PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena '40 lir Leto XX. Št. 79 (5762) Upor desnice in konservativnih sil v Braziliji da bi preprečili napredne reforme Goularta Predsednik Goulart se je umaknil v prestolnico Brasilio in je pozval ljudstvo, naj podpira demokratične sile - Splošna stavka konfederacije dela RIO DE JANEIRO, 1. — Po včerajšnjem sporočilu, da je v državi Minas Geraes izbruhnil upor proti zvezni vladi predsednika Goularta, so si vso noč in danes ves dan sledila številna nasprotujoča si poročila, iz katerih izhaja, da se je uporniško gibanje nasprotnikov Goulartove napredne politike razkrilo še na druge zvezne države. Vendar pa pozno zvečer ni---------------- bilo še jasne slike o dejanskem položaju, ker je upornikom u-spelo prevladati v Rio de Jar neiru in od tam oddajati tendenciozna poročila. Radio v tem mestu je zvečer trdil, da je Goulart odstopil in da je zapustil državo. Dalje je radio javil, da je predsednik poslanske zbornice Ranieri Mazilli začasno prevzel predsedniške funkcije. Toda predsednik Goulart, ki Je medtem prispel v Brasilio, je dopisniku agencije UPI iziavil, da je še vedno predsednik republike in da ni nič res, da ;e odstopil. Dodal je: «Prišel sem v prestolnico, da vladam in l-mam zaupanje v ljudstvo, da ie z mano. Položaj ni še razčiščen. Uporniki, ki želijo izvršiti dr- žavni udar ne obvladujejo še položaja.« Po sinočnjem sporočilu o uporu v državni Geraes je minister za vojno Dantas Ribeiro sporočil, da je odstavil generala Carlosa Luisa in Olimpia Mourso, ki sta poveljevala vladnim silam v tej državi in se priključila upornikom. Sporazumno s poveljstvom oboroženih sil je predsednik Goulart sklenil poslati zvezno vojsko v državo Minas Geraes, da vzpostavi red. Minister za vojsko Dantas Ribeiro je po radiu pozval prebivalstvo, naj ostane zvesto ustavni oblasti in naj brani demokracijo. Guverner države Sao Paul? Adhemar De Barros pa je sinoči, izrekel po radiu svojo solidarnost z uporniki v državi Minas Geraes, češ da je «stanje zelo resno in vai komunizma se širi po vsej domovini«. Dodal je: «Moramo zaustaviti pot boljševizmu.« Pozneje se * * 3 4 5 je upornikom pridružil tudi poveljnik druge armade v Sao Paulu general Kurel s svojo armado. Se prej je prišel v Rio de Janeiro na razgovor s predsednikom Goular-tom. General je izjavil, da se druga armada «pripravlja, da zaustavi pospešen pohod komunistične stranke do oblasti«. General je objavil izjavo, v kateri trdi, da je «akcija komunistične stranke v Braziliji postala preveč očitna, da bi mogli ostati križem rok«. Dalje pravi general, da je do nedavne krize v mornarici prišlo «s sodelovanjem nekaterih levičarskih admiralov in nekaterih elementov zvezne vlade.« Na koncu pravi: «Naša borba je predvsem borba proti komunizmu. Potrebno je za vsako ceno nevtralizirati akcijo komunistov v zvezni vladi, zlasti v vodstvu sindikatov.« Vso noč in tudi danes ves dan je trajala prava «vojna» med radijskimi postajami, ki so v rokah upornikov in vladnimi radijskimi postajami z objavljanjem sporočil in zanikanj nasprotnikovih trditev. Tudi guverner države Guanaba-ra, znani Goulartov sovražnik Carlos Lacerda se je pridružil upornikom. Njegovo palačo v Rio de PO VČERAJŠNJEM SESTANKU Z MINISTRI CGIL potrdila dvodnevno stavko zaradi nezadovoljivega odgovora Slavka se bo najmočneje čutila pri železnicah ter pošti in telefonu, kjer ima CGIL veliko večino - Stavka v pristaniščih je popolna - Sindikati milanskih kovinarjev zahtevajo nastop oblasti proti odpustitvam RIM, 1. — Zakladni minister Colombo, minister za proračun Giolitti in minister za upravno reformo Preti so sprejeli danes ob 12.30 voditelje sindikalnih organizacij za sektor državne uprave, ki sestavljajo «odbor za koordinacijo«, ki je bil ustanovljen, da nadzoruje delo komisij, katere imajo nalogo obravnavati vprašanja državnih uslužbencev. Razgovori so s kratkimi prekinitvami trajali do 21. ure. Ker vlada ni sprejela zahtev sindikalnih predstavnikov CGIL, so ti potrdili že prej določeno stavko. Takoj po razgovoru sta tajnika CGIL Santi in Lama izjavila: «Spričo predlogov vlade, ki praktično priznava za leto 1964 samo možnost poenotenja trinajste plače ali poenotenja samo začasne doklade 80 lir od 1. oktobra 1964 dalje, in spričo negativnega stališča, kar se tiče preureditve funkcij, ne more CGIL storiti drugega nego potrditi prejšnje sklepe, in torej stavko, ki je določena za petek in soboto. Stavka železničarjev pa se bo začela jutri ob 21. uri in se oo končala v soboto ob 21. uri. Minister za proračun Giolitti je Po sestanku izjavil: »Zakladni minister Colombo in jaz sva izčrpala svoje funkcije. Ni določen nov sestanek. Razgovori se bodo nadaljevali ob udeležbi ministra Pretija.« Minister za reformo državne u-Prave Preti pa je objavil naslednje sporočilo: «Na sestanku s sindikalnimi organizacijami državnih nameščencev je vlada potrdila obveznost, ki jo je prevzela 12. februarja glede večjih izdatkov v skupnem znesku približno 450 milijard za poenotenje plač, vštevši 90 milijard, ki so se že izplačale upokojencem v drugi polovici 1963 kot akontacija v okviru poenotenja do višine 30 odstotkov pokojnine, Ministri Preti, Colombo in Giolitti so se' obvezali, da bodo na prvi seji ministrskega sveta Predložili zakonski odlok za spo-Polnitev trinajste plače za leto 1963, v katero se bo dodatno vključilo začasno izplačilo 80 lir za točko. Skupni izdatek znaša 33 milijard. Trinajsta plača za leto 1964 se bo tudi spopolnila, s tem da se bo začasno nakazilo 80 lir za točko vključilo vanjo, za kar bo potrebnih drugih 33 milijard izdatkov. Ministri so tudi predlagali, baj se s 1. oktobrom 1964 vključi y Plačo omenjeno začasno izplačilo uslužbencem osebju z učinkom na periodične poviške plač in drugih dajatev drugih doklad. Zadevno breme znaša 29 milijard. Na splošno bodo izdatki v letu 1964 znašali 95 milijard. Za leto 1965 se ministri obvezali za večje nreme, t. j. za dodatno breme 132 milijard. Izvajanje poenotenja se °o končalo v letu 1966.» oporočilo zaključuje s poudar-?.0*’ da je CGIL potrdila svoje stališče in ni torej sprejela načrta vlade. Ostale sindikalne organiza-r‘J,e P« so sprejele vladni načrt zdatkov in si pridržale pravico diskutirati q posameznih postav-kah in 0 razdobjih nadaljnjih iz-Piacil v okviru obveznosti, kj jih Je vlada že določila za vsako leto Posebej. CISL in UIL sta ob zaključku razgovorov objavili skupno izjavo, ki pravi: «1. Nocoj doseženi sporazum Je v skladu z obveznostmi, ki ]m je prevzela vlada na sestanku 1". februarja, in še posebej s tem, u? je sprejela prejšnje zahteve sindikalnih organizacij in določa razdelitev že predvidenega zneska 450 ndlijard, manj 90 milijard, ki so že določene za upokojeno osebje, v treh letih, in sicer takole: sto milijard za leto 1964, 132 milijard za leto 1965 in 128 milijard za leto 1966. 2. Glede sto milijard za leto 1964 Je bilo načelno dogovorjeno, naj se določijo za ponovno likvidacijo trinajske plače za leto 1963 v višini začasne doklade, in ponovno likvi- dacijo trinajste plače v višini dveh doklad, začasne in spopolnitvene, raztegnjeno tudi na osebje avtonomnih podjetij in upokojencev. 3. Zakonski odlok glede spopolnitve trinajste plače za leto 1963 bodo o-dobrili na prihodnji seji ministrskega sveta. 4. Vlada ne postavlja pogojev glede načina uporabe ostalih 260 milijard, ki naj se porabijo v letih 1965 in 1966 v zvezi s poenotenjem plač. Dogovorjeno je, da bo rok za 132 milijard za prihodnje leto začel teči 1. januarja, za 128 milijard v letu 1966 pa 1. januarja istega leta. 5. Vlada se obvezuje, da bo v prihodnjih dneh določila posebna načela in kriterije in se obvezuje, da bo organično uredila vprašanje poenotenja z enim samim zakonodajnim ukrepom, ki naj ga izda v najkrajšem času. 6. Vlada Je potrdila obveznost glede preureditve funkcij, takoj ko bo komisija končala tehnično in finančno proučevanje zadeve. CISL in UIL sta mnenja, da je doseženi sporazum v sikladu z interesi vseh delavcev, zlasti v sedanji gospodarski konjunkturi in z obveznostjo sindikalnih organizacij, da sodelujejo pri odločitvah splošne gosipodarske politike, ki naj ne prejudicirajo k-upne moči delavcev. CISL in UIL zopet potrjujeta, da se ne bosta udeležili stavke, ki jo je razglasila CGIL, in si pridržujeta, da v prihodnjih dneh ocenita to pobudo, zato da izvajata posledice na vseh sektorjih sindikalnega življenja.« Zveza avtonomnih sindikatov državnih nameščencev pa je sklicala za juyi zjutraj sejo svojega vodstva in javlja, da se ne pridružuje stavki, ki jo je razglasila CGIL. Kakor napovedano, se je davi začela v vsej državi 48-urna stavka pristaniških delavcev, ki so jo razglasile vse tri sindikalne organizacije; stavka se bo zaključila v petek ob 8. uri. Stavko so razglasili zaradi neuspefta razgovorov sindikalnih predstavnikov s predstavniki delodajalcev in z državnim podtajnikom Pintusom glede funkcionalnih avtonomij prh stanišč. Stavka je popolna v vseh pristaniščih. Y večjih pristaniščih je blokirano veliko število ladij. V Milanu so pokrajinska tajništva vseh treh sindikalnih organizacij po današnjem sestanku s prefektom objavila dokument, v katerem pravijo, da se je v prvih treh mesecih tega leta povečalo število zahtev za kolektivne odpustitve z dela v kovinarski industriji te pokrajine. Dalje ugotavlja dokument, da so delodajalci v zadnjih tednih v 28 kovinarskih podjetjih, kjer je zaposlenih 16.000 delavcev milanske pokrajine, enostransko odredili znižanje tedenskega delovnega urnika z zmanjšanjem mezd. Zaradi tega zahtevajo sindikalne organizacije takojšnji nastop krajevnih oblasti, da se prepreči vedno večja napetost in poslabšanje položaja. Janeiru so zastražili uporniški vojaki. Pozneje pa so palačo obkolili vladni vojaki. Lacerda je po radiu pozval svoje pristaše na pomoč. Po-zneje so Lacerdovi uporniki zavzeli utrdbo Capocabana. V Recife, ki je prestolnica države Pemabuco, so se zvezne čete pridružile upornikom in so obkolile palačo guvernerja Arrasa, ki podpira Goularta. Zvečer so iz predsedniške palače sporočili, da je predsednik Goulart odpotoval iz Ria de Janeira v Brasilio. Uporniški radio «Inconfiden-tes« v Belo Horizonte je s tem f zvezi trdil, da se namerava Goulart ustaviti v Brasiliji samo za kratek čas in da je namenjen na jug države. Isti radio, ki je v rokah upornikov, je trdil, da se je poveljnik prve armade v Rio de Janeiru general Ancora pridružil upornikom in da je zaradi tega minister za vojno odstopil. Dalje je radio zatrdil, da je bil guverner države Pernambuco Arraes aretiran. Radijske postaje, ki so ostale ves dan v vladnih rokah, pa so še dalje poudarjale, da Goulart obvladuje položaj v državi. Popoldne so uporniški vojaki v Rio de Janeiru razgnali več tisoč študentov, ki so manifestirali za Goularta. Guverner države Sao paulo de Barros je zvečer izjavil po radju, da se je pridružilo uporniškemu gibanju do sedaj 11 držav in da «čez nekaj dni in morda čez pe-kaj ur« bo lahko sporočil »zmago demokracije«. Guverner Lacerda je pozno zve. čer izjavil, da se uporniki približujejo s tanki predsedniški palači v Rio de Janeiru, da jo zasedejo. Oklepni oddelki, ki so stražili predsedniško palačo, so se umaknili, potem ko je predsednik Qou-lart odpotoval. Lacerdov prijatelj, poslanec Mimes je izjavil, da je’ maršal AncoTa odredil »prekinitev operacij«. Med opazovalci prevladuje vtis, da so vsaj v Rio de Janeiru dobili uporniki premloč. Splošna zveza delavcev je davi razglasila splošno stavko iz bro-testa proti uporu. V zadevni izjavi pravi vodstvo sindikatov, de je namen tega gibanja braniti demokracijo proti fašističnim spletkam guvernerjev Pinta, De Bar-rosa, Lacerde in Meneghettija. Sindikati pozivajo podčastnike in vojake na solidarnost. Sporočilo pravi dalje, da je bilo na desetine sindikalnih voditeljev artti-1 ranih, zlasti v državah Sao Paulo in Guanabari. Šoferji avtomobilov, ki prevažajo zelo razširjeni dnevnik «Jornal do Brasil«, so začeli na vse zgodaj stavko in preprečili razvažanje časopisa. Sporočilo sindikatov pravi, da so stavko razglasili zaradi pro-tidržavne težnje, ki jo je nedavno pokazal ta časopis, zlasti v tonu člankov, s katerimi obrekuje zvezno vlado. Linotipisti pri časopisu «Tribuna da Imprensa«, ki je naklonjen guvernerju Lacerdi, so tudi začeli stavko. noše med državami, dr. Ivan Supek pa o znanosti kot važnem činitelju v mednarodnih odnosih. Brazilska parlamentarna delegacija je danes na poti po Jugoslaviji obiskala Sarajevo, hidrocentralo Jablanico in Mostar. Jug. parlamentarci na obisku v Libiji TRIPOLIS, 1. — Delegacija ju: goslovanske zvezne skupščine, ki je na obisku v Libiji, je danes v razgovoru z namestnikom predsednika libijske vlade ministrom Barunijem izmenjala informacije o razvoju ene in druge države in o tekočih dvostranskih vprašanjih. Na kosilu, ki ga je v čast delegaciji zvezne skupščine priredil libijski parlament, so bili mnogi člani obeh domov, vladnih funkcionarjev, vrhovni muftija, guvernerji posameznih pokrajin, voditelji diplomatskih misij, skupina jugoslovanskih strokovnjakov, ki dela v Libiji, in druge osebnosti. Jugoslovanska parlamentarna delegacija bo v prihodnjih dneh obiskala administrativna in kultur-, ne središča, zgodovinske spomenike in razne ustanove. BEOGRAD, 1. — S sklepom generalnega tajnika OZN U Tanta je bil za načelnika štaba sil OZN na Sinajskem polotoku imenovan jugoslovanski oficir, polkovnik Lazar Mušicki. ___________________ TRST, četrtek 2. aprila 1964 RESOLUCIJA DEVINSKO - NABREŽIMSKEGA OBČINSKEGA SVITA Predsednik vlade naj prouči zadevo raznarodovalnega naselja Resolucijo so utemeljili svetovalci Škrk, Legiša, Markovič in Oliva, ki je kot Italijan poudaril: «Otresimo enkrat za vselej neslavni fašistični prah» - Jalovi ugovori demokristjana Lenarduzzija Devinsko-nabreiinski občinski svet je na svoji sinočnji seji po daljši diskusiji z večino glasov (proti sta glasovala samo de-mokristjanska svetovalca Lenar-duzzi in Bandini) odobril naslednjo resolucijo proti gradnji stanovanj za begunce v SesJ.ja-nu: Občinski svet občine Devin-Nabrežina, zbran na redni seji dne 1. aprila 1964, je med drugim razpravljal o vprašanju 183 stanovanj, ,ki jih namerava graditi v Sesljanu Ustanova za pomoč julijskim in dalmatinskim beguncem ‘(OAPGD). Občinski svet je ugotovil: 1. da je vprašanje že temeljito proučil na izredni seji dne 23. junija 1961 in tedaj obvezal župana, naj ustanovi OAPGD odkloni gradbeno dovoljenje; 2. da je nadzorna oblast imenovala posebnega komisarja, ki je izdal prosilcu potrebno gradbeno dovoljenje; 3. da so vsi svetovalci sioven-ske narodnosti v zvezi z vprašanjem gradnje teh stanovanj vložili dne 7. maja 1962 pritožbo na mešani italijansko-jugo-slovanski odbor, kot predvideva čl. 5 pravilnika tega odbora, ustanovljenega na osnovi 61. 8 Posebnega statuta londonskega sporazuma o soglasju. Občinski svet je nadalje ugotovil, kako je bilo domače prebivalstvo prepričano, da ne bosta Ustanova za pomoč julijskim in dalmatinskim beguncem (OAPGD) in državna o-blast vztrajali pri nameri, da se te gradnje izvršijo, saj je neizpodbitno dokazano, da bodo odločilno pripomogle k spremembi narodnostne sestave občine na škodo slovenskega prebivalstva. Občinski svet hkrati noudar-ja, kako je domače prebivalstvo upalo in pričakovalo, da ne bo prišlo do te nove krivice, zlasti zato, ker je bila medtem ustanovljena dežela s posebnim statutom Furlanija-Ju-lijska krajina in ker ie bila tudi sestavljena sredinsko-levičar-ska vlada, ki med drugim izjavlja, da hoče i™°sti vse člene ustave in tudi člena 3 in 6, katera obvezujeta državo, da zaščiti pravice manjšine. Zato se občinski svet v imenu domačega prebivalstva obrača na predsednika vlade in pristojnega ministra s prošnjo, da vprašanje ponovno proučita in ukreneta vse, kar je potrebno, da se prepreči nova krivica, ki grozi slovenskemu prebivalstvu ..............iimimmi.m.........m..............innmnimMiim Nesoglasje med štirimi strankami glede deželnega volilnega zakona PSI in PSDI sta za neposredno izvolitev deželnih svetov, KD in PRI pa predlagata, naj bi te svete izvolili pokrajinski svetovalci - Bo o stanju ENI - PSIUP zahteva spremembo političnega vodstva države V BEOGRADU Simpozij o odnosih med državami BEOGRAD, I. — Udeleženci mednarodnega simpozija o odnosih med državami v današnjih pogojih organizacije mednarodne skupnosti, ki se je začel včeraj v Srbski akademiji znanosti in umetnosti v Beogradu, so podali na prvih delovnih sejah 15 referatov o vplivih raznih činiteljev na mednarodne odnose. Glavni referenti so opozorili na veliko vlogo gospodarskega činitelja v teh odnosih posebno na pomen gospodarskega razvoja nezadostne razvitih področij. Dr. Milan Bar-toš je govoril o pozitivnih in negativnih vplivih Informacij na od- RLM, 1. — Na notranjem ministrstvu bo jutri sestanek predstavnikov štirih strank vladne večine, da bi nadaljevali s proučevanjem deželnega in občinskega volilnega zakona. S tem v zvezi je tajnik PSDI Tanassi izjavil v razgovoru z novinarji, da je PSDI naklonjen neposredni izvolitvi deželnih svetov, hkrati pa da zagovarja raztegnitev proporcionalnega volilnega sistema tudi na občine, ki imajo manj kot 10.000 prebivalcev. Pod predsedstvom tajnika Rumorja je vodstvo KD zaključilo proučevanje deželnega volilnega zakona. Iz verodostojnih je zvedelo, da se je virov se večina vodstva KD izrekla Dro-ti neposredni izvolitvi deželnih svetov, vsaj za prve deželne volitve, in je torej za zakonski predlog Realeja, ki predvideva, da deželne svetovalce izvolilo pokrajinski svetovalci, ne pa neposredno volivci. Komisija 19, ki je imela nalogo, da ugotovi in predlaga rešitev za lavcev in nameščencev, za njihove plače in socialno zavarovanje pa izdajo več kot 90 milijard lir. "Prosvetni minister Gui je dostavil danes poslanski zbornici in senatu poročilo komisije o stanju javnega šolstva v Italiji, ki obsega tri debele zvezke, minister pa je k temu napisal obširen uvod, v katerem daje zgodovinski oris značilnih potez italijanske šolske zakonodaje od zakona Casati do ............... Hruščov madžarskim delavcem BUDIMPEŠTA, J. — Predsednik sovjetske vlade Hruščov je govoril danes 4000 delavcem tovarne »Tungsram« v Budimpešti. Izjavil je, da če bi Lenin govoril enako govorico kakor kitajski komunisti ruskim delavcem in kmetom, ne bi mogli ti storiti drugega kakor »popraskati se po glavi«. Dodal je: »če bi Lenin predlagal Rusiji, naij napravi revolucijo ne za boljše življenje temveč morda za slabše, bi Rusi spričo tega zmedenega poziva ostali brez besede.« Zatem je govoril o iitistih ljudeh, ki se označujejo za mar-ksiste-leniniste in pravijo, da se ne sme težiti po boljšem življenju, temveč da je treba delati revolucijo«. Zbranim delavcem je Hruščov priporočal, naj proizvajajo več in bolje, da se s tem poveča njih blaginja. Popoldne so se v palači parlamenta nadaljevali razgovori med sovjetsko delegacijo in madžarskimi predstavniki. Janoš Kadar pozdravlja Ilruščova ob njegovem prihodu v Budimpešto Danes seja Varnostnega sveta na zahtevo Jemena NEW YORK, 1. — Jemenski predstavnik v OZN je zahteval nujno sejo Varnostnega sveta in je hkrati predložil protest proti Veliki Britaniji zaradi napada britanskih letal na jemensko ozemlje. Varnostni svet se bo sestal jutri ob 16.30 po srednjeevropskem času. številna vprašanja, ki jih postavlja naših dni. Poročilo se najprej zadr- južnotirolska manjšina, bo imela " ‘ ■ - ‘ ’ ~ ‘ ----'—— svojo zadnjo sejo prihodnjo soboto v Bocnu, na kateri bodo dokončno odobrili poročilo te komisije, ki so ga že dostavili vsem njenim članom. Po tej seji bodo poročilo predložili vladi, iti bo morala spre- j ___------ «1, jjicutuniu v mui, jeti ustrezne sklepe v zvezi s pred lapanimi rešitvami. Po zaključku današnje seje vodstva PSIUP so izdali sporočilo, v katerem se ugotavlja med drugim, da «deflacionistična politika vlade pospešuje akcijo monopolističnih skupin, ki skušajo s skrajšanjem delovnega urnika, z grožnjo odpustov in s sistematičnim odklanta-njem zahtev po povišanju mezd zvreči na delavce težo gospodarskega stanja. Negativno stališče vlade do državnih nameščencev pomeni v tem okviru opogumljanje delodajalskega odpora in stvarno blokiranje mezd«. Vodstvo PSIUP poudarja, da taka politika vodi le k temu, da se «postopno ustvarjajo pogoji za premik v desno« in da je zato potrebno, da si morajo vsi tisti, tudi znotraj večine levega centra, ki vidijo «postopno poslabšanje položaja«, prizadevati, da bi prišlo do čimprejšnje likvidacije sedanje vlade in da bi se tako ustvarili pogoji za »naprednejše rešitve*, ki bi ustrezale v večji meri potrebam delovnih ljudi. Sporočilo poziva na koncu parlamentarno skupino PSI UP, naj izkoristi bližnjo razpravo v poslanski zbornici o gospodarskih ukrepih vlade, da bi poudarila v larlamentu potrebo po «spremem-političnega vodstva dežele«. Na vprašanje Malagodija in Mar-zotta, ki sta vprašala, ali je res, da je ENI zadolžen za okrog 700 milijard in da njegovi obrati delajo z izgubo, je minister za državne soudeležbe Bo odgovoril pismeno, da so pasivne postavke ENI še celo višje od 700 milijard in znašajo 857 milijard, temu nasproti pa da stoje aktivne postavke (krediti in blago) v višini 325 milijard in tehnične naprave v višini 974 milijard, Na vprašanje nekega drugega parlamentarca pa je minister nanizal nekatere podatke, iz katerih je razvidno, da je država prispevala ENI komaj okrog 37 milijard, medtem ko so podjetja ENI plačala državi v razdobju od leta 1954 do 1962 okrog 800 milijard neposrednega davka, ne da bi uživala kakršnokoli davčno olajšavo, kakor se to zatrjuje pogosto, a povsem brez vsakršne utemeljenosti. Minister Bo navaja še nekatere podatke, ki nam kažejo, kakšen obseg so zavzela podjetja ENI v sklopu italijanskega gospodarstva. Ta podjetja zaposlujejo 55.000 de- 6? žuje na konkretnih vprašanjih celotnega šolskega sistema, nato pa nakaže glavne poteze večletnega načrta za razvoj šolstva, ki ga bodo morali izdelati in vključiti v splošni petletni gospodarski načrt, ki ga bo vlada predložila parlamentu v razpravo 1. julija letos. Ratifikacija kulturnega sporazuma med Italijo in ZAR RIM, 1. — Na zunanjem ministrstvu so danes ratificirali kulturni sporazum med Italijo in ZAR, ki so ga bili podpisali 8. januarja 1959 v Kairu. Tudi kljub tej zapozneli ratifikaciji, pa se je ta sporazum izvajal v precejšnji meri ln je prispeval k intenzivnejšim kulturnim odnosom med obema deželama. Sporazum predvideva izmenjavo profesorjev, znanstvenikov in študentov obeh držav; organizacijo umetniških, gledaliških in kinematografskih prireditev ter povečano sodelovanje med raznimi kulturnimi institucijami in ustanovami v Italiji in ZAR. Obe državi sta vzajemno odstopili ustrezno zemljišče za zgraditev sedeža kulturne akademije ZAR v Rimu in italijanskega zavoda za kulturo v Kairu. iipEli DANES Devinsko - nabrežinski občinski svet je sinoči vnovič izglasoval z veliko večino glasov resolucijo, ki nikakor ne odobrava graditve Se enega raznarodovalnega begunskega naselja v Sesljanu in zahteva od predsednika vlade, naj to vprašanje ponovno prouči. V Rimu pa je bil napovedani sestanek med sindikalnimi predstavniki in finančnimi ministri, na katerem so obravnavali zahteve državnih uslužbencev. Sestanek je trajal skoraj 7 ur in se je saključU brez sporazuma. Zaradi tega je CGIL potrdila napovedano stavko državnih nameščencev za jutri in pojutrišnjem, tajnika CGIL pa sta izjavila, da vlada praktično priznava za letošnje leto samo možnost poenotenja trinajste plače ali poenotenja samo začasne doklade 80 lir od 1. oktobra dalje, hkrati pa je zavzela negativno stališče glede preureditve funkcij. Sindikata CISL (KD) in UIL (PSDI) pa sta objavila izjavo, da je bil sporazum dosežen «v skladu z obveznostmi, ki jih je prevzela vlada na sestanku 12. februarja«. Tudi minister za reformo državne uprave je objavil sporočilo, da je to obveznost vlada potrdila, in sicer glede izdatkov v skupnem znesku okrog 450 milijard za poenotenje plač, vštevši 90 milijard, ki so bile že izplačane upokojencem v drugi polovici lanskega leta kot akontacija v okviru poenotenja do višine 30 odst. pokojnine. — Stavka železničarjev se bo začela v vsej državi danes ob 21. uri in bo trajala do 21. ure v soboto. Včeraj pa se je začela vsedržavna 48-urna stavka pristaniških delavcev, ki so jo razglasile vse tri sindikalne organizacije. Po prcdslnočnjem sporočilu, da je v brazilski državi Minas Geraes prišlo do upora proti zvezni vladi, se je do sinoči stanje zelo poslabšalo, zlasti če upoštevamo nasprotujoče si novice. Toda predsednik Goulart je iz glavnega mesta Brazilije sporočil okrog polnoči, da uporniki ne obvladajo položaja v državi, ter da ne namerava zapustiti svoje funkcije, ker je prepričan, da je ljudstvo z njim. Po dosedanjih vesteh so se uprli s svojimi vojaki generali v državah Minais Geraes, Sao Paulo in Guanabara, kjer je guverner znani Gaulartov sovražnik Carlos Lacerda, katerega pristaši so zavzeli utrdbo Capocabana; tudi v prestolnici države Per-nabuco so se zvezne čete pridružile upornikom. V Rio de Janeiro se je poveljnik I. armade pridružil upornikom, oklepni oddelki, ki so stražili predsednikovo palačo, pa so se umaknili, potem ko je Goulart odpotoval v Brasilio, zavzeli pa so jo Lacerdovi u-pomiki. Uporniške radijske postaje so sporočile, da se je upornikom pridružilo 11 držav. Njihovo geslo je: «Zaustaviti pospešen pohod komunistične stranke do oblasti«. Sindikat Splošna zveza delavcev je včeraj zjutraj razglasil splošno stavko in pozval podčastnike in vojake na solidarnost. Uporniki so sporočili tudi, da so imenovali za novega predsednika sedanjega predsednika poslanske zbornice Mazzilija. V Ženevi je do včeraj na konferenci o trgovini in razvoju govorilo 60 delegatov, medtem ko jih je prijavljenih še 60. Zato je predsednik sporočil, da namerava pospešiti delo, da bi se splošna debata zaključila v sredo prihodnjega tedna. Včeraj so govorili delegati Bolivije, Japonske, Kambodže, Mehike, Gane, Urugvaja, Tanganjike, Madagaskarja, Cejlona in Albanije ter Vatikana; slednji je omenil encikliki «Mater ed magistra« in »Pacem in terris«. devinsko-nabrežinske občine, m da istočasno ugodita socialnim ir. gospodarskim potrebam beguncev samih, ki imajo pravico do svojih domov, s tem, da bodo njihove hiše zgrajene v krajih, kjer že stanujejo in i-maio svoja delovn- --.-t" Svetovalec dr. Škrk je v utemeljitvi resolucije med drugim poudaril, da imajo begunci vso pravico, da dobijo stanovanja, toda tam, kjer že stanujejo in imajo svoja delovna mesta. Pripomnil je, da Slovenci nimajo ničesar proti posameznikom, ki so prišli in so si uredili življenje v nabrežinski občini, toda v tem primeru gre za načrtno delovanje in spreminjanje etnične sestave prebivalstva z državnimi sredstvi. Zaradi tega imamo pravico, da se upremo s sredstvi, id jih imamo na razpolago. Odbornik Legiša je tudi poudaril, da imajo občinski svetovalci večine, kot izvoljeni predstavniki avtohtonega slovenskega prebivalstva pravico in dolžnost, da ugotovijo dejstva in se uprejo spreminjanju etnične sestave prebivalstva. Pri tem je še poudaril, da nihče ne more očitati dosedanjim povojnim občinskim upravam nabrežinske občine, da bi delale najmanjšo diskriminacijo na škodo italijanskega prebivalstva ali posameznikov italijanske narodnosti, ki so se naselili v tej občini. Demokristjanski svetovalec Lenar-duzzi je izjavil, da se zdi kot da bi se Slovenci v nabrežinski občini bali, da bodo njihove narodne pravice teptane, če bo občinsko upravo dobila v roke italijanska večina. Odbornik Legiša mu je odgovoril, da ne gre za to, ampak za načelno vprašanje spreminjanja etnične sestave prebivalstva ter je pripomnil, da bi pričakoval večje razumevanje s strani tistih, ki pravijo, da so zapustili svoje rodne kraje. Nato je tehtno in občuteno spregovoril odbornik Adriano Oliva, ki je italijanske narodnosti in dobro pozna razmere v nabrežinski občini. Med drugim je dejal: «Namen, da bi se to mirno prodij-anje s strani beguncev v Sesljan hotelo prikazati kot najbolj nedolžna in naravna stvar na tem svetu, kakor nekaj popolnoma slučajnega, je vsaj naiven, če ne upoštevamo, da v sodobni zgodovini res ne primanj. kuje takih političnih podvigov.« Omenil je sionistično gibanje, nato pa fašistično politiko notranjega preseljevanja in nadaljeval: »Fašizem je odkrito ukazoval: «Naše meje je treba nasititi z italijanskim elementom!« Ta poskus pa mu je uspel samo delno tudi zaradi tega, ker so na primer tu na Krasu Slovenci ostali trdovratno navezani na svojo skopo zemljo, na svoje kamnite goličave, na svoje sive hišice, na svoje male vasice, na lipe, na svoja pokopališča ter so pretrpeli in prenašali in trpeli, ker tudi trpljenje ie en način zmage. To je zgodovina iz včerajšnjega dne. Zaradi tega, ko se prihaja sem in se pravi Slovencem, glede vprašanja, o katerem danes razpravljamo, da niso njihova sumničenja in zaskrbljenost nič drugega kot bajke brez vsake resnične podlage, lahko rečemo, da kdor tako govori, ali vara samega sebe ali pa hoče varati druge.# Pripomnil je, kakšne posledice je rodila taka fašistična politika s preganjanjem Slovencev in italijanskih antifašistov. Nato je nadaljeval: «Dvajset let je minilo od tedaj in mnoge rane so še odprte. Kdo je glavni krivec za sedanje slabe italijanske razmere, za pomanjkanje šol, bolnišnic? Kdo ima izvirno krivdo, če toliko beguncev ni še našlo dokončne ureditve in tavajo še okrog, da bi našli streho, pa jih često njihovi sami sonarodnjaki pisano gledajo kot vsiljivce? Zakaj naj bi torej posnemali, zakaj naj bi ponavljali to, kar je delal fašizem? Namestimo, namestite begunce na italijanskem etničnem ozemlju in ne iščimo drugega. Navsezadnje ne gre za drugo, kot za nekaj desetin kilometrov višje ali nižje od Sesijara. Prvi, ki nas bodo blagoslovili, bodo prav oni: begunci! Ne sejmo spora med ljudstvom prav v teh novih časih, ko vse daje upati, da med ljudmi še obstaja možnost vere v življenje, v bratstvo, v mir med narodi. G tresimo si končno enkrat za vselej prah in nesiavni pepel fašizma.« Vsi so ga pazljivo poslušali v velik; tišini. Lenarduzzi ni imel ničesar povedati in je pripomnil, da je Oliva govoril v dobri veri. Nato je Lenarduzzi še dejal, da so bili tudi oni (begunci) navezani na svojo zemljo, pa so jih razpršili in so prišli v te kraje, kjer hočejo ostati. Oliva mu je spet odgovoril: «Razumem položaj beguncev, toda če bi tudi oni potrpeli kakor so Slovenci pretrpeli pod fašizmom, bi bili zdaj na svoiih domovih v Istri in nihče jih ne bi spodil«. Obrnil se je osebno na Lenarduzzija in mu mirno dejal; «Ko poudarjate: »Jaz begunec... vas lahko le pomilujem, toda ne občudujem«. Oglasili so Se še nekateri drugi svetovalci, župan in odbornik Markovič, ki so ponovno poudarili, da bi bilo bolj umestno in koristno urediti stanovanja za begunce blizu njihovih delovnih mest, tem bolj ker marsikateri begunec že zdaj noče sprejeti stanovanja daleč od mesta. O ostalem delu seje bomo poročali v jutrišnji številki. ECIPT PO PRVI HIPI RAZVOJA ZAR bo letos končala prvo etapo svojega programa o desetletnem gospodarskem razvoju, naslednje leto pa bo začela drugo etapo — nov petletni plan. Za predrevolucijski Egipt so bili značilni: fevdalizem, agrarna prenaseljenost in nizek življenjski standard. Revolucija se je spoprijela z vsemi temi podedovanimi težavami. Agrarna reforma, pridobivanje novih kmetijskih površin, modernizacija obdelave zemlje, kmetijska kooperacija, nagla industrializacija in nacionalizacija v industriji in v celotnem gospodarstvu so bile temeljne družbenopolitične in gospodarske metode za premagovanje in preseganje zaostalosti. Agrarna reforma je bila na podeželju prvi revolucionarni ukrep. S tem da so omejili agrarni maksimum na 100 tedanov (fedan je 0,42 ha) — v prvi etapi so ga omejili na 200 fedanov — je veliko ljudi, ki so oill poprej brez zemlje, sicer zemljo dobilo, rezultati pa so pokazali, da bo še treba zmanjšati agrarni maksimum. 'Zakaj po izvedeni agrarni reformi je še zmeraj 94 odst. kmetovalcev imelo manj kot 5 fedanov zemlje na gospodinjstvo. Nanje odpade 52 odst. skupne obdelovalne površine, ostalih 48 odst. pa je razdeljenih na samo 6 odst. kmetijskih gospodinjstev in lastnikov. Ce bi zmanjšali agrarni maksimum na manj kot 50 fedanov, bi prizadeli ostanek nekmetovalskih posestnikov in debili še okrog 1 milijon fedanov obdelovalne zemlje (od skupnih 6 milijonov). Sprva na podlagi obstoječega zemljiškega fonda niso ustanavljali velikih gospodarstev, ker so hoteli predvsem kar najhitreje potolažiti lakoto po zemlji tistim, ki je prej niso imeli, in najrevnejših posestnikov. Zdaj je to neogiben pogoj za hitro modernizacijo kmetijstva, zato Je osvajanje novih površin, na katerih bi takšna gospodarstva ustanavljali, neposredna politična naloga. Z izgradnjo asuanskega jezu bodo dobili okrog milijon fedanov nove obdelovalne površine, izboljšali pa bodo tudi namakanje. Razen tega predvidevajo investicije za osvojitve še enega milijona fedanov puščavskega zemljišča. Pomembni uspehi, kar zadeva izboljšanje kmetijstva se kažejo tudi v gradnji industrije umetnih gnojil in v čedalje širši uporabi le-teh. Modernizacijo, ki Jo sedanja industrijska proizvodnja omogoča, zavirajo predvsem drobne zemljiške posesti in pa konservativnost neprosvetljenega kmeta. Odtod srečamo še zmeraj naturalno proizvodnjo. Tržni presežki so samo pri tistih pridelkih, ki so bili tudi že v predrevolucijskem času poglavitno izvozno blago (bombaž, riž, čebula) Vseeno pa so storjeni šele prvi koraki, saj kmetijska proizvodnja zadnjih let četudi narašča, vendarle nenehno niha, ker je močno odvisna od vremenskih razmer Problem kmetijske proizvodnje pa zaostruje Se en moment. Naraščanje industrijskega prebivalstva In višji življenjski standard terjajo uvoz deficitnih kmetijskih pridelkov. V zadnjih osmih letih so uvozili za 3,5-krat več pšenice kot poprej, moke za desetkrat več in koruze za približno petkrat več. Ena prvih nalog kmetijstva je povečati dosedanji pridelek in razširiti asortiment novih kultur, za katere so ugodne vremenske razmere (limone, sveža povrtnina). Industrijski razvoj države Je narekoval predvsem dvoje: izkopati se Je bilo treba iz gospodarske zaostalosti in zaposliti čimveč delavcev zaradi močnega naravnega prirastka prebivalstva in pa zato, ker številne delovne sile ni moglo absorbirati kmetijstvo, katerega možnosti so navzlic vsem prizadevanjem omejene. Vse to je seveda povzročilo celo vrsto problemov. Potrebna so bila tuja posojila. Čutiti je bilo akutno pomanjkanje kadrov, produktivnost je bila zelo nizka, ubadati se je bilo treba s stanovanjskim problemom in še z mnogimi drugimi. ZAR je doslej pri reševanju te problematike dosegla vidne u-spehe. Z nacionalizacijo večine gospodarstva Je prevladal javni sektor. Nacionalizirali so celotno težko in srednjo industrijo ter uvoz. V privatnih rokah so ostale samo manjše delavnice in podjetja ter okrog 25 odst. Izvoza. Privatni sektor pa še nadalje prevladuje v kmetijstvu in notranji trgovini Do leta 1970 naj bi se udeležba javnega sektorja v notranji trgovini zvečala na 25 odst Posebno pozornost posvečajo tudi zadružnemu sektorju v trgovini. V letu revolucionarnega prevrata, to je leta 1952, Je Industrijska proizvodnja dosegla vrednost 314 mi lijonov Le (egiptovskih funtov; 1 Le je 2,3 dolarja). Leta 1962—63 se je ta obseg povečal na 899 milijonov Le, se pravi skoraj za trikrat, medtem ko se je v pri- meri z letom 1961—62 povečal za 13,3 odstotka. ZAR torej sodi med države z največjo stopnjo industrijske proizvodnje. Samo v prvih šestih mesecih lanskega leta so izročili namenu več kot 50 novih tovarn. Ta imenitni uspeh pa ima tudi svoje slabosti. Posamezne gospodarske panoge se namreč niso enakomerno razvijale. Zlasti je zaostalo rudarstvo, deloma tudi zaradi politike inozemskih namenskih kreditov in posojil. Zaradi tega močno primanjkuje ZAR surovin in deviznih sredstev, da bi surovine, ki jih potrebujejo nove tovarne, kupili v tujini. V naslednjem petletnem planu bodo morali temu problemu posvetiti vso pozornost, ker dosedanja posojila že zdaj prilično otežujejo finančni položaj države. Da ti problemi ne bi zavrli predvidenega tempa industrializacije, se je ZAR zadnje čase odločila za dajanje koncesij. Pri izgradnji nekaterih objektov, ki jih predvideva novi petletni plan in ki terjajo velike investicije in precejšnjo strokovno usposobljenost, bo ZAR sprejela tudi neposredno udeležbo tujega kapitala. Pomanjkanje stanovanj je še en problem, ki ga povzroča dinamična notranja migracija prebivalstva, ki pa je spet plod gospodarskega razvoja Po statističnih podatkih manjka v mestiih kakih 250 tisoč stanovanj. K temu je treba prišteti še skoraj 450 tisoč dotrajanih stanovanj, ki jih je treba podreti, tako da znašajo že sedanje potrebe skoraj 700.000 novih stanovanj. Nov petletni plan predvideva, da bodo večidel potrebnega stanovanjskega prostora (okrog 650.000 stanovanj) zgradili do leta 1970. Poleg tega nameravajo v skladu s pridobivanjem novih kmetijskih površin na puščavskem terenu zgraditi 2000 popolnoma novih vasi za kakih 400.000 družin, in to v dvajsetih letih. Torej čakajo gradbeništvo velikanske naloge, čeprav je v letu 1962 do 1963 povečalo v primeri s prejšnjim letom svojo storilnost le za 9,1 odst., kar je manj kot znaša splošna rast industrije (13,3 odst.). Navzlic vsem tem problemom, ki težijo ZAR, kažejo dosedanji rezultati in izkušnje, da se prva etapa desetletnega načrta o gospodarskem razvoju bliža uspešnemu koncu, to pa je najboljša podlaga za še večjii polet v drugi etapi. Aprilske šale • tu in tam PARIZ, 1. — Z velikim naslovom na prvi strani je danes list «France Soir» sporočil, da bodo Eiffelov stolp razdrli kos po kosu ter posodili Grčiji. Gre seveda za aprilsko šalo, vendar pa je ta šala obenem oglas, kot je razvidno iz članka, ki zavzema vso stran in v katerem je navedeno, da bodo posamezne kose velikanskega stolpa prepeljali iz Pariza v Atene z letali «0-lympic Airwavs», grške letalske družbe. Dunajski list «Express» pa v svoji popoldanski izdaji javlja, da je neki avstrijski tehnik uspel sestaviti poseben daljnogled, s katerim je mogoče videti katerokoli točko zemlje, tudi na nasprotnem delu globusa. V Ženevi pa se je v časnikarski dvorani palače Združenih narodov, kjer je sedaj svetovna trgovinska konferenca, razširila vest, da se bo dopoldne Guevara, predsednik kubanske delegacije, zasebno sestal z Georgeom Balloin, ameriškim podtajnikom. Brž ko so časnikarji to zvedeli, so takoj skušali na vse načine zvedeti kaj več podrobnosti, medtem ko so številni delegati spraševali drug drugega, kaj naj ta nenaden sestanek pomeni. Jugoslovanski državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič (na desni) je pred dnevi sprejel brazilske delegacije, ki se je mudila v Jugoslaviji člane DELOVNI SESTANEK MEDNARODNEGA TURISTIČNEGA TISKA Od Genove do Neaplja s transatlantikom Augustus Pod geslom «Tridentinsko na morju» je pokrajinska ustanova za turizem iz Tridenta s sodelovanjem plovne družbe «Italia» organizirala svojevrstno zborovanje časnikarjev in turističnih delavcev Kakor so pri Ustanovi za turi- zirano. Lahko bi se reklo, da je za- nji genovski zal v, kjer so zasidra- 1 sa, da bi se človek lahko preveč zem tridentinske pokrajine vsi na dostovalo oddati kovček šoferju ne potniške la Ije. Pripeljal nas oddaljil v mesto (v Genovi je vab- avtobusa ter ga čez dva dni spet je prav k «Augustusu», ki je pri- ljiva sovjetska razstava, ki se ji je prevzeti pri kolodvoru — v Neap-jspel malo prej. Na »pritlikavem« lju. Avtobusi so nas zapeljali k po- vlačilcu se nam je zdela prekomorski postaji, Kjer so samo oddali oceanska ladja še bolj mogočna, kovčke, nakar smo nadaljevali pot [Toda ni bil še čas za vkrcanje. Za- moč prizadevni, da bi na vse načine opozarjali *ar najširšo Javnost na lepoto in vabljivosti svoje dežele, tako je bila žt kar neverjetno originalna zamisel, organizirati se- stanek tiska iz raznih držav na ve- proti letališču ( Cristoforo Colom-1 pustili smo sicer vlačilec, toda zu liki prekooceanski ladji, in to pod geslom »Tridentinsko na morju)*. In tako ni bilo prejšnji teden nič nemogočega naleteti marsikje na ulicah Genove na posebne plakate, ki so opozarjali na ta dogodek«. Kmalu po kosilu se je prejšnji ponedeljek v palači trgovske zbornice v Genovi zbralo lepo število časnikarjev iz raznih mest Italije, pa tudi iz Francije, Nemčije ter predstavnikov ameriških listov. Poleg pozdravljanja s starimi znanci in nekaj predstavljanja je bil tukaj uradni del kratek: pozdrav predsednika genovske trgovinske zbornice in predstavnika občine ter zahvala tridentinske pokrajinske ustanove za turizem. Obenem pa je bil to začetek prireditve, ki je za vse udeležence potekala ves čas brezhibno in vseskozi organi- bo». Svojevrstno je to letališče na naj pomorske postaje so nas že umetnem polotoku, ki meri 130 ZOpet čakali avtobusi, da nas od-hektarov, in z 2285 m dolgim zale-1 peljejo to pot v nasprotni smeri. ttščem. Otvorjeno je bilo šele lani1 in marsikaj je še provizoričnega. V baru na letališču nas Je že čakalo vse pripravljeno za prijetno zakusko, z dvema majhnima letaloma pa so nekateri — prednost so imele ženske — opravili svoj letalski krst s poletom nad Genovo in ob ligurski obali. Obisk na letališču se je zaključil že proti mraku z vkrcanjem na vlačilec,, ki nas je potem peljal skozi pristanišče. Ob m' velikih pomolih v Sampierdareni (ki bi že lahko spremenili svoja imena iz časov »imperija« nedavne preteklosti) se je kar gnetlo večjih in manjših ladij raznih držav; med njimi tudi »Hrvatska« Jugolinije. Vlačilec je potem zavil v osred- V enem izmed salonov na ladji »Augustus« med zborovanjem »Tridentinsko na morju« S tržaškimi merili si je težko zamisliti promet v Genovi; po enosmernih cestah se počasi pomika štiri ali več vrst avtomobilov, avtobusov in tovornjak. Vendar pa je opaziti določeno disciplino in pešpem se ni treba bati stopiti na črte, kjer so zanje pznačenj prehodi. (Sicer pa ye' povsod tudi mnogo podzemnih prehodov mpogo poazemmn prtmuauv za , turizma«, nui.ee pouuanu ra: pešce, tako da se promet skozi nost, ki je - značilna za Ti misto vendar ‘ lahko dovolj hitrA-' ško; od komaj nekaj desetin razvija.) Nač cilj je 7)11 obrežni kraj Bo-cadasse (še vedno v Genovi), kjer je bila v restavraciji «Vittorio» pripravljena večerja, ki jo je za u-deležence zborovanja in za oblasti iz Genove priredila tridentinska pokrajinska ustanova za turizem (ki niti ni pozabila ob prihodu obdariti ženske goste s cvetjem, med katerim ni manjkala orhideja). Naneslo pa je, da je bil poleg predstavnikov genovske občine, tamkajšnje trgovinske zbornice, pokrajinske ustanove za turizem ter plovne družbe «ltalia» na večerji tudi filmski igralec Alberto Sordi. Malo prej se je izkrcal z «Augustusa», pa so ga kar povabili, naj se pridruži. Proti koncu večerje se je imenitno zabaval s pevci zbora »Dolomiti« iz Tridenta. Ko so nas že dokaj pozno avtobusi spet pripeljali na pomorsko postajo, smo prejeli vsak svoj list, na katerem je bila napisana številka sobe na ladji. Ob vstopu v sobo je vsakdo našel na mizi velik šop rdečih vrtnic, darilo plovne družbe «Italia«. (Ce na morju ni posebno burnih dogodkov — neviht z velikanskimi valovi — potem v takem komfortu ne more biti poaebno težko potovati tudi teden ali dva: v apartmaju je vsa potrebna oprema z lastno kopalnico.) Čeprav ladja stoji, s« vibracija, ki jo povzročajo motorji, le nekoliko čuti. Tod« kdo n« bi zaradi tega vendarle prijetno zaspal, če Je truden, Drugo jutro Je bilo premalo ča- lllllllllMIIMItllllMIllllllllIMK 1111111111M111111111111111111111111111111• 111111111111111111MIM11111111■ • • >• 11f 11111111MIIIIM11• 111f 11,,.11■ 1111111111111111• • I■ M111M111111 ■ 111■ 11M111111111111 ■ I• 1111 KONFERENCA 0 TRGOVINI IN RAZVOJU V ŽENEVI Manj razvite dežele vedno odločneje zahtevajo organizacijo trgovine na demokratični podlagi bilo treba odreči). Kmalu po 11. uri je bil v enem izmed ladijskih salonov koektail, na katerega je prišel predsednik družbe «Italia», da je pozdravil vsakega udeleženca zborovanja posebej. Opoldne je «Augustus» dvignil sidra in zaplul na odprto morje. Popoldne se je pričelo pravo zborovanje, ki ga je vodil dr. Lu-ciano Raffaele, predsednik mednarodnega društva »Prijatelji Tridentinskega« (SIFEAT). Glavni referat je imel mladi predsednik pokrajinske ustanove za turizem iz Tridenta arh Marconi. Govoril je o svoji deželi s stališča »specializiranega za j turizma«, hoteč poudariti raznovrst- Tridentin-metrov nadmorske višine, se vzpenja v višino čez 3000 m; poleg jezer, kjer je mogoče kopanje, ima v višinah snežišča, kjer le istočasno mogoče smučanje; poleg središč, ki so o-premljena z vsem, kar zahteva turist, ki se niti na počitnicah noče odreči vsakovrstnemu hrupu in trušču, so v tej deželi tudi odmaknjeni kotički, kjer še vlada popolna tišina; poleg zdravilišč z vrelci zdravilnih voda si lahko turist poišče kraje z obširnimi smrekovimi gozdovi Končno ima ta de žela kaj nuditi v katerem koli letnem času. Po referatu in pred diskusijo jc zborovanje prekinil popoldanski ča; v salonu prazničnih prireditev ob spremljavi glasbe godalnega kvarteta. Pri nadaljevanju, kjer Je bilo vsakemu govorniku odmerjenih le pet minut, so se oglasili tako ne kateri predstavniki ministrstva za turizem in prireditve, kakor tudi odbornik za turizem dežele Tridentinsko - Gornje Poadižje, predsednik ENIT in nekateri časnikarji, Pri tem niso vsi obravnavali zgolj vprašanj, ki bi se tikala zgolj tridentinske pokrajine temveč italijanskega turizma sploh. (Med drugim je predstavnik ministrstva napovedal bližnji odlok, ki bo omogočil, da bo turist v restavracijah in hotelih ob najavljeni ceni že tudi res vedel, kaj bo plačal; odpravljeni bodo torej razni »coperti« in druge naknadne dajatve, ki doslej povzročajo, da gost — zlasti v hotelih — plačuje mnogo več kot kaže cenik. Sicer so nekateri hoteli že na lastno pobudo uvedli »vse vračunano«.) Med udeleženci zborovanja Je bil tudi jezuit Arpa iz Genove, katerega bistrumno razpravljanje o temi »propaganda (turistična) in človek« Je moralo poslušalca prepričati, da ni narobe imeti za prijatelja takega propagatorja| ŽENEVA, 1. — Predsednik konference o trgovini in razvoju Kaj-suni je sporočil, da namerava pospešiti delo in zaključiti splošno debato v sredo prihodnjega tedna. Do sedaj so govorili predstavniki šestdesetih držav Prvi govornik je bil danes bolivijski minister za načrtovanje Jordan Pando, ki je izjavil, da je položaj zelo resen in skrajno napet. Poudaril je, da so sklicali konferenco, da bi našli sredstva, zato da se s trgovino in z gospodarskimi ukrepi izboljšajo življenjski pogoji manj razvitih dežel, in je nato poudaril: »Vprašanja, ki jih bo morala konfeienca rešiti, so poglavitne važnosti, in treba jih bo rešiti, če hočemo pre. prečiti, da bi dokončno eksplodiral kotel v katerem so stisnjeni narodi revnih dežel.« Zatem je bolivijski delegat kritiziral predstavnike ZDA, Kanado in nc-ka'e-re zahodnoevropske države, o ka terih je izjavil, da so vzel, Jelo konference na lahko in so dl. sedaj samo govorili. Sledili so delegati Japonske, Kambodže, Mehike in Gane. Prvi se je zavzemal za ohranitev sedanje trgovinske politike, vendar pa je zahteval odpravo vseh sedanjih carinskih pregrad, ki ovirajo japonskim proizvodom prost dostop na svetovne trge, Predstavnik Kambodže je pou daril nujnost rešitve nekaterih vprašanj, kakor je zvišanje cen za primarne proizvode. Obžaloval je odsotnost predstavnikov Kitajske. Tudi predstavnik Gane je podpri stališče kamboškega predstavnika in obžaloval, da konferenca ne predstavlja vseh narodov sveta. Pri tem je obsodil navzočnost rasističnih in kolonialističnih držav, kakor sta Južna Afrika in Portugalska. Dalj« je predstavnik Ga ne zahteval skrčenje vojaških proračunov, pri čemer naj bi se prihranki uporabili v korist razvijajočih se dežel. Zahteval je tudi odpravo GATT, ki bi jo morala nadomestiti res demokratična orga nlzacija. Zahteval je tudi ukinitev carinskih pregrad, ki prizadevajo primarne proizvode, ter diskriminacij, ki jili bogate države izvajajo proti revnim. Mehiški minister za industrijo je govoril o posebnem položaju latinskoameriških držav. Urugvajski predstavnik je zahte. val temeljito pomoč od industrializiranih držav. Predlagal je, naj bi ustanovili »kompenzacijsko bla. gajno« v korist razvijajočih se držav. Predstavnik Tanganjike je obrazložil gospodarski položaj svoje države in zahteval ukinitev GATT. Predstavnik Madagaskarja je hvalil zahodnoevropsko skupno tržišče in je predlagal, naj bi se podobna združenja raztegnila tudi na druge gospodarske skupine. Predstavnik Cejlona je zahteval odpravo vseh diskriminacij proti mednarodni trgovini, ki jih ustvarja egoistična in neokolomali-stična politika imperialističnih sil. Albanski predstavnik pa je večino svojega govora posvetil hvaljenju Kitajske, češ da ta dosledno vodi politiko miru in dobrega sosedstva na podlagi načel miro- ljubnega sožitja. Zadnji je govoril predstavnik Vatikana, ki je v začetku omenil encikliki »Mater et magistra« in »Pacem in terris« ter je med drugim izjavil: »Iskati moramo nove poti ob največjem spoštovanju svobode, ter jih hkrati postaviti pod strogo disciplino, ki je potrebna za mednarodni načrt, zato da preneha razlika v življenjski ravni med bogatimi ter znanstveno in tehnično manj razvitimi narodi. Bogastvo sveta se mor« izkoriščati na način, da bo od tega imelo korist vse človeštvo.# Deset držav sovjetske skupine na konferenci (SZ, Bela Rusija, Ukrajina, Kuba, CSSH, Poljska, Romunija, Madžarska. Mongo'ija in Bolgarija) je objavilo uraden dokument, v katerem poudarjajo, da sta se Južna Afrika in Portugalska postavili izven mednarodne skupnosti in zaslužita izključitev s konference. Te države se obvezujejo, da ne bodo na noben način sodelovale s predstavniki Južne Afrike in Portugalske. (Nadaljevanje v sobotni številki) K. R. Podpisan odlok za izročitev zakoncev Bebawi ATENE, 1. — Grški pravosodni minister Polycronidis Je podpisal odlok o izročitvi zakoncev Claire in Jusseta Bebawy. Izročitev Je zahtevalo italijansko sodstvo 1 februarja. Sedaj se Je treba z italijansko policijo domeniti za odhod zakoncev v Italijo. Kot Je znano, sta zakonca osumljena odgovornosti za umor Egipčan« Faruka Cour-bagija v Rimu 18. januarja. hniltjfo ^ qlptlnli>iče AAA/ fjluhluM ^ bliltfVibtvt* časnikarjem izjavil, da zet ni v življenjski nevarnosti in da je bil navajen jemati uspavalna sredstva zaradi nespečnosti. Po drugih vesteh pa je Marek Hlasko v finančnih težavah in si je baje zaradi tega hotel vzeti življenje. Matačič in Cvejičeva v Turinu TURIN, 1 —- V petek zvečer ■bodo v turinskem gledališču «Re-gio» uprizorili V/agnerjevo opero eTristan in Izolda» pod vodstvom dirigenta Lovra Matačiča. Kot Sodobnost št. 4 Nova številka «Sodobnosti» je posvetila precej prostora Shakespearu (ob iOO-letnici rojstva dramatika). Objavljena sta dva odlomka iz sTimona Atenskega» v prevodu Mateja Bora. Sledi daljša razprava Vladimira Kralja «He ivas not oj an age but for alt time». Nadalje je objavljenih petnajst Shakespearovih sonetov, ki jih je prevedel Janez Menart. Shakespearu je posvečen tudi prispevek Poljaka Jana Kotta «Tita-nija in oslova glava«, ki ga je poslovenil Uroš Kraigher. Leposlovje imajo v tej številki Pavle Zidar, Lojze Krakar, Smiljan Rozman in Drago Grah. Janko Pleterski zaključuje svojo razpravo «Obletnica nove veljave retoro-manskega jezika». Slede ocene nekaterih knjig in letošnje sezone v ljubljanski Drami, nato pa še razni zapiski in komentarji. Italijanske gledališke novosti RIM, 1. — Od 1. julija 1963 do 15. marca 1964 so italijanske gledališke skupine uprizorile 34 italijanskih novosti, in sicer največ v Rimu in Milanu. Uprizoritev nekaterih od teh del je bila omogočena s pomočjo Italijanskega inštituta za dramo (IDI), ki upravlja veliko delo pri odbiranju tekstov s svojo stalno komisijo za branje. Ta komisija pregleda letno okrog 400 do 500 del ter pripomore k uprizoritvi tistih, ki jih ugodno oceni. Pripravljen spored za «festival dveh svetov« SPOLETO, 1. — Ob navzočnosti župana dr. Toscana, predsednika ustanove (.Festival dveh svetov, ter drugih predstavnikov te ustanove je 'avnatelj tiskovnega urada festivala Frangois Binet objavil uradni program te mednarodne umetniške prireditve, ki bo v Spoletu od 19. junija do 19. julija. V proslavo stoletnice rojstva Richarda Straussa bo kot otvoritvena predstava festivala u-prizoritev ((Kavalirja z rožo». Opero bodo peli v nemškem jeziku; dirigiral bo Thomas Schippers, režiral pa bo Louis Malte, eden izmed najbolj poznanih filmskih režiserjev; za sceno in kostume bo poskrbel mlad; francoski slikar Ghislain Uhri/. V glavnih vlogah bodo peli mladi ameriški, nemški in italijanski pevci. Na sporedu bo nadalje baletna predstava skupine Faulc Taylorja, ki je občinstvu cFestivala dveh svetov« poznan že Iz leta 1960. Zbor univerze iz Princetona pod vodstvom Thomasa Hilbisha bo imel tri koncerte, pri katerih bo sodeloval orkester Tržaške filharmonije. 10. julija bo nastopil «Royal Ballet» iz Londona z Mar-got Fontegn in Rudolfom Nure-jevom. Ni še določeno, katera od italijanskih gledaliških skupin bo tudi nastopila. Tradicionalni koncert na prostem bo vodil Thomas Schippers. Na tem koncertu bosta sodelovala kot solista sopranistka Nancg Tatum ter basist Justino Diaz, zraven tega pa še zbor akademije Santa Cecilia pod vodstvom Gina Nuccija. Na sporedu ;e tudi več komornih koncertov. Poleg Tržaškega filharmoničnega orkestra bo na festivalu sodeloval tudi zbor tržaškega gledališča «Verdi». Marek Hlasko v bolnišnici BONN, 1. — Poljskega pisatelja Mareka tllaska, ki živi sedaj v Inozemstvu, so naglo prepeljali v neko bolnišnico v Berlinu, ker je zaužit preveliko količino nekega uspavalnega sredstva. Ni še jasno, ali gre za poskus samomora ali za preprosto nepazljivost. Hlasko, kt je napisal več knjig — med njimi «Osmi dan tedna« — se je pred tremi leti poročil z nemško filmsko igralko Sonjo Ziemann. Njen oče je iiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiuiiifimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMi*11* Dva delavca mrtva zaradi plina v silosu LOVRO MATACIC Tristan bo nastopil nemški tenorist Wolfgang Wmdgassen, ki leje 170-krat pel to vlogo, Izolda pa bo Ania Silja. Pela pa bo tudi mezzosopranistka Biserka Cve-jlč, ki se je pravkar vrnila z gostovanja v neunjorškem Metropo-litanu, kjer je s Francom Corel-lijem pela v sTrubadurju». Cvejičeva je članica beograjske Opere. Kulturne zveze SZ s tujino Predsednik komiteja sovjetske vlade za kulturne zveze s tujino, Sergej Romanovski je povedal, da je Sovjetska zveza lani na tem področju sodelovala z več kot sto državami. Po njegovih besedah je lani bivalo v tujini več kot 17 tisoč sovjetskih znanstvenikov in kulturnih delavcev, Sovjetsko zvezo pa je v tem času obiskalo skoraj 16 tisoč zmn‘ stvenih in kulturnih delavcev. Sergej Romanovski je sporočikidd-se sedaj v Sovjetski zvezi šola 24 tisoč študentov iz 128 dežel. Romanovski je na koncu izjavil, da bo Sovjetska zveza letos skušala razširiti Kulturne zveze z državami v razvoju in da je ZSSR pripravljena sodelovati na tem področju z vsemi državami. * « * Do proslave dvajsetletnice o-svoboditve Zadra bo mesto dobilo novo gledališko hišo, v kateri bo prostora za 750 gledalcev. Teater bo imel tudi posebni manjši oder za komorne izvedbe. Tu bo 150 sedežev. m • * Budimpeštansko gledališče ((Madacs» bo uprizorilo konec maja Krleževo dramo »V agoniji«. Dramo bo zrežiral znani jugoslovanski režiser Bojan Stupica, ki je odpotoval v Budimpešto. »Madacs« je eno izmed najboljših madžarskih gledališč. * * • LONDON, 30. — Pred smrtjo je Brendan Behan še dovršil dve dejanji svojega zadnjega gledališkega dela «Rihardova lesena noga» (Richard'S Cork Leg). Avtorske pravice sta si zagotovila uNeu) Vork Theatre Guild» in londonski impresarij Oscar Le-utenstein. Poplave v SZ MOSKVA, L — Imenovane so bilo posebne komisije, ki naj organizirajo evakuacijo prebivalstva z nekaterih področij Ukrajine in južne Rusije, ki so jih prizadele poplave Najbolj nevarna faza Je sicer ze mimo in človeških žrtev ni bilo. Živino so rc«ili. I npiave so nastale zaradi odjuge. ODERZO (Trevlso), 1. — Na kmetijskem posestvu San 0«valdo sta dva delavca stopila v silos, da bi naložila ostanke hmelja, ki so se tam kisali in so bili namenjeni za hrano živini. Silos pa Je bil napolnjen s plinom, ki se Je napravil ob fermentaciji. Eden od delavcev se Je zgrudil nezavesten. Drugi ga Je zvlekel na prosto in še uspel poklicati na pomoč, preden se Je še sam onesvestil. Pritekli so še trije, ki so vsi zasopli krepko vdihavali zastrupljeni zrak in tudi o-medleli. Druge osebe so poklicale še gasilce. Vseh pet delavcev so odpeljali v bolnišnico v Motta dl Li-venza, kjer sta dva (od skupine treh) umrla, za enega so sl zdravniki pridržali prognozo, dva sta pu izven nevarnosti. Tragedija ljubosumnosti PARIZ, 1. — Zaradi ljubosumnosti Je neki francoski filmski producent ubil ženo, obe hčerki ter napravil samomor. To se je zgodilo že pred kakimi desetimi dnevi, ker pa je družina nameravala oditi na ; počitnice v Alpe, de včeraj zvečer nihče ni ničesar zasumil. | Leon Brun, star 44 let Je bil filmski producent tur lastnik dvuh ve l likih cvetličarn v Parizu. Njegova žena je bila 23 let mlajša od njega; imela sta dve hčerki, stari 3 leta in 16 mesecev, življenje zakoncev pa ni bilo srečno, ker je Bruna mučila ljubosumnost, tako da Je žena začela misliti na razpo-roko. Ko Je ženin oče postal zaskrbljen, ker že več dni ni imel vesti od hčere, Je hotel hčer obiskati, toda na zvonenje mu nihče ni odprl. Tedaj je poklical policijo, ki je našla v kuhinji Leona Bruna obešenega, ženo in hčeri ps v spalnici zadavljene Na neki mi* Je bilo pismo, s katerim Je skuša Leon Brun opravičiti svojo blazno dejanje, češ da ni mogel več prenašati ljubosumja, ki ga Je mučilo. __________ NEAPELJ, I. - Identificirali so 25 trupel od 45, ki so Izgubile življenje pri letalski nesreči v soboto zvečer. Domnevajo, da bo zelo težko identificirati ostale žrtve. Kot Je znano, tren trupel sploh niso našli. Pozneje Je prišla vest, da so identificirali 29 trupel, ki so jib tudi žt odpremili v domače kraje INNSBRUCK, 1. ~ V višini 2060 m v Otztalskih Alpah Je plaz zasu' šest ali sodem smučarjov. DosUv. to našli eno truplo. BE VERLIČ (Massachussetts), L " Pet otrok in njinove starše je doletela grozna smrt v požaru, ki ic uničil njih hišo. Četrtkova črtica (Pobitim V gostinski sobi samostanskega prenočišča sedi Petre z roko naslonjeno na okno. Poleg njega na klopi ležijo dude, ne kot bi spale, ompafc kot da izmišljajo nove zvoke, sladke popevke za popoldansko kolo. Petre si jih izmišlja, njegova duša ne spi. Pred njim na okencu stoji steklenica žganja, prinesel jo je, da bi se opil, a je šele načeta. Upira se mu pijanost, rad ima rahlo zameglenost pogleda, ko duša Prične živahneje čutiti samo sebe. Okence mu odkriva enoličen razgled — skopo kamenje. Poldne je. Smreke nad samostanom mečejo kratke sence. Zgoraj v planini podrhteva soparica pred razgretimi jamami. Pod orehom na samostanskem dvorišču, spodaj pri reki, na balkonih, povsod, fcjer je senca, je polno ljudi, ki so polegli. Stojnice na sejmišču so prazne. Na njih se zbirajo muhe, stoje kot zapuščeni otroci, neprodani vrčki se žalostno leskečejo na soncu. Prodajalci so ujeli Prvo senco, odpočivajo živino. To je počitek po bogatem kosilu, po dopoldnevu, polnem plesa, igranja in hrupa. Podira ljudi kot akrobat, namazan z oljem, ki se sprehaja po poljani in ne miruje prej, dokler ne vidi vse ležati na tleh. S soparico, kot da podrhteva izgub-Ijeno vrvenje, a vse to je tako brezšumno, tako tiho. Kje je sedaj Bogdanovo dekle? — misli Petre. Katero izmed teh senc je izbrala, kdo je tisti, ki ki mu je dovolila, da deli z njo senco? Ali je morda sama? Če je sama, bi tudi ona hrepenela, ne kakor on, grdo in izgubljeno, ker on se stara, a njej je sedemnajst le.t; hrepenela bo lepo in otožno kot lastovka, ne za nekom, ker ni n'kogar, ki bi bil primeren zanjo, za njeno mladost, ampak kar tako, sama od sebe, — ker je čudovito lepa. Bog ubij njeno mater, ki jo je rodila tako lepo, — globok vzdih je vznemiril Petretovo dušo, vajeno. da se izraža pesniško. Petre ne more ostati tu, vzame dude in odide na dvorišče. Nenavadno je, ker hodi rged ljudmi, ki so polegli. Pogleduje naokoli ’n se obotavlja, kot da ne ve, kod naj krene. A čemu bi mislil? Sel bo na vse strani iskat Bogdanovo dekle. Glej jo, vzpenja se po strmi poti od reke, vsa bela, Nekaj toplega In bridkega obenem je prešinilo njegovo srce, kot da ga je, čeprav fe bila še daleč, že pogledala s tistimi svojimi črnimi očmi. Ali naj H gre naproti, da bi ji rekel kako besedo. Toda Petre zadrhti že ob navadni besedi, ki jo mora povedati, ker vse razbija in zmanjšuje. Kaj noj stori, ko z navadnimi besedami ne more priklicati nenavadnosti? Pesem je bila njegova beseda, a kdo jo je razumel? Se enkrat je dvignil pogled proti njej in jo ujel, kako se približuje, Bog ubij tvojo mater, ker te je rodila tako lepo. Ne, bog blagoslovi tvojo mater, ker te je rodila tako lepo, da zaradi tebe 0°ri in trpi moja duša, ker je ta bolečina sladka in bi bilo brez nje moje življenje prazno. Gorim, kakor prižgan bor v planini. Na sredini svojega življenja je Petre v svojem bistvu pričel živeti 2 neko belo, nedosegljivo podobo. Sramotno bi bilo, če bi kdo vedel f® to! Nikdar ga ni nihče grajal: spoštovali so ga, bil je dober človek in dober oče, imel je hčerko, ki je bila vrstnica Bogdanove deklice, a to je prišlo vanj kakor bolezen. Če bi vedeli, kaj misli, kaj nosi v duši, kaj šepeče, ko je sam, in se mn zdi res (nasmehnil bi se zaradi tega), da se mu bela, krotka in drhteča roka dotika ramena. Govoril je s svojo ljubeznijo, ki jo je najbolj čutil, ko bi se moral Posloviti od nje in se pomiriti s starčevsko samoto. A Petre se ni zlahka pomiril; neka moč se je budila v njem, pojavljalo se je neko npanje in ga sililo, da verjame vase in da jo išče. Sorodnikov ni Pripeljal na samostansko proščenje, kot je bilo to vsako leto; ni jih privedel, da bi mu ne bili v napoto, ker je mislil na vse: morda bosta vendarle prišla drug k drugemu, on in Bogdanovo dekle, oba nenavadna on in ona. Ne ve, morda bo moral bežati daleč od sorodnikov, da bo premagal zapreke; morda bosta morala takoj skupaj nmreti, ker je to najbolje. Toda glej, sedaj ji gre s poti. ker z navadnimi besedami ne more ustvariti nenavadnosti; nevsakdanji ljudje imajo vsak svojo pot jn se težko srečajo. Zdi se mu, da Bogdanovo dekle ni kot druge. In toliko upanja je zagorelo v njem, ko je videl, da je sama. Ne, ne hrepeni po nobenem izmed teh, ki so po bogatem kosilu polegli povsod; samo on in ona hodita in nečesa iščeta, on njo, a ona nejasno podobo, ki pri-Paša nemir v njeno mlado dušo. Lepo se je začelo to popoldne in °n je vesel, ker ni igral pred kosilom, ker je prihranil to za pozneje. Sedaj bo igral iz srca, saj se je pripravljal za to kot za čarovnijo. Večer je za stvari, ki so nenavadne; noč prav tako. Vročina popušča Ljudje vstajajo, se zbirajo in zopet se pričenja sejemsko vrvenje. Petre vodi svoje kolo na ledino za samostansko zgradbo, glej, glasovi prodajalcev prihajajo sem tišji, a šumenje ljudstva je kakor šumenje reke. Njegove dude zaigrajo, globoko in vabljivo in samo včasih tenko zapiskajo. Kličejo, dude kličejo nekoga, kolo se je že začelo, a one zopet kličejo nekoga, ki ga ni tu. Glej, prihaja Bogdanovo dekle, igranje jo je privabilo, igranje Petre-tovega srca, na njegov klic sestopa kot z gore vilinska hčerka. Gleda ja Petre od daleč, spominja se pravljice, da izvirajo od vile vsa naj-lpPŠa dekleta na svetu, in v pesem prelije to pravljico. «Pridi, vilinska hčerka, pridi, zapleši vilinsko kolo. Tvoje lahkotne noge ne bodo stopale po ledini, ampak po tem užaloščenem srcu. kot pa Uveli ledini boš povedla ti svoje najlepše kolo, za katero bo vedel en sam človek, košuta moja.s Petretov pogled je mrk; namrščeno in skrivaj, kot iz mraka opazuje. kam se bo napotilo Bogdanovo dekle. Prijela se je v kolo med Cvetna tovarišicama in prijazno pogledala Petreta, kot da bi razu-tuela njegovo misel in zdaj pokorno izpolnjevala njegovo željo. Zmagoslavna pokornost, ki ga sili, da povesi mračni pogled, ker se boii zn svoje oči. ubogi muzikant, edinec brat. edinec sin. v vilinskem kn’n. l.ep mlad človek, nepoznan, iz neke druge vasi. jn loči od tovarišice, prime jo za njeno mlado roko. «0n je,n pomisli Petre 'u v njem se ne pornjn jeza. ampak bridko spoznanje, da mora tako "'ti Krotko in otožno je sedaj njegobo igranje, kot da ne pusti, da bi se v n’em pojavilo karanje. Osamljeno je sedaj in pomirimo z žalnstia- igrajte dude, igrajte, žaluj duša: zakaj si se izgubljal ” sanjah, zakaj nisi šel naravnost fc njej. da bi se prsi dotikale prsi, zakaj nisi zaradi nenavadnosti porušil vsega, zakaj nisi pnzahit na f,°ni m ime. čast in mir. pusto pajčevino življenja’ Zakaj in puščaš. d® takoj postane žena snaha, teta, zakaj je ne rešuješ, ko veš za n’pno usodo? Ker •mam samo pesem, ker se boi im. da ne hi u*nla svojega novega načrta. Nekdo se bo izkazal K°.$. velik sebičnež. RAK (od 22.fi do 22.7.) S svo-Jim praktičnim čutom, vam bo ,,sn*lo premagati znatne poslovne nvire. Vaša ljubosumnost ne bo »“Utemeljena L*V (od 23.7. do 32.8.) Vaš po- ložaj se bo Izboljšal, če boste opustili neki ambiciozen načrt. Vašo srčno rano bo ozdravil čas. DEVICA (od 23.8 do 22.9.) Trenutek je ugoden za neki tvegani podvig. Nekdo, ki ste nani računali, ne bo izpolnil svoje obljube. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Kar se da vljudno zavrnite strupene napade. Ognite se odgovoru na neko delikatno vprašanje. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Tudi današnji dan bo od vas zahteval Inteligentne pobude. Da bi pravilno ocenili nekega novega prijatelja, se ne opirajte na prvi Vtis, STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Skušaite stvari reševati z enostavnimi ukrepi. Bodite v čustvenem pogledu optimistični. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Dokler ostanete na področju delavnosti. ki io poznate, bo vaš položaj trden. Občutljivi sorodniki. VODNAR (od 21.1, do 19.2.) Dosegi. boste Uspeh, ki pa bo drag« plačan. Vaš mir bo nenadoma o-grožen. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Pokazali boste svoje sposobnosti v nekem delu. Rešite čimprej neko čustveno zadevo. film razčleni in gledalce opozori na njegove najpomembnejše elemente. Po končani predstavi pa se prične razgovor, ki ga prav tako vodi strokovnjak. Član kluba postane lahko kdorkoli, ne glede na starost, izobrazbo ali položaj. Vendar se je nekako udomačilo, da večina predstavlja mladina — tako Srednješolska kot visokošolci. Filmski material dobivajo ,z treh virov. Prvi je centralni filmski arhiv v Varšavi, ki razpolaga s 300 najbolj znanimi filmi vseh časov in dežel. Poleg tega dobivajo klubi tudi tako imenovane predpremierne filme, to je take, ki v ostalih dvoranah pridejo na vrsto šele mesec dni kasneje. Ves ta mesec pred normalno premiero pa so na razpolago filmskim klubom. To je prednost poljskih filmskih klubov, ki je nimajo nikjer drugje na svetu. Bojazen, da bi predvajanje novih filmov pred uradno premiero utegnilo škoditi njihovemu prometu, je brez osnove. Seveda v filmskih klubih ne predvajajo vseh del, ampak samo filme z visoko umetniško vrednostjo. Tretji vir predstavljajo filmi, ki jih država kupuje v tujini posebej za filmske klube. Takšnih filmov letno nakupijo okrog 25 in jih v rednih programih sploh ne predvajajo. Gre za filme, ki so izredno zahtevni in niso po okusu občinstva, ki se v kinu z?li predvsem zabavati. Med temi so, postavimo, filmi Ingmarja Bergmana, Jeana Cocteauja, Bunuela ipd. Zveza poljskih fUAakil izdaja tudi posifi vijo, .kjer so objavljene kritični informacije! o vseh novih filn skih sporedih. Filmski klubi pi leg tega organizirajo posebne fi stivale in seminarje za ljubi-(elje filmov, kritike, umetnostne zgodčvinai je in publiciste, svojo dejavnost Z veža preje; posebno dotacijo ki ji omog ča vsest-ansko dejavnost v prt razvoja kulturne ravni poljske filmskega občinstva. Po šestih leč tih njihovega obstoja so filmski klubi dosegli na tem področju že zelo lepe in spodbudne uspehe. 2e več let se ugotavlja, da je filmska industrija v krizi. To pa se ne nanaša le na italijansko, pač pa na filmsko industrijo v svetovnem merilu. Morda bi glede tega italijanska filmska industrija bila še na najboljšem, vendar pa to delno na račun domačih pobud, kajti v italijanskih študijih veliko delaio tujci, posebno Američani, ki jih v Italijo zvab-Ijajo predvsem nižji proizvodni stroški. Kljub temu drži, da filmska podjetja nimajo lahkega življenja in so tožbe o krizi precej utemeljene, saj je znano, da rimska iiCinecitta« deluje le z omejeno zmogljivostjo. K temu velja dodati, da se posamezni Američani začenjajo vračati v domovino, kar bi znalo na nadaljnje delovanje še bolj negativno vplivati. In v takšnem nič kaj rožnatem vzdušju se ti najde nekdo, ki je pripravljen vreči v nove filmske ateljeje cel kup milijard. Kdo pa je ta «superoptimist»? Predstaviti ga, ni težko, saj je Dino De Laurentiis v filmskem svetu zelo znan. In ta si je vtepel v glavo, da bo postavil naj-^ večji, najpopolnejši in najsodobnejši filmski center v Italiji, morda celo v Evropi. Kakih 23 km iz Rima po Via Pontina proti Latini se razteza velikansko gradbišče, kjer žerjavi, buldožerji in druga mehani-1 zacija bmi in koplje ter prenaša material ter streže množici delavcev, ki grade novi center, ki so mu nekateri že nadeli ime «Dino-ctttku, s čimer je že povedano, da bo center že pravo mestece, katerega lastnik ho Dino De Laurentiis. Da ne gre za majhno stvar, dokazuje dejstvo, da bo gradnja tega filmskega centra stala nič manj kot sedem milijard Ur in pol. Center, si si ga je omislil De Laurentiis, temelji na dveh osnovnih zamislih m sioer ustvariti kompleks, kjer bi se delo vrtelo v zaključenem procesu: od scenarija do končne izdelave filma; z druge strani pa je namen tega centra v tehnični popolnosti, da bi se proizvodna cena znižala na minimum, seveda kar se tiče tehnične plati. 2e v samem začetku je zamišljena palača, kjer je vodstvo vsega kompleksa in kjer se porodi ter izdela idej* filma. Tu se izdela tudi scenarij, se določijo scene in načrt proizvodnje. Nadaljnji načrt predvideva zgradbo za umetnike, kjer bo vsak imel svoje prostore dokler bo delal. Odtod bo dohod v velike študije ter delavnice za Izdelovanje scen. V četrtem delu kompleksa so oddelki za razvijanje filmov, za sinhronizacijo in ostalo. Po tem kompletnem ciklusu pride novi film še v oddelek za distribucijo in programiranje. Kot vidimo, je ciklus od ideje do platna zaključen hkrati pa tekoč, brez raznih «ovinkov», ki pogosto vzamejo veliko časa in s tem dvigajo Straške. žave. In to velja le za odprti prostor. K temu je treba prišteti še vse objekte. Na tem odprtem prostoru bodo postavili trajne scene; tu bodo še gozdiček, jezero, potok, naselje in razne druge trajne «instalacije», ki jih bodo od časa do časa po potrebi spreminjali. 2e to bo prineslo velike prihranke, toda največji prihranek v proizvodnji novih filmov bodo omogočili veliki študiji, velikanske palače, katerih ena je že dograjena druga že pod streho, naj večji študij pa šele v načrtu. Glede slednjega pomo povedali, da bo največji na svetu, saj bo meril kar 22 m v višino in bo potemtakem za 5 m višji celo od hollywo<>dskega š..udija št. 27. Bistvo teh velikih studiev za snemanje je v tem, da bodo omogočali naglo snemanje. Razne scene in, če hočemo, kulise bodo dvigali ali odvažali iz študijev tako da se bo delo nadaljevalo orez prekinitev, najprej pred eno sceno, koj nato pred drugo, Ker bodo veliki žerjavi v nekaj minutah spremenili «prizorišče». Nadaljnja prejln.ost so modeme naprave za klimatizacijo studiev, ki bodo v celoti stale 1 milijardo, Dino De Laurentiis si je zamislil vse Njegov načrt predvidela vsako podrobnost, celo velikanski bazen, ki bo v primeru potrebe služil kot bazen sredi enega izmed studiev, drugače pa bo služil v druge namene. V kolikor pa. bi bazen, ki je 20 m širok in 30 m dolg, ne bi bil dovolj, bo ves študij spremenjen v ogromen bazen, ker bo tako pripravljan, da ga lahko zalijejo z vodo, seveda do določene višine, kolikor bo pač potrebno. To pa je možno zato, ker so vse električne in drete napeljave, ker so vsi kabli speljani «od zgoraj«. Kaj pa akustika? Glede tega si si zamislili dvojno rešitev. Predvsem gre za to, kako se zavarovati pred zunanjim ropotom. Rim ima veliko letališče z močnim prometom, predvsem za na račun reakcijskih letal, ki povzročajo strahoten ropot. K temu je treba dodati še vojaška letala. To pa močno moti delo v študijih. De Laurentiis si je glede tega pomagal z dvojnimi stenami, med katere je natlačenih 30 cm izolacijskega materiala, ki vsrka ves ropot od zunaj. Da bi bil še bolj gotov, je dal obložiti študije še s 5 cm «steklene volne«, tako da vlada — glede zunanjega lopota — v študijih taka tišina, ko' bi si jo mogli zamisliti le v kakem rudniku globoko pod zemljo. Glede tako imenovane «praktič-ne akustike« pa so si pomagali z raznimi sistemi premičnih panelov, tako da bedo ti omogočali ((neposredna snemanja« na kraju samem, ki bodo povsem odražala okolje, kot bo to zahteval film; Tako b;i možno registrirati glas umetnika kot ce bi bii na odprtem, v zaprtem prostoru, v jami, na gori itd, Opis tega velikega podviga bi mogli še nadaljevati Za celo knjigo ga je. Zaključili bomo raje z nečim drugim, kai je v zvezi z že v začetku omenjeno krizo v filmski industriji, Ali se bodo te ogromne investicije izplačale? Kdo bo v njih delal? Dino De Laurentiis trdi, da se niu bodo stroški izplačali še pred desetimi leti. Pri tem pa dodaja, da bo v njih delal izključno sam in "da svojega ogromnega centra ne bo dal na razpolago nikomur. Svoj ogromni center — je rekel — gradi zase in za svoje otroke. Sicer pa bomo k temu dodali, da se bodo v prvem že dograjenem ateljeju že v kratkem začela. Na programu je kar več filmov. Edine, ki niso še prodrle na svetovno tržišče, 'vsaj v takšnem obsegu no kot francoske in italijanske, so nemške modne hiše, ki se držijcf "lise preveč načela, da mora biti moderna obleka le praktična in športna. Res je, da navedeno načelo zelo važno ter je ni modne hiše, ki ga ne ei upoštevala, toda res je tudi, da hočejo biti ženske v novih oblačilih elegantne, predvsem pa tudi vsaj v nekaterih podrobnostih originalne, kar pomeni, da se noče. jo na ulicah srečavati z vrsto oblek, enakih svojim. In ker je že govora o modnih revijah, naj povemo, da jih ie b lo v zadnjem času več tudi a Jugoslaviji. Vse so telo dobro uspele ter so pokazale velik uspeh in napredek predvsem Jugoslovan, ske modne konfekcije, ki še do nedavna ti bila visoko cenjena. Na teh revijah so tovarne konfekcije pokazale tudi že ekskluzivne modele, ki jih bodo prodajali le v nekaj primerkih m bodo la za .malenkost dražji od ostalih. Ti modeli pa bodo iztiirni tako v kroju, kot ti izbiri barve in kakovosti blaga. Vse kaže, da bodo omenjeni model, naleteli na odobravanje Jugoslovank, ki si je-lijo poleg praktičnih in enostavnih, tudi elegantna in predvsem ekskluzivna oblačila. Filmski ljudje da s tem skrčiti vedo, koliko se ________________stroške. Nekateri v z«ezi z uresničevanjem tega načrta, trdijo, da se bo-Adijih Dtna De Laurentiisa zmanjšali za 30 ali celo to se pravi, da bo film, U 150 milijonov, v nje-liiih stal komaj 100 ali Seveda so tu zamišlje-lični stroški, ne pa stro-idevajo honorarje umet-tem primeru tudi naj-ateljeji ne morejo ni-«zvezdništvo» se dra-in je ena izmed glav-)gov krize, v kateri je predvideva načrt Laurentiisa? «Dinocittii» se razteza na površini 1 milijona 250.000 kv. m, kar je trikrat več kot znaša površina vatikanske dr- Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Jug. orkestri in pevci; 12 15 Po društvih in krožkih; nato Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tržaški mandolin-ski ansambel; 17.20 Glasbeni ka-leidoskop; 18.00 Italijanščina; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Solistični koncert; 19.15 Lepo pisanje; nato Lahka glasba; 20.00 Šport; 20.30 Parada orkestrov; 21.00 «Iz take smo snovi kot sanje«, antologija iz Shakespearovih del; nato Južnoameriški ritmi; 22.55 S ((Festivala dveh svetov«. Trst 12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15. Orkester p.v. A. Casamas-sime; 13.40 Svevova Pisma ženi; 14.10 Simf. koncert: 14.35 Kronike Stellia Mattinnija. Koper 6.15 Jutranja glasba; 7.00 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Baletna glasba; 12.00 in 12.50 Glasba po željah: 13.40 Zabavne melodije; 14 00 Glasba po željah; 14.30 Aktualnosti: 14.40 Melodije; 15.30 Zborovsko petje; 16.15 Tretja stran; 16 3o Simf. koncert: 17.40 Pojo P. Di Capri. Rita Pa-vone itd.; 18.00 Prenos RL: 19.0;0 Orkester D Rose: 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkester Candoli; 22.40 Ritmi. ČETRTEK, 2. APRILA 1964 Nacionalni program 6.30 Vreme na morjih; 8.25 Jutranji pozdrav; 9.10 Psihologovo mnenje; 9.15 Pesmi; 10.00 Operna antologija; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. pesmi; 11.30 Simf. glasba; 14.55 Vreme na morjih; 15.30 Uspeli motivi; 16,00 Program za naj mlaj še; 16.30 V diskoteki; 18.06 Dogodki doma in po svetu; 18.10 Konservirana hrana; 18:.30 Organist F. Germani; 20.25 Shakespeare; Tragedija kralja Riharda II.; 22.30 Plesna glasba II. program 7.35 Jutrania glasba: 8.35 Katina Ranieri; 9.00 Ital. pentagram; 9.15 Ritmi; 10.35 Nove ital. pesmi; 11.03 Vesela glasba; 12.00 Romantično popotovanje: 14.00 Pevci; 14.45 Nove plošče; 15.15 Kolesa in motorji; 15.35 Koncert; 16.00 Rapsodija; 16.35 Operetni program: 17 35 Mala enciklope- dija: 18.35 Enotni razred: 19.50 Najnovejše plošče: 20.35 Petnajst let atlan*"'-e zveze: 21 '0 Jazz. III. program 18.30 Sodobna zgodovina; 19.00 Izseljevanje in izseljenci; 19.30 Koncert; 20.30 Revija: 20.40 Wag-nerjeve skladbe; 21.20 Martinu-jev Komorni koncert; 21.50 Kulturno življenje na podeželju: 22.30 Pouleeeove ovadbe. Slovenijo 8.05 Z opernih odrov; 8.55 Radijska šola; 9.25 V studiu 14; 10.15 Pihalna godba; 10.30 Nova pesmica; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.05 Zabavna glasba; 12.15 Kmetijski nasveti; 12.25 Za prijetno razvedrilo; 13.30 Glasbeni sejem; 15.15 Zabavna glasba; 15.40 Literarni sprehod; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Ansambel Cerri; 17.15 Turistična oddaja; 18.00 Aktualnosti; 18.10 Zabavna glasba; 18.45 Kulturna kronika; 18.05 Glasbene razglednice; 20.00 Domače pesmi; 20.45 Lahka glasba; 21.00 izročilo XX. stoletja: Marcel Proust: 21.40 Ramovš- Suita: 22.10 Glasbena medigra; 22.15 Skupni program JRT; 23.05 PoneVke. Ital. televizija 8.30 Šola; 17.00 Tvoja prihodnost: 17.30 Program za najmlajše; 18 3(1 Nikoli ni prepozno: 19.00 Dnevnik: 19,15 Knjižne novosti; 19.45 Kmetijska oddaja; 20.15 Šport 20.30 Dn'evnik- 21.00 TV priredba »Nekdo me čaka«; 21.50 Kino danes 22.30 30 let IRI; 23.10 Dnevnik. DRUGI KANAL 21.00 Dnevnik: 21.15 Sejem sanj; 22.40 Športni četrtek. Jug. televizija 18.00 Poročila; 18.10 Zabavnoglasbena oddaja za otroke; 19.00 Aktualni razgovori; 19.30 Tambu-raški orkester; 20.00 TV dnevnik; 20.30 August Cesarec; ((Katakombe«, TV igra; 21.00 April v Karlovcu — zabavna oddaja; 22.00 Poročila. Vreme včeraj: najvišja temperatura 15.3, najnižja 10.8, ob 19. uri 13: zračni tlak 1009.2 raste, vlage 79 odst., veter sever 3 km, nebo 8 desetin pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9.8 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK. 2. aprila Franc Sonce vzide ob 5.44 in zatone ob 18.34. Dolžina dneva 12.50. Luna vzide ob 0.05 in zatone ob 9.33 Jutri, PETEK, 3. april* Žarko 48-URNA STAVKA PRISTANIŠKIH DELAVCEV Tudi v tržaškem pristanišču je delo včeraj popolnoma počivalo Stavke so se delavci vseh treh družb udeležili stoodstotno ■ Skupščina CCIL in povorka po mestu Včeraj se je tudi v našem pristanišču začela 48-urna enotna stavka pristaniških delavcev proti tako imenovanim »funkcionalnim avtonomijama, ki so jo v vsedržav. nem okviru napovedale vse tri sindikalne organizacije pristaniških delavcev, to je GCIL, CISL in UILi. V Trstu je stavkalo 100 odstotkov delavcev treh pristaniških družb ,ki jih štejejo okrog 800, ter je zato popolnoma počivalo delo v pristanišču. Zato je 24 ladij zaman čakalo, da bi z njih razkladali ali nakladali nanje blago, in sicer 11 v starem pristanišču, 12 v novem pristanišču :n ena ob pomorski postaji. Nadaljevalo se je le delo na treh ladjah, s katerih so raztovarjali surovine za Aquilo, Italsider in Gaslini, torej izven območja pravega pristanišča. Ravno ta primer kaže upravičenost stavke, saj velja za omenjena podjetja »funkcionalna avtonomija«, proti kateri se borijo pristaniški delavci, včlanjeni v pristaniške družbe. Na podlagi te avtonomije lahko podjetja z lastnimi delavci skrbe za razkladanje in nakladanje ladij O vzrokih stavke je govoril na skupščini v Domu pristaniških delavcev tajnik njihovega sindikata CGIL Muslin. Delavci, ki so nato posegli v diskusijo, so vsi poudarili nujnost te stavke in dejali, da je treba preprečiti razne naklepe industrijcev, ki bi hoteli še bolj razširiti »funkcionalne avtonomije«, tako da bi omejili delo resničnih pristaniških delavcev na najmanjši obseg. Po skupščini so odšli delavci v povorki na Trg Unita, nato po Korzu in drugih mestnih ulicah. Povorka je potekala v popolnem redu. Skupščino in povorko je priredil sindikat pristaniških delavcev CGIL, kajti pri nas je ogromna večina pristaniščnikov organizirana v njem in drugi sindikat nima nanje nobenega vpliva. S stavko branijo pristaniški delavci predvsem javni značaj pristanišč, ki ga skušajo delodajalci s »funkcionalno avtonomijo« omejiti in čimbolj skrčiti. Zadnji povod stavki je dalo sicer javno podjetje, to je Italsider, ki spada v sklop podjetij z državno udeležbo IRI. Ravno zato pa je ravnanje Italsidra še toliko bolj vredno obsodbe. Ravno ko so se sindikati pristaniških delavcev pogajali z ministrom za trgovsko mornarico o resnem vprašanju omenjene »avtonomije« je vodstvo Italsider v Tarantu ukazalo, raztovoriti neko 3.500-tohsko ladjo svojim delavcem namesto delavcem pristaniške družbe. Zato so pristaniški delavci v tem pristanišču začeli stavkati že pred nekaj dnevi, sedaj pa so jim sledili njihovi delovni tovariši po vsej državi. Delavci se ne bore zato le za zaščito lastnih interesov marveč tudi za zaščito javnega značaja pristanišč in proti težnjam, da bi jih »privatizirali«. Dogaja se namreč, da dodeljuje ministrstvo trgovske mornarice določenim podjetjem v pristaniščih cele pomole in opera- tivne obale, na katerih lahko podjetja opravljajo vsa dela v zvezi z raztovarjanjem in natovarjanjem ladij, tako da odjedajo kruh pristaniškim delavcem. Te težnje se ši rijo v vseh pristaniščih. Pri nas ve lja to na primer za Aquilo, žele zamo in druga podjetja v industrij skem pristanišču, kamor nimajo pristaniške družbe dostopa. V drugih mestih pa so razni industrijci vložili prošnje za priznanje novih avtonomij, to je dodelitve novih pomolov in operativnih obal, kjer bi lahko sami skrbeli za vsa dela v zvezi z razkladanjem in nakladanjem ladij. Gre torej za pravo ofenzivo proti javnemu značaju pristanišč, pri čemer igra sedaj Italsider vlogo udarne sile. S svojo borbo se delavci drže samega zakona, ki določa, da se prizna funkcionalna avtonomija le v izrednih primerih. Ce pa pojde tako naprej, bo postala splošno pravilo, saj je leta 1962 odpadlo od 60 milijonov ton blaga, ki je šlo skozi pristanišča, kar 21 milijonov na manipulacije v okviru funkcionalne avtonomije in v to vsoto niso niti vštete rude. Poleg tega pa je treba še dodati, da pristaniščniki in sindikati upoštevajo potrebo podjetij* ki delujejo v bližini pristanišč, po kvalifikaciji dela. Pri tem gre za to, da se organiziranje pristaniške dejavnosti prilagodi funkcionalnim potrebam industrijskih podjetij in na tej podlagi so vedno možni razsodni in pravični sporazumi. Toda delavci in njih sindikati ne bodo nikoli pristali na to, da jih dejansko izločijo iz pristanišč ter da bi lahko v njih industrijci in monopolisti sploh vedrili in oblačili. Tržaška trgovinska zbornica je objavila svoje redno poročilo o gospodarskem in socialnem položaju v tržaški pokrajini v mesecu februarju. Poročilo se nanaša na stanje v februarju in je,_ kot običajno, razdeljeno na več odstavkov. PREBIVALSTVO: 29. februarja 1964 je v vseh šestih občinah tržaškega ozemlja prebivalo 305.328 prebivalcev. Rodilo se je 306 živih otrok (lani v istem mesecu 213), umrlo je 373 oseb (lani v istem mesecu 486). V tržaški občini je prebivalo 29. februarja 278.914 oseb. TURIZEM: V hotelih in drugih prenočiščih so zabeležili februarja 21.787 nočnin italijanskih in 9.446 nočnin tujih gostov, medtem ko so v istem lanskoletnem 16.565 odnosno 6.706. Število nočnin domačih gostov se je torej zvišalo za 31.5 odst., tujih pa za 40.8 odst. Ta pomemben porast gre delno na račun ugodnejših vremenskih razmer, nedvomno pa odraža tudi vedno pomembnejšo turistično dejavnost, tako da lahko pričakujemo nadaljnji napredek v letošnji poletni sezoni. V prvih dveh mesecih so zabeležili 43,111 nočnin italijanskih (lani 34.991) in 19.612 tujih (lani 13 tisoč 981) turistov. TRGOVINA NA DROBNO: Po-Tržaški pristaniški delavci v povorki skozi mesto ložaj ni bil najbolj ugoden, saj llllllllllimulllllllllllllllllllllHlllllllllllllllllinillllllllllimilllllllMIIIIIlllllIHMIlimilllllllllllllllllllllllllllllllllllMHIIIIMHHMnHHHMHHMHminilMnillliMMIIIIII PROTI KRČENJU 0RRAT0V IN ZAPOSLENE DELOVNE SILE MESEČNO POROČILO TRŽAŠKE TRGOVINSKE ZBORNICE ZA FEBRUAR Občutno povečanje potrošnje tobaka in prehrambenih artiklov Tudi nočnine italijanskih in tujih turistov so se povečale ■ Demografsko gibanje prebivalstva brez bistvenih sprememb - Še vedno gradbena konjunktura Stavka v ladjedelnici Sv. Roka Suspendiranih 200 delavcev pri Felszegyju Skupščini prizadetih delavcev in povorka po Miljah Župan je sprejel delegacijo delavcev in sindikaliste Včeraj je bil na sindikalnem torišču zelo razgiban dan. Poleg stavke pristaniških delavcev in nadaljevanja stavke v podjetju SILMA so zelo pomembni tudi včerajšnji sindikalni dogodki v Miljah, ki so zelo mučno odjeknili zlasti med miljskim prebivalstvom. Ob 12.30 so zapustili delo vsi delavci ladjedelnice Sv. Roka v znak protesta proti dejanski ukinitvi mizarskega oddelka in premestitvi vseh mizarjev v Tržaški arzenal. Mizarji bodo stavkali še naprej, medtem ko se bo stavka ostalih delavcev danes zjutraj končala in bodo stavkali v prihodnje v skladu s sklepi sindika-tov. Delavci so se sestali na skupščini, na kateri sta jim govorila tajnik Nove delavske zbornice Burlo in tajnik Delavske zbornice dr. Novelli. Oba sta poudarila, da je že skrajni čas, da pristojne oblasti jasno povedo, kaj mislijo storiti z ladjedelnico Sv. ■ Roka. Delavci in sindikati vsekakor ne iiimimiiiiii.......mitu................................. PO SKLEPU TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Davek na povečano vrednost stavbišč močno orožje proti prekupčevalcem Mali posestniki bodo prizadeti le v redkih primerih ■ Kako bodo izračunavali novi davek Včeraj smo poročali, da je tržaški občinski svet z večino glasov strank levega centra, komunistov in svetovalca PSIUP odobril sklep o uveljavitvi davka na povečano vrednost gradbenih zemljišč v tržaški občini na osnovi zakona št. 246 od 5. aprila 1963. Med razpravo so nekateri svetovalci izrazili zaskrbljenost, da bo ta novi davek zlasti v tržaški občini prizadel številne male posestnike spodnje in zgornje mestne okolice, ki so v zadnjih desetih letih ali ki bodo v bodoče prodali nekaj, svojega zemljišča za nujne družinske potrebe, za obnovitev stare hiše ali pa zgraditev nove. Ta zaskrbljenost je bila popolnoma upravičena, ker je iz vsebine zakona zelo težko dognati, kako bo občinska uprava pravzaprav računala razliko med o-snovno uradno določeno vrednostjo prodanih zemljišč za gradnje in dejansko ceno, ki je bila določena v kupoprodajni pogodbi. Najprej je treba omeniti, da se gradbena zemljišča delijo na tri razrede: gradbena zemljišča v mestu (stare hiše, podrtije, skladišča itd.), zemljišča z dominikalno rento (neobdelana) in zemljišča z agrarno rento (obdelana). Ugotovljeno je bilo, da so v zadnjih desetih letih tudi v našem mestu nekatere osebe in družbe obogatele s špekulacijami z gradbenimi zemljišči. Toda te špekulacije so bile v glavnem v mestu in so samo v manjši meri segle v najbližje predmestje; v spodnji in v zgornji mestni okolici pa skoraj nj mogoče govoriti o kakih špekulacijah z zemljišči, ker so se cene držale skoraj vedno v zmernih mejah. 4a,to smo se na pristojnem občinskem uradu zanimali zlasti za vprašanje uveljavitve tega novega davka na prodajo zemljišč z dominikalno in agrarno rento. Tu smo ugotovili, da omenjeni davek sploh ne bo prizadel malih posestnikov, ki so v zadnjih desetih letih ali bodo v prihodnosti prodali svoja zemljišča za gradnjo stanovanjskih hiš, seveda, če ne bodo od sedaj dalje cene teh zemljišč nepričakovano poskočile. Ce upoštevamo sedanje stanje odnosno sedanje povprečne cene v spod- nji in zgornji okolici, bomo videli, da ne bo skoraj nihče od lastnikov zemljišč z dominikalno in agrarno rento prizadet. Občinska uprava bo računala vrednost prodanega neobdelanega zemljišča (travnik, pašnik, itd.) na sledeči- način: najprej bo vzela za osnovo dominikalno rento (vrednost) zemljišča v letu 1938. Vzemimo za primer, da bo nekdo prodal 1000 kv. metrov zemljišča. Do-minikalna renta zemljišč na omenjenih področjih je bila 1!W8. leta cenjena povprečno 40 lir za kv. meter, kar nam da vrednost 40.000 lir; to vrednost je treba najprej pomnožiti z 12, kar nam da vrednost 480.000 lir; to vsoto je treba pomnožiti še za 2,5, kar nam da vrednost 1.200.000 lir; na osnovi sedanjega zakona o gradbenih zemljiščih je treba to vrednost pomnožiti še z 9, kar nam da vrednost 10.800.000 lir. Lastnik, ki je za prodanih 1000 kv. metrov zemljišča dobil 10.800.000, je prodal zemljišče po 10.800 lir kv. meter, se pravi po ceni, ki je mnogo višja od sedanjih cen. Toda lastnik, ki bo dobil omenjeno vsoto za 1000 kv. metrov zemljišča, še ne bo obdavčen, ker zakon določa, da mora biti tržna cena najmanj za 30 odstotkov višja od cene, ki smo jo izračunali. Za obdelana zemljišča pa se uradno izračuna vrednost na enak način kot za neobdelana, samo se pri drugi množitvi pomnoži s 3,5 in ne z 2,5. Zato menimo, da na osnovi zgornjega izračunavanja vrednosti pro-danih zemljišč z dominikalno in agrarno rento na kv. meter iz leta 1938, novi davek ne bo prizadel malih posestnikov spodnje in zgornje mestne okolice, razen v kakem izrednem primeru, ko bo lastniku uspelo prodati zemljišče po izredno visoki ceni. Iz tega sledi, da predstavlja o-menjeni zakon močno orožje proti prekupčevalcem z zemljišči v mestu, ki jih prodajajo po špekula- tivnih astronomskih cenah, kar o-vira predvsem cenene stanovanjske gradnje. Dokumentarni film «Rodi se dežela* Sinoči so v dvorani v Ul. Capito-lina predvajali dokumentarni film, ki so ga posneli na pobodo KPI: »Rodi se dežela«. Film je uvodoma posvečen antifašističnemu odporu, kjer je tudi prizor polaganja venca na strelišču v Bazovici, in kjer je govora o skupni antifašistični borbi Italijanov in Slovencev. Daljša poglavja so nato posvečena Vajontu, težkemu položaju ribičev in beneških kmetov. V zvezi s Trstom je orisana predvsem kriza tržaškega pristanišča. Predvajanja filma sta se udeležile tudi režiser Lorenzi in avtor spremnega besedila Falco. bodo sprejeli ukinitve njenega o-bratovanja: oni niso proti, začasni premestitvi delavcev v Tržaški arzenal, pač pa proti dokončni. Da ne gre pri tem za pomanjkanje dela, je razvidno tudi iz tega, da je moralo sedem delavcev zaradi nujnih del delati vso preteklo noč ter da je med sestankom članov notranje komisije neki tehnični vodja prišel povedat, da potrebujejo mizarje, da dokončajo gradnjo rešilnvih čolnov neke ladje v popravilu, ker je si-cgr jvistojne oblasti na .pustijo odpluti. Po skupščini so odšli delavci v povorki po mestecu in se ustavili pred županstvom. Župan Pac-co je sprejel delegacijo kakih 25 delavcev, ki so jo spremljali sindikalisti. Župan jim je sjJoročll, da je sklical za danes izredno sejo občinskega sveta ter da je zaprosil vladnega komisarja dr. Mazzo, da ga sprejme skupno s predstavniki notranjih komisij ladjedelnice Sv. Roka in ladjedelnice Felszegy. Kasneje je dr. Maz-za sporočil, da bo delegacijo danes sprejel. V ladjedelnici Felszegv je ravnatelj sporočil notranji komisiji, da bo podjetje suspendiralo z dela 200 delavcev, tako da bodo dobivali le del plače iz dopolnilne blagajne INPS, medtem ko bo skrčilo delovni umik za ostale de. lavce na 40 ur na teden. Na u-govor predstavnikov notranje komisije, da sta dve ladji v gradnji na kopnem ter da opremljajo drugi dve Je splavljeni ladji, je ravnatelj odgovoril, da primanj. kuje podjetju denarja zaradi znanih omejitev bančnih kreditov, iz česar bi lahko sklepali, da spada tudi ta poteza podjetja Felszegy v okviir splošnih spletk kapitala, da bi spravil vlado levega centra na kolena. Tudi delavci Felszegy so se se-stali na skupščini in odločno zavrnili ukrep podjetja, da suspendira 200 delavcev. Ce bodo že res potrebni kakšni omejitveni ukrepi, naj se skrajša delovni umik za vse delavce enako, ne pa da jih bo 200 stradalo. Delavci so pooblastili sindikate, da sprejmejo najbolj učinkovite ukrepe v njihovo zaščito. Sindikati so zahtevali takojšnje sklicanje sestanka na uradu za delo, da bi razpravljali o položaju v podjetju. Marčni promet Javnih skladišč V marcu Je dosegel po prvih provizoričnih podatkih promet Javnih skladišč 160.000 ton, medtem ko je v istem lanskoletnem razdobju dosegel 182.000 ton. Promet Javnih skladišč v prvem tremesečju znaša toraj približno 618.000 ton, medtem ko je lani v istem razdobju znašal 490.000 ton in se je promet okrepil za 26 %. Promet marca je bil nekoliko nižji, kar so pričakovali predvsem zaradi tega, ker niso pripeljali vseh pričakovanih pošiljk žitaric, poleg tega pa so zabeležili tudi rahel padec prometa raznega blaga. V prvih treh mesecih so prepe-ljali skozi Javna skladišča; 222.000 ton premoga in rud, 81.000 ton žitaric, 40.000 ton lesa in 275.000 ton raznega blaga. Današnja zborovanja KPI PSI predložila kandidatno listo Včeraj so vložili pri volilni komisiji na sodišču svojo kandidatno listo socialisti, tako da je do sedaj vloženih sedem Ust. Volilna kom£ sija je pregledala prvih šest list in ugotovila, da so v redu. V nedeljo bo nekaj važnih volilnih zborovanj. Med drugimi bosta govorila za PSI minister javnih del Pleraccini, za demokristjane pa osrednji tajnik Rumor. Danes bodo naslednja volilna zborovanja KPI: ob 10.30 na Stari istrski cesti št. 80 (Jole Burlo); ob 12. uri na vogalu Drevoreda XX. septembra in Ul. Ttmeus (dr. Paolo Šema); ob 18. uri v Ul. Campanelle, vogal Ul. Patrizio (Calabria in Gombač); ob 20. uri v Dolini (poslanka Marija Bemetič ln Lovrlha); ob 20. uri na Opčinah (dr. Siškovič); ob 20. uri v kinu »Verdi« v Miljah (poslanec Rossinovich); ob 20. uri v Ljudskem domu v Trstu razprava o mladinskih problemih (inž. Cuf-faro). prodaje niso bile najboljše in se nekateri sektorji pritožujejo zaradi nezanimanja kupcev. Nekoliko se je položaj izboljšal zaradi številnih sezonskih razprodaj, »belih tednov# in podobnega, kar vse ie oživilo trgovsko dejavnost, vendar pa ne v pričakovanem obse gu. Zaradi navedenega so se zaloge zvišale in v večini trgovin je kroženje blaga počasno. TRŽIŠČE Z NEPREMIČNINAMI: Zabeležili so 299 kupoprodajnih pogodb z nepremičninami v prijavljeni vrednosti 920 milijonov lir (februarja 1963. leta 261 pogodb za 891 milijonov lir). V prvih dveh mesecih so zabeležili 560 kupoprodajnih pogodb v prijavljeni vrednosti 1.811 milijonov lir (lani v istem razdobju 541 pogodb za 1.669 milijonov lir). Povečanje prijavljene vrednosti kupčij z nepremičninami odraža v prvi vrsti razvrednotenje lire in vzporedno bistveno zvišanje cen nepremičnin, vendar pa govori zvišanje števila kupčij predvsem, da gre še vedno za ugodno gradbeno konjunkturo in da kriza te deiavnosti ni zajela našega področja. POTROŠNJA: Februarja so Tržačani pokadili 36.542 kg cigaret in drugih tobačnih izdelkov, ali 5.8 odst. več kot februarja 1963. V razdobju januar-februar so pokadili 75.947 kg tobačnih izdelkov in 2.9 odst. več kot v istem lanskoletnem razdobju. V tržaški občini je dosegla potrošnja mesa 9.745 stotov in je bila za 4.4 odst. višja kot v istem mesecu lanskega leta. V razdobju januar-februar je potrošnja mesa znašala 19.758 stotov in je bila za 5.9 odst. višja kot lani. Občutno se je zvišala potrošnja rib, rakov in mehkužcev, ki so jih prodali v ribarnicah 1.695 stotov (februarja 1963 1.174), v prvih dveh mesecih pa 3.236 stotov ali 41.9 odst. več kot v istem lanskoletnem razdobju, ko so jih prodali 2.281 stotov. Na tržaško tržnico s sadjem in zelenjavo na debelo so februarja pripeljali 23.761 stotov zelenjave in krompirja ter 21.458 stotov sadja. V prvih dveh mesecih so pripeljali 47.392 stotov zelenjave in krompirja (lani 36.885) in 42.649 stotov sadja (lani 34.910). Podatki o potrošnji so nepopolni, saj nadzorstveni organi redno nadzorujejo samo potrošnjo tobaka, mesa, rib, zelenjave in sadja ter torej tistih dobrin, za ka+ere obstaja praktična možnost lahke kontrole. Tobačni izdelki so v monopolni prodaji, meso in ribe pod higienskim nadzorstvom, prodaja sadja in zelenjave pa je osredotočena na občinski':tržnici. Vendar pa lahko tudi iz teh nepopolnih podatkov ugotovimo pomemben napredek prodaje važnih po-trošnih dobrin in lahko tudi predvidevamo, da je bilo podobno pri ostali potrošnji. PROMET; Pomorski promet tržaškega pristanišča je februarja dosegel pomemben napredek, saj je znašal 499.850 ton in je bil za 30.3 odst. višji kot februarja 1963 ter za 18.2 odst. višji kot februar- Nalezljive bolezni Občinski oddelek za zdravstvo in higieno sporoča, da so od 21. do 31. marca ugotovili v tržaški občini sledeče število primerov nalezljivih bolezni: škrlatinka 24; to-foidna mrzlice 2 (1 izven občine); meningitis 2; ošpice 281 (5 izven občine); norice 51 (1 izven občine); oslovski kašelj ' 4; priušesna slivnaka 20 (1 izven občine); rdeč-ke 3 (1 izven občine); infekcijsko vnetje jeter 8 (1 izven občine). ja 1962. V prvih dveh mesecih je pomorski promet dosegel 982.585 ton je bil za 25.2 odst. višji kot v istem lanskem razdobju. Železniški tovorni promet je dosegel 227.100 ton in je bil za 12.2 odst. višji kot lani. V prvih dven mesecih je železniški promet dosegel 477.177 ton in je bil za 32.3 odst. višji kot v istem lanskem razdobju. Z železnico se je odpeljalo februarja 54.537 potnikov (podatek je izračunan na osnovi izdanih voznih listkov (pri čemer niso upoštevani mesečni in drugi režijski listki), medtem ko se je lani odpeljalo 42.460 potnikov in so letos torej izdali 28.4 odst. voznih listkov več kot lani. ZAPOSLENI IN BREZPOSELNI: 29. februarja je bilo zaposlenih 97.279 oseb in torej 442 manj kot 31. januarja, istočasno pa 2.876 ali 3 odst. več kot 29. februarja lanskega leta. Brezposelnih je bilo 29. februarja 7.742 in torej 322 manj kot januarja. V primerjavi s stanjem 29. februarja 1963. leta se je število brezposelnih znižalo za 1.112 oseb ali za 12.6 odst. Slovensko gledališče v Trstu Danes, 2. aprila ob 20. uri v Kopru V nedeljo, 5. t. m. ob 17. uri na stadionu «Prvi maj« DARIO FO: Dve pištoli v rokah pa z belim in črnim gleda Razna obvestila Uradi Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov, Ul. Geppa 9, bodo v petek 3. t.m. odprti samo dopoldne, ker bosta tajnika popoldne v Vidmu na deželnem sestanku vsedržavne kmečke zveze. * * * Prosvetno društvo Barkovlje. Jutri, četrtek 2. aprila 1964, ob 21. uri v društvenih prostorih redna seja v zvezi z drugo revijo popevk. V nedeljo na Opčinah komemoracija talcev Vsedržavno združenje partizanov (ANPI) bo v nedeljo. 5. t. m. priredilo ob 15.30 na Opčinah pri spo-meniku, svečanost v počastitev spoj mina 71 talcev, ki so jih nacist) ustrelili pred 20 leti točno na dan 3. aprila 1944. Govorila bosta dr. Karel Siškovič in Eugenio Laurenti. SEJA OBČINSKEGA ODBORA Ustanovljena komisija za predmestja Na včerajšnji seji tržaškega o-br činskega odbora je župan drl Franzil poročal, da se neka zai sebna družba zanima za gradnj vertikalnega parkirnega prostor za avtomobile v Trstu. Zupan j izrazil svoje zadovoljstvo nad t pobudo in dejal, da bi za ver' kalni parkirni prostor prišlo v p štev neko občinsko zemljišče Ul. Punta del Forno. O dokom-nem sklepu za uresničitev te pd-bude bo moral odločati občinska svet. Odbornik Fantasia je predlaga , naj bi v smislu izvajanja občir skega programa odbora leveg centra ustanovili na občini eno'-no tajništvo za dodeljevanje sti-novamj. To tajništvo bi moralo b, ti ustanovljeno na osnovi komvei cije z ustanovama LACP in AI>. PGD ter vladnim komisariatom i i prefekturo. Nadalje so odbomiii na sinočnji seji ustanovili kom sij o za vprašanja predmestja, 1 i ji načeluje namestnica odbornika prof. Benni, člani komisije pa so odborniki Venier, Colautti, Verza, Fantasia in Miani. .....................................n DVE HUDI PROMETNI NESREČI V EMI URI 6-letni učenec in upokojenka podrta pri prečkanju ulice Fantka je povozil furgon APE v UL Cavana, žensko pa avtomobil na Ul. Rossetti - Za oba je prognoza pridržana TfmSl Protestna demonstracija delavcev uilljskih ladjedelnic V presledku ene ure sta se včeraj popoldne dogodili dve hudi prometni nesreči, katerih žrtvi sta postala 6-letni učenec Mauro Do-naggio iz Ul. Peseiieria 6 im 84-letna upokojenka Maria Fiosa vd. Cilicsr iz Ul. Romagna 82. Prva nesreča se je dogodila ob 17.30 v Ul. Cavana pred stavbo št. 16, kjer je mali Mauro Do-naggio v teku prečkal ulico. Tedaj je v smeri proti Trgu Vene-zia s furgonom APE TS 30907 privozil 38-letni Fortumato Corva-glia iz Ul. Madonma del Mare 12, ki je opazil fanta, toda ni mu u-spelo ustaviti furgona, da bi se mu izognil. Corvaglia se je v tistem trenutku verjetno zmedel, morda zaradi tega, ker je še nevešč šofiranja, saj je komaj preji njo soboto dobil šofersko izkazal L co, in je s silo treščil v učenca ter ga vrgel nekaj metrov stran, kjer je obležal na asfaltu. Fantek se je pri padcu hudo popi: po glavi, po desnem sencu m zatilju ter zadobil živčni pretres. Ponesrečenca so v bolnišnico^ prepeljali z zasebnim avtom ter’ ga nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek. Zdravniki so si za malega Donaggia pridržali prognozo. Druga nesreča pa se je zgodila okrog 18.30 v Ul. Rossetti na vogalu Ul. Buonarroti, kjer je na prehodu za pešce prečkala ulico MaTia Rioea, V tistem trenutku je navzgor po Ul. Rossetti s svojim avtom TS 40161 privozila 42-1 etn a gospodinja Čarobna Viler por. Ra-valico iz Ul. delle Cave 22. Mia-čilo se je in šofeika je žal pre-pozno opazila priletno žensko sredi ceste. Zavrla je sicer avtomobil, toda kljub temu ji ni uspelo. da bi se izognila Riosovi. Tr-čila je varnjo in jo podrla. Pri ne-sreči se je priletna ženska pobila po desnem sencu in zaradi u-darca začela bljuvati. Na kraj nesreče so prihiteli bolničarji RK in agenti cestne policije. Ponesre-čemko so takoj odpeljali v boinii nico in jo sprejeli na nevroki-rurški oddelek s strogo pridržano prognozo. Z avtom podrl deklico Na ortopedski oddelek bolnišnice, kamor so jo prepeljali z avtom RK, so včeraj okrog 18. ure sprejeli 9-letno učenko Giuliano Moran-do iz Šalite Promontorlo 23, zaradi udarca in rane na desni nogi z verjetnimi kostnimi poškodb: ter ran po levi nogi in desni lij niči. V bolnišnico je deklico spren ljala njena 23-letna mati Ange Airoldi, ki Je povedala, da je hči klca malo prej postala žetev cest nesreče, ki se je dogodila v Ulijji Čampi Elisi pri glavni postaji tobusa proge štev. 30 Ko Je p; kala cesto ln držala hčerkico za ; ko, se ji je ta' izmuznila Iz rok v teku prečkala ulico. Tedaj je smeri roti Lesnemu pristEinlšču avtom TS 26722 privozil 27-let| uradnik Pietro Antonicelli lz Lesu ga pristanišča štev. 11 in dekli podrl. Mala Giuliana se bo mo; zdraviti 20 dni. Mali oglasi POKRIVANJE PODOV ln podi lz p stike, guma. llnoleum od 450 lir dah 1J« kv. meter. Preproge ln plastlčii preproge za hodnike vseh vrst >o zelo ugodnih cenah. Zagotovljena i mestltev Izkušenih delavcev A.R.II italplast. Trst. Trg Ospedale 61 telefon 95-919. CINE FOTOMATERIALE SECULIN Trst, Ul. Mazzini 53 Telefon 733-361 vabi prijatelje in znance, naj ga obiščejo. Hvala! Gledališča VERDI Danes se zaključi rok za prevzem abonmajskih izkaznic za spomladansko simfonično sezono, ki se bo začela 7. t.m. s koncertom pod vodstvom dirigenta Efrema Kurtza in s sodelovanjem flavtistke Elaine Sha<-fer z že najavljenim programom. TEATRO NUOVO V soboto 4. t.m. ob 21. url v Avditoriju (vhod iz Ul Tor Bandena) za red A «Leucojevi dvogovori« Ce-sara Paveseja. Režija Aldo Trionfo. Scena ln kostumi Luca Sabatelli. Rezervacija in prodaja vstopnic pri glavni prodajalni vstopnic v Galeriji Protti (tel. 36-372). Nazionale 16.00 «Pippo Pluto e Pape-rino, allegri masnadieri« Barvne slikanice. Sledi dokumentar <11 ca-vallo valante« Arcobaleno 16.00 «11 tuilpano nero« Alain Delon, Virna Lisi. Tecbnico-tor. Excelslor 15.30 «Insieme a Parigi« Teehnicolor. VVililiam Holden, Au-drey Hepburn. Fenice 15.00 «7 giorni a Magglo« Burt Lancaster, Kirk Douglas, Fre-dric March, Ava Gardner. Grattacielo 16.00 «Amore in 4 dimen-sionl« Franca Rame, Silva Koscina. Prepovedano mladini. supercinema 16.00 «Assassinto al ga-loppatoio«. Zadnji dan. Alabarda 15.00 »Ieri oggi domani« Teehnicolor. Sophia Loren, Marcel-lo Mastroianmi. Filodrammatico 16.00 »Gli arcangell« R, Bisacco, V. Honorato. Prepovedano mladini. Aurora 16-30 «Dove val sono guai«. Crlstallo 16.00 »Sobto 1'albero yutn-yum» Teehnicolor. Prepovedano mladini. Capitol 16.30 »La pantera rossa« Tech-nicolor. David Niven, Capuclne, Claudia Cardinale. Garibaldi 16.30 «GH evasi dl Fort Denison« Aldo Ray. Massimo 16.00 »Cord 11 bandito« — TechnicoJor Joel Mac Orea. Impero 16.00 »Un certo non so che«. Moderno 16.00 «Sciarada» Teohnico- lor. Gary Grant. Astra 16.30 «Le aivventure dl Don Giovanni*. Astoria 16.30 »Duello nel ventre del-la terra«. Vlttorlo Veneto 16.00 »I 4 del Tekaš« Teehnicolor. Frank Sinatra, A-nlta Ekberg. Abbazia 16.00 «Va e uecidl« Frank Sinatra. Prepovedano mladini. Ideale 16.00 «Terrore dei sinu««. Marconi 16.00 *L'impero del criml-ne». Skedenj 16.00 »LMnferno č per gli eroi» Steve McQueen, Boby Daryn. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dn;e 1. aprila 1964 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 9 oseb. UMIRM SO: 90-4etna Giuditta Rado-slovioh vd. Oanclani, 70-letnl Giovanni Moratto, 68-letna Pierina Marega SLIKE bivajočih v inozemstvu na Vašo razpolago za poroke. «Eureka» . Casella 5013 - ROMA FOTOGRAFIE di residenti al-1’estero a Vostra disposizione per matrimonio. »Eureka« — Casellu 5013 — ROMA vd Zampar, 63-letni Carmelo Estr#> fallares, 46-letna Argla Grattoni vd. Lucchlmi, 67-letni Virginio Giani, 60-letni Renato Frassinl, 72-letni Gia-como Bresclani, 90-letnt Antonio Ro-sada. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (3*. 3. — 5. 4.) Orevato, Ul. Roma 15; INAM Al Cammello, Drevore^j XX. Settembre 4; Alla Maddalena, Ul. deiristrla 43; dr. Codermatz, Ul. Tor S. Plero 21 dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Pizzul-Clgnola, Korzo Italia 14; Prendinl, Ul. T. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (30. 3. — 5. 4.) Crevato, Ul. Roma 15; INAM Al Cammello, Drevored XX. Settembre 4; Alla Maddalena, Ul, deiristrla 43; dr. Codermatz, Ul. Tor S. Plero 21 Za vedno nas je zapustila ANA SAVARIN roj. PRODAN Pogreb bo v petek, 3. aprila ob 16.15 lz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalujoči soprog IVAN ter sinovi SLAVKO, OSKAR, VALERIJ in EDI s soprogami Trst, 2. aprila 1964. // TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Mlada jugoslovanska begunca s slikovito kriminalno preteklostjo Po kraji v veleblagovnici Upim se je s pištolo hotel ubraniti aretaciji - Področje njunega delovanja: Jugoslavija, Italija in Francija Pred porotnim sodiščem (predsednik Rossi, tožilec Pascoli, zapis- v begunskem taborišču v Trstu, nikar Guida, obramba R. Ghezzi in nato pa so ga poslali v Latino. Tu Gostoris) se je začela včeraj obrav- ; se je seznanil z dvema drugima be-nava proti dvema jugoslovanskima j guncema, in sicer z Ivanom Got-beguncema, ki sta obtožena, da sta vajnom iz Slavonskega Broda mr 14. januarja lani ukradla v veletr- j z nekim «Fantono». Ta je baje pro-govini Upim eno volneno majico j učil vse možnosti, da bi okractli ter skušala s pištolo ustrahovati 1 neko zlatarno v Latini. Načrt so uslužbence trgovine, da bi se izog- ] pozneje tudi uresničili. Neke noči nila. aretaciji, ; so prežagali železne križe na oknu Na 1 zatožni klopi sedita: 23-letnt na dvorišču zlatarne ter odnesli iz Fadil Pindzo in 20-letni Draško Cu- trgovine za dva milijona in nol lir brilovič. Ta se mora zagovarjati po- ur ter raznega nakita. Tri dni po- Jugoslavije leta 1961. Najprej je bil zdraviti dva tedna. Ponesrečenca so v bolnišnico prepeljali s taksijem. leg obtožbe ropa tudi prikrivanja svoje prave istovetnosti, ker je v trenutku aretacije izjavil agentom, da se piše Edo Kulovič. Kot pripoveduje sta se obtoženca spoznala v Franciji in sicer v Nici. V januarju lani sta zapustila Francijo, ter se skrivaj podala v Italijo, ter prešla mejo v bližini Men tona Ustavila sta se nekaj il ostTJkS ^ V Sa V Genovi kier mprf Hrntri-n s0,>1 Pa .1© Ostal «Fanton». Prenočila, v nekom avtu. Zjutraj sta j iz^fi/trte^kajti policajskim^tunk v blizmi postaji! baje srečala ne- I cioMriem ie oo»ta™ n™ Pogaita1nanaskoa'«er BolTvStn^ je" m^a™ sta "črn odkup transistorskeJspreiemnike in bnlovlč in Gotvajn sklenila, da pri-_ v. r iransisiorsKe spre.iemniKe m trni fiat« //^ant/rina« c** V NEDELJO V TRŽIČU Splavitev 4.300-tonskega trajekta za Grčijo V nedeljo 12. t. m. bodo v trži-ški ladjedelnici CRDA splavili prvo od treh motornih ladij trajektov po 4.300 — bruto registrskih ton, ki jih je pri CRDA naročila grška turistična organizacija. Vsak od treh trajektov bo lahko prevažal 425 potnikov in 40 osebnih plen, pa je baje vdrlo v sobo pet - avtomobilov. Prvi, ki bo splavljen oseb (dve med njimi sta bili baje ob 11. uri s splavišča št. 1, bo no-v uniformi). Cubriloviču in Gotvaj- * ' nu se je menda oosrečilo, da sta r./-. ^ 1.I.^™ „ 1» : „1—« U zneje so bili že v Trstu. Po Cubri-lovičevem pripovedovanju so se menda skrivaj prikradli v begunsko taborišče, kjer so se zatekli v neko prazno sobo. Ko so d»iili vžigalnike. Ker ju kupčija ni. zanihala, sta se hotela znebiti padlež- površnik^er^ima 0f(S„ ctsti probi Kopru "ustavila površnik ter jima pokazal tri pišto- miarPHr»li Je Posebno ju je zanimala «beret- K1 s0 JU aretirali ka» kal. 22 z dolgo cevjo, za katero je neznanec zahteval 16.000 lir. Po dolgem barantanju so se pogodili za 10.000 lir. Begunca sta imela Pri sebi baje okoli 32.000 lir. V Italijo sta pravzaprav prinesla stare francoske franke, ki sta jih zamenjala v lire v Genovi. To je ena izmed številnih verzij, W sta jih obtoženca podala. Pindzo je na primer trdil na nekem zaslišanju, da ni prisostvoval. nakupu Pištole. Cubrilovič mu je baje pokazal orožje šele ' potem ter mu dejal, da ga je odkupil od nekega neznanca. Na včerajšnjem zaslišanju je predsednik Rossi opozoril obtoženca Cubriloviča na dejstvo, da je morda Pindzo podal to izjavo zato, da bi ga spravil v zadrego, ker je bila pištola v resnici ukradena z nekega avta. Naj bo tako ali drugače, begunca sta še istega dne zanustila Genovo ter se odpeljala v Trst. V nase mesto sta nrišia v poDOldanskih urah 14. Januarla. Najprej sta obiskala več gostiln ter popila vsega skunaj dva litra črnega vina. Na v'<4h zaslišanjih sta mladeniča izjavila, da sta bila popolnoma pijana; Včeraj pa je Cubrilovič dejal,’ oa je bil pijan samo Pindzo. Okoli 18 ure sta Odšla V veletrgovino Upim. «Bilo je zelo mrzlo 7~ je včeraj izjavil Cubrilovič — m jaz sem opazil, da je mojega Prijatelja zeblo. Zato sem ukradel volneno majico ter mu jo izročil. Pindzo pa je povedal, da mu je Prijatelj dal majico, da pa ni vedel, kje jo je vzel. Takoj nato sta odšla iz trgovine in zunaj si. je Pind-20 oblekel majico, nenadoma pa se je obrnil ter odšel spet v vele-trgovino Cubrilovič mu je sledil, “kje zato, ker se je bal, da ne d* uslužbenci opazili na njem ukradenega blaga. Medtem je uslužbenka Renata An-dreuttl opazila, da je izginila majica. O zadevi je obvestila asistentko Mariso Gerdol. Ta je takoj nato opazila mladeniča, ki je prihajal v trgovino. Utegnila je še povedati Pomočniku šefa Guidu Pellizonu, da sumi. da je mladenič ukradel diajico in takoj nato je stekla za dum. Ustavila ga je ter ga pova-Oila v pisarno. Pindzo (šlo je prav za njega) ji je sledil brez ugovarjanja. Pellizon je medtem opazil, da "e Je drugi begunec zgubil v vrvežu. Ni pa ga mogel zasledovati, ker niu je mudilo v pisarno. Tu je fjdteval od Pindza naj odpne plašč, v« i dJisdenič mu je skušal dopovedovati, da ga ne razume. Zato .‘e sam odpel plašč ter opazi I I® hlačnim žepom neki kovinski medmet. Mislil je sam pri sebi, da jJ^zda begunec, poleg malioe u-. tudi kak drugi predmet. n(iRitorna pa ^ fe mladenič sklo-tnl . Potegnil izza pasu pištolo uslužbenk?61^1 ”r0tl "JemU ln protl Iz raznih pričevanj je razvidno, a se je Pellizon pognal oroti Pind-vni„ - ga skušal razorožiti. Preri-a 'ta se po pisarni ter se ob-lnzLVa a s pestmi in nogami. V dojenem trenutku se je Pellizonu tcr^Li-T? stekla iz pisarne 118 pomoč druge usluž-brn«tuPotem so zvedeli, da je Cu-finanTifta ar«tlrRl med tem neki snpj?Car - N®kotiko pozneje so pri-PonPuIi,trB0Yin0 afsenti osrednjega Pel allSkeRa komtsarlata' ki so od- Ma~ ,s seboj oba mladeniča. nikja , Prejšnji obravnavi so porot-elaunpZas oba obtoženca ter r a„ ® prJfte: °uida Pellizona, Ma-častni?6^?1 in Policijskega pod-v°dH preiskavo. vidno tar^a številnih aktov je raz-vo ? razgibano Cubriloviče- oljenje. Mladenič je zbežal iz /Umita krajšata «Fantona» za plen. Gotov') j.e tudi, da sta potem prekoračila mejo v bližini š.rofij ter nato na tvto z miličniki, ki so ju aretirali, Cubriloviča so po treh mesecih izpustili, Gotvajn pa je menda še v jugoslovanskih zaporih. tn? spit poblgnil riz°don?e,vfno.’ršei 1 sil ime «Adonis» in je označen s konstrukcijsko številko «1881». Dolg je 96,80 m, širok 16 m, poganjala pa ga bosta dva glavna motorja CRDA-Suizer 7 TAD tipa 48, ki ju je zgradila Tovarna strojev Sv. Andreja in ki bosta razvijala skupno moč 5.500 konjskih sil na os, kar bo ladji-trajektu o-mogočalo pri polovičnem tovoru hitrost 17 voz’ov na uro. Botrica «Adonisa» bo gdč. Anna Kedros, hčerka častnega konzula Grčije v Trstu Cleobulosa Kedrosa. V občinski umetnostni galeriji na Trgu Unitš je odprta slikarska raz- je v‘ftsnrSto v Francijo. Za I »»• posin se je v Nici v nekem hotelu, I razstavlJa sv0Je akvarele in kjer je umival pošodo Poleg tega j T Opozorilo bivšim političnim deportirancem Združenje bivših političnih deportirancev v nacističnih taboriščih je od mednarodnega RK prejelo številne odgovore na prošnje prizadetih glede dobe v internaciji. Zaradi tega vabi vse tiste, ki so pred meseci vložili zadevno prošnjo, naj se med ‘uradnimi urami zglasijo na sedežu v Ul. Zonta 4, da bodo dobili odgovor. Pripominjamo, da je potrdilo mednarodnega RK eden izmed najbolj važnih dokumentov, ki jih je treba priložiti k prošnji za izplačilo odškodnine. Zaradi tega priporočamo tistim internirancem in svojcem umrlih v internaciji, ali zaradi posledic internacije, ki imajo pravico do odškodnine in ki niso še napravili prošnje na mednarodni RK, naj jo napravijo čimprej Pri tem ponovno poudarjamo, da imajo po zakonu pravico do odškodnine le tisti, ki so bili internirani v uničevalnih taboriščih, katerih seznam smo pred kratkim objavili. Vojaki imajo pravico le, če so bili zaradi sabotaže ali upora premeščeni iz taborišč vojnih ujetnikov v prej omenjena tabo-rilča. Svitek jeklene žice padel delavcu na nogo Na gradbišču graber,e'fB podjetja Cividin in Rosenvvassor v Ul. P.P. Vergerio, se je včeraj popoldne ponesrečil 44-letni mehanik Giacomo De Ponte iz Doline 204. Ko je na omenjenem gradbišču s tovornika razkladal svitke debele jeklene žice, je nenadoma svitek padel s skladovnice ter ga ranil po desnem členku in mu verjetno povzročil kostne poškodbe. De Ponteja so z avtom RK prepeljali v bolnišnico, kjer so ga pridržali na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v 33 dneh. ŠE DO 5. APRILA ČAS ZA VLOŽITEV LIST V soboto in v nedeljo začetek volilne propagande v Znani govorniki na volilnih tribunah - Štiri stranke sodelujejo v polževi tekmi za zadnje mesto na glasovnici - Tudi PSIUP ho predložila listo Do 5. aprila je čas za predložitev kandidatnih list za deželne volitve. Doslej so stranke vložile šest list, na vložitev pa se pripravljajo še štiri. Svoje zastopstvo sestavljajo liberalci, Slovenska lista, PSIUP in monarhisti, ki so doslej že zbrali šest izmed sedmih kandidatov. Menda .prav danes se bodo ponovno sestali ter določili še zadnje ime: Doslej so na tisti' ‘PDIUM naslednji kandidati: Borgobello Giuseppe iz Tržiča, Carlo Pedroni iz Gorice, Au-relio Rossi ijt Tržiča, Giuseppe Spa-tolg‘ iz Gradiške, Alberardo Sta-fuzza iz Tržiča in Luigi Jricarico iz Tržiča, Med štirimi strankami se bo prav gotovo razvila polževa tekma za zadtjje mesto na glasovnici. Z zapadlostjo roC a za predložitev kandidatnih list dne 5. aprila se začenja volilna kampanja za izvolitev novega deželnega sveta. Že v nekaj dneh bomo imeli v Gorici najvišje predstavnike raznih strank, ki bodo otvorili volilno kampanjo. V nedeljo popoldne bo v Gorici govoril vsedržavni tajite krščanske demoderaciie Ru-mor. V soboto zvečer bo govoril poslanec PLJ Vittorio Emanuele pa je tudi pridno kradel. Francoske oblasti so ga zaradi neke tatvine obsodile pogojno na tri mesece zapora. Skupaj z nekim drugim beguncem je okradel tudi neko zlatarno, toda za ta dogodek ga ni francoska policija obtožila. V marcu letos je sodišče v Latini obsodilo udeležence tatvine v zlatarni. Kazenski postovk proti Cubriloviču pa je prekinilo, ker je bil mladenič tedaj mladoleten. Tudi Pindzo je imel že opravka s sodišči Obsojen je bil v Sarajevu in na Reki skupno na 1 leto in 4 mesece zapora. Obravnava se bo nadaljevala danes. Spregovoril bo javni tožilec. Z odra je padel Včeraj popoldne se je na grad bišču podjetja Antonini in Fragia- como v Ul. Udine, kjer je zaposlen, ponesrečil 33-letni zidarski pomočnik Silvio Busletta iz Ul. del Ri-vo 4. Busletta je stal na tri metre visokem zidarskem odru in razstavljal razne dele, ko je nenadoma izgubil ravnotežje in padel z odra. Pri padcu se je ranil po zatilju in levem sencu, zaradi česar se bo na nevrokirurškem oddelku moral Marzotto. v nedeljo 5. aprila do- ih 11 m i ■ im iiHiiii lin muf nu d ulit,tititn milini ihi n imii itiitiii luni 111111111111 m ittiiiiiiiiitMittiiiti niti im h.... IZ KOPRSKEGA OKRAJA Nadaljnji gospodarski razvoj z gradnjo pomembnih objektov Predvideva se tudi izgradnja 1200 stanovanj - Skupščinska razprava o družbenem planu - Prvi inozemski turisti Koprskemu okraju se obeta le tos nadaljnji razvoj na vseh področjih. Iz resolucije o gospodarskem razvoju je razvidno, da se bo obseg proizvodnje in uslug povečal v primerjavi z alnskim letom za 11 odstotkov, proizvodnost se bo povečala za 9 odst., industrijska proizvodnja pa za 17 odst. Od letošnjih najpomembnejših objektov naj omenimo nadaljnjo gradnjo koprskega tovornega pri-stanišča, začetek gradnje proge Koper-Prešnica, gradnjo novih la'-dij za Splošno plovbo v Piranu, začetek gradnje tovarne za teri-iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiniiinnmiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiniiiHininiiiiiinninnnnn ŽALOST V REVNI DHUŽINI PRI MUHI) Nenadna smrt dojenčka med spanjem v zibelki Otročiček je verjetno umrl zaradi timusnega lim-fatičnega stanja ali pa zaradi nagle pljučnice Bela smrt je v včerajšnjih ju-tramjih urah pokosila mlado življenje komaj šestmesečnega otročička Claudia Sabadina, ki je s starši živel v mali revni hišici pri Domju št. 73. Včeraj zjutraj okrog 6.30 se je Claudiov oče Vittorio, ki je po poklicu zidarski pomočnik, odpravljal na delo. Preden je zapustil dom se je približal fmsteljici svojega otročička in z grozo ugotovil, da leži med odejami trupelce brez življenja. Nesrečni oče je ob pogledu na svojega že mrtvega zadnjega otroka, ki bi danes imel točno šest mesecev, saj se je rodil 2. oktobra lani, kriknil od groze, K posteljici so prihiteli tudi otrokova mati, sestrici 13-letna Graziel-la in 8-letna Silva ter 11-letni bratec Franco im onemeli o-b pogledu na negibnega Claudia. Vittorio Sabadin je nemudoma zapustil dom in stekel do najbližjega telefona, odkoder je poklical rešilni avto Rtv. Bolničarji so takoj pridirjali k Domju, toda za malčka ni bilo več nobene pomoči. O nenadni otročičkovi smrti so bili obveščeni agenti letečega oddelka policije in agenti s komisariata v Miljah, z njimi pa je prihitel k Domju tudi sodni zdravnik Nicolimi, ki je po pregledu trupelca ugotovil, da je mali Clau. dio umrl zaradi verjetnega ti-Ijmusnega limfatičnega stanj* ali 1zaradi pljučnice, ,ki sta pogostni vzrok smrti dojenčkov. \nwnwTk- filnv''3')8 danes, dne 2. t. m. z začetkom ob 18. uri Clnemascope 7 donne dalllnfenio (7 žensk Iz pekla) Igrajo: PATRICIA OWENS, DENISE DARCEL, CESAR ROME-RO, MARGIA DEAN in JOHN KERR 7 ženam Je uspelo zbežati iz Japonskega koncentracijskega taborišča a le dvema je po mnogih tragičnih dogodivščinah uspelo rešiti se na barki in priti do zaveznikov. Dogodek je iz zadnje svetovne vojnel lilMO .1B18. P KOS K K predvaja danes, dne 2. aprila, z začetkom ob 19.30 uri dramatičen Columbia film: ARMICONTRO LA LEGGE (Orožje proti zakonu) Igrajo: RENATO BALDINI in MOIRA ORFEI Po predhodnem dovoljenju, ki ga je izdal državni tožilec dr. Corsi so trupelce malega Claudia prepeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Danes bo sodni zdravnik dr. Nicolini opravil obdukcijo, da bi ugotovil pravi vzrok otrokove nenadne smrti. Sabadiinove je nenadna smrt o-troka močno potrla. Claudio je že njihov tretji sin, ki je tako nenadoma umrl v zibelki. Vsi so ga imeli radi, njega še najbolj, ker je bil najmanj2* in zadnji. Obilen plen tatov v vili Drzni neznanci so predvčerajšnjim zvečer med 19. in 0.30 uro vdrli v vilo 67-letnega častnika, bivšega pokrajinskega svetovalca MSI Orseola Pierija v Šaliti Tce-novia 3 in si nabrali dragocenosti v vrednosti 250.000 lir. Tatovi so izkoristili odsotnost lastnika, splezali čez zid vile, ki je bolj na samem, se povzpeli na neko okno, razbili steklo in tako prišli v pritlične prostore, kjer so prebrskali vse kote. Ker niso našli ničesar, kar bi jih zanimalo, so odšli v prvo nadstropje, 'kjer so v spalnici dobili odprto omaro, v kateri je Pieri hranil zlate predmete in dragocenosti. Neznani tatovi so si tako prilastili več predmetov, pobrali so srebrno cizelirano ogrlico z opali, zlato zapestnico z ametisti, par srebrnih uhanov, žensko zlato zapestno uro, tri zlate franke in tri zlate šterlinge, srebrn prstan, pr. stan z dragim kamnom, zlato zaponko z rubinom in zajx>nko s tremi biseri, nekaj dolarjev, nem. ških mark in avstrijskih šilingov ter malo budilko za potovanja. Tatovi so zapustili vilo te pravočasno, ker se je Pieri vrnil domov okrog 1. ure in zagledal ne. red v vseh prostorih. Ko je ugotovil, da so mu neznanci pobrali dragocenosti, je telefonsko obve-stil agente s komisariata Kolonje in prijavil tatvino. Nesreča delavca v pristanišču V pristanišču Vittorio Emanuele se je včeraj zjutraj ponesrečil 28-letnd pristanifici delavec Sergio Croci s Scala Sante 29, ki je u-služben pri podjetju Scaramelli. Okrog 5, ure je Croci stal na pomolu, kjer je z delovnimi tovari-šj nakladal blago na ladjo «Eno-tria», ki je tam zasidrana. Nenadoma je Crocija zadel železni drog, ki je padel z ladijskega krova ter ga ranil po čelu. Z avtom RK so ponesrečenca prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 15 dneh. lenska vlakna Ipla$ ter izgradnjo novih turističnih zmogljivosti v Ankaranu, Portorožu in Podmar-kovcu. Vse ostale investicije naj bi šie za razne manjše dopolnitve in modernizacije v proizvodnji. Ne glede na to je razmerje med gospodarskimi in negospodarskimi investicijami ostalo na lanski ravni, Mnogi menijo, da to.ne ustreza dejanskemu stanju in da bi morali ne praviti nekoliko večji premik v korist družbenih služb in dejavnosti oziroma k vsemu tistemu, kar neposredno povečuje ai. Sicer življenjski standard je res, da jt močan poudarek; ne izgradnji .stanovanj, kjer predvidevajo izgradnjo okrog 1200 stanovanj, toda za nekatera področja je predvideno premalo, kar velja med drugim za šolstvo, ža kulturo in za telesno vzgojo. V Kopru se je mudila dva dni delegacija dimitrovske Zveze komunistične mladine Bolgarije pod vodstvom drugega sekretarja Antona Trajkova. Delegacija si je o-gledala razne objekte na koprski obali, med drugim tudi tovarni Tomos in Delamaris. Pred zaključkom jih je sprejel podpredsednik okrajne skupščine Franc Skok, pri katerem so se bolgarski mladinski funkcionarji zanimali predvsem za jugoslovanski sistem lokalne samouprave. Koprska skupičina je v začetku tedna razpravljala o letošnjem družbenem planu. Razprava je bila zelo Zanimiva, saj je več odbornikov dokaj ostro nastopilo pro. ti pretiranemu investiranju v gospodarstvo in zahtevalo, da je treba več sredstev odstopiti področju družbenega standarda. Posebna komisija bo še enkrat proučila te predloge in jih vnesla v plan. Kakor predvideva plan. se do letos narodni dohodek občine povečal v primerjavi z lanskim letom za okrog dve milijardi dinarjev. s čimer so dani pogoji za večja viaganja na področje družbenega standarda. Na koprsko obalo so že prišle prve večje skupine tujih turietov. Med njimi je največ Nemcev m Avstrijcev, čez velikonočne praznike pa je bilo tud; precej gostov iz sosednje Italije. Domači folklorni ansambel je gostom pripravil tudi prvo prireditev v letošnji sezoni. Nastopil je z narodnimi istrskimi plesi. Ob tej priložnosti so tudi predvajali barvni film «Pi-ran-Portorož». V Strunjanu se je mudila te dni skupina Avstrijcev iz Gradca. S tukajšnjimi predstavniki zveze prijateljev mladine se je razgo-varjala o izmenjavi letovanj šolske mladine Avstrije in koprskega področja. S temi letovanji so začeli že lani in so prav lepo ela. Letos bodb nadaljevali * ženin padec. Šofer avtomobila se je za trenutek ustavil, potem pa nadaljeval vožnjo proti Trgu Goldoni. O zadevi so bili obveščeni karabinjerji s postaje v Ul. Colo-gna, ki sedaj vodijo preiskavo, da bi izsledili brezvestnega šoferja. uspe njimi Pri zvezni mladinski akciji rta izgradnji jadranske magistrale, ki se je začela 1, aprila, bo sodelo vala tudi koprska mladina. Predvidevajo, da bo sodelovalo okrog 200 mladincev in mladink V treh izmenah po pol brigade, Primorska mladina bo delala skupaj s celjsko brigado na odseku magistrale v črnogorskem Primorju od Kolašina do Bijelega polja. PRISPEV/UTE ZA DIJAŠKO MATICO I Avto pri prehitevanju podrl zakonca na vespi Z zasebnim avtom so včeraj ob 16.30 prepeljali v bolnišnico zakonca Carducci Iz Pl. Ginestre 2, Iti sta postala žrtvi cestne nesreče. 54-letnega železničarja Averarda Car-ducctja so sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 35 dneh zaradi verjetnega zloma levo nadlakti ln rano na levem stopalu, njegovo 42-letno ženo Valmi Plani rane. na udarca po levem sencu, levi ličnici in kolenih. Carducci je novedai, da se je malo prej s svojo vespo TS 26477, na kateri se je peljala tudi njegova žena, po Ul. Carducci v smeri proti Trgu Goldoni. V bližini stavbe st. 11 ga je prehitel neki avtomobil, ga oplazil ter povzročil njegov in _ ------------ poldne pa bo v dvorani Petrarca govoril namestnik tajnika PSDI Tanassi. Naslednjo nedeljo bo v Gorici socialdemokratski minister Preti. Volilno pro-pagando za KPI bo otvoril senator Emilio Sereni, član vsedržavnega vodstva, ki bo govoril v soboto 10. aprila ob 18. uri na Trgu Cesare Battisti v Gorici. Jutri, 3. aprila, bosta ob 12.30 govorila pred CRDA in SAFOG poslanca KPI Adamoli im Rossi-novich, 5. aprila v Tržiču pa Bari ca. SLIKARSKE RAZSTAVE NA GORIŠKEM V pasaži skupna razstava slikarjev - članov APAI V soboto se zapre razstava slikarjev Slovenskega Primorja Razstava desetih slikarjev Slovenske Primorske,. ki prikazujejo svoja dela v galeriji «Cardo» v Ronkoh, bo odprta vključno do sobote 4. aprila. Kasneje bosta v istih prostorih razstavi goriških, pozneje pa furlanskih slikarjev. V galeriji Trgovinske zbornice, ki je v pasaži, pa je odprta razstava slik, ki jo prireja pokrajinska zveza slikarjev APAI. Prikaz umetniškega ustvarjanja goriških likovnih umetnikov je otvoril Bibliografija: Malcles: Manuel de Bibiliographie, Zemljepis: Magliocco: India da zero alPinfinito; Paslini: Odore del-1’India. Umetnost: Apra: Cos’fe questo stile?; Braun: 11 teatro in Germania; Mariani: Conversazioni d’arte; Pur-sche: Marionette e burelrini; Wer-ner: La nuova edilizia in Germania Slovstvo: Fratelli: Dall’Aragno al Rosati; Soldini: II cavallo di Cali- V soboto 4. aprila ob 18.30 bo predsednik Vsedržavne kmečke zveze (AUeanza dej contadini) senator Emilio Sereni govoril na zborovanju odbornikov Kmečke zveze, kandidatom te organizacije za izvolitev kmečke bolniške blagajne ter kmetov, ki se bodo zborovanja udeležili v Ljudskem domu v Gradiški. Seja pokrajinskega sveta bo v soboto 11. aprila V torek zvečer je bila običajna tedenska seja pokrajinskega odbora, na kateri so odborniki obravnavali razna vprašanja, ki se tičejo posameznih upravnih odsekov. Med drugim so odobrili več ukrepov v korist nezakonskih otrok, bolnikov v pokrajinski umobolnici ter obravnavali finančne zadeve in javna dela. Ob koncu je predsednik dr. Chientaroli predložil odboru v odobritev dnevni red za sejo pokrajinskega sveta, ki jo namerava sklicati za soboto 11. aprila. Načelniki skupin proučili občinski proračun za leto 1964 Včeraj ob 17. uri so se v beli dvorani goriškega županstva sestali načelniki političnih skupin v občinskem svetu. Seji je predsedoval župan dr. Gallarotti. Razpravljali so o proračunu občinske uprave za leto 1964 ter o pravilniku za izplačevanje trošarine na gradbeni material. predsednik APAI odv. Cesare De- gola. Sociologija in politika: Cannar- sa: Dal fascismo alla repubblica«; II Senato; Cione: Fede e ragione vetag. Svoja dela razstavljajo slikarji Bruscina, Castellcni Cej, Ce-nisi, Colonnello, Del Neri, Depe-tris. Devetag, Doliach, Foschiatii, Furlan, Cismano, Marini, Martin, Masetti, Mocchiutti, Monai, Pa c cienza, Pascoli, Petann, Poian, Sili, Tognuti. V ec f hi. Ventili _ter kiparja de Furlani in Sarton Razstava je odprta vsak Urin od 10.30 do 12JO ter od 17. do 20. ure do vključno 16. oprita. Vstop je prost. Nove knjige % v državni knjižnici V zadnjih tednih so prejeli v državni knjižnici v Gorici, Ul. Mamelt 12, naslednje knjige, ki nella storia, Karpati: Romano them (Mondo zingaro); Marsilli: Linea-menti della sicurezza sociale neV 1’Unione Sovietica; PCI: 11 comui* smo italiano nella seconda guerra mondiale; Russell: Le mie idee po-litiche Filozofija In pedagogija: Motzo Dentice: L'attivismo: indirizzi e problemi; Šolsko ministrstvo: Svilup-pc delFistruzione; Petrini: Com- prendere per educare; Valitutti: Stato e scuola materna; Volpicelli: Dopo 1’analfabetismo Zgodovina: Bausani: Persiani; Corai: Antonio Labriola e 1'inter-Gorlier: Odkar se je pripetila nesreča pred Garibaldijevo kavarno, v kateri sta bila udeležena dva mestna avtobusa in pri kateri je utrpel največ škode semafor na vogalu, kjej- se končuje Ul. 24, maja, je občinska uprava razmišljala, kako naj odpravi ozko grlo v prometu. Ugotovila je, da ni drugega kot podreti nekaj drevesc, ki rastejo ob pločniku pri Garibaldijevi kavarni, da bi cestišče razširila za skoraj pol drugi meter. S tem bi pridobila tako širok cestni pas, da bosta pred semaforom mogli Statj po dve vozili vštric, kar bo ugodno vplivalo na odvijanje prometa. Marsikdaj se j* namreč primerilo, da se je pred semaforom rtabrala dolga vrsta voztt, ustavljenih drugo za drugim, ki niso mogla vsa naenkrat skozi križišče, ker se je poprej prižgala rdeča luč. Z izboljšavami, ki so sedaj v teku (na pločnik bodo premestili tudi semafor) bosta mogli istočasno zapeljati v križišče po dve vozili hkrati. Danes cepljenje na slov. srednji šoli Danes bodo po nižjih srednjih šolah v Gorici zaključili cepljenje učencev s Saturnovim cepivom proti otroški paralizi. S cepljenjem so začeli včeraj in pride v poštev 2019 učencev m učertik nižjih srednjih šol, kolikor jih štejejo te šole v gorižki občini. Med šolami, ki pridejo danes na vrsto, je tudi slovenska nižja srednja šola v Ul. Randacoio, kjer je predviden prihod zdravstvene ekipe, ki opravlja to delo, če o-krog 8.30. Ob 10.30 so na vrsti med drugimi tudi učenci strokovne šole v Ločnilcu. V soboto, *. aprila, bodo s cep- MIIIIMIIItllislUIIIMIIIIIIIIIIIIimillllllllllllll lllllll lili IIIIIUIIIIIIIIIIIIII lin IIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIII PRVOAPRILSKE ŠALE NA GORIŠKEM «Tedenski počitek> na goričkem županstvu V Moši so pripeljali na pregled konje in mule Tradicionalne prvoaprilske šale ali potegavščine so še vedno zelo v navadi tudi na Goriškem in čeprav se ta dan vsi pazijo, da ne bi komu nasedli, je še vedno mnogo takih, ki se v prvem hipu ne zavedejo šale m nasedejo burkežem. Tako se je včeraj zjutraj pripetilo tudi vratarju goriškega županstva. Ko je namreč prišel zjutraj pred težka vhodna vrata in se pripravil, da jih bo odprl, je opazil na njih tablo z napisom «Chiuso per riposo settimanale — si riapre do-mani» (Zaprto zaradi tedenskega počitka — jutri se zopet odpre). To ga Je spravilo malo v zadrego in že se Je jezil, zakaj ga ne obvestijo, da ne bi delal zastonj poti. Ko pa si je tablico ogledal natančneje je ugotovil da je taka, kot jo izobešajo kavarne in bari ob svojem tedenskem počitku. Sprevidel je, da so tudi njega skoraj potegnili in šel na delo. Se bolj pa so se zabavali v Moši, kjer so vaščani že v zgodnjih jutranjih urah opazili na zidovih velik lepak, v katerem se poziva vse tiste, ki imajo konje ali mule, katere so kupili ali kako drugače dobili med zadnjo vojno, naj jih v dopoldanskih urah pripeljejo na nogometno igrišče, kjer jih bodo oblasti pregledale in vpisale. V resnici je precej kmetov pripeljalo ob določeni uri svoja živinčeta na igrišče in ko so sprevideli, da jih je nekdo {»tegnil, je bilo že prepozno afSaHRKT&STS SSa— ....Milinim)...................i""".“ii...,«i..,....“l ZARADI OZKEGA GRLA V PROMETU Začeli so širiti cesto pred Garibaldijevo kavarno Ureditev je potrebna zaradi srečavanja mestnih avtobusov V NOČI OD TORKA NA SREDO Tragična smrt mladeniča iz Štandreža pod kolesjem vlaka pri So vod n jab Artur Jarc je v torek dopoldne zginil od duševni depresiji, ali pa za nesrečo? doma - Ali gre za samomor v ■ Danes pogreb v Štandrežu pa na nevrokirurški oddelek, kjer se bo morala zdraviti 15 dni zaradi novnem zdravniškem pregledu Včeraj zjutraj, nekaj po 6. uri je strojevodja osebnega vlaka, ki je vozil iz Rubij proti Gorici, o-pazil na železniškem viaduktu ki vodi čez Vipavo, tik ob stražnici, okrvavljeno človeško truplo. Takoj je ustavil vlak in ugotovili so. da gre za mladeniča, ki ga je eden izmed vlakov na tej progi povozil do smrti. Obvestili so policijo iz Gorice, ta pa krajevne karabinjerje, ki so takoj zastraži-ii truplo v pričakovanju sodnega ogleda, ki naj bi ugotovil vzroke smrti in dal dovoljenje za odvoz in pokop trupla. Sodna 'komisija iz Gorice je prišla na kraj nesreče okrog 10.45 in ugotovila, da je bil žrtev 28-letm Artur Jarc iz Štandreža, Ul. Sv. Mihaela 210. Zdravnik je izrazil domnevo, da je smrt nastopila kakih 12 ur pred pregledom in je torej možno, da ga je povozil kak vlak ki je prihajal iz Gorice pred polnočjo ali pa takoj po polnoči. Da je mladeniča povozil vlak iz te . smeri domnevajo po položaju, v katerem so našli truplo, ki je bilo obrnjeno z glavo prot: Rubijam in ga je pritisk vlaka stisnil Ob zid, ki obdaja na tem mestu viadukt. Ker mu je prerezalo glavo, je bil .mladenič na mestu mrtev. Po ogledu so truplo odpeljali v mrtvašnico v Sovodnjah in po po- v Artur Jarc iz Štandreža StandreŽ, kjer bo danes pogreb. Pokojni Artur Jarc je bil vesele narave, ki se je rad udeleževal raznih prireditev in. man sidko ga bo poznal, tudi s plesov na prostem v Standrežu in Sovodnjah, kjer je pekel in prodajal ribe. Čeprav je na zunaj izgle-dal krepak in močan, ga je mučila težka bolezen in pred dvema letoma so ga morali v sanatoriju v Nabrežini operirati na pljučih. Operacija je sicer uspela in mladenič si je opomogel ter dobil kot civilni invalid primerno zaposlitev v SAFOG v Gorici. Vendar pa ga je cesto mučila misel, da ni popolnoma ozdravel in doživljal je trenutke globoke duševne depresije. Ob neki taki priliki si je skušal vzeti življenje, pa so ga še pravočasno rešili. Pretekli torek dopoldne je bil ob 9. uri še doma in mati ga je šla poklicat, zakaj da ne gre na delo. Ko ga je videla potrtega, mu je svetovala, naj bj šel k zdravniku. Artur pa je odgovoril, da ne gre k zdravniku in tudi na delo da ne bo šel več. Potem je odšel od doma in se ni več vrnil. Tistega popoldne ga le nekaj ljudi, vključno podčastnik karabinjerjev iz Sovodenj, videlo, kako je sam hodil po Sovodnjah. Vendar to ni vzbudilo posebne pozornosti, ker je če* sto zahajal v to vas sam ali v družbi prijateljev. Upoštevajoč vse te okoliščine domnevajo, da gre za samomor obupanega mladeniča, čeprav ni izključena tudi možnost, dB je ponoči zašel na želežniški nasip in da se je zgodila nesreča. Pokojnik je bil najstarejši sin ter ima poleg matere in očeta, ki je tudi bolan in invalid, še enega in ljenjem tistih otrok, ki so tuli pri prvem pregledu bolni, zaključili prvo fazo cepljenja in prihodnji teden bodo začeli z drugo tszo, tako v Gorici kot na podeželju. Kratke iz bolnišnice Pri cestni nezgodi, ki se je pri-petila včeraj zjutraj v Ul. Udine v Ločmiku, je bila ranjena 37-let-na Caterina Vit ali iz Lednika. U-lica Formace 3. Odpeljali so in ob 8.30 v civilno bolnišnico v G ir:, ci. kjer so ji ugotovili rano na tilniku in več oteklin ter so jo pridržali za pet dni na zdravljenju. Ob 14. uri so nudili prvo pomi.i s prognozo okrevanja v petih dneh 32-letni Leonijdt Masaignan iz Gorice. Ul. Formica, ki se je doma porezala s konservno škatlo na d^sni roki. Tudi če padeš s stola, moral včasih v bolnišnico. To je ugotovil včeraj popoldne okrog 16. ure komaj 4 leta in pol star Maurizio Bernardi«, stanujoč v Gorici. Ul. Prato 17. Ko je padel doma s sto. 1», se Je pobil na zadnjem deli glave. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v treh dneh. Poletni urnik Pokrajinska zveza trgovcev v Gorici sporoča da je stopil s prvim aprilom v veljavo poletni umik za trgovine na Goriškem, ki bo ostal v veljavi do 30. septembra 1964. Ta umik Je naslednji: Pekarne: od 3.30 do 12.30 in od 16. do 18. ure. Mlekarne: od 6.30 do 12.30 in od 17. do 19.30. Jestvine in drogerije: od 8. do 12.30 ln od 16. do 19.30. Sadje ln zelenjava: od 8. do 12.30 in od 16 do 19.30 Kurivo na drobno ln gradbeni material: od 8. do 12. In od 13.30 do 17.30. Cvetličarne: od 8. do 12.30 ln od 15.30 do 19.30. Slaščičarne, ki nimajo posebnega policijskega dovoljenja: od 17.30 do 22.30. Za sadni ln zelenjadni trg bo določila umik občinska uprava. Ob sobotah in pred prazniki s« umik trgovin podaljša zvečer z« pol ure. VERDI. 17.00: D. Martin «La porta del sogni», in G. Page. Ameriški kinemaskope; mladini pod 18. letom vstop prepovedan. CORSO. 16.30: «Lulu, Famore pri-mitivo«, Nadja Tiller in O Ehas-se. Cmobeli avstrijski film. VITTORIA. 17.15: »Insieme a Pari-gi», V. Holden in A. Hepburn. Ameriški barvni film. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 17.00: «Passo Oregona, J. Erickson in L. Albricht; ameriški kinemaskopski barvni film, DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna PONTONI • BASSI v Raštelu št. 26, tel 33-49. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo dnevno temperaturo 16,8 stopinje ob 14. url, najnižjo 8,6 stopi, nje ob 6.30. Povprečna dnevna vlaga Je dosegla 80 odstotkov. Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Viljema Nanuta je namesto cvetja na grob darovalo prosvetno društvo «Briški griča iz Štandreža za Dijaško Matico 10.000 lir. brata in sestro. Njegova smrt je napravila mučen vtis tako v Stan- Namesto venca na grob pok. to-drežu kot v Sovodnjah, kjer bode varišu Viljemu Nanutu daruje Sta-znanci in prijatelji nesrečnega j nislav Renko 6.000 lir za Dijaško mladeniča prav gotovo pogrešali. * Matico. — 6 — 2. aprila 1964 VČERAJ TRENING TEKMA A reprezentanca 1 B reprezentanca 0 FIRENCE, 1. — Danes sta imeli A in B reprezentanca, ki bosta imeli v kratkem dva mednarodna nastopa, kratek trening. Fabbri je po svoji zamisli sestavil tako eno kot drugo ekipo in igra, pa čeprav se igralci niso naprezali, je bila kar prijetna in polna hitrih menjav položaja. Moštvi sta si bili enakovredni, kar dokazuje rezultat 1:0 (0:0) v korist A reprezentance. Gol je dosegel Mazzola, ki je bil z Bulga-rellijem in Rivero med najboljšimi. V B reprezentanci pa se je najbolj izkazal Corso. Fabbri še ni najavil postave za CSSR in Belgijo B, ker ju bo sestavil po proučitvi izsledkov današnjega treninga. B reprezentanca bo igrala 8. t. m. v Veroni, A pa 11. t. m. v Firencah. EVROPSKO JUNIORSKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO V prvem dnevu zmage Jugoslavije Italije, Bolgarije in Sovjetske zveze NEAPELJ, 1. — Danes se je začelo evropsko juniorsko košarkarsko prvenstvo. Otvoritvena tekma je bila med Jugoslavijo in Španijo. Kot je bilo pričakovati, je Jugoslavija odpravila Španijo, ki se je izkazala kot borbena ekipa. V zadnjih petih minutah so Španci, ki so zaostajali samo za razliko 8 točk, zaradi hitrega tempa popolnoma odpovedali in tako prepustili Jugoslovanom prosto pot do koša Tudi Italijani, ki so igrali v po stavi Berganzoni, Ossola, Galbiati, Bisesi, Lessi, Recalcati, Pulin in Pozzeco, so zabeležili prvo zmago. Njihova žrtev je postala Poljska, ki je imela v 18-letnem Andreju Novaku najboljšega in najbolj nevarnega igralca, ki je koš zadeval z vseh strani. Italijani so z bliskovitim podajanjem popolnoma zmedli mlade poljske košarkarje, tako da so se morali predati. V prvem polčasu je Novak večkrat prebil dobro aiiiimiliJiililiiiiiillliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiililiiiiiiiniiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiijiiiiiiii VATERPOLO ZA JUNIORSKE REPREZENTANCE V Arnhemu zmaga italijanskih igralcev Holandska A na drugem mestu ARNHEM, 1. — Italija je osvojila prvo mesto na mednarodnem turnirju v vaterpolo za juniorske reprezentace, ki se je včeraj ponoči zaključil v Arnhemu. V zadnji tekmi so mladi italijanski vaterpolisti premagali reprezentanco Zahodne Nemčije 7:3 (2:1, 2:1, 2:1, 1:0). Tekma je bila zelo živahna, ker so se Nemci borili z vsemi silami, a so morali kloniti pred boljšo tehniko in tudi večjo hitrostjo Italijanov Italija je zasedla prvo mesto s tremi zmagami in enim neodločenim izidom. Tudi Holandska A je zabeležila isto število zmag in en neodločen izid, vendar se je morala zaradi slabšega količnika zadovoljiti z drugim mestom. Italijani so dosegli 30 golov, 12 žog pa je končalo v njihovi mreži, medtem ko je razmerje doseženih in dobljenih golov za Holandsko 19:13. Sinoči je tudi Holandska dosegla v tekmi z Veliko Britanijo isti rezultat kot Italija t.j. 7:3 (2:0, 0:2, 4:0, 1:1). Končna lestvica je naslednja: 4 3 1 4 3 1 4 2 0 4 10 4 0 0 Italija Holandska Z. Nemčija Holandska B Vel. Britanija 30 12 19 13 16 19 14 26 10 19 PREDOLIMPIJSKI NOGOMET 18. in 25. junija Italija-Poljska RIM, 1. — Tiskovni urad italijanske nogometne zveze javlja, da sta se Italija in Poljska sporazumeli za datume tekem kvalifikacijskega turnirja za nastop na tokijski olimpiadi. Prva tekma bo 18. junija letos v Italiji, povratna pa teden dni kasneje in sicer 25. istega meseca na Poljskem, PREDOLIMPIJSKI NOGOMET Jugoslavija 1 Bolgarija 0 NIŠ, 1. — Olimpijska nogometna reprezentanca Jugoslavije je danes pred 10.000 gledalci premagala v borbeni in lepi igri z golom Zam-bate v 15’ d. p. olimpijsko nogometno reprezentanco Bolgarije z 1:0 (0:0). Obe moštvi sta pokazšli, da se resno pripravljata na bodočo olimpiado. Jugoslovansko moštvo je igralo v naslednji postavi: Škorid (Curkovid), Belin, Vujovič, Skrbid (Radovič), Marič, Cop, Takač, Zambata, Smajlovič, Mojsov, Ostojič in Lamza (Pirmajer). BUKAREŠTA, 1. — Romunska olimpijska reprezentanca je danes premagala v trening tekmi nogometno enajstorico Sarajeva z 6:2 (2:1). Rezultat ne odraža prikazane igre: Sarajevo je bil enakopraven nasprotnik. Visok poraz je treba pripisati ležerni igri napada, ki ni znal izkoristiti številnih šans, kakor tudi obrambe. italijansko obrambo, v drugem delu igre pa je moral ostati iz neznanih razlogov na robu igrišča. Najbolj razburljiva igra je bila med Bolgarijo in CSSR. Bolgarom se je tri minute pred koncem posrečilo priti v vodstvo, katerega so z dvema prostima streloma še povečali in zasluženo zmagali. Sovjetski košarkarji pa so zabeležili zmago nad francoskimi tekmeci, ki so le s težavo zadrževali napad za napadom nasprotnikov. Tu pa tam so Francozi tudi silovi-j to odgovarjali, a vseeno niso mogli nikoli ogrožati zmage SZ. Izidi prvega dne prvenstva so n" slednji: Jugoslavija - Španija 63:46 ( 34:191 Italija • Poljska 59:47 (27:20k Bolgarija . CSSR 60:57 (32:256 SZ - Francija 63:35 ( 30:191 KOŠARKA MADRID, 1. — Slmmenthal je danes izgubil povratno tekmo za pokal evropskih prvakov z Real Madridom 101:78 ( 51:36), zaradi česar je bil izločen iz turnirja. V finalu bosta igrala Real Madrid in Spar-tak iz Brna. KOŠARKA Danes v Gorici Slovan-Goriziana Danes bo ob 21.15 v veliki dvorani Ginnastice Goriziane prijateljska tekma med domačo Go-riziano in košarkarsko ekipo Slovan iz Ljubljane. Prvotno se je Goriziana dogovarjala z Olimpijo, ki pa povabila zaradi priprav za prvenstvena tekmovanja kakor tudi udeležbe igralcev v pripravah za olimpijska tekmovanja v Tokiu, ni mogla sprejeti. Kljub temu se za drevi obeta zanimiva tekma na visokem tehničnem nivoju. NOGOMETNI TURNIR UEFA HAAG, 1. — Izidi današnjih tii-kem so naslednji: ŠPANIJA - TURČIJA 1:0 (1:0), ŠKOTSKA - ŠVEDSKA 1:0 (1:0), ANGLIJA - AVSTRIJA 2:1 (1:0), PORTUGALSKA-ČSS S 4:0 (2:0). V polfinalu bosta našle 1-nji tekmi: ŠPANIJA - ŠKOTSKA in PORTUGALSKA . ANGLIJA. Po k. o. septembra 1962 Smrt Argentinca Alejandra Lavoranta BUENOS AIRES, 1. — Argentinski boksar težke kategorije Alejan-dro Lavorante je danes umrl v Mendozi. Boksat je bil na posledicah k. o., ki mu ga je 21. septembra 1962 zadal ameriški boksar Johnny Riggins, paraliziran in kljub zdravniški negi se ni opomogel. V torek so prireditelji dokončno odkrili «zaveso» nad letošnjo 47. dirko po Italiji. Kakšna bo, pa nazonto prikazuje slika .. .........................................................................................u11111n1111rmm1111111111.11,miiinmMiiimiimuiimiiiHiiimiiiiiinmmmiiiii.mm LETOŠNJA JUBILEJNA 20. IZVEDBA Od Skopja do Zagreba kolesarska dirka po Jugoslaviji Približno 2000 kilometrov v 13 etapah BEOGRAD, 1. — Organizacijski odbor kolesarske dirke po Jugoslaviji je sklenil, da bo spremenil že prej določeno progo letošnje dirke. Namesto iz Beograda bodo udeleženci dirke startali v Skopju ob obletnici katastrofalnega potresa 26. julija. Takrat bo v glavnem mestu Makedonije festival mednarodne solidarnosti, na katerega bodo povabili mnoge kulturne in športne skupine iz vseh držav, ki so sodelovale pri izgradnji novega. -- IZ KOPRSKEGA OKRAJA Skopja. Organizatorji dirke «Po Jugoslaviji« so zato sklenili, da se bodo pridružili festivalu s tem, da bo start dirke v Skopju. Po tem sklepu bodo nekoliko spremenili progo. Njena dolžina bo znašala približno 2000 km, ki jo bodo prevozili v 13 etapah. Cilj bo 8. avgusta v Zagrebu. Ker je to jubilejna — 20. zapovrstna dirka, bo na njej sodelovalo 15 tujih reprezentanc in 5 domačih. Od povabljenih ekip je odpovedal udeležbo le Luksemburg. 1. etapa — 26. julija: Skopje - T. Veles - Skopje (100 km); 2. etapa — 27. julija: Skopje - Niš (202 km); 3. etapa — 28. julija: Niš - Beograd (220 km); 4. etapa — 29. julija: Beograd - Novi Sad (75 km); 5. etapa — 30. julija: Novi Sad - Ložnica (150 km); 6. etapa — 31. julija: Tuzla - Sarajevo (78 km); 7. etapa — 1. avgusta: Sarajevo - Ženica (94 km) in Zenica - Travnik (41 km); 8. etapa — 2. avgusta: Jajce - Banjaluka (70 km) in Banjaluka - Nova Gradiška (90 km); 3. avgusta: odmor v Novi Gradiški; 9. etapa — 4. avgusta: Nova Gradiška - Karlovac (190 km); 10. etapa — 5. avgusta: Karlovac - Pula (230 km); 11. etapa — 6. avgusta; Pula - Koper (100 km); 12. etapa — 7. avgusta: Koper - Vršič (220 km) in Kranjska gora • Ljubljana (80 km); 13. etapa — 8. avgusta: Ljubljana • Zagreb (137 km). Požrtvovalni Delamaris rešil pol izkupička Prvo spomladansko kolo Istrsko. koprske nogometne lige Primorska zastopnika v republiški ligi sta v nedeljo dosegla lep uspeh, saj sta na tujih igriščih osvojila po eno točko. Medtem ko na& točka Nove Gorice z Aluminijem pravzaprav toliko ne preseneča, pa je »elairtariš napravil pravi podvig. Na rezultat 1:1 ni v Murski' Soboti nobeden računal, saj je Sobota v veliki formi in je med drugim tudi gladko premagala Slovana v Ljubljani. Izolčani so tokrat prekosili sami sebe in go s skrajno požrtvo- valnostjo rešili pol izkupička. Naj. boljši igralec Delamarisa je bil Kostič, ki je tudi dosegel izenačenje. Odlikovali pa so se še Marchesan, Milojkovič in Lesjak, ki je tik pred koncem ubranil enajstmetrovko. Delamarisu se torej obetajo lepši časi, potrebno pa bo seveda več razumevanja s strani občinskih organov glede finansiranja in glede igrišča. • • • V istrsko-koprski nogometni ligi so v nedeljo odigrali prvo kolo spomladanskega prvenstva z naslednjimi izidi; Koper A — Koper B 9:2 Umag — Buje 1:4 Šmarje — Savudrija 6:1 Jadran — Babiči 6:0 Tekma Novigrad — Sidro je bila odložena Zlasti je treba pohvaliti dobro igro Šmarij in Jadrana. Presenetili so tudi Koprčani, ki so proti drugemu moštvu zaigrali zelo lepo, s hitrimi oddajami žoge, s pogostim menjavanjem mest in točnimi streli na vrata. Kaže, dallo 11:6. bo Koper v spomladanskem delu prvenstva igral v boljši formi kot jeseni. • * * Na zaključnem strelskem tekmovanju «za zlato puščico* je osvojil naslov okrajnega prvaka Anton Bubula iz Izole. Osvojil je 533 krogov od 600 možnih. V republiški finale so se uvrstili še Jurcula iz Izole, Mikuletič iz Postojne, Horvat iz Nove Gorice in Mahne iz Sežane, Na ligaškem strelskem tekmovanju za prvenstvo okraja pa vodijo v posameznih skupinah: Vojsko, Panovec :z Nove Gorice, Darko Marušič iz Izole, Idrija, Postojna in Iskra iz Šempetra. * * * V povratnem rokometnem turnirju obalnih moštev se je Piran oddolžil Kopru za slab uspeh na koprskem turnirju. Pirančani so namreč premagali moštvo Luke Koper s 6:5 ter igrali z Izolo neodločeno 8:8. To jim je zadostovalo za prvo mesto. Drugi so bili Koprčani, ki so premagali Izo- KOSARKARSKO PRVENSTVO MOŠKE B LIGE V odločilni tekmi Hausbrandt boljši Za razliko 16 točk poraz Skedenj cev Hausbrandt je prav v zadnjem odločilnem delu tekme, ko se je morda že pripravljal na odpoved leto dni gojenih upov in želja za aosego prvega mesta v tržaško-furlanski skupini B lige, uresničil svoj toliko zaželeni cilj in v desetih minutah prisilil na kolena škedenjsko petorko, ki je bila pravi outsi-der letošnjega prvenstva. Frizzattijevi atleti so bili s svojimi celoletnimi nastopi vredni tega častnega dosežka, ki krona njihovo večletno požrtvovalno delo. V letošnji sezoni je Hausbrandt le dvakrat prepustil zmago svojim tekmecem. Enkrat v Skednju, drugič pa na lastnih tleh v borbi s petorko CR DA. Na vseh ostalih igriščih je razmeroma lahko osvojil obe točki in je bil zato skozi in skozi glavni favorit za končno zmago. Njegov najbolj vztrajni antagonist v dirki za naslov je bila škedenjska ekipa. Ta je pričela tekmovanje prav slabo. Poražena je morala z miljske-ga igrišča, kljub temu, da se je tam pomerila z zelo šibko petorko. Vse je kazalo, da škedenjci ne bodo zmožni boljšega plasmaja od prejšnje sezone, ko so obtičali na dnu lestvice in jih je iz izpada rešila le odpoved nekaterih klubov, ki bi imeli pravico do nastopa v tej kategoriji. Po tem prvem spodrsljaju je pritok starejših atletov, bivših elanov Ginnastice, znatno utrdil hrbtenico skedenjskega moštva in pričela se je dolga serija pozitivnih nastopov. Zadnje kolo prvenstva je predvideval direkten dvoboj glavnih pretendentov, ki sta se predstavila z ■iiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiinniiiiiiiiiiiiiii, imiiiiiii POVRATNI ŠAHOVSKI DVOBOJ V SALEŽU Saležani porazili zgoniške tekmece Zelo dobra igra domačinov Oililjfo i * * Kot je bilo dogovorjeno, je bilo na velikonočni ponedeljek povratno šahovsko srečanje med Saležem in Zgonikom. Predstavniki obeh vasi so se pomerili na šahovnicah v prostorih šaleške gostilne. Na vsaki strani so bili po štirje igralci in potem, ko si je vsakdo izžrebal nasprotnika, se je z njim dvakrat pomeril. V prvem srečanju, to je na Štefanovo, so zmagali Zgoničani s precejšnjo lahkoto. Po tem porazu so Saležani navidezno mirovali, toda doma so igrali partijo za partijo, se urili in si nabirali izkušnje, ki so tako važne pri tej športni disciplini. In res, sadovi njihovega požrtvovalnega delovanja niso izostali: proti Zgoničanom so zaigrali s polno paro in jih tudi premagali z rezultatom 4,5:3,5. Tokrat niso igrali podrejene vloge, v določenih trenutkih smo celo imeli vtis, da razpolagajo z gosti kot jim je milo in drago. Zgoničani pa so tokrat razočarali. Najbrž so se preveč zanašali ria svoje moči in so morali kloniti, čeprav končni rezultat ni bil gotov do samega zaključka zadnje partije. Razveseljivo dejstvo je, da je srečanje vzbudilo zelo veliko zanimanje: dvoboju je namreč prisostvo- tem srečanju igrali pomembno, vlogo, kajti domače okolje je odločilno vplivalo na moralo domačih igralcev. ... * Saležani so pustili zelo dober vtis in so od prvega do zadnjega vsi zadovoljili. Njihova igra je bila na precej visoki ravni, polna fines in modernih prijemov. Pri gostih pa v splošni sivini lahko drži dvignjeno glavo le Janke Budin, ki je zaključil obe partiji v svojo korist. Splošna želja je, da bi taka prijateljska srečanja prišla v tradicijo in če bi le bilo mogoče, tudi z drugimi društvi. Predstavniki obeh vasi so nastopali v naslednjih postavah: SALE2: Herman Škrlj, Boris Milič, Jožko Gruden in Zdravko Obad. ZGONIK: Vojko Simoneta, Janko enakim številom točk. Gropazzijevi atleti so pričeli z velikim elanom in prisilili Hausbrandt v obrambo. Simsig in Di Iorio sta gospodovala pod tujim košem, medtem ko sta Natali in Zanardi onemogočala skoraj vsak poskus nasprotnikovega napada. Po začetnem škedenjskem sprintu se je Hausbrandtu delno izboljšal in njegovi napadi so postali bolj učinkoviti. Polagoma so se pričeli bližati škedenjcem in so v osmi minuti drugega polčasa dokončno vzeli vajeti igre v svoje roke. Takrat je škedenjcem pošel ves pogum. Vsak napad se je razbil ob barikadi Hausbrandta in Frizzatije- vi atleti so tako gospodovali na polju in v silovitih napadih večali in večali svojo prednost, ki je ob zaključku narastla na 16 točk. Hausbrandt je tako dosegel svoj prvi cilj. Zdaj ga pričakujejo še zelo težki nastopi v naknadnem delu tekmovanja, ko se bo moral pomeriti z zmagovalci ostalih skupin v borbi za pravico do vstopa v višjo ligo. Ta del tekmovanja B lige je praktično že zaključen, čeprav je bila iz poslednjega kola odigrana le ena tekma. Hausbrandt — Servolana 56:40. IVAN PATRIZIO NOGOMET PARIZ, 1. — Francija in Jugoslavija bosta prvo tekmo kvalifikacijskega turnirja za svetovno prvenstvo odigrali 18. aprila 1965 v Jugoslaviji, povratno pa 9. oktobra v Franciji. Sneg na Tridentinskem Pokrajinska Ustanova za turizem iz Tridenta nam sporoča stanje snega v vseh zimskošportnih središčih pokrajine. Podatki se nanašajo na 1. 4. 1964. Kjer podatki manjkajo, pomeni, da jih PUT za ta dan ni prejela. V vseh omenjenih krajih so številne žičnice, sedežnice, skilifti. KRAJ CM KRAJ CM Budin^ Srečko Simoneta in Stani- slav Izidi posameznih partij so bili naslednji: Škrlj — Simoneta V. 2:0 Milič — Budin 0:2 Gruden — Simoneta S. 1,5:0,5 Obad — Grgič 1:1 BORIS SIMONETA Andalo - Monte Paganella (lž; 21; 7sl) Baselga di Pinč ' (2 sl) Campitello di Fassa • Col Rodella (4 v; 5 sl) Canazei alla Marmolada (lž; 4 v; 9 sl; ls) Castello Tesino - Čelado (1 sl) Cavalese . Passo di Lavazč (8 sl) Fai - Monte Paganella (2 ž; 4 sl) Folgaria • Sonuno Alto (lv; 4sl; 1 s) Lavarone • Vezzena (lv; 3sl) Madonna di Campiglio (3 ž; lt; 2 v; 9sl; 1 s) Male • Dimaro - Ossana (3sl; 2s) Malosco (1 sl) Moena . Passo San Pellegrino (lv; 6sl) Molveno • Pradel (2 v) Monte Bondone (21; 5 v; 3 sl) Passo del Broccon (2 sl) Passo della Mendola • Monte Penegal (1 sl) —/100 —/60 —/100 -/15 —/100 —/100 10/100 —/40 40/80 30/200 110 Passo del Tonale • Passo Paradiso 130/250 (lž; lt) Passo di Costalunga 40 (lv; 2sl) Passo Pian delle Fugazze — (-) Passo Pordoi 55 (lž; 2v) Passo Rolle 70 (1 v; 6sl; 2s) Passo Sella 50 (2 v) Pelo — (lž; 3sl) Pinzolo — (1 sl) Pozza di Fassa • Monte Buffaure —/80 (lt; 3 sl) Predazzo Beliamonte —/— (3 sl; ls) Primiero — (1 s!) San Giacomo dl Brentonico — (1 sl) San Martino di Castrozza 20/210 (lž; lt; 3v; 5sl; 2s) Serrada . Dosso Martinella 10/100 (lt; 2sl) Vlgo di Fassa - Ciampedie • Gardeccla —/80 (lž; 2sl) Ziano • Panchlš di Ficmme — (2 sl) i — žičnica; t — telekabina; v — vlečnica; sl — skilift; s — skakalnica JOŽA HORVAT: 28. «r'W/W'W/W