®JXr1930 - 6, IX. 1951
★
»a
PHIHDHSKI DHEVN1K
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Leto VI . Štev. 210 (1898)
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST, četrtek 6. septembra 1951
Cena 20 lir
L. Mamiča so verjetno ubili
l*o pripovedovanju njegove tajniee so mu kouiiniormisti pretili s smrtjo, ker je pisal knjigo,,Položaj Jugoslavije v borbi proti ruskemu komunama"
Vsi Jugoslovani iskreno žalujejo za svojini velikim književnikom
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 5- — Fes jugoslovanski tisk objavlja obširna poročila o smrti in delu slavnega ameriškega pisatelja Slovenca Louisa Adamiča. Globoka in iskrena žalost vseh Jugoslovanov se izraža v obširnih člankih in vesteh O še nepojasnjeni smrti velikega književnika.
Iz poročil, ki so dospele doslej, izhaja predpostavka, da je bil Adamič ubit in da je bil po. žar na njegovi farmi podtaknjen. Detektiv državne policije ZDA je izjavil, da mu je Adamičeva tajnica E tel Sharp rekla, da je bilo Adamičevo življenje v nevarnosti lani v oktobru. Detektiv je povedal sledeče o svojem pogovoru z Adamičevo tajnico: «Ona je rekla, da ji je Adamič povedal, kako so prišli k njemu lani v oktobru štirje mladeniči in ga vprašali, kaj bo vsebina njegove najnovejše knjige, ki kot znano nosi 'naslov ((Položaj Jugoslavije v borbi proti ruskemu komunizmus. Adamič je dejal, da so se ti mladeniči takole izrazili: «če nam knjiga ne bo ugajala, bi moglo biti to slabo za vas». Adamič je rekel tajnici, da misli, da ve, kdo jih je poslal. ((Kdo? Ali morda komin-formisti?» je vprašala ena. A-damič je tedaj prikimal z glavo. Tajnica Etel Sharp je delala pri Adamiču že več let. V torek je tajnica to sporočila policiji)).
Državna policija je požar v Adamičevi hiši označila kot sumljiv. Neki gasilec pa je de-
jal, da je gotov, da je bil ogenj podtaknjen.
Policija je našla v. shrambi Adamičeve hiše tudi šaržer z naboji.
«Ugasnilo -* jo življenje velikega Amerikanca in velikega Jugoslovana — piše beograjski list »Politika« — g njegovem ljubljenjem New Yerseyu, ki ga je tako zelo spominjal na rodno Slovenijo. Umrl je ravno tedaj ko se je od. njega največ pričakovalo. Vsako njegovo novo delo, vsaka nova knjiga in članek je bil prežet z novimi izkušnja, mi in svežostjo. V svojem časopisu je Adamič pred svojo smrtjo javil, da bo v kratkem izšla njegova najnovejša knjiga pod' naslovom ((Položaj Jugoslavije v borbi proti ruskemu komunizmu«.
Kot je Adamič s svojo knjigo leta 1943 vMoj rojstni kraj» pomagal, da je resnica o borbi jugoslovanskih partizanov prodrla v Ameriki, je Adamič želel napisati svoje vtise o borbi, ki jo danes vodi Jugoslavija proti vsiljevanju neenakopravnih odnosov malim državam s strani Voditeljev Sovjetske zveze«.
«Adamič je izpotail svoj dolg do domovine. Se več: on je spoznal Amerike z Jugoslavijo in Jugoslavijo z Ameriko. V spominu naših ljudi bo ostal lilk Louisa Adamiča svetal. Ho. dil je smelo skozi življenje in se pred nikomur ni uklonil. Z dostojanstvom človeka in borca je povedal svetu resnico o svoji domovini, o osvobodilni borbi jugoslovanskih narodov in hrabro zastopal pravično
KROGI OZI 0 GROZNI! ^mednarodne brigade”
V Pekingu iščejo vedno nove «dokaze* o bombardiranju Kesonga - Na bojišču manjše vojaške operacije
TOKIO, 5. — V krogih OZN v Tokiu so mnenja, da je nova grožnja, ki jo predstavlja «med-narodna brigada« na Severni Koreji, zelo resna. Baje so v tej brigadi v glavnem' strokovnjaki in ljudje, ki so bili večino svojega življenja pod orožjem.. Te sile so torej p0 kakovosti . opreme in zaradi fanatizma vojakov mnogo večje od vseh, proti katerim so se čete OZN do sedaj borile od začetka vojne na Koreji. Zatrjuje se, da so nasprotniki pcdvzeli izredne ukrepe, da se ohrani tajnost o navzočnosti teh čet. ki
Poročilo Trygve Liea
glavni skupščini OZN
NEV/ YORK. 5. -so vsebino letnega
Objavili poročila
glavnega tajnika OZN Trygve Liea glavni skupščini. V poročilu se javlja, da bo tedaj, ko se bodo v svetovnem gospodarstvu v celoti čutile posledice vojne na Koreji, lahko nastala nevarnost inflacije. Glavni tajnik izjavlja nato, ca je zelo razširjeno mnenje, <ja so Združeni narodi častno premagali preizkušnje v letu 1950 in da je bil svetovni mir okrepljen.
Temeljno gospodarsko vprašanje v bližnji bodočnosti je, kakor pravi poročilo, zadržati inflacionistične težnje, ki se pojavljajo zaradi velikega povpraševanja po svetovnih proizvodih, ki je posledica oborožitvenega programa, ter omejiti posledice te oborožitve za življenjsko raven.
Dalje pravi poročilo, da se je v preteklem letu opazil bistven napredek pri dolgoročni organizaciji vprašanja gospodarsko zaostalih ozemelj. Prav tako pomeni velik napredek resolucija o polni zaposlitvi, ki jo je sprejel gospodarski in socialni svet.
bi stopile v akcijo v primeru dokončne prekinitve pogajanj. To bi bilo veliko presenečenje za zaveznike in bi povzročilo nezaupanje v ameriško informacijsko službo. Mordg prav zaradi tega se je ameriška informacijska služba odločila, da je včeraj sporočila navzočnost teh novih sil.
Pripominja se nato, da to sporočilo sovpada z začetkom konference v San Franciscu, na kateri bo Sovjetska zveza skušala nastopati kot podpornica pravic azijskih narodov. Zato se poudarja, da. bo Rusija-odgovorna v primeru morebitne razširitve vojne na Koreji.
Medtem pa skušajo v Pekingu na vsak način prepričati javnost o resničnosti njihovih trditev, da so zavezniška letala bombardirala Kesong. Zato si sproti izmišljajo nove «dokaze». Tako je danes pekinški radio javil, da to naslednje jutro po (tbomba.rdiranju« našli letake Združenih narodov, pisane v kitajščini, na področju Kesonga. Radio je zaključil s trditvijo, da so ti letaki «nov dokaz, da je letalo, ki je bombardiralo Kesong, pripadalo OZN«.
Vojaške operacije na srednji in vzhodni fronti, kjer so boji trajali od 18. avgusta, so začele pojemati. Nasprotnikov odpor postopoma pada in sile OZN izboljšujejo svoje položaje. Poročilo osme armade javlja, da so zavezniške sile severnoza-hodno od Jangu zopet zavzele nekatere vrhove. Južnovzhodno od1 Kumsonga pa so bili odbiti majhni nasprotnikovi napadi. Na vzhodni fronti pa ie samo delovanje izvidnic.
Glavni stan osme armade javlja, da so nasprotniki v avgustu imeli 15.000 mrtvih, 9.000 ranjenih in 1609 ujetnikov. Ameriške izgube pa znašajo nd začetka vojne 81.766 mož (12.188 mrtvih, 57.272 ranjenih in 12.306 pogrešanih.
.stvar, za kaiterq^M(|hi tudi dane^ borijo: za j^Bfdsnost enakopravnost in THR.
((Nenehno v borbi — poudarja «Bonba» v svojem članku — s peresom, z živo besedo in. s svojo organizacijsko delavnostjo proti reakcionarnim silam ZDA, se je Louis Adamič postavil v vrsto znanih ameriških javnih delavcev, ki so zastopali napredne težnje ter pomagali in podpirali politiko predsednika Roosewei,ta. Adamič je bil ena od najvidnejših osebnosti medi izseljenci, pa je tako prihajal v stilk s predsednikom Roase wi itom in njegovo soprogo. Samouk, ki je v Ameriki zagei svojo življenjsko' pot kot delavec v adprav-ništvu nekega časopisa, je prišel Adamič — zahvaljujoč svojemu talentu in svoji povezanosti z ameriškim delavskim gibanjem — v vrsto vidnih in vplivnih javnih delavcev Amerike«.
Njegova dela so doživela ogromen uspeh. Njegova knjiga ((Vrnitev v rojstni kraj« je natiskana v 7,50.000 izvodih. Za najhovhjšo knjigo mu je neki založnik ponudil, da jo bo tiskal v 700.000 izvodih.
Bivši član izvršilnega komiteja Komunistične internacionale in član vodbtva socialistične stranke Ignazio Silone. ugleden književnik iti predsednik PEN kluba Italije j» med prvimi. ki so se odzvali vabilu za sodelovanje na mednarodnem zborovanju miru, ki bo v Zagrebu od 23. do 26. oktobra letaš. Med ostalimi, ki 5,0 sprejeli poziv, je tudi bivši predl-sedhik madžarski:	vlade, po
drugi svetovni vojni in poslanik republike Madžarske v Parizu Mihail Karoiy, dalje nemški javni delavec dir. Martin Nimmeler. ki je pobomik za enotnost in demilitarizacijo Nemčije in dr.
Glavni ravnatelj Uprave za tehnično pomoč OZN dr. Hugh Keenleyside je izjavil, da ie bilo od' jugoslovanske vlade zaprošeno, na) na razpolago skupino svojih gospodarskih strokovnjakov, medtem ko bo Jugoslavija dobila pomoč v strokovnjakih za zgradnjo indu*-strije. Pristavil je, da so Jugoslavijo zaprosili tudi, naj da na razpolago določeno število svojih strokovnjakov za graditev železnic v planinskih predelih.
Po vesteh, ki prihajajo v Beograd, teror na albanski meji še ni prenehal. 3. septembra je neka albanska patrulja streljala na jugoslovanskega rajonskega stražnika na odseku De-bar. Albanci so metali tudi ročne granate. Streljanje je trajalo eno uro in pol.
R. R.
da jo bodo bolj kakor do sedaj čutili manj premožni socialni sloji, t. j. delavci in potrošniki.
Nato navaja spomenica izjave raznih predstavnikov evropskih držav, ki pravijo, da bi zaradi znižanja gospodarske pomoči bilo potrebno znižati obveznosti v okviru atlantskega pakta.
Skoraj v vseh industrijskih državah Zahodne Evrope je proizvodnja padla v primeri z odgovarjajočo dobo lanskega leta in to zaradi pomanjkanja surovin, predvsem pa premoga.
Danes so 'javili, da so sedaj nekateri funkcionarji Marshap lovega načrta y Parizu, da s francosko vlado razpravljajo o ukrepih za preprečitev v spomenici omenjenih asocialnih gibanj«.
Anglija ne no odgovorila Egiptu Oo konca septembra
LONDON, 5. — Izvedelo se je, da Anglija ne bo poslala Egiptu pričakovanih novih predlogov glede revizije pogodbe iz leta 1936 še pred sestankom treh zunanjih ministrov v Washingtonu. Na zasedanjih v ZDA irj Kanadi bodo namreč razpravljali o načrtu za poveljstvo na Srednjem vzhodu. Zaradi tega bi Anglija zelo težko postavila dokončne predloge Kairu do konca tega meseca.
Osnutek volilnega programa
Enotne slovenske liste občine Repentabor
Enotna slovenska lista občine Repentabor, ki je izraz teženj repentaborskib občanov po enotnosti, zagotavlja, da bo to enotnost nadalje krepila in utrjevala. Kot tolmač življenjskih interesov repentaborskib občanov in Slovencev sploh se bo borila za uveljavljenje res svobodnega in neodvisnega Tržaškega ozemlja, za enakopravnost Slovencev z Italijani na vseh področjih javnega življenja, za gospodarski napredek občanov in kulturni dvig Slovencev. Zoperstavila se bo vsem onim in še posebej iredentistom in vodstvu komintormistov, ki s svojo politično dejavnostjo očitno ali prikrito delajo proti zgoraj navedenim zahtevam.
Enotna slovenska lista občine Repentabor, ki ima za cilj, da pridejo v bodočo občinsko upravo nepristranski, pošteni in odločni svetovalci, si v skladu z zgoraj navedenimi načeli zadaja sledeči program:
UPRAVA
1. zahteva takšno avtonomijo občine, ki bc bodoči uflravi omogočala neovirano izvajanje, sklepov občinskega sveta, in to gospodarskega, finančnega in upravnega značaja;
2. zahteva odpravo fašističnih zakonov in uveljavljenje demokratične zakonodaje Tržaškega ozenflja.
NARODNOSTNE PRAVICE
1. zahteva za slovenski jezik priznanje popolne enakopravnosti z italijanskim, slovenščina naj bo glede na izključno slovenski sestav naše občine na prvem mestu;
2. skrbi, da bo bodoči prosvetni dom središče zdravega kulturnega udejstvovanja vseh občanov; občina mora skrbeti, da z naprednimi predstavami, predavanji, tečaji in k nopredstavami pospeši vsestransko izobrazbo prebivalstva;
3. skrb občine mora biti, da bo izobrazba šo-lobveznih otrok na sodobni višini.
KMETIJSTVO
Za splošen dvig kmetijstva bo morala občina skrbeti in zahtevati:
1. splošno zboljšanje pašnikov, ker je od tega odvisen obstoj živinoreje;
2. zadostne podpore kmetovalcem za izboljšanje sedanjih in ureditev novih vinogradov;
3. poleg predvidenih podpor za izboljšanje in moderniziranje gospodarskih poslopij posredovati dolgoročne in brezobrestne kredite v isti namen;
4. za napredek živinoreje naj se uvede popolnejša in brezplačna živinozdravniška služba in neobhodno potrebno umetno oplojevanje živine;
5. v skladu s potrebami kmetijstva na Tržaškem ozemlju ustanovttev slovenske kmetijske šote v Trstu, ureditev drevesnice in trsnice;
S. ureditev zavarovanja gozdov proti požarom ter namestitev domačega poljskega čuvaja;
7. pristojne oblasti naj posredujejo za ureditev zemljiške knjige.
KAMNOSEŠKA INDUSTRIJA
Za razvoj kamnoseške industrije je potrebno: 1. da občina podpre vsako pobudo občanov za odpiranje novih kamnolomov;
2. da občina posveti vso pozornost visokemu razvoju v lastni režiji in v ta namen dobi zadostne kredite za njihovo mehanizacijo;
3. zgraditev moderne klesarske delavnice in ustanovitev kamnoseško - klesarske šole,
SPLOSNO GOSPODARSTVO
1. asfaltirati vse vaške ceste: zahtevati, da vse sosedne občine uredijo dohodne ceste v re-pentabnrsko občino; nasaditi drevorede ob glavnih prometnih cestah, popraviti važnejše poljske poti;
2. zahtevati pravilno ureditev sedanjega vodovoda, tako da ne bo primanjkovalo vode, omogočiti napeljavo vodovoda v zasebna stanovanja po primernih cenah; namestitev in preureditev vaških napajališč;
3. namestitev avtomatične telefonske centrale v občinski stavbi za hitrejšo zvezo z mestom;
4. ureditev primernega javnega kopališča v Velikem Repnu ter melioracija polja na Colu in Fernetičih;
5. ureditev poštne zveze s Fernetiči.
Ob sprejetju programa pozivajo kandidati in podpisniki liste vSe prebivalstvo občini, naj se v interesu gospodarske ga in vsestranskega napredka občine združijo okrog Enotne slovenske liste Repentabor.
ŽIVAHNA RAZPRAVA NA PRVI SEJI V SAN FRA N CIS C U
Gromiko zahteva sodelovanje pekinške vlade na konferenci
Ostali delegati so zavrnili njegov predlog in odobrili pripravljeni postopek Delegat SZ napovedal svoje predloge - Acheson izvoljen za predsednika
SAN FRANCISCO, 5. — Da= nes ob 18,10 (kan- odgovarja 9,10 zjutraj v San Franciscu) je ameriški državni tajnik A-cheson začel konferenco za mirovno pogodbo z Japonsko in je izjavil, da je dnevnega reda odobritev postopka, ki sta ga pripravili a-merišlka in britanska delegacija.
Novozelandski in kubanaki delegat sita izjavila, da se s postopkom strinjata.
Govoril je nato sovjetski delegat Gromiko, ki je opozoril, da predstavniki LR Kitajske'
Spomenica ECA
o znižanju gospodarske pomoči
WASHINGTON, 5. — V spomenici ECA, v kateri se zatrjuje, da bi znižanje gospodarske pomoči Zahodni Evropi, kakor predvideva y petek odobreni zakon, lahko zelo vplival na evropska oboroževalna prizadevanja, bo med dokumenti, ki jih bo proučila mešana komisija, ki ima nalogo najti kompromis med besedilom zakona, ki ga je odobril senat, in onim, ki ga je odobrila predstavniška zbornica.
Spomenica, ki jo je ECA poslala svojim funkcionarjem, izjavlja, da bi predvideno znižanje lahko povzročilo «val so-
cialrtih agitacij v bližnji bo- j pomnil, da je vabilo Kitajske dočnosta«, kar bi imelo ja po- j temeljno vprašanje, o katerem sledico znižanje vojne proiz- j je treba razpravljati pred vsa-vodinje. Nastalo bi še večje po j kim drugim, ter je zahteval, manjkanje surovin in potrošne- | naj se e njegovem predlogu ga blaga, cene pa bi se zviša- glasuje.
škoslovaška delegatka .nakar je Gromiko znova vprašal za besedo. Ko je prišel na tribuno, je imel y rokah že pripravljen pisan govor. Dejal je, da je , treba o postopku razpravljati, prva točka | ker ne predvideva ustanovitve vojaških ali gospodarskih komisij. Pripomnil je, da diplomatska pogajanja o pogodbi nikakor ne predstavljajo odprtega razpravljanja, posebno še ker- da niso nikoli upoštevali nobene sovjetske pripombe. Dejal je nato, da angleSko-ameriški postopek ne daje de-gacijam dovolj časa, da bi
niso navzoči in da imajo pra- i jasno izrazile svoje stališče. Vico sodelovati pri sklenitvi j Kritiziral jg tudi diplomatska mirovne pogodbe. Navajal je; posvetovanja, ki so jih ZDA nato številne dogovore, ki se j vodile pred sedanjo konferen-nanašajo k ureditvi vprašanj ] co, ter je ponovil predlog, naj Daljnega vzhoda, med katerimi j s€ takoj povabi na konferenco
je tudi dogovor v Kairu. Poudaril je tudi, da je nedopustno in nezakonito izključiti s konference LR Kitajsko ter je predlagal ,naj se pekinška vlada povabi na konferenco. Češkoslovaška delegatka Sekani-mova, namestnica zunanjega ministra, je podprla Gromikov predlog. Odgovoril je Acheson, ki je izjavil, da se Gromikov predlog ne more upoštevati, ker to vprašanje ni na dnevnem redu. Gromiko pa je vztrajal in dejal, da ne sprejme A-ohesonove odločitve ter je prii-
ie ter bi še tadlj pritiskale na že itak nizko življenjsko raven. Dalje pravi spomenica, da je treba pomoč razdeljevati tako,
De Gasperi odpotoval na konferenco v ZDA
Grenki komentarji tiska k včerajšnjim De Gasperijevim izjavam
RIM, 5. — De Gasperi je danes iz Ruma odpotoval v Cher-bourg, od koder bo nadaljevat pot v New York. Jutri zjutraj ga bo v Karižu sprejel francoski ministrski predsednik Ple-ven. Današnji italijanski tisk komentira včerajšnje De Ga-sperijeye izjaye dopisniku lista «11 Glomale dTtalia«. De Gasperi je namreč izjavil, da bodo razgovori v Washingionu predvsem pomenili ((temeljito izmenjavo misli med predstavniki dve članov atlantske skupnosti. So vprašanja svetovnega ali evropskega merila, o katerih ima Italija nekaj povedati, zlasti glede sredozemskega sektorja. Nato so še vprašanja evropske skupnosti. Izvedbe Sohumanovega načrta, evropske vojske, gospodarskega dviga Evrope«.
De Gasperi je zaključil: «Vs! se morajo zuvedati in m' prvi, da se Evropa brez nas ne more napraviti in de smo ml
bistveni element atlantske
skupnosti in svobodnega sveta. V t.em okviru vidimo mi tudi naša specifična vprašanja — gospodarska, politična moralna — kii so življenjske važnosti za nas; brez vsake provincialne mentalitete, toda gotovo z ita-lijanissimim čutom«.
Tudi agencija «ltalia» je včeraj poudarjala, da »to min isti. ski predsidnik govoril v Wa-shiingtonju o italijanskih vprašanjih ne kot o ločenih vprašanjih, pač pa jih bo vokviril v skupnost evropskih vprašanj Ul da vprašanja oborožitve, ri'Sta, revizije mirovne pegod-tJ€. “Ci. ves zanimajo gotovo v prvi vrsti Italijo, toda so prav tako vprašanja, ki se tičejo vseh atlantskih držav ki ne mor :jo drugače, da ne ’bi videu le koristi okrepitve tako delikatnega sektorja atlantskega zavezništva, kakor je južni sektor«.
Milanski »Corritre deila Sera« pravi, da j. j?, vseh teh izjav razvidno, da se namerava
De Gasperi v Ameriki osloniti na karto atlantske in evropske skupnosti, dla s pomočjo nje uveljavi položaj Italije. Nato pravi li°t, ha gre za to, da se v teni' okviru dosežejo 'Protidajatve, ki gredo od revizije mirovne pogodbe do potrebne pomoči za obrambo italijanskih meja.
Na splošno se opaža, da je v italijanskem tisku pojenjala gromovita kampanja, ki jo je vodil v zvezi z bližnjim De Gasperijevim potovanjem. Ze De Gasperijeve izjave same kažejo. kaj pričakuje od svojega obiska v ZDA
Moskovske «Izvestja» objavljajo danes članek komentatorja Aleksandrova, ki pravi, da Italija igra nevarno igro, ko zahteva revizijo mirovne pogodbe. V zvezi z De Gasperije-vim potovanjem v ZDA pravi komentator, da ZDA niso edine podpisnice italijanske pogodbe. Nato 0btcžuje pisec italijansko vlado, da je prekršila mirovno pogodbo z vstopom v atlantski pakt.
Toda Acheson je stavil na glasovanje že pripravljeni postopek, proti čemur je Gromiko ponovno protestiral, Acheson pa je odgovoril da je postopal v smislu tradicionalnih pravil vseh skupščin. Nato ie podal besedo poljskemu delegatu Wierblowskemu, ki je protestiral proti odmerjenemu času, ki mu je bil dovoljen za izjave, in je nato podprl sovjetski predlog, naj se povabi pekinška vlada. Po poteku pet minut ga je Acheson prosil, naj zapusti tribuno. Wiedblowski pa je to napravil šele potem, ko je moral Achescn ponovno, vztrajati. Po kratkim izjavah britanskega delegata so glasovali o postopku, ki ie bd sprejet s 45 glasovi proti 3 (SZ, Poljska in CSR).
Po glasovanju je poljski delegat s salo prišel zopet na tribuno in je ponovno protestiral ter je predložil resolucijo, ki predlaga ustanovitev komisije za pripravo postopka. Acheson je izjavil, da bodo to resolucijo proučili pozneje. Zopet sp je ogiladii Gromiko. ki je podprl poljski predlog in ponovno kritiziral angleško - ameriški postopek.
Toda Acheson Je vztrajal pri svojem stališču ter je dal besedo salvadorskemu delegatu, ki je v imenu držav Latinske Amerike podprl Achesonov sklep. Gromiko je zopet vztrajal, naj se glasuje o poljskem predlogu, Acheson pa je ponovil, da bodo o lem razpravljali pozneje. Gromiko pa ni odnehal in pridružila se mu je Če-
LR Kitajska. Omenil je nato. da so na pariški konferenci leta 1947 imele vse države udeleženke priliko obrazložiti svoje stališče. Zahteval je, naj se enako postopa na sedanji konferenci. ker ima on svoje predloge. Dejal je tudi, da sg ne more omejiti čas za načelne iz-jave, in je pripomnil, da se Indija jn Burma nista udeležili konference, ker so se z njima nezadostno posvetovali.
Ceylonski delegat je izjavil, da je postopek sinteza priporočil večine navzočih delegacij. Poudaril je tudi, da je Sovjetska zveza, ki sedaj omenja indijsko in burmsko odsotnost, sama predlagala pred enim mesecem, naj se japonska mirovna pogodba sklene samo med petimi velesilami brez udeležbe drugih azijskih držav, ironično je pripommil. da «zavze-rna SZ sedaj bolj liberalno sta: lišče«.
Nato je poldiski delegat na dolgo ponovil razloge Groznika in sledil mu je kubanski delegat, ki je predlagal, naj se takoj preide k naslednjim točkam dnevnega reda.
Glasovali so za tem o sovjetskih predlogih o odpravi
omejitve čaisa za izjave in o vključitvi v zapisnik vseh sporočil posameznih delegacij in prav tako o Gromikovem protestu. ker se odklanja vabilo pekinške vlade. Vsi so biti zavrnjeni.
Sledila -je volitev stalnega predsednika. Izvoljen je bil s 43 glasovi Dean Acheson. Za podpredsednika je bil izvoljen z 31 glasovi avstralski delegat Spendea-. Seja se jo zaključila ob 21,12 po evropskem času. Prihodnja seja bo jutri zvečer ob 23. uri.
Na popoldanski seji konference je govoril Foster Dulles, ki je izjavil, da bo mir, podpisan v San Franciscu, temeljil na pravičnosti in ne na maščevanju. Izjavil je dalje, da so bile ZDA prisiljene uporabiti sistem dvostranskih pogajanj, ker se je Sovjetska zveza uprla načrtu za mednarodno konferenco. Dalje je Dulles izjavil, da otoki Habomai niso vključeni med Kurilske otoke, ki se bodo odvzeli Japonski, in je pripomnil, da bo treba vsako nadaljnjo diskusijo o teh otokih predati mednarodnemu sodišču v Haagu.
Glede otokov Riukiu je Dulles izjavil, da je najbolje postaviti te otoke pod varuštvo Združenih narodov, ki naj poverijo upravo ZDA. Izrazil je tudi upanje, da bo Japonska sprejeta v OZN in da se ne bo nihče uprl temu sprejemu.
Govoril je nato o določbah, ki predvidevajo navzočnost tujih čet na Japonskem, ter nato poudaril, da vsebuje pogodba določbe o povratku vojnih ujetnikov. Na podlagi pogodbe Japonska lahko trguje z vsemi. Reparacije, ki jih zahtevajo države, ki so bile žrtev japonskega napada, znašajo približno 100 milijard dolarjev, toda Japonska ne more prenesti tega bremena in ZDA niso pripravljene plačevati stroškov za reparacije, ki jih dolguje Japonska. Naložiti Japonski prevelike reparacije, pravi Dulles,
bi pomenilo spraviti državo v fizično in moralno revščino. Zato je treba Japonski omogočiti, da s svojimi industrijski-
mi viri povrne škodo žrtvam-
svojim
Obžaloval je, da je Kitajska odsotna, pripomnil pa je, da med zavezniki ni večine ki bi lahko odločila, s katero kitajsko vlado naj se pogajajo. Zato se je Japonski pustila pravica, naj se pogaja z eno vlado, ki se ji bp zdelo potrebno.
Na koncu je Dulles izjavil, da mirovna pogodba ne vsebuje kali nove vojne in da je zaradi tega dolžnost vseh zaveznikov napraviti konec vojnemu stanju z Japonsko.
, Govoril ie nato britanski delegat Younger, ki je obrazložil okoliščine, zaradi katerih je Velika Britanija pristala na diplomatska pogajanja za pogodbo.
Sklepi kongresa Trade Unionov
BLACKPOOL, 5. — Na kongresu Trade Unionov so danea odbili resolucijo, ki jo je predložil predstavnik delavcev vi topilnicah, Gardner. Ta je priporočala politiko svetovnega gospodarskega sodelovanja in prenehanje ameriškega vmešavanja y angleško gospodarsko politiko. Gardner se je zavzel za gospodarsko sodelovanje * sovjetskim blokom. Prav taka so odbili tudi iesolučijo zveze delavcev v kemični industriji; ki je zahtevala novo iniciativo laburistične vlade v interesu svetovnega miru. Izrekala je tudi zaskrbljenost zaradi povečane oboroževalne tekme.
Tudi to resolucijo so sindikat listi tolmačil kot nezaupnico vladni zunanji politiki. Sprejeli pa so resolucijo, ki protestira proti prihodu v Anglijo poslanika, ki predstavlja frankistič-no Španijo. Zahteva, naj vlada prouči svoje stališče in »protestira na era sam možen način«.
Otvoritvene svečanosti v novi jeklOUvomi v Litostroj/a (Levo maršal Tito m Leskošek Frano)
PRIMORSKI DNEVNIK
— 5 —
6. septembra
TRŽAŠKI DNEVNIK
KOLEDAR
OBJAVE - MALI OGLASI
Četrtek 6. septembra
Ustrelitev bazoviških junakov Sonce vzide ob 5.31, zatone oo 18.36. Dolžina dneva 13.05. Luaa vzide ob 11.10 in zatone ob 20.22. Jutri, petek 7. septembra Birna, Bronislvaa
Kdo govori?!
Ne v coni A ne v coni B prav gotovo ni nikogar, ki ne bi obžaloval tragičnega ’ dogodi ka na demarkacijski črti pri Dragi, ki je terjal dve smrtni žrtvi. Komisija, ki vodi na Mestu, strogo in natančno preiskavo, bo pa ugotovila ati je službujoči obmejni stražar postopal po pravilih svoje službe in ali je storil vse, da bi preprečil tako težke posledice. ki smo jim danes priča. Prepričani smo tudi, da bodo obmejne oblasti z obeh strani diemarkacijske črte ukrenile vsle potrebno, da bo mejna črta v bodoče označena tako. da bo njen neopazen prehod onemogočen, s čimer bo že v naprej izključen ne samo vsak tako izjemen smrtni primer, temveč pidi vsakršna druga neugodnost tako za prehodnike kakor tudi za obmejne organe same.
S tem pa bo hkrati izključena možnost in priložnost izkoriščanja podobnih tragičnih ne. potrebnih dogaa)kov za gnusne politikantske cilje vsem novim in starim fašistom, ki jim je še vedno edina skrb netenje narodnega sovraštvu Italijanov proti Slovencem.
In prav o tem ogabnem izkoriščanju, ki se ga je včeraj lotil tukajšnji klerofašistični dnevnik, hočemo spregovoriti nekaj besed. Mislimo na njihov komentar k tragičnemu dogcd. ku pri Dragi, v katerem je pod naslovom «11 ved to della real-ta» med drugim zapisano-.
«Nasi vzhodni sosedi so nam v nedeljo nudili dvojni dokaz svoje civiliziranosti, svoje tolerantnosti, svojega spoštovanja človeške osebnosti: brutalno so vrgli v zrak kominfor mistično zborovanje in pretepali navzoče ter jim razbijali na glavah stcJe in steklenice; pobili so z rafalom iz brzostrelke dva izletnika na mirnem izletu, ki sta po pomoti prešla mejo za nekaj metrov onstran obmejnih oznak Poudarjamo med drugim sledečo okolnost; čez obmejni blok je moglo priti ne manj kot 200 oseb iz cone B na naše ozemr l;je z nameni, ki smo jih videli, medtem ko je dva tržaška izletnika, ki sita povsem slučajno prekoračila za pet ali šest metrov obmejno črto. Narodna zaščita podrla na zemljo z osmimi streli iz brzostrelke«.
Nato govori klerofašistični novinar o (isledovih krvi, ki držijo iz mesta do Jugoslamje in ki jih je plemeniti čas zbledela in pravi, dat celo «samo slovansko ljudstvo misli z domotožjem na ltalijov>, nakar pa se rmi oglasi slaba vest in nadaljuje «tisto Italijo, ki je zagrešila napake_ Za katere pa so sicer plačali predvsem Italijani, Italijo Ici ni nikoii padla na sistem džungle*. Slovane ljubeči pisun imenuje nato razbitje kommformovske provokacije v Škofijah nzvtrinsko netolerantnost, do kakršnega koli nasprotnika« prehod 200 oseb z rednimi osebnimi izkaznicami pa «pravo pravcato invazijo ozemlja», kar je zanj pravi ((Obmejni incidentu za razliko od onega pri Dragi, ki seveda «ni bil incident», ter zahteva končno, da «ZVU podvzame korake pri VUJA«. Vse to fašistično poročilo pa nosi naslov čez štiri stolpce: «PRED VRATI TRSTA SE NEHA CIVILIZIRANI SVET».
Tako se glasi klerofašistov-sko psovanje in hujskanje, na narodnostno sovraštvo proti Slovencem in proti Jugoslovanom sploh. In noben naš iita-t&lj, ki ni pozabil grozotnih zločincv istih, katere je in tudi sedaj še zagovarja klerofa-šistično glasilo. ne potrebuje komentarja temu ostudnemu izrabljanju tragičnega dogodka u tako ogabne namene. In če dajemo temu ponovnemu podpihovanju fašističnih strasti odgovor, ga dajemo zato, da bi spomnili, da za fašistovske italijanske zločine, ki so jih zagovarjali, čas ni bil tako «pleme-nit», kot bi hoteli tisti, ki svojo staro volčjo kožo neuspešno skrivajo pod plaščem krščanstva in demokracije.
Predvsem nima zaslužena lekcija, ki so jo za svojo ne prvo izzivanje prejeli komin-formovski provokatorji v imenu «miru» in «bratstva» prav nobenega opravka in zveze s tragičnim incidentom v Krvavem potoku. Naravnost ginljivo je Pa pri tem, kako vneto zagovarja protikominformistični in pobožni «Giornale» komin-formiste, ki so postali torej prava udarna pest vseh italijanskih iredentistov. Saj si upajo izzivati tam, kjer si odkriti in skriti fašisti še nosa ne upajo pomoliti. Meja med cono A in B seče popolnoma slovensko vas Škofije na dva dela:	na
sam dan tradicionalne vaške Bagre so prišli kominformisti — ne prvič — z uvtobusi in kamioni izzivat 1000 do 2000 ljudi. za katere so vedeli, da se bodo zbrali na svoj lastni praznik. Prišli so, z namenom, da bodo naše ljudstvo zmerjali s fašisti, razbojniki, vohuni...
In kdo je dal dovoljenje kom-informistom in s tem omogočil to ponovno izzivanje prav na samem bloku, ravno pod nosom ne samo domačinov, temveč tudi jugoslovanskih ob. mejnih organov? Nihče drugi jim ni dal dovoljenje kot prav demokristjanski prefekt Palu-tan. čigar glasilo je nGioma-lev. In temu demokris/tjanske-mu prefektu seveda še na um ne pade, da bi kominformistom dovolil prirejati podobne mitinge na Trgu Unita pred njegovo ((Prefekturo» in pod nosom demokrščanskega župana Bartolija.
Vprašamo se, kdo govori o civilizaciji, o tolerantnosti in o spoitovanfu. človeške osebno, sti? Kako pravico imajo govoriti o tem tisti ki niso smatrali za potrebno obsoditi najbolj brutalnih umorov, kakršni so umori delavca Hlače, Pianiniha, in drugi; ki niso niti črh-
nili v protest, da še danes Planinškovi morilci niso aretirani. To se ni zgodilo v samo. ti. koder poteka demarkacijska črta in na mestu, kjer je s strani obojestmnskih obmejnih organov prepovedano hoditi; t>o se je Zgodilo sredi žaškega Korza... AH se spomnijo, kako so ti patentirani nosilci civilizacije, tolerantnosti in spoštovala človeške osebnosti pisali, ko je — brez klica «Alto la» — skupina mladih zločincev, vzgojenih v fašističnih šolah proti metodam katerih (iGionial'e» do sedaj še ni dvignil glasa, hladnokrvno streljala na skupino ljudi, na zabavi in ubila malo Milko Vrabčevo. In to se ni zgodilo pred vrati Trsta, temveč v njegovem centru..
Ti, ki mislijo, <Ja imajo danes pravico dajati na levo in na desno nauk-e o tem, kako je treba na najnesramnejša ko. minformovska izzivanja odgovarjati, jemljejo v zaščito v isti sapi tiste, ki bi bili najbolj srečni, če bi se tudi na meji med Tržaškim ozeml jem in Jugoslavijo vrstili iz dneva v dan krvavi incidenti kakršnih je bilo nič manj kot 2700 v teh zadnjih Vetih na kominformov-skih mejah sosedne republike
— vse v znaku istega «bratstva in mirun v imenu katerega so prišli izzivat v Škofije. To so tisti, ki znajo obsojati komin-formoveki teror le takrat kadar ga čutijo na lastni koži; ko pa je ta teror naperjen proti Jugoslaviji, postane sestavni del njihove protijugoslovanske im-periaiistične politike.
Samo prebivalcem s severnega pola pripovedujejo lahko o primerjavi med prehodom meje na področju Krvavega potoka in med prehodom na škofijskem bloku z legitimacijo v roki. Pa menda nočejo pobožni gospodje prepovedati vaščanom iz Škofij hojo po lastni vasi? Kje so izvedeli o tistih petih ali šestih metrih in zakaj fal-zifidrajo in zmanjšujejo oddaljenost, do katere sta zašla oba nesrečna pokojnika?
Kdo govori o sledovih krvi. ki gredo iz mesta do Jugoslavije? Ali niso to tisti, ki niso in tudi ne bodo imeli nikdar za potrebno povedati svojemu lastnemu narodu, svoji lastni mladini, da je bil še pred nedavnimi leti njihov polkovnik
— ne fašistične — temveč redne vojske, tisti, ki je dal povelje: Slovence je treba pobiti kakor pse! Ali bodo kdaj povedali svojim čitateljem, da so vojaki tega poveljnika to povelje tudi zelo vneto izvrševali? In sledovi krvi, nastali od tega izvrševanja, niso zbledeli zaradi plemenitega časa!
Ali ne govori o sledovih krvi morda tisti, ki še nikoli ni zapisal, da je njih vojska pobila 400.000 Jugoslovanov, da je italijanska vlada z aktom italijanske -vojne uprave od 23. VII. 1942 že do t:stega datuma, postavila 220 koncentracijskih taborišč za jugoslovanske internirance v Italiji, iz katerih se-
tisoči in tisoči niso vrnili nikdar več, temveč počivajo pod odejo osatov v zapuščenih in pozabljenih koncentracijskih pokopališčih v Perugi, Pietra-fitti, Iseniji, Campobassu, Ustiti, Tremitih, Montv.ranu in drugih stotinah italijanskih krajev...
Kdo govori in se zgraža? Al ni to tisti, ki še nikoli ni obsodil tistih italijanskih inštruktorjev v Gaeti, Borgotari, Bo-veniji, Bari in drugih usia-škth taboriščih, kjer so učili zločinske ustaše deset let klanja in ubijanja in vseh najbolj rafiniranih načinov mučenja, kar so jih stoletja srednjega veka nakopičila v krvavi zgodovini srednjeveške Italije?
Ali so protestirali morda tedaj proti požiganju naših narodnih domov z izgovorom, da smo Slovenci skrunili grobo, ve njihovih vojakov, pa jih je v resnici skrunil ververznež, ki nima g slovenskim narodom nobenega opravka, temveč je bil njihov rojalk?
Kdaj si bodo Upali objaviti vse zločine, vse mrcvarjenje, vse pokolje, vse požige, ki so jih izvršili tisti generali, ki je zanje dokazano, da so vojni zločinci m za katere pisunom %z «Gioma!e» še na pamet ne pade, da bi zahtevali njihovo kaznovanje? Zakaj ne povedo, da je Italija edina v tej vojni premagana fašistična država, ki ni kaznovala svojih zločin* cev, kaj še da jih je izročila tisti državi, kjer so zločine počenjali.
.. Ne' Ti vojni zločinci so zgrešili zgolj <mapake»! Mrcvarjenje, požiganje, klanje in -ubijanje tQ so bile le «napake ki sp jih predvsem Italijani plačali. » As čim so jih plačali?
Morda s tistim enim odstotkom odškodnine reparacij, za katere zahtevajo revizijo? Ali so te račune morda plačali tisti sto-tisoci italijanskih vojakov ki SO jih Plemeniti jug-oslovnnski partizani pustili, da so 0b kapitulaciji 1943 mimo odšli v svojo domovino, čeprav so še 24 ur prej požigali njih vasi in P°Miali otroke, starce in žene9
Kdo govori to rej? In kdo je knv, dia poteka meja od Peči in Mangarta pa do Peska in Krvavega potoka čez žive- telo slovenskega naroda? In kdo je kriv — končno — da je ta meja tako strogo zastražena•? Tisti, ki pošiljajo oborožene bande prav preko področja, kjer sta ta-ko tragično izgubila življenje dva izletnika? In kdo še? Tisti, ki ne samo da proti delovanju teh band niso n ik-diar protestirali, temveč so njih delovanje naijvečkrat potihem, čestokrat Pa tudi na g '-as zagovarjali.
In to so tisti, ki skušajo dajati nauke in izrabljati tragičen dogodek zadnjega n&ieljskega popoldneva za svoji? najbolj u-mazane politikantske namene in s tem vznemiriti tržaško prebivalstvo, ker jim kljub vsem naporom zadnjih treh mesecev ni uspelo.
Pa jim tudi sedaj rve bo!
Množično zborovanje Ljudske fronte v skednju
V torek 4. 1, m. je bil v Skednju množični sestanek Slovan-sko-italijanske ljudsl^ fronite, n.a katerem so navzoči obravnavali razna vprašanja v zvezi s bodečimi upravnimi volitvami na našem ozemlju. Po dolgi m izčrpni diskusiji je bila soglasno sprejeta protestna resolucija, katero bo v teh dneh predložila ZVU delegacija ške-denjskih prebivalcev. Besedilo resolucije je sledeče: Prebivalci Skednja, zbrani na množičnem sestanku LF dne 4. t. m., z ogorčenjem ugotavljamo sledeče:
Ital janski iredentistični tisk kot tudi iredentistične skupine v Italiji pozivajo in organizirajo Številne skupine ljudi, ki jih mislijo poslati v času volilne kampanje v Trst, vse to seveda z namenom, da bi potvorili politično in etnično lice našega mesta za casa volitev. Teh skupin »e nameravajo italijanski iredentisti posluževati za brezobzirno podži-ganje sovraštva in podpiranje vseh tistih političnih strank na našem ozemlju, ki so proti uveljavitvi mirovne pogodbe.
Ob teh ugotovitvah POZIVAMO ZVU, da pedvzame vse potrebne ukrepe ter prepreči te protidemo. kratične iredentistične manevre.
Nadalje pozivamo ZVU, da izda potrebne ukrepe, ki branijo nastopati na javnih predvolilnih zborovanjih govornikom, ki nimajo v Trštu stalnega bivališča.
Nočemo, da se vmešavajo v naše zadeve ljudje, ki so in bi še hoteli povzročati zmeda, sovraštvo in škodo tukajšnjemu prebivalstvu.
Zvišanje števila zaposlenih
še ni dokaz izboljšanja življenjskih pogojev
iNejtateri lokalni časopisi in trzasiKi radio so javili uradne vest, da s£ je število za.posie-litga lifciavsjtva na našem ozemlju v ^adiujem mesecu povečalo Ze ua au.tio, torej že na tako številko, ki jo tržaški urad za delo niti v najboljših prea-vojnan letih ni registriral. Obe-netm je bilo javljeno, da Se je tucu številOEbrggposelnih zmanjšalo ter	trenutne
18.300. Polegltejuradne vest; so razni časopisi in seveda tudi tržaški radio objavili nekaj podatkov o zaposlenosti i,z predvojnih in povojnih let ter "so v primerjavi s temi ugotovili, da je bilo le-a 1928 zaposlenih v Trstu le 75.000 oseb, da pa se je to število po vojni zvišalo ter doseglo 1949. leta 85.000 o-seb, leta 1950 pa 88..tS0Q oseb.
Res je, da znaša sedaj število zaposlenih oseb nad 90.000 tisoč, toda uradni podatki ne povedo, da so mnogi izmed teh zaposlenih pri civilni policiji, pri vojaških edinicah v dirugih službah, ki so le začasne. Prav tako uradno poročilo ne omenja dejstva, da se je tudi število prebivalcev Trsta v primer-javil s številom pired vojno zelo povečalo ter da je zato nujno, da je tudi število zaposlenih višje.
Pri vsem tem povišanju, ki bi ga hotelo uradno poročilo prikazati kot dokaz za izboljša-
V slovenske šole
slovenske šolske sluge!
Čimbolj se bliža začetek šol- ? čim je prišel v doiik s piame-skega leta, tembolj razmišljamo {nom varilnega aparata, vnel in starši slovenske šolske mladine, j opilazil zaposlenega delavca, kako upravičena je zahteva po j Moža so morali zaradi opeklin
‘ II. stopnje na rokah in na de-
2 GORIŠKEGA
Slaba prodaja jabolk
Medtem ko sp Kraševci z letošnjim vremenom nezadovolj. rii, Jter je bilo premalo moče, se Steverjanci nad njim ne smejo pritoževati. Za vsako priliko je Mio dežja dovolj. Celo preveč. Ce vas namreč pot zanest v naša Brda in povprašate kmete, ki se raivno te dni trudijo s kopanjem krompirja, kako j« kaj z letino, tedaj boste prav gotovo dobili odgovor, da ne gre slabo, vendar bi bilo še bolje, če bi nekaj časa ne deževalo. Povedal vam bo tudi, da je grozdje zelo lepo, da so jagoue polne, ker je bilo dovolj dežja, vendar pa se marsikje jagoda razpoči in povzroči grozdno gnitje. Tako se v marsikaterem vinogradu o-pazijo nagniti grozdi, ki bodo do trgatve verjetno še narasli.
Pravi križ pa predstavljajo za Brice jabolka. Letos jih je precej dozorelo. Toda kaj, ko je trg tako založen, da jih le s težavo prodajajo. Dogaja se, da kmet pripelje sadež na go-riškii trg, kjer ga nt more prodati. Kaj hoče. Da bi ga odpeljal zapet domov, skoraj ne gre. Usmeri voe k tvrdki Mas-seli. ki kupuje sadje in ga prekuhava v marmelado, V takem primeru seveda krnit prav tako nič ne zasluži, saj plačujejo komaj po, 10 lir za kg.
Kmetje se s tem v zvezi sprašujejo, zakaj v večernih tečajih tako priporočajo saditev jablan, ker se je vendar že nekajkrat pokazalo, da na jesen nastanejo težave s prodajanjem.
Najbolj pa je pri vsem prizadet kolon. Qn mora sadež predati in na podlagi potrdil, ki jih v Gorici dobi za prodano blago, razdeliti izkupiček na pol in polovico poslati svojemu gospodarju. Cte bi ?e jabolka dclbro prodala, tedaj bi bil njegov izkupiček dober, ker pa se slabo prodajajo in on jih mora prodati, tedaj je njegov zaslužek precej boren, oziroma g« skoraj ni.
S otstnimi deli v Steverjanu še niso pričeli. Cesta od Bu-kovlja proti m‘ii je še vedno taka. kot je bila. Vozovi odskakujejo, da je veselje. Občinska uprava bi morala najti način in sredsitva, da pot popravi, saj predstavlja vožnja no njej pravo pokoro.
toliko uspeha, bo prosvetno društvo O. Zupančič ponovilo igro v nedeljo 9. septembra na istem mestu s pričetkom ob 19.30, Predprodaja vstopnic se bo pričela ob 15.
Padec z mosta
Včeraj popoldne se ie 11-let-ni Michelus Edvard iz Stever-jana peljal s kolesom na sprehod. V bližini Grojne je zgubil ravnotežje in padel z mosta. K sreči ga je pri padcu zadržalo gosto grmičevje. Komaj si je deček opomogel od strahu, je privozil tam mimo neki avtomobil, ki je ranjene^ pripe ljal v mestno bolnico.
Iz sodnih dvoran
Včeraj zjutraj so na sodniji pregledali obtožnico 22-letnega Salvaggia Angela iz Borrafran-ca, ki je pretekle-ga julija zbežal v Jugoslavijo, da bi si tam poiskal dela. Cim je Salvaggio vstopil na jugoslovanska tla so ga tamkajšnje cblasti vrnile italijanskim. Zaradi prepovedanega prestopa meje je bil obsojen na tri mesece zapora in plačilo 16.000 lir globe.
.Rokovnjači" v *tandre?u
uprizoritev
Ker Je uprizoritev Jurčič-Go-vekarjevlh »Rokovnjačev« v Standrežu preteklo nedeljo žela
Izlet v Benetke
Zveza slovenskih žena v Italiji priredi v nedeljo 16. septembra izlet v Benetke. Vpisovanje v Ljudski čitalnici v Ul. Ascoli 1, I. do vključno 8. t. m. Cena za vožnjo 950 lir Za osebo. Odhod s Travnika z avtobusom ob 4. uri zjutraj.
Nesreča na Korzu
Huda prometna nesreča se je v torek zvečer dogodila na Korzu Roosewelt. Motorno vozilo, ki ga je vozil 65-letni Ita-licv Ta.ugnacco je iz neznanih razlogov močno trčilo ob kolesarja, 42-letnega Bernaidisa Alojza, ki je privozil po Korzu v nasprotni smeri. Ob hudem sunku sta O^a padla nezavestna na tla. Mimoidoči so takoj poklicali rešilni avto Zelenega križa, ki je ponesrečenca pripeljal v mestno bolnico kjer so zdravniki po pregledu ugotovili, da si je Tavagnacco pri oadcu zlomil medenico in si prizadel manjše poškodbe po nstalem telesu Zdrav!ti se bo moral nad 60 dni. Bernardi'u so v bolnici obvezali globoko rano na glavi.
samostojnem upravljanju našega šolstva. Med mnoae doksze, ki to potrjujejo, uvrščamo še enega, ki je zelo tehten in važen za pravilen in nemoten razvoj dela pri pouku naših otrok. Je to vprašanje šolskih slug in snažilk na slovenskih osnovnih šolah, ki niso vešči slovenskega jezika. O tem še ni bilo besede, je pa. zelo potrebno, da jo sprožimo in opozorimo tako šolsko oblast na veliko nepravilnost pri nameščanju služiteljskega osebja na slovenskih šolah v mestu. Odgovorne predstavnike za šolstvo v Trstu vprašamo: «Kako bi bilo na italijansk- šoli s slugo, ki bi na vprašanje «Non parla italiano?» — odgovoril «Neanche una parola«. K;ko bi bilo s snažilko, ki bi govorila le slovensko?
S tem nočemo nikogar žaliti, noben narodni šovinizem nam tega pisanja ne narekuje. Povedati hočemo le, da, kar je na italijanski šoli nemogoče, je na slovenski mogoče. Tu so nameščeni sluge, ki ne razumejo ((niti ene slovenske besede« in taki. ki blodijo nrko mešanico nemščine in hrvaščine, kar so si ohranili še izza avstrijskih vojaških časov.
Otroci so s iolskim slugo in snažilko v neposredni zvezi bodisi pred, po in večkrat tudi med poukom. Med seboj se torej razumevajo po novem «esperando», ki ga uvajajo slovenskega jezika nevešči sluge in snažilke ali pa v italijanščini. Razumljivo je, da nam staršem ni vseeno kako naš otrok govori, saj mu razen šole le malokdo izmed nas more nudi ti pravilno besedo v materinščini, ker nas je večina dtora-ščala v fašistični šoli. Pomisliti je treba tudi na trud, ki ga vlaga učitelj, kp uči naše otroke slovenskega jezika, novo besedo. katero sluga po svoje izmaliči.
Predstavniki šolstva, naj zato že v začetku prihodnjega šolskega leta popravijo ta ne-dostatek, ker to zahtevamo starši slovenske učeče se mladine. Hočemo, da bo slovenska šola res slovenska šola od najnižjega uslužbenca do najvišje, ga funkcionarja.
Vprašanje šolske samouprave je tudi sestavni del programa OF na bhžnjih volitvah. Starši se moramp zavedati, da le s skupnim in složnim nastopom si bomo nriborili one pravice, ki nam jih sedaj kratijo. Med drugimi bomo dosegli, da bodo na naših šolah slovenski sluge in. slovenske snažilke. Predpogoj pa je, da smo složni in da pride do soorazuma. Oče
Iz strahu pred kolesarjem padla na tla
Kljufo syo>i visoki starosti, ima namireč že 82 pomladi za seboj, se Brigida Brissana por. Cicala iz Ul, Cavana ni nikoli odpovedala vsakdanjemu sprehodu. Zal se ji je včeraj zgodila nezgoda, katero je starko spravila za najmanj djva meseca v posteljo in ji tako onemogočila sprehode. Starka je na vogalu Korza z Ul. Roma hotela »rekorajčiti cesto, toda ker je videla nekai me<trov stran od sebe nekega kolesarja, se ga je ustrašila in se umaknila za nekaj korakov nazaj.. Pri tem oa se je spotaknila in padla na tla. kjer je obležala, dokler j« niso odpeljali z rešilnim avtom Rdečega križa v bolnico, kjer so jo zaradi zloma nadlahtnice in rane na nosu pridržali na ,v>-tone|ffckem odldclku.
Opečen med delom
Me<i delom P« varjenju nekih cevi v Tržaškem arzenalu je 29-letnega Antonija Stančiča iz Ul. Molin a Vento zadela nezgoda, ki ga je spravila v dermatološki oddelek naše bol-ndce. Nepričakovano je iz neke cevi začel uhajati plin, ka se je.
sni nogi odpeljati v bolnico, kjer bo moral ostati pribiieno 25 dni.
ne gospodarske in življenjske razmere na našem ozemlju, pa ostaja še vedno skorajda neiz-premenjeno število brezposelnih delavcev, ki jih je sedaj nekaj nad 18.000. Ce bi ialiko odgovorni krogi pokazali v svojem poročilu tudi možnost da bi se to število v bodoče znatno znižalo, potem hi povišanje števila zaposlenih že nekaj pomenilo. Ker pa take možnosti odgovorni krogi niso nakazali, saj te tudi ne morejo, predstavlja tako ogram.io število brezposelnih delavcev še v£dno rak rano v našem gospodarskem sistemu, ki nikakor ne kaže. da bi bila ozdravljiva, ali pa bi jo bilo lahko odpraviti s politiko vedno tesnejše gospodarske povezave našega ozemlja z Italijo.
Med 90.000 zaposlenimi osebami je prav gotovo mnogo takih, ki pred vojno niso prebivali na našem ozemlju ter so se tukaj naselili šele po letu 1945. Nočemo trditi, da bi ti ljudje ne imeli pravice do zaposlitve; pristaviti hočemo le, da so pa med brezposelnimi cr sebami, ki jih je po uradnih podatkih nad 18.00Q. večinoma Tržačani, ki bi moriili imeti prav gotovo prednost pri zaposlitvi.
Teh 18,000 brezposelnih ljudi, katerim se bo po vsej verjetnosti y. zimskih mesecih pridružita še mnogo delavcev, ki jih nameravajo razna podjetja in tovarne odpustiti, nima danes prav nobenega upanja, da bi našlo primemo zaposlitev, s j katero bi lahko preživljalo sebe in svoje družine. O teh brezposelnih naj se merodajni čini-telji bolj razpišejo ter odkrito povedo, da je njihov položaj, kljub navideznemu izboljšanju brezupen.
Tržaškemu delavskemu razredu zato vsa ta povišanja števila zaposlenih oseb prav nič ne pomenijo. Zam; bo imelo veljavo le takšno število, v katerem bo vključen vsaj dobršen del sedaj brezposelnih tržaški); delavcev ki imajo vso pravico, da bi po tolikih letih čakanja dobili primemo zaposlitev.
Do tega izboljšanja pa seveda ne bo prišlo, dokler bo ^oli; tika tukajšnjih krogov težila za čim tesnejšo gospodarsko oove-zavo našega ozemlja z Italijo, ki se je pokazala za najbolj
DANES 6. t. m. ob 20. uri bo v okviru
jubilejne razstave OF na stadionu «Prvi maju filmska predstava na prostem. Na sporedu je jugoslovanski film
«Ta narod bo živel»
Sledil bo še kratek dokumentarni film Razstava je odprta od 9. do 13. in od 16. do 23. ure.
Nezgoda Dolinčana
EuaiOfarideseUetnefia zidarja Albina gregarca doma iz Doline š>t. 58 je včeraj zjutraj zadela v dnevnem kopališču v Ul. sv. Katarine, kjer je zaposlen, majhna nezgoda, ki ga bo odtrgala od- dela za kakih 8 dni. Med dviganjem neke železne cevi se je z njo udaril po obrazu in se ranili nad desnim očesom.
Aldo Kavčič
Pijani kolesar zakrivil karambol
Petinštiridesetletni pjsquale Capoliicchio stanujoč v Stivanu št. 1 je moral biti včeraj okoli 20. ure psrecej pijan, da ni več poznal svoje desne in je vozil ]	**
po levi strani ceste im tako iz- i	*	_______
postavil svoje in drugih življe- !
nje v nevarnost, smola je ho- j SLAVA PADLEMU BORCU!
tela, da sta prav tedaj privozila na motorju DKW z nasprotne strani ceste Devin-Trst 37-letni Guerrino Castellano iz Ul.
Boscolo, lastnik motorja in 32-letna šivilja Danila Lenardon iz Ul. dellTstria. Zaradi negotove vožnje pijanega Capolic-chia sta se zaletela vanj in vsi so se znašli na tleh. Medtem ko sta kolesar in lastnik motorja ostala nepoškodovana, so morali Lenardonovo odpeljati v bolnico, Jcje so ji zdravniki dognali poškodbe na ličnici z verjetnimi kostnimi poškodbami, na nosu, alom desne lopatice in udarec na očesu. Lenardonova, ki so jo sprejeli na I. kirurški oddelek, bo verjetno okrevala v 2Q do 50 dneh.
Rojen je bil v Trstu dne 20. januarja 1922. Stopil je kot borec v Tomšičevo brigado že 2. aprila 1943, kjer se je hrabro boril vse do 6. septembra istega leta, ko je v borbi z Nemci pri Drežmci padel.
Stava njegovemu spominu!
IZ ISTRSKEGA OKROŽJA
Uradno poročilo
tiskovnega urada VUJA o incidentu pri Krvavem potoku
O incidentu pri demarkacijski liniji na področju Krvavi potok, v katerem sta bili ubiti dve osebi, je urad za informacije VUJA pooblaščen izdati sledeče poročilo:
V nedeljo 2. septembra t. 1. sta <jb 17. uri na nedovoljenem mestu prekoračila demarkacijsko črto na področju Krvavi potok Di Pompeo Vittorio iz Trsta Ul. Raffineria 9. in Pa-nicari Pierina tudi iz Trsta Ul. Raffineria 9.
V globini ozemlja jugoslovanske cone STO, 100 metrov daleč od demarkacijske črte, je oba aretirala obmejna straža jugoslovanske cone STO. V trenutku, ko je stražnik poklical bližnjega stražnika, da bi aretiranca odpeljal, sta onadva začete bežati in se nista ustavila na ponovljeni predpisani poziv in streljanje stražnika v zrak. Zato je bil stražnik prisiljen postopati po predpisih obmejne službe. Takoj po tem dogodku je za to določena komisija napravila preiskavo na mestu.
Priprave za proslavo 8. septembra
Dan vsitaje istrskega ljudstva. 8. september, bodo prebivalci Istrskega okrožja svečano proslavili. V Kopru, Izoli, Piranu, Bujah, Umagu in v Novem gradu bodo organizirane akademije, v ostaJih mesitih pa sestanki Fronte in zbori volivcev. Mestni ljudski odbori bodo priredili svečane seje ter nanje povabili predstavnike množičnih organizacij in predstavnike kulturnih društev.
Sorodniki padlih borcev bodo ta <jan dobjli spomenice, na hi-
šah pa, kjer so med borbo bili prvi sestanki ljudskih odborov, bodo odkrili spominske plošče.
Po proslavah bo povsod ljudlsko rajanje.
Slavnostna akademija v Kopru
V soboto 8. septembra bo v koprskem Ljudskem gledališču slavnostna akademija v proslavo dneva vstaje istrskega ljudstva. Po govorih v slovenščini in v italijanščini bo nastopil moški zbor slovenskega prosvetnega društva iz Kopra «Oton Župančič«, mandolinistič-ni orkester italijanskega kulturnega društva iz Kopra ter godba JA iz Portoroža.
Seminarij prosvetnih delavcev v Kopru
Včeraj se je v Kopru končal seminarij prosvetnih deilavcev slovenske in italijanske narodnosti.
Slovenski učitelji so imeli na sporedu izčrpno predavanje «o ekonomskem stanju glede na sedanje spremembe na STO» ki ga je podal tov. Beltram, Po predavanju so prosvetni delavni prediskutirali temo v študijskih krožkih.
Naslednje predavanje je imel pomočnik ministra za	prosveto tovariš Miloš	Le-
dinek. ki -je govoril «o šolstvu v Jugoslaviji«, za nj'tm pa prof. Mevlja, ki je predaval «o italijanskem šolstvu*. Po pri-kazu zgodovinskega razvoja italijanskega šolstva, je preda -vatelj poudaril razliko	med
slovenskim in italijanskim šolstvom.
Seminanij so zaključile teme »Podrobni učni načrti*.
OF
Množične organizacije I. okra. ja organizirajo 3-dnevn.i izlet na ogled velesejma v Zagreb dne 22., 23. in 24. septembra.
Vpisovanje se vrši dnevno od 17. do 19. ure na sedežu OF I. okraja v Ulici R. Manna 29 do vključno 13. septembra t. 1.
V Barkovljah se vpisuje dnevno od 19. do 20. ure v prostorih P. D. «M. Matjašič* Ul. Bo-vedo 43.
Podrobnejše informacije dobite na navedenih krajih vpisovanja.
* * *
Okrajni odbor OF za II. o-kraj obvešča svoje člane in prijatelje, da bo izlet ua zagrebški velesejem, zaradi tehničnih razlogov, le 22., 23. in 24. septembra. Vpisovanja se sprejemajo za sektorje Sv. Ivan, Skoljet, Kolonja, VOM, Center mesta in Sv. Alojz dnevno na stadionu «Prvi maj* od 9. do 12. in od 16. do 20. ure. Za sektorje Sv. Vid in Sv. Just vsak torek, četrtek in 'soboto od 19. do 21. ure v Ulici S. Vito 17 in za sektor Lonjer -Katinara dnevno pri tov. Marici Cok - Gasparijevi v Lo-njerju.
Skupiva cena vožnje, hrane in prenočišča za člane vseh masovnih organizacij 2.900 lir, za nečlane 3000 lir.
Vpisovanje se zaključi 10. septembra.
* * *
Odbor OF III. okraja priredi 3-dnevni izlet r.a zagrebški velesejem 22., 23. in 24. septembra. Vpisovanje pri Cirilu, Ul. S. Marco 21, gostilna «La Spe-ranza» vsak dan od 18. do 20.30 ure.
* * *
IV. okraj OF obvešča članstvo in simpatizerje, da bo iz let na velesejem v Zagreb prvič v dneh 22., 23. in 24. septembra, odhod z vlakom 22. septembra zjutraj, povratek 24. septembra ob 23. uri.
Vpisovanje je na sedežu OF v Skednju in pri tovarišu Pre-garcu na Kolonkovcu. Vse potrebne informacije se dobe pri vpisu.
* * *
Okrajni odbor OF V. okraja sprejema vpisovanja za izlet r.'a velesejem v Zagreb za 22.,	23. in 24. septembra
z vlakom in motocikli v sledečih krajih: v Dolini na sedežu (v Jercogovi dvorani) v Boljuncu pri tov. Sar.cinu Marjanu, v Borštu pri tov. Meri, v Ricmanjih pri tov. Kuretu Silvestru, v Domju pri tov. Sturmanu Josipu, v Prebenegu pri tov. Bandi Mirku, v Mač-kovljah pri tov. Slavcu Benjaminu št. 61, v Stramarju pri tov. Lazarju, v Škofijah pri tov. Sancinu Frar.cu in v Pla-vjah pri tov. Jamšku Josipu.
Vsa pojasnila dobite na navedenih mestih.
* * *
Vpisovanje za izlet na zagrebški velesejem, ki bo 22., 23. in 24. septembra:
Bazovica, na sedežu OF, dnevno od 20. do 22. ure.
Padriče, pri Grgiču Svetku, štev. 52.
Gropada, pri Milkovič Mariji, štev. 5.
Trebče, pri Kralj Anici, štev. 201.
Prosek, pri Briščku Alojziju, štev. 199.
Kontovel, pri Danev Ivanki, štev. 6.
Col, pri Guštinu Albinu, št. 4. Veliki Reper.*, pri Škabarju Karlu.
Opčine, na sedežu OF, dnevno od 16. do 20. ure.
Vpisovanje se zaključi 10. t. m.
* * *
Odbor OF nabrežinskega okraja obvešča svoje člane in simpatizerje, da bo izlet na zagrebški velesejem dne 22., 23. in 24. septembra, Vpisovanje:
Za Sesljan, Vižovlje, Ce-rovlje, Mavhinje pri tov. Leglši Emilu Vižovlje U. Za Devin in Stivan pri Miri Legiša v Devinu 43. Za Medjo vas pri Liliani Legiša. Za Sv. Križ, Nabrežino, Slivno, Sempolaj, Prečnik, Praprot, Trnovco Bajto na sedežu okrajnega odbora OF v Nabrežini št. 89. Za Samotorco, Salež in Zgonik pri Miliču Milanu Salež 37. Za Gabrovec pri Kralju Ivanu iz Gabrovca. Vpisovanje se zaključi 11. septembra. Gena za vožnjo, hrano in prenočišče za člane vseh množičnih organizacij 2900 lir, za nečlane 3000 lir.
CIRIL - METODOVA DRUŽBA V SEŽANI priredi v prid narodne obrambe zamejskih Slovenk & gradnjo Kulturnega doma v Trstu
VELIKO LOTERIJO
SM V RT MO VESELICO
V SEŽANI, DNE 9. SEPTEMBRA POPOLDNE V PARKU HOTELA TRIGLAV
GLAVNI DOBITKI :
1 kuhinjska oprema, 1 nylon torbica, 1 nylon 1 par moških čevljev, 1 par ženskih čevljev,
1 moški nylon plašč, 1 ženski nylon plašč, _ nylon plašč. 1 serija emajlirane posode in nešteto " gih dobitkov.
nogavi* 1 teli® otr^
Vabim0 vas na dober teran in kraški peršut Ples — Igra orkester iz Sežane — Velik sre-čolov z bogatimi dobitki.
Avtobusne prometne zveze s centrom so
zagotovi)*1^
MAL’ POLOŽI DAR DOMU NA OLTAR!
Sestanki Slov. ital. ljudske fronte
Danes četrtek 6. t. m, ob 20.30 v Ulici R. Manna 29 širši sestanek Slovansko-italijanske ljudske fronte za sektorje mesto in Bel-veder.
Danes četrtek 6. t. m. ob 20.30 na Mandriji pri Tonetu sestanek sektorskega odbora SILF iz Bar-kovelj.
Komemoracija bazoviških žrtev
bo danes 6. sept, ob 18. uri
na njihovem grobu na pokopališču pri Sv. Ani
uZARJA v SVOBOD11 Sempolaj
f 7
V nedeljo 9. t. m. ol) ,
PEVSKI KONCE*!
Sodelujejo: Pevski z6c^>. Podgore pri Gorici, ‘ j, ški zvon«, i(M. Barkovelj, «S. skanXoi od Sv. Ivana, ((Ivan ^ s Proseka - Kontov®!* ^ pevski zbori iz Sai^a’ brežine in Sempolaj<'
Po koncertu prosta **j| ob domači pijači ta ^
Slovenska nižja srednja šola
1. Vpisovanje na slovensko nižjo srednjo šolo v Trstu bo letos od 1. do 25. septembra i{951. U-čenci naj ne čakajo do zadnjega, marveč naj se vpišejo čim prej, da ne bo v zadnjih dneh prevelikega navala in nepotrebnega čakanja.
2. Popravni izpiti čez I. in II. razred se bodo začeli v ponedeljek, 17. septembra ob 8.30.
3. Sprejemni izpiti 17. septembra ob 8.30,
4. Nižji tečajni izpiti 20. septembra tudi ob 8.30.
Vse podroonosti naj si učenci ogleaajo na oglasni deski na šoli.
Vpisovanje v slovensko državno učiteljišče v Trstu
Vpisovanje v slovensko državno učiteljišče v Trstu bo od 1. do 25. septembra vsak dan od 10. do 12. ure. Učenci, ki imajo popravne izpite, se lahko vpišejo do 30. septembra.
Popravni izpiti se začnejo dne 17. septembra ob osmih zjutraj.
Podrobnejša pojasnila daje tajništvo zavoda v uradnih urah.
Glasbena šola v Trstu
Vpisovanje v Glasbeno šolo bo od 3. do 8. septembra od 11. do 12. ure v Ulici Sv. Frančiška 22, I.
Vpisati se morajo tudi sojene i iz Barkovelj, Opčin in ostale okolice. Opozarjamo, da bo letos delni pouk tudi v Skednju.
Na Glasbeni šoli poučujejo klavir, solopetje, teoretične predmete ter vse orkestralne inštrumente (čelo, kontrabas, klarinet, trom-bento itd.).
RAVNATELJSTVO
Partizanski tabor
Okrajni odbor Žana z ostalimi org^Lhj*’ priredi 15. in 16. sePJ? ^ Štanjelu na Krasu vel's zanski tabor združen s
vo 4. obletnice pr7 Primorske k FLRJ jj# nico ustanovitve XI* ,elj(S' Srečka Kosovela, s 5 sporedom:	juff
1. dne 15. zvečer Pavasj ' pohodi iz okoliških j I predvajanje filma; . j
2. dne 16. ob 8. U« ' manever s sodelovanj
izven armadne v™
enot vojske:
„1
3. 0b 10. uri govori f Regenta, Stoke FraI}^® jfi F ■
čiča Mirka; po konc-rih kulturni program. (f Nastopajo pevski klorne skupine, rffn/ krožek jz Sežane in V,#: POPOLDANSKI sF
1. bogat srečolov * jf dobitki (telica, praši . volneni jopiči itd.);
2- ples:	.	JfK
3. streljanje v tarčo, vrvi in druge zabavce turne točke.'	^	f
Za hrano in pijače skrbi jeno.
Vabljeni vsi borci,
lD ^ i
svojci padlih borcev
Nižja trgovska stru^-^ ?
Popravni izpiti jeS^^,r> V ka se pričnejo 17. septe' j ji i ob 8.30 v vrstnem re. 4esKi d javljen na razglasni 0 j, sj Vpisovanje se Prit„£iWČ,U tembra 1951 in se *a , septembra 1951, Sarr.« * ki bodo polagali	/
rok podaljšan do 3. oK ioOT Podrobna navodila s^j, c» tajništvu zavoda vsak do 12. ure.	,	I
MAL! OGl*i
ISCEM ZAPOSLITEV &
družini za ve.-; dan 3‘. jjst*' voru. Naslov na upraV'lX
Ulice zaprte za promet
Zaradi cesmega tlakovanja bo Ulica Conti zaprta za promet v predelu Ul. Setteiontane in Ul Gambini. Zaradi polaganja telefonskih kablov bodio zaprte za promet naslednje ulice. Danes 6. septembra Ul, Sv. Sergija vogal Ul. Del Bosco podnevi. Ulica Toti vogal Ul. Sergij podnevi, Ul. S. Giusto vogal Largo Canal ponoči, Ul. San Michele vogal Largo Canal ponoči. V petek 7. septembra Ul. Del Bosco vogal Ul. Bernini podnevi, Ulica Navali vogal Ul. BaZzoni podnevi, Ponedeljek 10. septembra Ul. San Michele vogal Ul. Testi podnevi, Ul. Tor S. Lorenzo vogal Ul. San Michele podnevi. Torek 11, septembra Ulica Capello vogal Ul. Baz-zonl podnevi. Sreda 12. septme-bra Ul. San Vito vogal Ul. Baz-zoni podnevi.
OF III. okraja oreanizira dne 16. t. m.
IZLET V
ŠKRBINO PRI KOMNU
Vpisovanje traja do 7. t. m. pri gostilni Ciril (Alla Spe-ranza), Ul. S. Marco 21.
Obvestilo izletnikom v Komen
izletniki, ki potujejo s kolesi dne 8. t. m. na izlet v Komen, naj se zberejo na bloku pri Fernetičih ob 5,30. Motoristi naj se zberejo pri Fernetičih' ob 7,30. Avtobus za izletnike odpotuje ob 5,30 z nabrežinskega trga, iz Sem polaja pod Furlanovimi ob 5,45, za izletnike iz Saleža s križišča pri Bajti ob 6. uri, iz Gabrovca ob 6,15.
Radio jugoslovanske cone Trsta prične danes 6. septembra s poskusnimi oddajami na valovni dolžini 254.6 metrov, ali 1178 Kcl. Poskusi bodo izven rednih oddaj od 15.30 do
16.30 in od 23.45 do 01.00. Jutri bodo poskusne oddaje od
8.30 do 11.30, Prosimo naSe poslušalce, naj nam sporočijo, kako nas slišijo na novi valovni dolžini.
ADEX-
TRIDNEVNI * 22., 23. in 24. sep
v Poreč m PuM ^ Opetijo-Reho * Pjf
2». in 30. sev'*1”
v Maribor * ^
enodnevni 1 23. septemWa
OSei! in
Mino na Hi^
Vpisovanje
septembra.
\ADEX
TTziP
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 5. septembra 1951 se je v Trstu rodilo 7 otrok, porok je bilo 12 in umrlo je 5 oseb.
Cerkvene poroke: uradnik A-lojz Nanut In gospodinja Bruna Ruzzier, narednik ameriške vojske Frank Montova in gospodinja Luciana Cristobaro, mehanik Pietro Mattiassich in šivilja So-fia Grillo, trg. pomočnik Bruno Possa in uradnica Margherita Toffoli, delavec Milan Gržina in gospodinja Marija Gobec, uradnik Albin Cok in šivilja Cač Angela, šofer Romano Cok in gospo, dinja Natalija Puntar, prodajalec časopisov Antonio Papagno in gospodinja Irene Radin, gradbenik Tiberio Timperi in gospodinja Cuglielnvina Pavesl.
Umrli so: 69-letna Teresa Fel-cini, 78-letna Anna Antonello por. Depolli, 73-letna Beatrice Gl. raldi por. Salttl, 91-letna Maria Schvvarz vd. Brunetti In 2 leti stari Paolo Damianidis
z avi od 20. do in z od 22. do
Zagreb
veles#
23. ^ i*- *
sp
tfl-
1 v
Vpisovanje
5*
Express», ul' m 5 b - tel. 29243
tembra.	1
STIRIDNEVN^te^
od 24. do vadol*
o I> a 1 e	° d 3' ^
Vpisovanje 00 septembra.
primorski dnevnik
6. septembra 1951
USMRTITVE^JBAZO^ ŽRTEV) j
•toki imperatorji so s svo-
ste n^arimi •vdira!li med Pfo-knfeh e m gonili v Italijo
sveta. mT?V iz vseh delov &*** '
ja in stoletja je
feni, ^surnjevanje, izkori-jjj. tjoveka po človeku, pola *ict .ln U0'ianK človeške-■ ^lojanstva.
j. ®ašem stoletju se je fa-Proglasil za dediča sta-ijl ;e “s®0* *n slave. Vsr-perjf vase Pazore rimskih im-
J2L*£SZm svoi im-
.je, da bo stoletje — stoletje
«anerje^ak° po^™u^e sv°ie * brž
'Nseto
fo&izma.
■-.“-JV
a° sosednih narodov,
ttrvamJ**3731 S1°vemcem in šest 4na Primorskem. Nad CjISOC Slovanom je z da jih ^liavostjo oznanil, Ved j® -rz razt>arodi. Napo-jatl s Jacel nemudoma izva-tlotnov v121®3®!««! kulturnih venskih	odpravUanjem slo-
CL'" hrVatSldh ** ^
njem jn ..L? dništev, z ropa-
‘“rnih in evan;iem vseh k®1'
«0V. z	®0iP°Parskih usta-
in izeaniS^Piranjem’ mučenjem venc6v. ji « 2avednih Slo-leče risr® vatov- Senca gro-J'
Itt prvj ^,ski so vstali naro-'feočteto^01 za svobodo. Dva-
Medalj trezT ' kulluri so P°' v obraz i	'n Iri^nokrvno
Vseeno iLS1??Z-nali’ da ie to 5 kačami ^ 2,oceste Gorgone
S° 50 začeiimK,to -las' Odloč' *l»ve <a|,„A. sekati strupene
^ sprožil J-C,h kaC' Prizem
ske borci' ?Vil lov na iuna' dejanji cr^>-! ?° Sa z drznimi
teje ne k?.’’ da naše sto-a> izkor dolla suženj-zatiranja
c*
da imajo
in
tudi
j&Bstvo il°^e človeško dcsto-’ odrekij56 mU ne b(>(io ni'
isti
rije
je bila
neenaka. V
?nvi "narn^^ 18' °ktobra 1929 ^rtan nni junak Vladimir
^zj;
Prir
*tj*«
Rimska
»id?
bo—ia
Člani
volkulja je
(-t rst '”larl' «druženja
Reksi i'' ra ~~ tjizii-
v °nt nrih- 50 s tisrskim po-
USlce.0^-* rimske zasuž-
iSi**
2 njenimi
a**Yetii
so vdirali lneč® volkulje in
s« .Nom' k/. ?Jenimi lastni-ih .^rzniii^1^!:. Prspadena
V" Je C?*'a' Fašisticna poli-diJ1** ie 11-la ne|kaj borcev. ^ za * brislo Posebno sobi u,J-C!to. Cistične dr-
:vrril° veIik0 prav-
X%ra S* °d k d° 5‘
šusfc Bidovec, FRAN
6h 'n ALo,vVONlMIR mi’
fi* oS?, VALENČIČ SO IS«	NA SMRT.
le el9 Oni obsojencev je fVensfetna Ječa. Stir-« ^ «ben ® laden;ici s0 padli Vi^bternhr' dvajsetimi leti
str? sloveni ,ašlzma, ki je
več"511'- da m IJudstvo za-rJznar0rt„ se ne upiralo
ražttarL» * se i /«snik 'Otl0va'nju.
V “Ka^,Karel Širok
“Ka:
K»k<
'belici,,.
vprašuje
s* kr-!!0 M' srcu ta-lrim ^at štirim ženam, Zena®> štirim
?at*ri
'bateri ^!,0ševi, 'bJter, Eldnvcevj, jbaterj fe^evi,
J so čm? enci<*vi,
llhri k!? obsodbo:
^ tvoi
Hi
materam:
ob
tori
sin s krvjo oblit, bo tvpj sin
Srcih- Cdmevato^je
v srcih vseh primorskih mater in vseh primorskih očetov. Fašizem je zapisal narodni smrti vse primorske sinove in hčere, več ko poi milijona Slovencev in Hrvatov. Odjek bazoviških strelov je opozoril ves narod, da so rablji v deželi in se je treba boriti zoper nje na življenje in smrt.
Delo bazoviških junakov in njihovih tovarišev je bilo pred temi streli bolj malo znano, ker so ga opravljali skrivaj, tvegaje glavo pri vsakem koraku. Zdaj so ga fašisti sami dvignili v jarko sončno luč. Staroveška imperialistična miselnost jim je narekovala, naj pred svetom zavpijejo zoper Slovane, ati prav s tem so razkrili svetu, da Slovanov ne znajo vladati, še manj jih pridobiti zase.
Prepričanje bazoviških junakov, da je narodu potrebna osvoboditev, je ob tistih strelih prešinilo ves narod. Njihov program je postal z njihovo smrtjo sveta oporoka, ki jo je začel izvajati ves naš narod na Primorskem.
Ko je fašizem v svoji zaslepljenosti zasedel pozneje velik del Jugoslavije, je prišlo izvajanje te oporoke na Osvobodilno fronto in na partizansko gibanje. Cete, ki so rešile Primorsko in Trst fašizma in nacizma, so osvobodile tudi kraj, kjer so padli bazoviški streli. Iz Bazovice se je razširila osvobodilna misel po vsej Jugoslaviji. V Bazovici in Trstu se je borba zaključila z zmago nad nasiljem in s proglasitvijo bratstva med narodi.
Ostanki starorimskega imperializma še zmeraj niso zamrli ob zapadnih mejah slovenskega ozemlja. Tu zapadni oblastniki še zmeraj tlačijo in raznarodujejo. Svoje miselnosti nikakor ne morejo preu-strojlti po današnjih nazorih o enakopravnosti narodov. Podpisali so mirovno pogodbo in izdali novo ustavo, kjer priznavajo Slovencem vse pravice — na papirju. Njih dejanja pa so še zmeraj starorimska, malenkostno in omejeno zasužnjevalna. V Italiji in v pasu A Tržaškega ozemlja prežijo na vsako priliko, da bi Slovence kakor koli prikrajšali, jim kaj vzeli, iih izkoriščali in poniževali.
Najuspešnejša obramba zoper take poskuse je tudi danes duh bazoviških junakov.
A. BUDAL
N
-f	''Hivf	(išku	SUDAUSl-L'
Iti,
iiiir
„ -??/U?Š4	i').
~ j? i
St«W&K
/	,C
štetju kslmjmfeu
' ' '-'•■■ ■• ... - <.>.
!fž ::	r	£"*srraniš —-'W»<
/	i	P-v<-*P« tUinac**
I	*	vi' ‘ '* •	”>
Ohranjeni plakat za benefično predstavo Milana Skrbinška v Trstu dne 27. marca 1919 z uprizoritvijo Ibsenove drame »Strahovi«. Ob strani glavne Skrbinškove vloge v sezoni 1918-19. Plakat je delo Rudolfa Gašperina Iz plakata je razvidna razdelitev vlog v tej Ibsenovi drami, ki so jih igrali najvažnejši igralci tedanjega tržaškega igralskega ansambla: Milan Skrbinšek, S. Pavlinova, Martinčevič, Emil Kralj in Kavčičeva
GOSPODARSKA VPRAŠANJA V SVETU
Bešitev problema nafte vidi Sovjetska zveza v ropanja
Problem zagotovitve dovolj-nih količin nafte in njenih derivatov je resno vprašanje za Sovjetsko zvezo. To vprašanje je resno že v okviru mirnodobskih potreb, a posebno resno je v okviru mrzličnih priprav SZ na vojno, ki sicer njej ne grozi, pač pa nastopa v njenih načrtih borbe za dosego raznih koncesij, dobičkov, položajev, interesnih sfer in ro. panja, pa naj to izvaja v svoji popolni obliki ali pa samo kot pretnja svobodi in miru kakega naroda.
PROIZVODNJA IN POTREBE ZSSR
Ritem razvoja proizvodnje nafte v SZ ni potekal v skladu z ritmom naraščanja potreb, tako da je položaj ZSSR v kompleksu proizvodnje in potrošnje nafte danes prilično neugoden.
Po podatkih londonskega »Timesa« je bila SZ v letih pred prvo svetovno vojno veliki proizvajalec nafte. S svojo proizvodnjo okrog 10 milijonov ton letno je na listi velikih proizvajalcev delila prvo mesto na svetu z ZDA in je bila udeležena Y svetovni proizvodnji z 20 odst. V letih revolucije in državljanske vojne je prišlo do začasnega padca proizvodnje na manj kot 4 milijone ton letno, toda temu padcu sledi r.ov vzpon vse do 26 milijonov ton letno, kolikor je znašaia letna produkcija pred drugo svetovno vojno: danes znaša letna proizvodnja r.afte v SZ okrog 38 milijonov ton. Od leta 1910 se je produkcija torej skoraj početvorila, toda tudi skupna svetovna proizvodnja se je istočasno dvignila od 4o
milijonov ton 1. 1910 na preko 500 milijonov ton danes, pri čemer pa je SZ udeležena le z okrog 7 odstotkov.
Cisto drugačno sliko pa nudi ZSSR kot potrošnik nafte in njenih derivatov. Medtem ko so bile potrebe stare Rusije majhne, pa rastejo od oktobrske revolucije potrebe v tolikšni meri, da predstavlja SZ danes — za ZDA — največjega potrošnika nafte na svetu. Takšna potrošnja pa prekaša zmožnosti sovjetske proizvodnje nafte na današnjem nivoju.
Da je ubrala SZ pot imperialistične sile. ima za posledico povečanje potrebe po nafti, problem zagotovitve dovolj-nih količin pa se je še zlasti zaostril zaradi nekaterih posebnosti strukture potrošnje v ZSSR in posebnih okolno-sti v nekaterih panogah njenega gospodarstva.
Izven dvoma je, da zahteva danes industrija sploh, zlasti pa industrija, ki je neposredno vezana na vojne pripiave, velike in znatno večje količine nafte kot pa pred preteklo vojno. Veliki potrošnik nafte je tudi promet, katerega potrošnja je tudi narasla od zadnje vojne, ko je bil velik del železniškega parka in železniških naprav uničen, medtem ko načrt obnove po samih službenih izjavah v Sovjetski zvezi ni bil izvršen na zadovoljiv način. Medtem ko je železniški park v znatnem delu izrabljen, prihaja promet z vozili s pogonom na tekoča goriva v prvi načrt nujnosti. Isto velja tudi za kmetijstvo, kateremu se nafta ne sme odrekati niti v primeru vojne, če naj proizva-
Slovensko
V izpremenjenih političnih I cev pozneje je konec prve sve-razmerah so ljubitelji gledali- tovne vojne s svojim izidom šča opozarjali na fiomen slo- uničil sleherne načrte tržaških venskega gledališča v Trstu: idealistov. Toda ne glede na to « ... kakor bo ljubljansko gle- ‘ je tržaško slovensko gledališče
dališče vez in središče za vse ostale slovenske odre, tako ima tržaško gledališče svojo čisto posebno važnost,‘ne le za slovenski, temveč za ves jugoslovanski narod ... da bo naš Tali jin hram s svojim sedežem v najveejem slovenskem mestu, ki leži na najbolj ogroženi, točki bodoče Jugoslavije, mogočen klic vsem onim. ki nas Jugoslovanov tu ob Adriji še danes nočejo videti ...»
V zanosnem pozivu Jugoslovanom je ((Dramatično društvo«
Trstu pripravljalo denarno zbirko za zidavo posebnega gle. dališkega poslopja v Trstu:
»Našemu narodnemu razvoju, rastočemu političnemu vplivu, gospodarskemu razmahu mora odgovarjati povečana skrb za našo umetnost. Vidni znak tega našega prizadevanja, našega napredka bo: Jugoslovan. v kateri’je* v glavnem sam pou-
pod vodstvom Milana Skrbinška v sezoni 1918/19 doživelo svoj največji vzpon.
Milan Skrbinšek je ob vsem svojem idealizmu prišel v Trst z dokajšnjo dozo realnega gledanja na mali slovenski svet. Za seboj je imel nekaj let praktičnega dela na ljubljanskem odru z vsemi bridkimi skušnjami slovenskega igralca. Se v letu 1917 je v skrbi za bodoče slovensko gledališče polemiziral z Ivanom Stefetom, lastnikom «Kina Central« v ljubljanskem deželnem gledališču, poleti leta 1918 pa je že v Trstu v žolčni polemiki z Govekarjem povedal svoje načelne misli o bodočem slovenskem gledališču. Zdaj je začel svojo zamisel praktično izvajati v Trstu.
Ustanovil je dramatično šolo,
sko gledališče v Trstu.ii
Ta poziv je bil datiran z 10. junijem 1918. Komaj pet mese-
Sadjarji na Angleškem se ob nedeljah zbero in poslušajo predavanja sadjarskih strokovnjakov
čeval. Imel je spočetka 44. učencev, od katerih so se nekateri razvili v dobre igralce. Ze :15. septembra 1918 je najboljše učence predstavil na javni produkciji šole. Dne 6'. oktobra 1918 se je začela sezona z izvirno slovensko dramo Marije Kmetove «Mati». Zvest svojemu programu je Skrbinšek podal v tej sezoni skoraj vse Cankarjeve drame in so med njimi «Hlapci» doživeli prav v Trstu dne 31. maja 1919 svojo krstno predstavo. Posebno skrb je posvetil Skrbinšek izgovarjavi odrskega "jezika in je uveljavil v polnem obsegu Zupančičevo reformo odrske izgovarjave, torej pred Ljubljano, kjer Zupančič nekaj let prej še ni uspel. Predvsem pa je Skrbinšek uveljavil čim skladnejšo ansambelsko igro in začel oblikovati diletante v prave igralce.
Stano Kosovel, tedaj gledališki kritik v Trstu, je takole
nja v binšek zaslug
gledališče vTrstu
Še pred koncem vojne so I. 1918 ljubitelji gledališča opozarjali napo- jddkd
TIMH
vaiec okusa naše javnosti. Na škega slovenskega gledališča, ki naj bo «mogo-
trhli oder konvencionalne za- v //.	.	/.	.	/	A	i	...	v	i
bave je postavil nov ansambel ceR kllc vsem omm, kl nas fu °° A°n/' se °anes in nov repertoar, s tem je do- nočejo videli». - Pod vodstvom Milana Skrbinška
novo podLgo »ltUrn° zlvljenie je gledališče uprizorilo Cankarjeve tHlapce», ki so
Po odhodu Skrbinška iz Trsta 31. maja J9?9 doživeli v Trstu svojo krstno predstavo
1919 se je v zadnji sezoni trža-
Slovencih: «Milan Skr-ima za Trst predvsem kot vzgojitelj igralskega naraščaja, reformator odra in — kar je glavno! — obrazo-
m e n t rž a-
škega slovenskega gledališča u-veljavil preostali ansambel, ki sta ga pod intendantom Josipom Ribičičem vodila Marij Si.
Tako je delo tržaškega ((Dramatičnega društva« le doseglo svoj namen, da se je po dolgih letih truda in preizkušenj v
la in Emil Kralj. Med zadnjimi, Trstu izoblikoval iz skupine di-člani gledališča so bili poleg | jetantov resno stremeči umetni.
•ški ansambel, ki bi bil mogel
teh dveh še Požar, Terčič, Šimenc, Gabršček', Silova, Mez-gečeva, Voukova, Gradišarje-va, Kraljeva, Pregarčeva, Bukovnik, Bratuž, Martinčevič, Mikolič.
Sezona 1919/20 se je ugodno končala. Novo izvoljeni intendant Ivan Vouk je že sklepal pogodbe z nekaterimi Ijubljan-
postati prvi poklicni igralski ansambel domačih sil na tržaškem gledališču, ako tega ne bi bil preprečil požig «Narod-nega doma« in v temelju izpre-menjene politične in kulturne razmere v anektirani Primorski.
Izpodrezane korenine pa so
“/rlf Za r:OVO . sezpno j živele še naprej. Do leta 1926,
1920/21. kakor z režiserjem Se-
dokler je bilo še možno in do-
stom Pečkom, Micičem, Brati- j voljeno drUštveno življenje med no, ko je požig Narodnega do-: podj.armljenimi Slovenci, so se
ma v Trstu, onemogočil sleherne priprave za nadaljnje delo in obenem končal delo »Dramatičnega društva« v Trstu, ki je 18 let vodilo z menjajočo srečo slovensko gledališče v Trstu. Skoraj vsi igralci so odšli na jugoslovanske odre v svobodno domovino in se tam-
| še gibale posamezne diletantske 1 skupine in oživljale slovensko besedo na odrih prosvetnih društev. Tako so gojili slovensko besedo na odrih še v Skednju, na Proseku, pri Sv. Jakobu v Trstu, kjer se je izoblikovalo novo središče slovenskega kul-
, .	...______.	,	i	turnega življenja v Trstu po
kaj vec ali manj uveljavili kot j j .	J920
poklicni igralci.	j
Prav tu se je še večkrat ogla-
III.
Igralci bivšega tržaškega odra so na svojih novih mestih izpričali resnost svojega stremljenja na solidnem temelju izvrstne gledališke šole, ki jim jo je podal Milan Skrbinšek, v kolikor že niso uživali pouka v dramatičnih šolah, ki jih je imelo tržaško ((Dramatično društvo« že prej pod vodstvom poklicnih igralcev, ar-
oznamenoval Skrbinškov pomen i tističnih vodij slovenskega gle. V razvoju gladališkega življe-1 dališča v Trstu.
sila slovenska beseda tudi v Cankarjevih dramah, predvsem v mnogokrat igranem ((Kralju na Betajnovem«. Tu so še nekaj časa vztrajali Ban, Gvardjančič, Marc, Požar, Sila, Karel in Albert Širok, Terčič, Hervatino-va, Kraševičeva, Pregarčeva. Silova, Stepančičeva ob inscena-torju Avgustu Černigoju, ki je ob zatonu slivenskega gledališkega življenja na Primorskem skušal poživiti sceno po modernih vzorcih.
Tako se je v zadnjih letih
Misli
^ADohaBJAN
z vozlišč partizanskih poti na Primorskem
________ „Če	sem	malo	kritiziral,	se	zato	še	nisem	predal	hudiču,	ne	reakciji0,	je	dejal	Guštin	iz	Trnovega
društvenega življenja na Primorskem zatekla slovenska beseda v skoraj zaprti krog dru-štvenikov in povzela tiste svoje naloge, ki jih je imela ob začetnem razvoju slovenskega gledališkega, življenja: obdržati slovensko ljudstvo v našem narodnem občestvu ...
Mnogi naši stari diletanti so vzdržali v noči teme. Dočakali so leto 1945, ko so se našemu gledališču ob drugačnih razmerah tudi v Trstu ponudile nove možnosti za udejstvovanje. Ustanovljeno je bilo novo slovensko narodno gledališče v Trstu. Borbe in uspehi tega gledališča pa pomenijo novo poglavje v razvoju slovenskega gledališkega udejstvovanja.
KONEC
jalec osnovnih potrebščin za prebivalstvo in vojsko ne ostane brez pogona in če naj država ne bo izpostavljena hudi lakoti brez perspektive, da v prihodnji vojni najde kak nov zakon o najemih in posojilih.
Razvoj potreb po nafti je po sovjetskih načrtih že leta 1937 zahteval letno proizvodnjo 69.2 milijona tor,1. Medtem pa današnja proizvodnja znaša komaj nekaj čez 60 odst. od te količine, za katero se v SZ računa, da jo bo mogoče doseči šele nekje okoli leta 1960. Pa tudi tedaj bo ta količina nezadostna za narasle potrebe potrošnikov, kakor tudi današnja pro. izvod-nja v SZ ne more zadovoljiti potreb, ki se povečujejo dvakrat hitreje od proizvodnje.
Ves ta problem pa postaja še bolj kočljiv ob dejstvu, da se sovjetski petrolejski viri, lake stari kakor novi, kjer se sedaj pospešeno vršijo raziskavama. nahajajo v obmejnem pasu. S tem mora vlada, ki vodi politiko napadov in vojn (s katerimi je baje edino mogoče ohraniti mir!) računati.
KAKO SZ REŠUJE VPRAŠANJE NAFTE
Naravno je, d.a je burna zgodovina od revolucije, tujih intervencij in poskusov izolacije od vsega sveta pa do tako uničujoče vojne, kakor je bila druga svetovna vojna, bila eden izmed razlogov, ki je oviral hitrejši in večji razvoj proizvodnje nafte ir,' njenih derivatov v Sovjetski zvezi. Toda danes ni težko opaziti poleg tega razloga še nek drug razlog popolnoma drugačne narave, ki pa je mogoče nrav tako odločilen. To je današuia ekonomika SZ, njena birokratska vsebina in njeni birokratski pojavi. V današnjem sovjetskem sistemu je dvomljivo vprašanje tako delovnega elana kot kvalitete dela in iniciative delavcev, od česar vsega je v eksploataciji nafte zelo mnogo odvisno: gotovo je tukaj možno govoriti več o raznih represivnih zakonskih ukrepih in grožnjah vladajoče birokratske kaste, potem pa tudi o birokratskih aktih sploh, kakor pa o kakem zavestnem poletu z zagotovljeno možnostjo, da kritično nujne potrebe hitro in pravočasno rešuje.
Razen tega so šli v sovjetski eksploataciji nafte — po mnenju strokovnjakov — pogosto po liniji manjšega odpora, z neekonomskim intenzivnim ek-sploatiranjem pa se je napravila velika škoda celo največjim izvorom. Težke posledice so ostale še danes, ko so sie-' | dove vojnega uničenja v glavnem že odpravili. Tak je primer z znanim področjem Baku-ja ob Kaspijskem morju.
Vodstvo SZ je poiskalo neko rešiteV tega problerha. Del te rešitve se nahaja na samem ozemlju SZ, o katerem se ve, da spada po svojih podzemskih rezervah med najbogatejše na svetu: z največjo naglico se je pričela eksploatacija nafte na zelo bogatem področju med Volgo in Uralom, na tako imenovanem Novem Bakuju, katerega glavne čistilnice se po podatkih lista «FiiTantial Times« nahajajo v Ufi, Molotovu in Kujbiševu. Pozornost je nadalje obrnjena na bogato področje severno od Kaspijskega morja in vzhodno od reke Ural,
ki baje daje okrog polovice skupne sovjetske proizvodnje ter nadalje novim petrolejskim poljem Dagestana.
Vendar pa vsi ti napori ne zadovoljujejo, zlasti še zato; ker so nekatere velike investicije, kot na pr. na Sahalinu in v Turkestanu odpovedale, in je zato vprašanje rešitve problema nafte prešlo sovjetske meje in se premestilo v Romunijo, Madžarsko in Avstrijo, katerih	skupina	proizvodnja
znaša danes več kot 7 milijonov ton letno.
kMESANEd SOVJETSKE DRUŽBE IN TRUME »STROKOVNJAKOV«
Kombinacija z mešanimi družbami v Romuniji in Madžarski na področju nafte na predstavlja kombinacijo s perspektivo, ker so tukaj nahajališča nafte že v nazadovanju in že dokaj izčrpna zaradi že prejšnje pretirane eksploatacije pod nemško okupacijo za potrebe nemške vojske. Nasprotno pa ima Avstrija znatne izglede za nadaljnje razšim jenje proizvodnje in je prat* gotovo tudi to eden izmed vzrokov, zakaj SZ ovira podpis mirovne pogodbe s to državo, katere petrolejska polja se danes nahajajo v njenih rokah. To pa vseeno ne pomeni, da je Sovjetska zveza dvignila roke od romunske nafte. Nasprotno, cela vrsta protidelavskih zakonskih odredb v Romuniji, ki so naperjene proti petrolejskim delavcem, kaže, kakšen pritisk se tukaj izvaja, da bi naftovod Ploesti-Odesa delal s polno paro.
Vse to je še malo. Zato je SZ, da zopet pokaže bratsko «pomoč», »dovolila« Poljski, da ji odstopi petrolejska ozemlja v zameno za puste agrarne pre. dele; sicer pa je proizvodnja teh petrolejskih polj za sedaj še dokaj majhna.
Tudi pri Albaniji niso sovjetski »inštruktorji« za nafto kar tako šli mimo.
Pa tudi to še ni dovolj, zato pa je tu še Kitajska. Od 14. februarja 1950, ko so v Moskvi podpisali sovjetsko-ki-tajsko pogodbo «o prijateljstvu in vzajemni pomoči« se vrste mešane družbe v Kitajski; v trumah sovjetskih »strokovnjakov«, ki zasedajo kitajsko lahko in težko industrijo, zdravstvene in kulturno-prosvetne ustanove, pravosodje, promet, vojsko in organe krajevnih oblasti, pa se nahajajo tudi ((strokovnjaki« za ((tovarne sintetičnega bencina (ki so ga, mimogrede povedano, doslej v SZ slabo proizvajali), za tovarne in rafinerije Dieselovega, ma-zilnega in transformatorskega olja itd.« kot je povedal Ma-slenikov v nekem predavanju v moskovskem Politehmiškem muzeju še 9. maja 1940; v tem predavanju se poveličuje «ne-sebičnost« in ((bratska skrb« SZ do Kitajske. .
Rešitev problema nafte deloma išče in postavlja Moskva v sklop svoje splošne politike ((nesebičnega brata« do satelitskih držav ali okupatorja v Avstriji. Mogoče je pri tem najzgovornejša slika iskrenost Albancev, 'ki so svoja podjetja za proizvodnjo in predelavo nafte enostavno imenovali z imenom ((Stalinu, da se tako prepreči vsaka zmotna zamenjava.
TRTA "KUDZU
koristna pomoč v gospodarstvu
//
re5€r
£ krČ1'.Pa	pkrag	hriba, še dvakrat, trikrat na-
N> l *> ne bi ?.}lartiza-nskem Trnovem. Kaj še! Vštal sem. C k	ra?ihiSe nlk°l1 w tefl krajih. V sencih mi žila
kamionu •f’*1? sili nekam navegor. Zdi se ti, ®e je nnŽ^i71 uje <tsaPe>>- Šofer mu je dal «vetra»
s,<^0.w ,e	--j—j—uujn mn j« oa» KTOra«
st. , *froj m, ■ mhmo mtene. Ha, pošteno je moral iSV1*0- Slabo zmo?eb f^ec. vsekan dobesedno v bn Peai, bo primera- fiksna skala. Drzna slemena,
u Tbemsirn hnld rwvi*i r7A^.n1.	9
e*i sami	■	f ,pmv- ,zdaieč so ta slemena
-k o{frev oranitm steni, pod katero se varno kakor '	deietov, 1 , kcpl]? v ^dovdih barvah Vipavska
ki	bori	zfenl'a tn neskončne sončne vedrine, ki
d ^ ali ■ ftGd njo,
'i^J^Oled ‘1™°: Smo! Cl°vek bi lahko bil star sto let pa A kar n,/	n®š paradiž pognal naprej, strmo na-
aL’*h‘nka in it}?n{lcah- samo da ni treba ubrati sleher-slernenjT obcedt>nih kamnov, samo da bi bil pre? Io!fi« Pr'lv Ha 'drf1 .Trn>mevl, od koder se ti odpre svet «£e kJČ^oottnnf 'ier Se združujeta razbrazdani kraški ie1 »So0 v rahli Z r\?ka nižiraa.' in še dalje, dp tja, kjer bj„bo„j **> vdano „ e°llci ln nepreglednih ploskvah jadran-Ihlč na morij0 Ppzemajočih varnejši celim. Čudovit nrlšMenJ1 dale~ Prelivajoče se v celino v tej rahli mot-na a* Sta ti J P°vedljlvo daleč. Da. prav kakor za-tre-.Ko	lenpJ^l, pr,nni, zavzeti in srečni, da sta se
3 m .s-iedpen} delu sveta.
toJ° re|r^reaa partij pTisoPi,lal v Trnavo in pri prvi hiši tisi dlnr: «Nikn*. „nse°a znanca Guština, mi je ta stisnil
bka Verh. 'dJ sPrušuj po mejah, de pogledam na
Jg j?t ^ ^	TtlOin	J<T	n«' f/i T^i mi/U i« nm fi nf/1 Im' A z I.
/9(i
' s* V e Je
Jezile,]
niso
tistih'
rnoja. Kaj ta-le svet in mesta, ki Jih
Prav tako na naši dlani? Čigava so
,z°šteiio'S!^;, kl mu oporekajo pravico do vsega i „„ajajo „ Pn-krhntl. nato pa pridejal: «Spet se
kaj še vse.
v 'VOPav, * "OIU.T j n <nh mo-.«_________________ „	J	1,7.-	—	.
$	V te ,
^ Trn,? Vz°-rn.e	meje, Trst in ne vem,
JtdkeJjein v knoi. •?. ph Poznava od blizu, lovila sva ^ Pr£J*>1 Utrčtca rim *imi' Zdai 1X1 P0***' zvrnila 0“ h "en*. <*>£?*. Požare« U,° ž« nisva videla.» k!	brianri	S/vJe,	Gustin	spomnil vseh podrobno	i	so	[p,;,,	•	korpusa	za Trnovo. Natanko je
talitjflj ‘e r/ra nate. kje so sikale, rezgetale in ‘ 2e obuja i - ter t€Žke strojnice. eSnega je
. strojnice. nSnega je spomine Guštin, «mrae pa tak, da,
so nam kar po vrsti šklepetali zobje, Vrh vsega še snežni metež in burja, ta neizogibni gost trnovške planote. Kleli smo v vseh znanih in neznanih jezikih, čeprav ni bila najbrž še nikoli tako malo greha v nas kot tisti krat.Partizani nismo preklinjali, komisarji so kajpada hudo gledali na take reči« se je muzal na mojo nekdanjo funkcijo. »A če je sneg in mraz, v vasi pa tri sto laških fašistov, ki jih je treba zlepa ali zgrda, prepričati, da Trnovo ni primeren kraj za njihovo prezimovanje — kaj torej? Priduši se! To ti v takem mrazu podkuri jezo — in nam jo je! V treh dneh je tri sto vkopanih in do zob oboroženih črnosrajčnikov opravilo svoje poslanstvo — če ne bi bili tako trmoglavi, jim ne bi bila treba oditi ravno iz Trnovega v smrt, tako pa bog pomagaj, sami so se odločili», je končal moj partizanski prijatelj.
Pri drugem kozarcu šva obrala vse znance iz brigad jih vlekla iz pozabe ter ugibala, kje neki je ta ali oni ki je bil zavoljo te ali one vrline in kajpada tudi slabosti — recimp užicanjati im druigih nečednih «čednosti» — posebno na glasu.
Trčila sva v tretjič, izpraznila kozarca do dna in tudt duša se nhma je do kraja razvezala — prišla sva na sedanjost. Znanec je šepet pod klobuk, se popraskal in zlepa ni vedfel, kako bi mi odgovoril — seveda v besedi sva imela obnovo. Za prva tri leta se je še kar nekam pohvalil. Pošteno so zastumli sami, oblast je tudi pomagala in dobršen del vasi je pod streho. Od takrat pa je vsa stvar zastala. Manjka tega, manjka Onega. Z delavci je ista. Komaj fantiču požene prvi mah, že dela pri gozdni upravi ali kje drugje Zidarja pa tako ne dobiš za noben denar. Kar nekam potrto in raz-dvojeno mi je našteval od začetka do konca Guštin težave ki more njega in vas. Ni da bi vse ponavljal. Težave so bile take, kot sb domala povsod drugod!
Spraznila sva steklenico, se pogreznila v misli težke in nič kaj lahko rešljive. Vino se ni izkazalo za dobrega svetovalca.
Ko pa sem drugo jutro zarana zlezel s svisli si otepal seno z obleke in skoraj lakomno vdihoval svež' planinski zrak, sem bil že tudi boljše volje. Na hitro sem zvrnil čašo mleka in že sva jo mahnila z Guštinom skozi vas Pokazal mi je prikupen spomenik, ki ga postavljajo padlim borcem - Trnovčanom. Ogledal sem si ga in se nato ustavil pred napisno desko na drugi strani ceste: uBorci ?<z Lokov ca bodo
] napadli Trnovo, Trnovčani pa gredo nad Solkanu, tako nekako je pisalo, če izpustim datum in navodila ■
Potemtakem je v vasi še kar precej partizanske krvi», šem vprašujoče obstal.
((Glej ga no, kak svat si pa postal čez noč. Ce sem sinoči malo kritiziral, se zajtb še nisem predal hudiču ne reakciji.)) Malo je pomislil, potem pa hudomušno nadaljeval: ((Kaj-veš, morebiti se bo treba še kdaj tepsti. Ni dobro, če prideš čišto iz vaje. Bil si v brigadi in veš, kako je treba sukati orožje, no, im zaradi tega smo si tudi mi omislili te-le napade.))
((Pridi kaj kmalu na spregled, drugič boš v Trnovem že kaj več videl)), je na križišču za vasjo brez zveze preskočil m drugo misel.
Roki sta udarili v slovo. On jo je mahnil kar počez v gozd, kjer je bilo že čuti sekire in žage drugih Trnovcev in Lokovčanov. Jaz pa sem se spustil globlje v trnovski les po partizanskih poteh, da se naberem vtisov.
Ni jih bilo treba dolgo iskali. Ze na prvem ovinku so vreli spomini na dan: Je prava ta-le vzpetina? Seveda je, kaj ne bi bila, tam smo bili dva. dni v zasedi. In tam na čistini v onem hribu smo taborili, ko je XXXI. divizija prepeljala iz bolnice ((Franja)) pod Poreznom petdeset ranjencev na Kočevsko. In še naprej, glej, tam so kuceljni, kjer smo se tolkli s Švabi in Lahi. Zdaj si šele utegnem mimo ogledovati položaje, a kaj, ko je spominov vedno več, kdo bi jim prišel do kraja. Sam sebi bi lahko čestital, če bi spruinl vse le misli in vtise v en ali dva potopisa. Nesmisel! To bi bilo snovi za dober roman. Se to-le trdo cesto ne boš dobro opisal. Vleče se v neskončnost, uro, tri, štiri... Zdaj po žgočem primorskem soncu navzd.01, pa spet navkreber in po ravnem v Prijetnem gozdnem hladu Ah, kje. zareklo se mi je, spet smo na čistim in prav na robu slemena vodi pot, tam doli globoko pod skalami pa leži kakor na razglednici Vipavska dolina. Vrbče je, pa se ne morem odločiti, da bi umaknil pogled in šel naprej. V partizanih se nam je zdela ta deželica vabeča kakor brhko in vseh muh polno dekle. Trnovci in Otiičam dolini ne rečejo zastonj dežela. Da, pran čudovita dežela! Doli partizani niso pogrešali ne kruha ne vina, pa tudi ne toplih besed starcev in zvonkega dekliškega smeha.
(Nadaljevanje sledi),
Trto »kudzu«, ki so jo prinesli z Vzhoda, sadijo na veliko na jugovzhodu Združenih držav, kjer z njo izboljšujejo zemljo. Spomladi in poleti pokriva ta trta s svojimi mladikami in širokim košatim listjem veliko površino. Njene korenike segajo globoko v zemljo. Cesto doseže kudzujeva trta v eni sami sezoni dolžino 15 metrov.
Kmetijski strokovnjaki so ugotovili, da rastlina kudzu zelo uspešno ščiti strma zemljišča pred erozijo. S to trto so obnovili mnogo njiv na obronkih, kjer so skozi rodove sejali debele žitarice, nato iih Pa opustili, ker se je zemlja izčrpala.
Spodnje listje rastline kudzu odpada in strohni skupaj s starimi trtami, ki prepletajo površino zemlje, in tvori 10 cm do
1 m debelo «žimnico», ki hitro razpada v rodovitno prst.
Nekateri kmetje sadijo .rastlino kudzu v 10 m širokih vrstah med koruznimi njivami. Jeseni, ko pobirajo z njiv koruzo, pokriva trta kudzu s 'svojim gostim listjem njive tako, da se na njih lahko pase živina. Vsako leto kolobarijo: eno leto posejejo njivo s koruzo, drugo leto pa sadijo trto kudzu. Korenike trte kudzu segajo približno en meter globoko v zemljo. Zato držijo zemljo in vlago tako, da trte rastej0 in zelenijo tudi v najhujši vročini in da se živina lahko na njih pase. Na ameriškem jugovzhodu se Hrani raznovrstna živina in perutnina od listja kudzujeve trte, ki je tudi posušeno kot seno okusno in hranljivo, ker vsebuje protein in mineralne soli.
Na zgornji sliki vidimo kmetijo, ki jo je obnovila kudzujeva trta v treh letih. Tukaj se hranijo teleta z njenim košatim listjem. Polje, ki Je bilo čisto izčrpano, bodo sedaj laihko zasejali z žitaricami; rastlina kudzu je iztrebila robido in plevel. — Spodaj pa vidimo, kako sadijo v severni Karolini na cestnih obronkih trto kudzu, ki preprečuje, da bi voda ali veter odnašal zemljo. Kudzujeva trta se razmnožuje na ta način, da uauanejo na njenih čvorih, ki se dotikajo zemlje nove korenine, iz katerih rastejo potem nove rastlina
Čolni iz stekla
Neka tovarna v luki Blvth, v bližini Nevvcastla izdeluje male čolne iz stekla. Ta nova tehnika temelji n.a uporabi s smolo impregniranih jeklenih vlaken, sestavine, ki jo tudi v veliki meri uporablja letalska industrija. Čolne vlivajo v posebne kalupe. Ko jih dvignejo iz kalupov, se začnejo končna dela: najprvo jih obrusijo, nato jih opremijo z veslarskimi koprni in talnimi deskami. V; kalup se lahko utisnejo vse potrebne oblike, tako gredelj, rebra in odprtine za motorje. Sedaj izdelujejo čolniček devetih čevljev, ki je izdelan iz 80.000 steklenih vlaken in smolite sestavine. Popolnoma za jadranje opremljen čoln tehta 56 funtov, manj kot polovica teže podobnega lesenega čolna, in se prav lahko prenaša na hrbtu. Več takih čolnov so že poslali na Švedsko.
Prvo tovorno letalo na turbinski pogon je pričelo nedavno obratovati med Veliko Britanijo in Nemčijo. Na prvem poletu je imelo letalo na krovu pošto in časopise za britanske oborožene sile v Hanoveru. Za to službo uporabljajo letalo vrste Dakota opremljeno z dvema motorjema Rolls-Royce Dart. Z isto vrsto motorjev bodo opremili tudi potniško leta-do Viscount, ki bo pričelo prihodnje leto obratovati na evropskih progah družbe B.E.A. Čeprav letal vrste Dart-Dakota ne izdelujejo v velikem številu, je družba B.E.A, naročila dva pralika teh letal, katere hoče preizkusiti predno bodo letala Viscount pričela z redno potniško službo. Poleti leta 1950 je pralik letala Viscount poletel iz Londona v Edinburg in v Pariz. Nova zveza s tovornimi letali je že četrto prvenstvo družbe B.E.A., ki je uvedla prvi potniški promet v Veliki Britaniji s turbinskimi letali, prvo mednarodno potniško letalsko progo s turbinskimi letali in prvi potniški promet s helikopterji na turbinski pogon.
«Jaguar Company», tovarna svetovnozr.anih dirkalnih avtomobilov, bo v svoji tovarni v Coventryju izdelovala zdaj «meteor» motorje za angleške tanke. Da bo pa lahko poleg teh_ dobav krila tudi stalno naraščajoča naročila avtomobilov vrste »jaguar« iz tujine, bo znatno razširila svojo tovarno in bo zaposlila 2.000 več de-lavoev.
l/n r k i r	današnji	dan vremenska
l/ U L k A L	napoved ne napoveduje poseb-
V l\ L/Vi L	r‘ih sprememb. Imeli bomo
pretežno sončno vremo z delno oblačnostjo. V trstu je bila dpnes najnižja temperatura 20.8, r.ajvišja pa 27.8.
STRAN 4
ZADNJA POROČILA
6. SEPTEMBRA’ 1951
' m ’
p 1!F< ■ iiSiSii ilii
			
I H
iiii ilniii »HHiimimuifllMiin
		lli
		t »li
		Ir
	i	1
1	j	Ul
J	:::
li	ii!
11	m
:::::•	
||	
	
jjjjjj	bili!?
	
I	!■
::	is!:!:	:
tl sitiitii
liiti
■ , i, • mm iiiiiiiiMiiinniiMMiiiinMiiiiiiiiiir	j.	»
RADIO
Opozax'jamo vas na sledeče radijske oddaje:	Jugoslovanska
cona Trsta: 13.45: Janaček: Sonata za violino in klavir; 19.00:	.
Lahka orkestralna glasba. — Slovenija: 12fw.n hek opoldanski spored: 19.10: Odlomki n V0^. tijevih oper. — Trst II.: 20.00:	Dvorakovi	P	•
22.30: Večerna melodija. — Trst I.: 14.10. 23.25: Harlem ponoči.
PERZIJSKI SENAT ODOBRIL Mossadeahov ultimat Angliji
Angleži bi se morali pričeti v 15 dneh znova pogajati glede nafte, sicer bo Perzija izgnala vse angleške strokovnjake iz Abadana in nastavila druge • 0 tem bo danes razpravljal majlis - Pojasnila Fatemija - Prvi londonski odmevi
TEHERAN, 5.	—• Perzijski
ministrski predsednik jv danes javil v s natu. dla se je odločil poslati angleški vlačili ultimat, a katerim daje Londonu 15 dni časa. da se prične znova pogajati o vprašanju nafte. Ta predvideva med drugim tudi, da bi izgnali iz Abaoana vst angleške strokovnjake, ki so še tatm ostali, v primeru, da Angleži ne bi sprejeli ultimata. O ultimatu bodo razpravljali jutri zjutraj še v perzijskem parlamentu.
V senatu je Mossadegh poudaril. da prisotnost angleških strokovnjakov v rafinerijah preprečuje perzijski vladi, da bi nastavila druge strokovnjake in povzroča zastoj' v čistilnicah. S ten je perzijska vlada ob velike dohodke, obenem pa na svetovni trg ne more dots-Icarbi iranska nafta.
Perzijsko stališče <jb sedanjem ultimatu, je še bolj na' tančno objasnil Mossadieghov Hussein Fattir.i na posebni tiskovni konferenci. Dejal je, da je njegov namen preprečiti angleški manever za zrušen j e perzijske vlade. Fateroi pravi* da bi Angleži radi sloneli na oknu in čakali padec Mossa' degha. Nadaljeval je, da bi mogli v Abadanu zaposliti švicarske, švedske, holandske in morda'tudi strokovnjake iz Sovjetskega bloka, potem ko bi odšli Angleži. Iran se ne za nima preveč za ameriške strokovnjake, ker bi ti mogli uporabiti način, ki so ga prakti-oinrali že Angleži in spraviti Iran ped vpliv velikih petrolejskih trustov. Po njegovem se Mossadegh zelo slabo počuti po svojem današnjem jutranjem govoru y senatu. Znova je moral v posteljo.
Perzijski radio pa je javil, da so rafinerije v Khuzistanu pričele znova delati brez tujcev. Njih proizvodnja, bo zadostovala za perzijske notranje potrebe. Radio je nadaljeval, da perzijska vlada proučuje ponudbe južnoameriških, švedskih. italijanskih in holandskih tvrdic glede prodaje petrolejskih ladij Perziji. Plačali bi jih v surovi nafti.
Iz Londona javljajo, da je angleška vlada pričakovala, danes uradno potrdilo svojega poslanika v Teheranu glede vesti o tem, da Mossadegh pripravlja ultimat. V krogih, ki so blizu vlade, pravijo, da bodo današnji Mossadhghov govor v senatu natančno proučili, takoj ko bodo dobili celotno besedilo in ugotovili če je dal ministrski predsednik kake nove predloge, Zaenkrat Aftle« še ni odredil nobene seje vlade za ta teden. Pravijo, da najbrž Morrison ne bo prestavni svojega potovanja v San Francisco. Odpotoval bo jutri ob 21. uri, tudi, če ne bodo dobili celotnega besedila Mossa-deghovega govora.
Glasnik Foreign Otficea je izjavil, da bi bila ilegalna v tem trenutku vsaka prodaja nafte s strani perzijske vlade. To izjavo so dali zaradi glasov o prodaji perzijske nafte CSR. Poljski in Afganistanu. Podčrtal je, da nafta iz petrolejskih koncesij pripada Ar.-glo-Iramian, dokler ne bo dosežen sporazum med Londonom in Teheranom o celotnem vprašanju.
Glede grožnje o izgonu angleških strokovnjakov iz Abadana pa so izjavili danes ponoči, da bi to predstavljalo grobo kršitev odločitev mednarodnega sodišča v Haagu, ki je določilo, da ne sme biti storjenega ničesar, kar bi oviralo Anglo-Iranian, dokler spor ne bc rešen.
Zaradi teRa pojasnila, menijo londonski diplomatski opazovalci. da bo dala angleška vlada v kratkem navodila svojim podanikom v Abadanu, naj ostanejo na svojih mestih, dokler jim ne bo teheranska vlada odtegnila dovoljenj za bivanje. Ce bi se Perzija poslužila sile, bi morala Anglija zašči-
t-r: svoje podanike.	|	žave. Kriza bi bila zelo zaple-
Današnji večerni londonski ter.a zaradi strateškega pome-tisk je^posgptil veliko prostora * na Abadana, ki bi ga Angleži
Mossadeghovemu govoru. Kot znano so bili še včeraj angleški uradni krogi prepričani, da mora Iran podvzeti iniciativo za pričetek pogajanj. Mossa-deghov govor se zdi, da te vesti zanika, vendar nekateri trdijo, da je bil predsednikov glavni namen pomiriti domače javr.o mnenje. V tem primeru bi ultimat spremljala dosti bolj zmerna nota, na podlagi katere bi morda London lahko pričel znova s pogajanji.
Ce bi ultimat ne predstavljal zadostnega temelja za nadaljevanje pogajanj, bi po mnenju angleške vlade, London mogel znova, morda v nekoliko drugačni obliki, predložiti Stokesove predloge. To bi se moglo dogoditi direktno ali indirektno preko Američanov. V primeru, da bi ne bilo mogoče pričeti pogajanj in bi grozil izgon angleških državljanov, bi Anglija izvedla izkrcanje v Abadanu.
Zdi se pa, da Angleže zelo skrbi, če bi našli Perzijci formulo, po kateri bi se na mirnejši način znebili angleških strokovnjakov. Ne ve se še, kakšno stališče bi tedaj zavzela vlada. Vendar bi lahko prišel Pri tem Attlee v velike te-
kaj neradi zapustili. Skliaati bi morali parlament, ne glede na nezadovoljstvo, ki bi nastalo med javnim mnenjem.
Vse kaže, da postaja zadeva glede perzijske nafte po Stoke-sovem odhodu znova precej živahna. Mossadeghove besede so bile precej odločne, v Londonu je opaziti običajno čakanje in treba bo pač počakati angleški odgovor.
Pleven rešuje
nasprotja v vladi
PARIZ, 5. — Francoski ministrski predsednik Rene pieven se trudi, da bi obdržal koalicijo v svoji vladi, ki ji groze posledice sedanje razprave o podpori privatnim šolam. Vlada je danes zasedala tri ure in Pleven je poskusil doseči kompromis. Radikalci so nasprotni zakonskemu osnutku, ki so ga predložili demokristjani v parlamentu in ki predvideva podporo verskim šolam v še bolj direktni oblik: od tiste, ki jo je včeraj odobril parlament. Pleven, ki je znan po kompromisih je danes ustanovil komisijo sedmih ministrov, kateri sam predseduje. Namen komisi-
je je obdržati enotnost v vladi obenem pa določiti, kako morajo vladne stranke glasovati o različnih predlogih v sedanji razpravi. Zanimivo pa je, da je Pleven sicer uspel odgoditi za eno leto razpravo o novih cenah žitu. kjer je opozicija včeraj slavila svojo prv0 zmago. Vendar te zmage ni izkoristila in ne ve se kdaj bo to vprašanje znova prišlo v ospredje.
Včeraj se je zdelo da je Pleven že dosegel rešitev vprašanja šolstva, s katerim se bavi parlament, cdkar so ga izvolili-Toda kakor poraz pri vprašanju žita, ni bil poraz, tako tudi zmaga pri vprašanju šolstva, ni bila zmaga. Včeraj so novemu zakonu o šolstvu nasprotovali samo socialisti in komunisti, danes pa so se jim pridružili še radikalci. Kot znano so ga predložila demokristjani, podpirajo pa ga degolisti, agrarci in številni neodvisni.
Radikalci se zlasti bojijo, da bi izgubili protiklerikalne glasove, katere bi potem pobrali socialisti na prihodnjih upravnih volitvahvoktobru. Zahtevajo, da bi razpravo odložili, s čimer se nameravajo izogniti temu, da bi morali zavzeti dokončno stališče. Glede tega so
Kakšna naj bi bila
nova ameriška orožja
WASHINGTON, 5. — Glede novih orožij, ki jih je javil včeraj Truman v San Franciscu je demokratični predstav-
nik George Mahorj izjavil novinarjem, da imajo «ona tako rušilno moč. da bi njih uporaba v splošni vojni razrušila civilizacijo«.
Po mnenju nekega ameriškega znanstvenika, ta «nova in izredna orožja, različna od tistih, ki se jih svet najbolj boji«, ki jih je včeraj omenil Truman bi bila: 1. Bakteriološka orožja; 2. radioaktivni prah; 3. atomsko topništvo; 4. nova atomska orožja; 5. atomska podmornica in medplanetno letalo. ki bi ga morali kmalu zgra. diti.
Talal novi jordanski kralj
AMMAN, 5. — Princ Talal je postal danes novi jordanski kralj. Jordanski parlament je namreč danes sprejel na svojem izrednem zasedanju vladni predlog, da proglasi Talala za kralja.
Talal je odpotoval danes o-poldne preko Aten v domovino. V Švici je bil v neki bolnici za živčne bolezni. Javljajo, da je iraški ministrski predsednik odpotoval iz Bagdada, da prisostvuje prihodu Talala.
Ob svojem odhodu iz Švice je novi kralj izjavil novinarjem, da je prišel tja po svoji
NEMŠKO VPRAŠANJE PRIHAJA V OSPREDJE
ODLOČITEV BO PADLA
pred sestankom v Rimu
Zahodne sile se že mesec pogajajo glede nemške vojske, nadomestitve okupacijskega statuta in nemških gospodarskih vprašanj Nekateri trdijo, da ni med stališčem poedinih velesil velikih razlik
že predložili resolucijo. Ta pa j iniciativi, z namenom da se je bila odbita in razprava se bo zdravi.	Na potovanju	ga
nadaljevala še štiri ali pet dni. I spremlja mlajši brat Naif.
LONDON, 5. — Potem ko so včeraj v zaipadinih prestolnicah javili, da bo kancler Adenauer, kot zapadnonemški zunanji minister obiskal London, se je danes znova precej razjasnilo glede same procedure reševanja nemškega vprašanja s strani zahodnih držav. V Washiingtonu so javili, da sta Morrison in Schuman poslala Aohesonu noti, po katerih je mogoče ugotoviti, da so ZDA sporazumne v glavnem z obema silama glede bodoče nemške politike,
Na Foreign Officeu pa so danes komentirali pismo, ki ga je Dean Achescn poslal Morrisonu in Schumann in jima je priporočil, naj bi sklenili hitro sporazum glede Zahodne Nemčije, poslanico, je Acheson poslal že prejšnji mesec. V njej podčrtava ameriško stališče o potrebi skorajšnjega nemškega sodelovanja pri zahodni obrambi v interesu varnosti Zahoda. ZDA pričakujejo angleško-fran-coski pristanek na te načrte, med njimi na pogodbo o varnosti, ki bi določila nemški vojaški prispevek in istočasno tu-
di bodoče nemške politične pravice.
Po izjavah angleškega zunanjega ministra pa gtvar ne bo šla tako gladko. Dokončne odločitve o teh važnih vprašanjih ne bodo dosegli na razgovorih v Washingtonr med tremi zunanjimi mini prihodnji teden. Ministri oodo poskušali doseči splošne sporazume glede suverenosti, ki bi jo dobila Nemčija m najboljš. ■ načinu njene oborožitve- .. cezniški visoki komisarji, ki bodo prisotni v Washingtonu pa se bodo po svojem povratku v Bonn o vsem tem znova posvetovali s kanclerjem Adenauerjem.
Na drugem tristranskem se5 stanku, ki bo verjetno tik pred prvim zasedanjem atlantskega sveta v Rimu v prihodnjem mesecu, bodo morda dokončno odobrili načrte, ki bodo nadomestili okupacijski statut y Nemčiji.
Glede nemškega sodelovanja pri nemški zahodni obrambi bedo verjetno sprejeli francoski načrt o evropski vojski pri kateri bi sodelovali tudi nem-
: .
■flps
" f|i,- M
| t It
!S HtM II '
V petek se pričee letošnja izdaja dirke »Okrog Uniatske in Slovenije"
Na tej največji Jugoslovanski kolesarski dirki bodo nastopili kolesarji iz osmih držav
ZAGREB. 5. — Sedaj bodo stopili na oder kolesarji in bodo v središču zanimanja jugoslovanske športne javnosti. Atletika, plavanje, boks. in nogomet ter z njimi vse neizbežne razprave, bodo za r.ekaj dni stopile ob stran in glavni junaki bodo sedaj ljudje s prašnih cest, ki bodo mokri od potu ali dežja pokazali osem majhnih prizorov te velike predstave.
7. septembra bo premiera. Od prijavljenih inozemcev so Angleži odpotfpdali, Avstrijci pa še se vedno jeze, da se’ Jugoslovani niso udeležili dirke «Okoli Avstrije«. Nastopilo bo torej osem držav, ki bodo poslale v ogenj svoje predstavnike: Belgija, Francija. Italija. Luksemburg. Nizozemska. Nemčija, Trst in Jugoslavija. Vsi razen Italije bodo poslale vse po eno ekipo. Jugoslavijo bodo zastopale tri ekipe.
Tržačanov, se nam zdi. ni treba posebej predstavljati. To i so naši stari znanci: Javornik, • Fontanot, Rinaldi, Della San-, ta, Albin Grio. Moštvo je moč-r.o. kljub temu, da manjkata Sellier in Colja.
Francoz Marcel Babinot bo pripeljal naslednje svoje varovance: Cavanno, Bartaza, Qui-za. Guibora. Papillona in Leul-leiera Razen Cavanna in Ro-gerja Bertaza so t0 ljudje, ki jih v Jugoslaviji še niso videli. Vendar kdor pozna Babinotta, ki je nekaj časa treniral jugoslovanske kolesarje ve, da je temeljit in da je prav gotovo pripeljal s seboj nevarne ljudi.
Luksemburžani so Scheera. ki je bil lani defieti, postavili v rezervo skupaj s Weidertom in Kirschom. V reprezentanci pa so Franck, Zelhausen, Gaul, Goedert. Kayser in Schoder.
Zdi se, da je od vseh teh Gaul najmočnejši.
Belgija je znana kot majhna kolesarska velesila. Van Schil, Van Bassel in Van Hoven so prva trojica iz moštva, ki je še velika neznanka, vendar se zdi, da bodo ta tri imena, razen če ne bo nesreč, mogoče najti med prvimi v končnem plasmanu. Ostali trije so Dierck, Zagers in Marguilier.
Italija ne bo poslala svoje ekipe, nastopila pa bosta Ma-labrocca irj Baronti. Malabroc-ca bo skušal še enkrat doseči prvo mesto, kar se m a je posrečilo leta 1949: Baronti pa nadoknaditi tisto, kar je zgubil lani, ko je imel veliko smolo.
Vsega skupaj bo nastopilo
Letošnji karavani na dirki »Okrog Hrvatske in Slovenije« se bo pridružil tudi naš športni urednik MITJA VOLCIC. Na njegove reportaže, ki nam jih bo pošiljal po telefonu, vas že vnaprej opozarjamo.
po 6 Belgijcev, Francozov, Nizozemcev, Nemcev, 9 Luksemburžanov, 10 Tržačanov in 2 Italijana, torej skupaj 45 tujcev. Takšnega števila inozemskih kolesarjev še niso videli v zgodovini jugoslovanskih kolesarskih tekem.
Kaj pa Jugoslovani? Treba je reči, da se jugoslovanski kolesarji niso kaj posebno pripravili na
tri jugoslovanske ekipe dokončno sestavili. Bilo je precej iznenader.j in po treh menjavanjih so se odločili, da bodo Jugoslavijo zastopali naslednji ljudje:
Prva ekipa:	Strain, Zarič,
Todorovič, Petrovič, Sironi i Ročic.
Druga ekipa: Lulik, B. Bat, Ješič. Osrečiti, Vidali i Mičič.
Tretja ekipa: Kovačina, Sko-čibušič, Perne. Stipčevič, Bajlo i Vlajankov.
Ko čitamo sestavo jugoslovanskih ekip moramo ugotoviti, da manjkajo številna znana imena jugoslovanskega kolesarstva. Ni nam znano, zakaj ne bo nastopi) Franjo Varga, jugoslovanski prvak za leto 1951. Solman je poškodovan, Milivoj Bat pravi, da so zanj etapne dirke prenaporne, v čemer ima mogoče prav. Istega pa ne moremo trditi za Po-retskega, ki je najavil, da bo počival in Grajzerja, ki je tudi zadovoljen z že nabranimi lovorjevimi venci.
Ostali kolesarji pa so: Drez-ga. Srša, Matkovič, Celesnik. Otenhajmer (Ivan. ne Andrija op. ur.), Gosarič, Blakšič, Crno. brnja, Zaborski, Kišič, Migalič, Bižaca, Kalcina, Varga. Kostič, M. Ješič, Panič. S. Ješič, Pav-lik, Ježek Putica. Rahmanov-ski, Godnič, Rozman, Polak, Mozetič, Sosič, Valant. Podmi-liščak in Cajhen.
Videli bomo torej 90 vozačev, skupno s tujci. To bo kolona, ki se bo premaknila 7. septembra in se vrnila 16. sep
Nemški lahkoatleti gredo na Švedsko
FRANKFURT, 5. — V Stockholm bodo Nemci poslali naslednje svoje štiri predstavnike. ki bodo nastopili na tamkajšnjem lahkoatletskem tekmovanju:	Friedricha Haasa
(400 m), Karla Storcha (kladivo), Henza Ulzheimerja (800 m) in, Juliusa Schneiderja (palica). Najbolj zanimiva borba bo po mnenju nemških lahkoatletskih krogov v borbi med Švedom Sverre Strandlom in Nemcem Karlom Storchom. Strandl je bil lanskoletni evropski prvak v metu kladiva.
MERAN, 5. — Od 7. do 9. septembra bo v Meranu mednarodno srečanje v tenisu med Italijo in Holandsko. Lani so Italijani premagali v Notwei-cku Holandsko s 7:5. V italijanskem moštvu bodo Rolando Del Bello, Fausto Gardini, Giuseppe Merlo. Mario Belardi-nelli, Enzo Pauassi in Giulio Caccia. Holandske barve pa bodo zastopali H. Wilton, Van Meegern, J« Krijt, Van sum in Dehnert.
DVE ZMAGI
jugoslovanskih moštev
V Beogradu je «Partizan» premagal «Austrio» s 3:2, v Zagrebu pa <f Dinamo«-« Wackerja» s 6:1
BEOGRAD. 5, —- Dunajski nogometni klub «Austria» je izgubil danes že svojo drugo tekmo na gostovanju v Jugoslaviji. «Partizan» ga je danes v Beogradu premagaj s 3 : 2 (1:1). Včeraj je »Austria« izgu. bila svojo prvo tekmo s «Crve-no zvezdo« z enakim rezultatom. Na današnji tekmi sta dala gola za «Austrio» Stojaspal v 23. minuti prvega polčasa in v 9. minuti drugega. Za Partizana pa so dali gole Čajkovski v 28. minuti prvega polčasa, Sijakovič v 26. minuti drugega in Bobek v 31. minuti drugega. Na današnji tekmi so dunajski nogometaši pokazali svoje visoko tehnično znanje, vendar se niso mogli upreti razigrane-Dal- mu «Partizanovemu» napadu. Z I duhovitimi kombinacijami so
ški oddelki. O tern je danes razpravljal ameriški visoki komisar v Nemčiji Mac Cloy na svoji poti v Washin©ton z Ei-senhowerjem y francoski pre= stolnici, Kljub temu, da bo Anglija podprla francoski načrt bo najbrž y Wash ing tonu za btevala, naj ji dovolijo, da o-stane ja enkrat še izven tega Plevenovega načrta in razložila zakaj ji ni mogoče pri njem sodelovati. V to vprašanje se je danes poglobil tudi Morrison s francoskim poslanikom v Londonu, Rene Massiglijem.
Svoje sklepe bodo trije ministri sporočili Adenauerju, ki ga bodo povabili na sestanek pred ali pa tile pred atlantskim zasedanjem v Rimu,
Na svojem sestanku se bodo trije ministri tudi dotaknili nemških financ in gospoda r-stva. Določili bodo svoje bodoče okupacijske stroške v Nemčiji.
to	/r*mal° tembra na stadion »Dinama«'v
pramato tekem so imeli Videli Za?reb' V 10 dneh razburjenja K™ J S	vmes	sta	dva	dneva	počit-
DOmO, C6 bodo mogli jugoslo- ,	bodo	na nrofJi 1219 km
vanski dirkači tudi na tej pre-i ^j, ®a ^umero maico za
>»• “ J*.	deman,ti- j ekipni plasman ^ "gorske nl
rati to naso trditev.	grade, za trofeje.
Bilo je veliko težav, da so1	b,	STOJANOVIČ
Alarm med
angleškimi klubi
Dunajčani dostikrat ogrožali domača vrata. V začetku drugega polčasa je «Austria» popolnoma gospodarila na igrišču, toda zaradi dobre «Partizano-ve» obrambe prednosti ni mogla izkoristiti.
* * *
Zagrebško nogometno moštvo ' »Dinamo« je danes premagalo dunajski «Wacker» s 6:1 (3:1). B to zmago se je «Dinamo» «Wackerju» obilno maščeval za poraz v tekmovanju za srednjeevropski pokal na Dunaju, ko je izgubil s 4:1.
Gole za «Dinamo» so dali Čajkovski II enega, Woelfl ene. ga, Senčar dva in Benko dva. Gol za «Wacker» je bil dosežen v avtogolom «Dir.>amovega» branilca Cimermančiča v 45 minuti prvega polčasa.
Na vsak način je glede rešitve nemškega vprašanja še ve-liko zaprek v podrobnih stališčih zapadnih sil. Tri velesile se bodo morale odločiti o nemškem vojaškem doprinosu še pred zasedanjem atlantskega sveta v Rimu. Zlasti je močno francosko nasprotovanje glede ustanovitve neodvisnih nem? ških oddelkov, ki bi jih nadzorovala bonska vlada. Londonska vlada ni soglasna glede daljnosežnosti nemške oborožitve. Politični opazovalci so pa precej optimisti in menijo, da se Anglija ne bo uprla ameriškim načrtom. Kakor so danes javili na angleškem zunanjem ministrstvu so tri velesile obveščale države Beneluxa glede sedanjih pogajanj in o morebitnih sporazumih. Povedali so še, da so po Acheson-ovi poslanici Morrisonu in Seh-umanu, izmenjali številne poslanice me<j Londonom. V/ashingtonom in Parizom.
Iz Bonna pa javljajo, da je danes zavezniška visoka komisija objavila zakon glede nem-dolgov v tujini. Nemška vlada je v posebni izjavi sporočila. da ne priznava načela po katerem bi nemško privatno lastnino v notranjih državah mogli zaplenit- na račun reparacij zaveznikom ali plačilo nemških vojaških dolgov v teh državah.
Redka sreča
RIO DL JANE1RO.
5. — Po
Se po prvem golu, ki so ga - ve ^i so prišle iz Maceie dosegli v 33. minuti prvega i Y_ držav: Alagoas, se je zvede-polčasa, so igralci «Dinama» zagospodarili na terenu, tako
Bojijo se bega angleških nogometašev na celino • Lazio se pogaja za odstopitev Škota Jamesa Masona
LONDON, 5. -- Zadnji poskus «Lazia», da bi si zagotovil škotsko levo zvezo Jamesa Masona, ni povzročil samo alarma na Škotskem, ampak tudi v Angliji. Z drugimi besedami je nastopila še večja bojazen, da bi visoke ponudbe iz inozemstva, še bplj vplivale na stavko angleških nogometnih profesionalcev v zvezi z njih zahtevami r.-apram društvom.
«Lazio» je poslal v Glasgovv svoje predstavnike z nalogo, da prepričajo «Third Lanark«, naj jim odstopi igralca. Društvu so ponudili 10 tisoč šter-lingov in bi to vsoto še povečali, Masor.«u pa 4000 šterlin-
gov. Ponudili so mu torej toliko. kolikor bi mogel zaslužiti v 15 letih na Škotskem, ne glede na plačo, ki bi jo Mason dobival pri «Laziu». V Angliji in na Škotskem dobi Igralec po 750 šterlingov. potem ko je imel že 5 let službe.
Jasno je, da se je to izvedelo tudi med drugimi angleškimi profesionalci. Angleška moštva prve lige skrbi zlasti to. da bi posamezni igralgi eno leto igrali pri klubih, ki niso v prvi ligi. Potem bi mogli igrati v tujini brez komplikacij. Samo moštva, ki so člani lige, ščitijo pravila FIFE, glede od-stopitve igralcev.
da se je igra v glavnem razvijala r/a polovici Avstrijcev. «Wackerjeva» vrata so bila skoraj stalno v nevarnosti. «Di. namo« je igral danes ortodoksni W sistem z dolgimi žogami preko kril, kar je precej zmešalo obrambne vrste «Wa-ckerja«.
Kljub visokemu porazu so se Avstrijci pokazali kot odlični tehničarjl. Dodajali so precizno, toda s kratkim kombiniranjem, ki je šlo bolj v širino kot v globino, so le težko prodirali proti golu »Dinama«.
Tekmo je gledalo rekordno število gledalcev, če upoštevamo, da je bil danes delavnik. Gledalcev je bilo 35 tisoč.
! lo, da se je ob ladijski nesreči v Rio San Francisco nek otrok sedmih let uspel oprijeti neke svinje, ki ga je privedla zdravega In živega na obalo. Pri nesreči je bilo 25 oseb mrtvih od 33. ki so bile na ladji.
KREFELD, 5. — Dvokrožni šahovski dvoboj med Jugoslavijo m Zahodno Nemčijo na desetih deskah se je končal r. zmago Jugoslovanov z rezultatom 11 : 9.
* * *
QUONSET POINT (Rhode Island), 5. — Letalo ameriške mornarice se je danes zrušilo v morje in eksplodiralo. Vadilo se je in bilo v zvezi z neko podmornico. Menijo da je sedem mož posadke mrtvih.
Zopet poplave
reke Kansas
TOPEKA (Kansas), 5. — Devet tisoč oseb je v naglici zbežalo iz severnih okrajev To-peke, ki jo je pričela poplavljati reka Kansas. Ukaz za evakuacijo je dal župan. V mesecu juliju je bilo to mesto poplavljeno 5 m visoko.
KINO
V TBSTt'
Excelsior. 16.30; »Neptunova I*" E. VVilliams.
Nazionale. Zaprt radi prenor Femce, 16.30: «Lev iz Arna«« V Gassmann, M. Vitale. ^ Arcobaleno. 16.30: »El P**" Russell, J. Payne.	m,
Astra Rojan. 17.00: «Cetv0™»’ zlje« E. Flynn, R. Russe Lf Alabarda. 16.00: »Mestni Gable, L. Young.	t
Armonia. 15.30: »Divja
P.eck, J, Bennett.	j,,
Azzurro. 16.00: «Bronastt ”
M. 0’Hara, M. Carey. * Belvedere. 16.00: «Jastfl*
Scott.	.(1
Garibaldi. 15.00: «47. m** govori« Toto S. Pamp*®% Ideale. 16.30: «Jutri bo V. De Sica, A. M. Pierkfc. Impero. 17.00: «Prost d*1*® Croccolo, N. Taranto.	g.
Italia. 16.00: »Molčeči SmP'' lan Ladd.	,	-j
Kino ob morju. 16.30: »P'1 jaz«, Macario.	«,,#■
Marconi. 16.30: «Požar	v ™
gu« T. Power. A.J^
Massimo. 16.00:	_
zvezd« E. PowelI, W. Ret^ Novo Cine. 16.00: »Se vičh ^ va» E. FIynn, A. Sheri®"' -Odeon. 16,00: «Karneval v » riki« D. Kaynes, V. EU«1' * Radio. 16.00: «Zapuščena ročnem potovanju«, F. » ray, C. Colbert.
Savona. 16.00: «Na pločP"8* Andrevvs,	G.	Tierney.	ra
Viale. 16.00: «Narobe dr®1* Sheridan,	V.	Mature.	.ra
Vittorto Veneto. 16.00: sti». G. Cooper, L. Bat®1-POLETNI KINO:
Javni vrt. 20.30: »Zlata V»f* F. Severo. 20.30: »Razboj«110 L, Rojan. 19.45 in 21.45: »N®0' de sonce«.	.	-t
Brocchetta. 20.00: »DvoM soncu«.	^
Skoljet. 20.30: »Namer/ia Ginnastica. 20,30: «Tretji m®;. Vittoria. 20 in 22: «M»* sanj«.
RADIO
Jl«OSJLOVASS*f C O N K TKSf*
ČETRTEK 6.9.I«1' Oddaja v slovenščini:
Poročila ob 7.00, 13.30, J* til 23.05 — 6.45 Jutranja ia>r Jutranja glasba jn radij** Za dar do 7.30. 13.45 Janaček-ta za violino in klavir. R' ;p san spored lahke SlaS«'ll!! Od včeraj do danes. vanskih oper do 15.00. ke in mazurke. 18.15 s . ga ozemlja. 18.30 NekaJSJ j. s. Bacha. 18.45 Por&€ hrvaščini. 19.00 Lahka na glasba. 23.10 Glasba ** noč do 23.30.
N LO V K 511 •*■*. jj JV
5.00 Jutranji pozdrav. anja telovadba.‘6.13-7.0" jfr ske narodne in umetlk sP«ri* 12.00 Lahek opoldanski jj jj
12.40 Zabavna glasba. J"' spodinj&ki nasveti, ra1«* ste - poslušajte! 14,15
pregled. 14.30 Ottorino
Botticellijansici triptihoAT|I[; Turina: Torerova mpldfli-'1 ‘
Zabavna glasba. 18.00 ** Jsjol
m
damič: Scenska glasba jju igri «Srebrni glas. 18'L, K ska pesem skozi vek®;.,!, orf
s*« pesem skozi	m
Odlomki iz DonizzettiJtV,|jjl, 20.15 V plesi po svetu. «11?, del Jakoba Petelj jr J
Izberite,
23,15 Peter
kar
va m.
22.30
godu... zj.ia t-erer ‘"'"m ski: Koncert za violin0 ster v D-duru, op. 5.
II! NT «•
■* ,1.3tj 7.30 Jutranja gla*?*M0vi !,ii>
Salcpcrtj n le-j I 19 00	S^.d
vsakega nekaj. 12.00 RJjTlfl 12.10 Čajkovski:	j,	jjjl
12.30 Južnoameriški *]
Pevski duet In harm00'w,n<5 Rahmaninov: Finale št. l. 13.30 Popoldanski ^ 17.30 Plesna glasba. 1®-*seu h no predavanje. 18.45 ve Sira! ba. 19.00 Slovenščina -i,. Sr ce. 19.20 Operna Dvorakovi plesi. 20.20 v ne melodije. 20.30	‘d
20.45 Lahka glasba. Vfathjp ski oder - Nlcodem1- gje!, ' in noč. 22.30 Večerne ji;> 23.00 Gershvvin:	Ra,p-a	r
n,odrem. 23.35 Poln°cn do 24.00.
T K K T •* „.3(1$
7.45 Jutranja glaSpf-,VIil derna glasba. 12.20 Sl« ^
13.20 Orkester Fod^vo^ ^
goiija. 14.10 Jazz. be. 19.25 Nekaj f°'R1 m ™ Odmevi iz Hollywooda vva.va. 23.25 Nočni Har’ J ‘M
SIROTA ISCE STARSE
Oče Menart je odklanjal novi rodbinski prirastek, ki mu je tako nepričakovano padel v hiso. Od-
klanjal ga je odločno, toda brez razburjenja — trezno in ravnodušno, kaor se spodobi kranjski korenini.
Obračal in sukal je krstni list in delavsko knjižico med grčavimi svojimi prsti, pa oboje zopet vrnil nepovablje-nemu gostu.
«Kaj hočem s papirji! Mi Imamo svojo Micko, zredili smo jo, omožili in odra j tali, čemu nam bo nova?»
Nova Micka pa je rekla: »O,... nak!... Jaz ne vem ... ampak... Lepi ste starsi, ki zametate svojo hčer ... in tako ... To me jako ...» Položila je prste na prsi in stresla glavo. «Ali če ni vam za otroka, je pa meni za starce, da veste. Jaz sem reva... in sploh „. in sem potrebna do-te. Jaz sem Jako ...» In se Je
v podkrepitev vsega tega u. sedla na klop in si pokrila oči z robcem.
Slo je proti opoldne in vsa družina je bila pri domu in čakala južine.
»Dvojčkov nemara nisi imela?» se je obrnil gospo-dar proti ženi,
«Sema!» je odgovorila že-na v zanikalnem smislu. Tesno pa ji je bilo pri srcu. Niti sanjala se ji ni možnost takega zapletka! Ali zdaj, Ko je gledala ženščino pred sabo, Ji je bilo kar jasno: Ta je moja hči, ne ona, ki smo jo redili. — Spominjala se je možu prikritih zvijač ranjke matere ob rojstvu hčerke Micke in vedela je in se bala: zdajle prihaja kazen za laži.
»Lahko da Je zmota,» je omenjal oče Menart, kaj vem, kje in kako ste dobili papirje.» Ali pa goljufija -je nameraval dostaviti. To-da ni si mogel utajiti, kako je podobna njegovi mlajši decl: iste sive oči, isti ravni
 «"«"iiii*uiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiini,i,iiiiii,i„i„,|„„   iiiai"......................................................
in""
nos, isti malo zabrekli vrat — in šlo mu je skoz spomin, da so v šali radi dražili Micko, ono, ki so jo dali Smuku, da je druge sorte in da ni podobna ne očetu ne materi.
«Zmota! O, kakšna zmota?* Je ugovarjala nova Micka in vzela robec Izpred oči in niso bile oči prav nič mokre. »Vi ste jako... Jaz ne vem ... in sploh ... Tukaj Je krstni list, ali vidite kolek, ali ceste, kaj je kolek? Ce ne verjamete meni, poglejte kolek. Grozno! ... O ni treba misliti, da sem goljufi-ca, in sploh ... lahko vprašate Cežuljo v Prapretnem, naj pa priseže, da me je do-bila v rejo iz Spitala, iz tržaškega in krstni list z menoj ... ta kolek je veljaven pred vsako sodnijo... in sem bila pri Cežulji do štirinajstega leta. Jaz sem Jako ... Pri Sv. Jakobu sem tudi bila, kjer sem krščena, pogledali so kolek in so vedeli... tam so drugače olikani go. spod je! — niso rekli, da ni.
GOSPODIČNA MICI
NAPISAL FRAN MILČINSKI - FRIDOLIN ŽOLNA ]
sem prava, še pripisali so mi, da sta se moja starša poro-čila In kje da sta. Vsak otrok ima starše, — da bi jih le jaz ne imela? Iz zraka nisem padla, kaj pa mislite!«
Tako je govorila in se hkratu in sproti sama divi-la svoji zgovornosti. O — ona!
Ta in pa strgani dohtar! si je mislil gospodar in je vprašal:
»Vi ste tržaški otrok, pravite? Naše Micke vendar nismo v Trst dali v rejo in v Spital? Kaj, žena?*
Zena je odgovorila in je bil njen odgovor bolj zadir-ljiv, nego je zaslužilo stvarno vprašanje. «Kaj jaz vem! Vse sta ravnala ti in rajnka mama. Jaz nič ne vem.*
Posegla Je vmes nova Micka. «Res žalostno! Iz take hiše otrok, pa v tržaški Spital! To je jako... In mi ni-ste dali druge dote s sabo... in sploh... samo krstni list in tole polovico podobice. Vzela jo je iz delavske knji. žice. «Grozno! To je vse, drugega nimam dozdaj od svojih staršev. O! Lepa dota! Jako!* Spet si je šla z robcem prek oči.
Menartovka se Je zdrznila, ko je uzrla podobico — vedela je o njej iz materinega pripovedovanja. Obrnila se je v stran, globoko je Sla po sapo.
Menart je pogledal ženo, Pa mu je umikala oči. Sko-mizgnil je z ramami. «Eno
sem odrajtal, kaj mi bo zdaj druga!»
Hči Urša je prinesla južino na mizo, orjaško skledo. Kadilo se je iz nje kakor iz žrtvenika in zadišalo je po zabeli.
Nova Micka je pobrala svoje listine, jih zavila v zavitek in spravila v svoj arhiv tam za bluzo. Duša ji je
bila užaljena in tresla se ji je roka.
«0,» je rekla, »vi ste jako ... jaz sem Jako... svet je jako.., ne vem... že vem... se že vidimo... pri doktorju ... na sodniji... o, gospod, je me poznajo ... in sploh ...» Varana v svojih najsvetejših občutkih je kar prekipe-vala takih in enakih gorju-pih očitkov in mrkih groženj.
Besedo ji je prekinil sam ljubi Bog.
Zazvonilo je opoldne.
Oče Menart Je z umerjeno kretnjo snel klobuk in ga vrgel na klop. Prekrižal se je in pričel moliti angelsko češčenje in družina v sobi in v veži mu je odgovarjala v polglasnem zboru, ki je tudi ljubljanska Micka v njem sodelovala, trudeč se, da se odlikuje z nežnostjo glasu in z izrazitostjo predavanja.
«Ste z nami molili, pa še Jejte z nami!* jo je kratko povabil gospodar in se porinil za mizo na svoj običajni prostor v kot pod podobo svetega Petra, svojega pa-trona. »Bog žegnaj, troštar sveti Duh!»
«Joger božji sveti Šentjanž!* je vzdihnila mati.
Gost se ni branil in je pri. sedel.
Zbral se je tudi domači naraščaj iz kuhinje in veže, eden, in sicer najmlajši Franček, imenovan ,Cek’, pa
s peči, kjer je skrit v kot bil vlekel pogovor na uho, m jih je vseh bilo šest glav.
Sedeli so in zajemali.
Otroci so si pasli radovedne oči ob zanimivem gostu, mati je molčala in gledala predse v mizo in jed, gospo, dar pa je brez naglice lzpra. Seval, mirno odgovarjal in hkratu preudarjal zamota, no to reč. Nemo so hodile žlice svojo enakomerno pot.
Nova Micka je jedla bolj malo. Morebiti ji ni dišalo, morebiti pa je bila lesena žlica prevelika za njena go. sposka usta, ki so bila že vobče majhna, danes pa še manjša nego običajno — o, naj vidi kmet, s kom mu je opraviti! Odgovarjala pa je ljudomilo in olikano, spodob. no svojemu stanu.
Razodela je, da živi že nekaj let v mestu, sploh se šteje za mestno. Namignila Je, da se ji zde ljudje na kme-tih jako... Vendar je ostro to sodbo takoj omilila amenu-Joč njeno veljavo le na Pra-
A
pretno, kjer je bU» Jjf na. In se je videlo Zpl zirnosti celo	v	h	.
pomniti, da so fj
sezah ljudje PraY, drugačni in vsi JaJr v tej hiši, je reWa-pl8:
v paradižu, ker m mj
Kar srce jo boli. položila roko z ra^fd»iii prsti sredi prsi, kak «—   če se s7 <#..
tam srce —	““	ra
Ljubljane... in P1)81
iM
v Ljubljani, kaksn« tj to	-	Dolou" F
jo, nak! kvant niti ne Grozno!
p°l°-.e. raž*1
A
ito"rpr»sanj« ‘‘“JsL vo, kod, zakaj ln n„i-
pijanclJ»
Dl'
ima posel s P1 J““^4» taci, je rekla, da pilO koli rekla. O kal F Ima dobro služ-P » .0j1, j službo, več služo, pVj trgajo se zanj®' da je gospoda« • { j ra ne da povedati raji, ^ več in so v konl*"et pi* nitni gospodje--. P	.
jo in še Jih zidal ^ (Nad.alP*’0
UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St. 6, III. nad. — Telefon štev. 93-808 In 94-638. — Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA gt. 20. — Telefonska št. 73-38. OGLASI: od 8.30- 12 in od 15-18. - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg. urednik STANISLAV RENKO — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 11-32. Koper, Ul. Battlstl 301a-I Tei. 70
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350. četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Cona B: Izvod 6, mesečno 150 din. FLRJ: izvod 6, mese*110	.
Poštni tekoči račun za STO . ZVIJ: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11,5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega lnozem»Ke* Ljubljana Tyrševa 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani H-90332-7, — Izdaja Založništvo tržaškega tiska Dz°' ^e