem cesta iz gozda čez Dol v našo dolino. Da se zvedo želje posameznih občin, povabila je dotična komisija vse županstva na lice mesta. Vse je prišlor vse se je gorko potezalo za interese lastne občine, le Ajdovščina ni bila po županstvu zastopana, da-si je zgradba one ceste neprecenljive važnosti za našo občino. Da bi se naša občina le količkej resno pobrigala za to važno cesto, bi gotovo dosegli, da bi šla is Dola čez Nosnico-Go-renje v Ajdovičino. To bi bil za naB zlat vir, kakor je oeBta iz Podkraja. Cesta ta se bode gradila skoro gotovo čez Lokavec. V očigled temu je ljudstvo zelo razjarjeno, in da ni treznomislečih med njimi, ■o se vročekrvneži gotovo po robu postavili nadaljnemu pašovanju pri zadnjih volitvah propale stranke. Politična oblast naj vendar že ali volitve odobri, ali pa strogo nepristransko preiskavo uvesti blagovoli. To mi želimo, ker težko nam bi bilo, ako se ljudi konečno vendar polasti menenje, da se je naša stranka bog zna kako proti volilnemu zakoniku zagrešila. Naj se tedaj naše postopanje Btrogo preišče; ako smo grešili, naj se nas kaznuje, ako smo postavno postopali, in to si že naprej laskamo, naj se volitve odobre. Gospode pa na tem mestu opomnimo na resuičen rek: „Kdor seje veter, bo žel vihar". Različne vesti. Rojstni dan Njeg. Vel. cesarja praznovalo je pevsko društvo „Adrija" v Bar-kovljah na jako slovesen način. Na predvečer zbrali so se pevci „Adrijaši* v polnem številu pred hišo, kjer ima „Adrija" svoje prostore. Došli so tudi Openski godci, d 32 dečkov je čakalo s prižganimi lampijoni. Postavili so se potem ▼ vrsto: na čelu godba in dečki s prižganimi lampijoni, potem pevci ter nekaj doma čega ljudstva. Godba odsvirala je na mestu naš „Naprej" in potem se je odkorakalo oa slavnostni prostor pred domačo luko. — Prostor namenjen sa godbo in pevce bil jo okrašen krog in krog s prižganimi baloni, in prižigali so se bengalični ognji. Nabrala se je velika množica domaČega ljudstva i deželnim poslancem, g. Iv. Mar-telancem v svoji sredi. „Adrijaii* postavili so se na to v kolobar a predsednik gosp. Drag. Martelanc, ustopivši v sredo, ome* njal je o pomenu današnje slavnosti. To slavnost ne praznuje samo „Adrija", nego vse domače ljudstvo zjedinilo se je, da proslavi svojega vladarja. D&, tudi gospoda druge narodnosti, stanujoča v Barkovljah, nas je podpirala in podpirali sti nas tudi naši domači društvi „Obrtnijsko društvo" in „Arimatejsko društvo", da smo mogli napraviti dostojno svečanost. — Govornik vaklikne, da ako bi podilo i danes ne ena, ampak sto petard, ne ganemo se z mesta, ne ustrašimo Be enakih zlobnih domon-stracij. Tega se mi ne plašimo, ampak kakor doslej hočemo tudi v prihodnje stati na tem mestu, slaveči svojega cesarja. Rod naš je tu doma, tu ostane še stoletja in stoletja, dokler bo hotela božja volja; petardovci bodo pač izginili, a rod naš ostane tu. Na poziv predsednika zadonel je na to trikratni gromoviti „živio" pre svitlemu cesarju, tako da je glasno odmevalo tja do kopališča „Excelsioru, kjer so bili razni gospodje, o kojih ne vemo, jim jo-li to ugajalo ali ne. Pevci zapeli so potem Hribar-jevo „kantato" a zatem je svirala godba „cesarsko", katero so vsi navzoči razoglavi poslušali. Zatem sta se vrstila petje in godba — dokler nismo odkorakali se slavnostnega prostora proti Miramaru — in potem vrnili v vrt krčme „Obrt. društva". Tu je bil še-le pravi naroden praznik. Tam spredaj jo stal jako lep transparent „Adrije" — a vrt je bil okrašen z baloni. Močen zbor „AdrijaŠev" pel je tu naše zbore med odobravanjem občinstva, katero je bilo kar natlačeno v vrtu. Narodno trobojnioo, razobešeno nad prostorom, zasedenim po pevcih, pozdravljali so burnim rokoploskom. G. Svetko Mar-telano kot II. podpreds. „Obrt. društva" zaklical je v kratkem govoru trikratni „živio" Njeg. Vel. cesarju, kar je našlo gromoviti odziv v navzočih. Godba je igrala „cesarsko" a peli so skupno razoglavi „Adrijaši" in drugo ljudstvo. Enako je bilo tud>, ko je svirala godba naš „Naprej" in „Hej Slovani!" Pevci in drugi peli so stojfc in razoglavi ti pesni. Pohvaliti nam je tudi Openske pevce na lepem napredku in živi narodni zavesti. Omenjati nam je še, da se je spuščevalo na razsvitljeni ladiji, primerno oddaljeni od brega, raznovrstne rakete in prižigalo bengalične ognje, kar je napravljalo krasen prizor. — Vse izvršilo se je v popolnem redu, v najlepšem miru in Barkovljanom bode ostala ta sloveanoet še dolgo v spominu. Goriški „Eco". Pravit«', da so samo bombe, kar smo pisali o številu poslušaloev pri italijanskih prepovedih pri sv. Jakobu in pri Jezuvitih. Povedali sinu že in vam povemo še enkrat, da smo dobili podatke od ljudi, ki redno zahajajo k tem prepovedim in osobito gledć propo-vedi pri bv. Jakobu, o kateri t kem jeziku. Čeprav jo dežolna šolska oblast nasprotno odredila, moralo bi se slavno škofijstvo za to potegniti, da se v teh nenaravnih šolah vsaj krščanski nauk poučujo v slovenščini ter se morejo otroci v njem bolje vzgojiti , kar bi bilo le njim in veri na korist. Posnemajte ga! Gospod Andrej Kalan čevljar v ulici Kaserma napravil je nad svojim lokalom Blovensk napis. Priporočamo tega obrtnika vsem rodoljubom v mestu in po deželi. V Zagreb! Kakor smo že javili odide dne 6. septembra poseben vlak v Zagreb. Rojaki naši naj ne zamude to lepe prilike, kajti o gospodarski razstavi zagrebški govove celo nemški listi zelo laskavo. Vožnina bode nizka in v Zagrebu skrbel bode poseben odbor, da kolikor moči postreže slovenskim gostom. Ker se v Zagrebu snidejo v*i narodni poslanci istrski, želeti je , da bi došli tja vsi deželni poslanci iz slovenskih dežela, osobito pa is Trsta in iz Goriške. Preselitve. „Slavjanska Čitalnica* preselila se je v ulico S t. F rance se o št. 2, I. nadstropje. — „Tržaški Sokol* in „Tržaško podporno in bralno društvo" sta se preselila v hišo št. 19 Via V a I d i r i v o, I. nadstropje. „Del. podp. društvo* slavi jutri obletnico blagoslovljenja svoje zastave. Dru-štveniki se zbero ob$ »/»8. uri zjutraj v društvenih prostorih, ter odidejo v sprevodu — z godbo in zastavo na Čelu — v cerkev sv. Antona novega, kjer se bode darovala sv. maša, pri kateri pojejo pevci „Slov. pevskega društva" skladbo „Slava stvarniku.* Želeti je, da se člani društva kolikor možno v velikem šrevilu udeleže sprevoda, kajti, kolikor impozantnejše nastopamo pred javnostjo, toliko bolj bode rastel ugled društva. — Ob G in pol uri popoludue prične se veselica v vrtu „Mondo ouovn." Program veselici je ve-lezanimiv. Uverjeni smo, da se veselica izvrši isto tako sijajno kakor prejšnja leta. Vabilo. Podmolška „Čitalniea* priredi v nedeljo 80. avgusta t. 1. veselico s petjem, deklamacijo, govorom in igro (Kje je meja P) Vstopnina za neude 20 kr. Začetek ob 8. uri zvečer. K obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR. Dijaška veselica. Kakor čujemo nameravajo slovenski dijaki tržaške okolice prirediti dne 30 t. m. veselico v prid Preiirnovega spomenika v Ljubljani. Na-tanjčneji program in prostor veselice priobčita se pozneje. Cikaoje vina. Ako vino še močno ne cika, (vleče na kis) pomaga se mu s tem, da se hitro pretoči v drugi, zdrav sod ter se pri tem pazi, da se vino zajeduo tudi dobro pomeša z zrakom. Ako je pa cikanje že močno napredovalo, najboljši pomoček je menda, ako mu primešamo čreslovioe (tanina), ki ga vdobiš v mirodilnicah za par grošev. Ravnanje z limnicami. Mnogokrat se slišijo tožbe, da se žimnice na posteljah kmalu potržejo in postanejo prekmalu ne-rabljive, ter so morajo prečesati. Gospodinje ki enako tožijo, so pa temu ponujveč krive, ker z žimnicami ne vedo dobro ravnati. Naj nam torej ne zamerijo, ako se jih drznemo tu nekoliko poučiti, Vso žimnice ali matraoe morajo se v teku poletja vsaj dvakrat postaviti na soloce, da jih dobro prepeče in pri tej priliki na vse strani dobro pretepati, da se pruli iz njih preseli. Poleg tega je priporočati, da se vsako jutro, kader so postelja napravlja, žimnica, preobrne na drugo stran, kajti samo s tem se lehko prepreči, da se na žiuinicah ue narejajo „hribovi in doline* ter ostanejo vedno ravne. Stare iimnioe, katerim več ne izda preobračuuje, morajo se razšivuti in volna v njih prečesati, one krogljo žimnic pa, ki so se v njih napravile vsled dolge rabe, morajo se odpraviti in nndomestiti z novo žimo. Po nekod pre-vlt-čejo gornjo stran žimnic, po tem ko so jih dolgo časa izpirali z vodo in milom, da se je površje zgostilo, poleg tega še z voskom tako, da izgledajo kakor navoščeno platno. Tržno poročilo. Ceno »e i-azurao, kakor so prodaje na d o bolo blago za gotov denar). C»na od far. do for. Kava Mocua.......100 K. 187.— 12».— llio bisor jako tina . „ 110,— —.— Java „ „ „ . „ ltfO.- Bariton lina..........„ 120.— —.— „ nrodnja ... , 106,- — Guatomala..........„ 112.— 113.— Portoricoo..........„ 130.— 14(J,— 8au Jago de Cubn . „ Cejlon plant. tina . . „ l4t>.— 141.— •Tava Malang. učiona . „ 116.— 118.— Campinas..........„ —_ Kio opruna .... . --—,— „ tina............„ , 108.--- „ srednja .... n 100.— 102.— Oaiala llgne- * zabojih . . , 127.- 27.23 ■aciaoT cvet...... „ 380.- 390. Isgar Bengal...... „ 81— 32. Papar Sinffapore............4**. — 47 Penang...... n 38.— 39. Patavia...... , 42.— 43. Ptaect .lamaika..... , 30.— 31. Pttrolaj ruski v sodili . . 100 K. 6.50 —. „ t zabojih . , 7.50 —. Ulj« bomažrio amerik. . . „ 33.— 85. Lecce jedilno j. f. gar. . „ 41.— 42 dalmnr. .h certifikat. . „ 43.— 44. namizno M. S.A.j.f. gar. , 56.— 57. Aix Vierge .... , «0,— 62. * lino..... n 55 — 58. Božici pulješki ..... „ —.==• —. d al mat. a cert. . . „ —.— —. Smokve pulješke v aodih . „ —.— —. „ f vencih . „ —.— — Limoni Mesina.....zaboj 11,— 12.- Pomerasče Puljeske ... „--— .- Kandlji »ari l.a.....100 K. 98.98 —. dalm. I.a, a cert. , 100 — —. Plgnolli....................—.— —.■ Bil italij. najtineji ... „ 22. — — „ srednji ... , 21. — — Kangoon extra) ... , 1»}.50 -.- „ I.a) carinom „ 13.75 — il.aj ... „ 11.50 Sultacina dobro vrati . . „ 34.— = . Suhe grozdje (opaia) ... „ 21.— —. Olbtfee......... „ -.— —. siaaiki Varinouth .... sod -. — Poltnavke sredne velikosti 100 K. 31.11 — velike..... w —.— —.- Sladkor centrifug, v vrečah „ certifisk............32.50 —. PaiolCoks . ....... Mandoloni..... „ —.— — avetlorudeći .... „ ——.■ temnorudeči .... « —.— — bohinjski ...... „ - —. kanarček...... „ —.— — .• beli, veliki .... „ ——. •eleni, dolgi .... * —.— —.— „ okrogli ... „ -.— —.— mešani, štajerski . . „ - .— — .— Kaalo . ...................«L- 85.50 Seno konjsko................2.50 8.- „ volovsko...... „ 3 — 4.— Slama ......... • 3.— 3.50 Mlekarna iz sv. Petra FR. GERŽINA nahaja se od jutri 23. t. m. naprej v Via del C a m p a n i 11 e hiša Jak. Brunner št. 8. Ulica Barriera br. 4 Trst prodava j u ae za najniže ciene vienci za pogrebe, odjela za andjeliče, 8-24 mrtvački lieaovi, vo&ćano sveče, umjetno cvieče, predmeti mrtvački za djecu i odrasle itd. itd. Pokorni MoiltanelH. ćast nam je preporučiti p. n. občinstvu Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovensitih gradovah i mjestah, sa so-Hdnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni strojevi provldejnu JEDINU SLAVENSKU TISKARO U TRSTU Ista prima i obavlja svaku llfll'UČbll bilo koje vrsti knjiffotiskarskoga posla te preporuea se osobito za ovo vrsti tis-kanic kao n. pr. : za župne urede, okružnice, račune, list. artiju I zavitke s napisom, preporučne karte, posjetnloe, »ručne i vjenčane objave, poziv«, razporede, ulaznice, oglase, pravila, izvješće, zaključne račune, ročistnike, punomoći, cienike, Jestvenike, svako-vratne »križaljke, izpovjedne cedulje, knjige Itd. Uvjerava se p. n. občinstvo, da će nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom {»odvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom zradbom. Drži u zttlihi (i-kladisću) svo potrebnu tiskanice i knjige za crkvene urede. Onda ima na prodaj sliedeće knjige : Kmetijsko berilo za nadaljevalne tečaje ljudskih šol in gospodarjev v pouk ciena prije fiO nvč. sada 40 tvrdo vozana......n. BO Sodnijski obrazci sastavil P. Trnovec . . n. *0 Vilim Tel, prevod Cegnera......n. tO Ljudmila prevod .1 Lelmna.....n. SO Filip prevod Križriana.......n. SO Antigona prevod Križmami......n. SO Pjesma o zvonu preveo A. K. Istranin . n. SO Istra pjesma „ A. K „ . . n. tO Ov« »u knjige jako prikladne za darove o praznicih zato ih si. občinstvu proporučnnio. Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti točno naručbu i dotični naslov (adresu) naručitelja. Za obilnu naručbu preporuča se Tiskara Dolenc Via Carintia br. 28 u Trstu. Lastnik pol. društvo „Edinost". Kar se dobiva strojev za kmetijstvo in obrtnijstvo, za pohiitvo in za drugo rabo, najde se v zalogi tvrdke Živic in družb, v Trstu -30 ulica Zonta 5 vse garantirano in ceneje. Za ztlaj priporoča posebno svoje vinske stiskalnice, mline, sesalke itd. Izdeluje vodovoile, mline in drage tvornice na par in na vodo. Priporoča se omenjena tvrdka vsem rojakom za obilne naročbe. Tinktura za želodec, katero iz kineske rabarbare kerhlikov-covega lubja in svežih pomernnčnih olupkov prireja G. PICCOLI, lekar „pri angeljn" v Ljubljani, je mehko toda ob enem uplivno, delovanje prebavnih organov urejajoče sredstvo, ki krepi želodec, kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — Razpošilja jo izdelovntelj v zabojčkih po 12 in več steklenic. Zabojčkih z 12 Btekl. velja gl. 1*36, z 55 stoki., 5 kg. teže, velja gl. 5'26. Poštnino plača naročnik. Po 15 kr. stekleničico razproda jajo se v vsi h lekarnah v Trstu, Istri in na GoriAkem. 25-7 Tavžentrožni čaj. Izvrstno sredstvo poaebiio za čUčenje in presno vijanje krvi, nedosežen proti zgagi (reza-nici) in krču v želodcu, proti hemoroidom. Pri otrocih dobro zoper gliste itd. itd. Zavitek s poukom o uporabi 50 nov dobiva se samo v premirani lekarni Praxmarer „Ai due Mori" (Telefon 207). Trst Plazza grande. Ako kedo poSlje 55 kr. ▼ poštnih markah, dobi neposredno en zavoj na poskušnjo. Varujte se ponarejanja. 9 —10 DROGERIJA na veliko i malo G. B. ANGELI TRST Piazza della Le g na br, 1. sa odlikovanom tvornicom kista i velikim nhladiAdem boja na ulje vlastite pripravo. Okvire englezke, francezke, nje mačko itd. itd. Osim toga velik izbor MINERALNIH VODA dobavljenih ravno iz vrela zajamčene svieže, kano i: Sumpora iz Romanje za sumporati trsje, pomješanoga sa modrom galicom vrlo fino zamoljenoga, uporabiva proti mildevu (peronospori). S—8 za nakupovanje izbornega pohištva vsake vrste in zloga, kajti v kratkem se prične premegčevanje bogatega skladifiča pohištva v ulici del Teatro št. 3 v Trstu Ponižno učlani 6 6 lOMAG KRONI Ilustrovani katalogi s ceniki vred dopošiljajo se zastonj in franko. ___ Zdatno znižene cene _ ^ Stiskalnice za vino, sadje in o^jke najnovejše i« borno konstrukcijo s trajno delujočim dvoatrokim pritiskom in z regulatorjem stiskalno sile. Garantirana delujoča silal do 20"/„ večja, nego pri druzih stiskalnicah! Odlikovane s prvo nagrado na državnej aadnej razstavi, ki je bila inesecn oktobra lota 1888 na Dunaju, o koterej prilik, so to stiskalnice strokovnjaski izskusili. SADNE IN GROZDNE MLINE I0™8 izdelujejo in z Dunaja oddajajo PH. MAYFARTH & Comp. Dunaj II Taborstrasse 76. Tovarno za poljedelske in vinorejske stroje, livarna za železo in klndivu na par. Specijalna fatrikacija strojev za vinorejo in uporalsljenje sadja, stiskalnic za seno. Aparati za sušenje, patent dr. Ryder. Ilustrovani ceniki, prospekti in pohvalna spričevala itd. gratis in franko, ako se jih želi. Vzprejmejo se tudi zmožni in solidni zastopniki za primerno provizijo. Svari se pred nakupovanjem imitacij (ponarejanj). Hiša z vrtom, vinograd in njiva, v Dolini pri Trstu, pol ure od železniške postaje Horšt, se prostovoljno predaja za gotovih 1200 gld. Hiša ima dvoj« stanovanj, eno pri tleh, eno v prvem nadstropju, vsako po dve sobi s kuhinjo in vežo. 2—3 Več povč iz prijaznosti uprava „Edinosti". Absofriran gimnazijalec bi rad podučeval v šolskih predmetih, naj raje v računstvu. Več pri vred-ništvu „Edinosti". Kotranove sladčice katere izdeluje lekArničnr PRENDINI v Trstu Telefon št. 334. 6—8 Velika poraba ki je dandanes v navadi rabiti kotranove izdelke prepričala me je, da sem začel sam izdelovati iz pristnega kotranovega izvlečka i z Norveddkega izvrstne sladčice podobne onim. ki dohajAjo iz inozemstva Te sladčice imajo isto ntoč kakor kAtra-nova voda in glavice (Kapsulo), Inžj* se, proživajo in prebavijo ter se p odajejo po prav nizkej ceni. Da so ogno ponarejanju na enej plati vdobljeno ime izdnlovntelja Prendinija in na drugoj besedo Oatrame. V T r s t u se prodajejo v lekarnici Prendini y gkatljicah po 40 kr., prodsjejo so tudi t THnh večjih lekarnah v druzih deželah. Razprodaja istrskega belega in črnega Yina IN VINSKE POSODE !— Jožef Kantz v Sežani — j 3—4 (Guličeva hiša) ima na prodaj večjo množino belega in črn nega vina in več kosov vinske pono-de od 350—700 litrov. C»un jako ugodne. Fran Iv. Kwizda c. in kr. avstrijski in kralj, rumunski dvorni oddajatolj. in najstarejši zavod v Avstriji za veterinerne izdelke.14 Odlikovan z 12 medaljemi, 0 častnimi diplomi in priznanji. KVVIZDIN c. kr. priv. fluid proti kostobolu voda zh vmivanje konj. Rabi se žo 30 let z najboljim vspehom po hlevih raznih dvorov po večjih hlevih civilnih gospodov in vojaščine za okrepčanje pred hudimi naperi in zopetno okrepčanje po naporih; vsposoblja konja /a posebna dola pri vežbanju konj (Training). _ Mtekleniea Ntnne a flglcl. 40 nov, ! S Kwizde rudeči blister I lonček 2 gl. Kwizde tinktura iz hrastovih ježic steklenica gld. 1.50. Kwizde kresolin balzam 1 skatl j. gl. 1.10. Kwlzde mazilo proti mahavnicam 1 lonček gld. 1. Kwizde kopitno lepiio i svalk 80 kr. Kwizde milo za sedlo 1 skatlj. gld. i. Kwizde kopitni svetilni prah 1 paket 70 kr. Kvvizde pralno milo za domače žival a gld. l.fiO, 80 kr. 40 kr. Kwizde kopitni vaselim 1 pušica gl. 1.25. Kwizde desinf. prašek zab. gl. 1.40. 2.40. debelo v vseh drogerijah. Vsak »lan razpošilja glavna zaloga K i* e i s a p o t h c k c K o r n e u 1) u v g pri DUNAJU. Voziti listi in tovorni linti v Ameriko. Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEAltN LIN1E" iz Antverpena direktno v Nev M & Ptiiladelfijo koneesijonovana črta, od o. kr. n%sirijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-oesijonovaui za^top 26 —42 „Red Star Linie" na Dunaju, IV \Veyringergaese 17, ali pri Josip-n Strasser-u Speditionsbureau fiir die k. k. Stualsbahnen in Innsbruck. Vinski ekstrakt. Za tronoeno napravo izvrstnega zdravega vina, kojega ni moči razločiti od pravoga naravnega, priporočani to že skulano specijaliUto. Cona kil. (ki zadostujeta za lOlJ litrov vina) 5 gld. 50 kr. ltocopt priloži se gratis. Jamčim najbolji vspoh in zdrav izdelek. Špirita prihrani, kdor uporablja mojo uonadkriljivo esenca za oja-čevanje žganih pijač; ta osonca podeli pijačera prijeten, rezek okus in se dobiva le pri moni. Cena a gold. 50 kr. za kilo (za «po—1000 litrov) v&tovši pouk o uporabljanju. Rnzun teh specijalitet ponujam VHnkovrstne esence za izdolovanje ruma, konjaka, finjh likerov itd najboljo in nenadkriljivo kakovosti Recepti prilagajo so gratis. Cenik franko. Kari Filip Pollak, Essenzen-Specialitaten-Fabrik a0«8 i it I»H A(i. 8-20 Iščejo se Solidni zastopniki. I/.dnjatelj ni odgovorni urednik Maks Cotič. Tiakarna Dolenc v Trst.u