Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Dmžbe|:sv. Družine. Številka s. JOLIET. ILLINOIS, M. DECEMBRA 191?. letnik xxtii m Uradna poročila o vojnih dogodkih. Rim potrjuje berlinsko vest, da so avstrijske čete naskočile Monte Asolone in ujele 2,000 Lahov. PARIZ POROČA TOPNIŠKE BOJE. Š Noben krščanski narod ne sme podpirati Turkov v napadih na Jeruzalem. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on ecember 20, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Sv. oče in osvojitev Jeruzalema. Rim, 17. dec. — Kakor poroča "Mes-sagero", je papež naslovil okrožnico na vse škofe v vojskujočih se deželah, izjavljajoč, da če katera krščanska država podpira Turke v poskusu, nazaj vzeti Jeruzalem, bode obsojena po sv. stolici. V proslavo osvoboditve Jeruzalema izpod turške vlade je procesija 15,000 dijakov in 20,000 članom znanstvenih društev korakala danes do samostana Sant Onoforto Tasso, kjer je grobnica Pesnika Torquato Tasso, ki je v šestnajstem stoletju spesnil "Osvobojeni Jeruzalem". Na stotine zvonov po vsem Rimu je zvonilo med obredom v samostanu, kjer je kardinal Lega čital sv. mašo in blagoslovil ogromno množico. kaj hiš, zasedenih po sovražniku in ujele število neprijateljev. Ob ostali fronti je bilo bojevanje običajno. Zrakoplovstvo. V noči 14. na 15. t. m. so naše zrako-plovnice izdatno bombardirale pomikajoče se čete v sovražnih zveznih linijah. Sovražen zrakoplov je bil zbit po britanskih zrakoplovcih blizu Or-melle in eden naših zrakoplovcev je zbil sovražen stroj zapadno od Saren-ske doline. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 20, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Nemško poročilo. Berlin, 18. dec. — Bilo je mnogo topniškega streljanja med rekama Brenta in Piave. Vzhodno od Monte Solarola so bili deli neke sovražne postojanke zavzeti. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 20, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Laška fronta. Rim, 16. dec. (Zakesnelo.) — Med Brento in Piavo ni narasla včeraj borba, ki se je zmanjšala po silnosti v petek zvečer. Okoli 3. ure popoldne je v okolišu Cola Delia Beretta sovražna pehota poskušala prodirati proti naši liniji, a je bila pognala nazaj popolnoma po hitrem protinapadu. Topniška delavnost se je vobče o-mejevala na nadlegovalno streljanje. Naše baterije so ponovno in dolgo obstreljevale postojanke na Colu Capril-'e, odkoden smo se umeknili prejšnjega dne. V dolini Giudicaria smo v noči 14. na 15. t. m. odbili sovražne oddelke, ki so po dolgi topniški pripravi poskušali zavzeti eno naših opazovališč na Monte kalinu. delti reke Piave je naskoeno krdelo, dobro podpirano po oboroženem motornem čolnu, razdejalo enega sovražnikovih mostičev in patrole, sestavljene iz mornarjev, so napadle ne- True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 20, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Avstrijci ujeli 2,000 Lahov. Berlin, 19. dec. — Ves dan je bil silen topniški dvoboj med rekama Brenta in Piave. Po težki topniški pripravi so avstro-ogrske čete naskočile Monte Asolone ter italijanske postojanke v bližini proti severozapadu in severovzhodu. Ujele so 48 častnikov in več nego 2,000 vojakov. Italijanski napadi vzhodno od Monte Solarolo so se zlomili. nem pogorskem okrožju in ob dolnji reki Piave. Sovražnik je petkrat poskušal prekoračiti reko Sile ali staro Piavo, a je bil odbit. Bojevanje se nadaljuje. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 20, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Makedonska fronta. Pariz, 18. dec. — Pokoj je prevladoval ob vsej fronti s topniškim streljanjem severno od Bitolja. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 20, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Francoska fronta. Pariz, 17. dec. — Podjeli smo uspešen napad na sovražne linije južno od St. Quentina. Naše patrole so napadale na desnem bregu reke Meuse in privedle nazaj u-jetnikov. V Vogezih je bilo topniška delavnost silna blizu La Thura. Na ostali fronti je bila noč pokgjna. Lcfndon, 17. dec. — Nič posebno zanimivega ni izporočiti. Med več boji so bili trije sovražni stroji zbiti in dva sta bila pognana navzdol izven nadzorstva. Nobenega našega ne pogrešamo. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 20, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Rim priznava izgubo gore. Rim, 19. dec. — Avstro-nemške čete na italijanski gorski fronti so se od ločno zagnalenaprej ob liniji med Col Caprille in Monte ePrtica. Samo v pasu Monte Asolone je sovražnik pridobil na ozemlju in obdržal isto. Krvavo bojevanje, katero je povzročila ta sovražna prizadeva, je trajalo ves dan. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 20, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Nič posebnega. Pariz, 18. dec. — Naše patrole so izvajale podjetja blizu St. Quentina in dovedle ujetnikov. Južno od Juvincourta so bile sovražne prizadeve, naperjene proti na šim malim stražiščem, odbite po na šem streljanju. Topniško streljanje je bilo živahno ponoči blizu kanala Rhone-Ren. London, 18. dec. — Nič posebno zanimivega ni izporočiti. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 20, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Boji ob dolnji reki Piave. Glavni stan italijanske armade v severni Italiji, 19. ili rešeni. Deset članov posadke je bilo izgubljenih. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 20, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Deset usmrčenih v napadu na London. London, 19. dec. — Deset oseb je bilo usmrčenih in sedemdeset ranjenih v Londonu med snočnjim napadom po zrakoplovcih. Izven Londona je bilo pet oseb ranjenih. Bombe so bile spuščene v Ramsgate in Margate in druge kraje v Kentu in Essexu. Eden nemških zrakoplovov je bil zbit in drugi menda razdejan, naznanja vojni urad. Od 16 do 20 nemških zrakoplovov, razdeljenih v šest skupin, je poskušalo dopluti nad London, ali samo petim se je posrečilo, spustiti bomb na mesto. Turška fronta. Carigrad, 16. dec. (Zakesnelo.) — Zasedli smo otoka Messonissi in Plaka ob brežini Male Azije. Na brežini v Palestini je močna sovražna patrola poskušala prodirati, a je bila odbita. Vzhodno od Jeruzalema so bili topniški dvoboji na več točkah. 0 PROHIBICIJI NAJ ODLOČIJO DRŽAVE. Tako je sklenila zbornica reprezentan-tov z več nego dvotretjinsko večino. DO ZMAGE SUHAČEV|ŠE DALEČ. Dve Z. D. submarinki trčili skup v me-glL Devetnajst žrtev. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 20, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Zbornica za suho Ameriko. Washington, D. C., 17. dec. — Deželna prohibicija kupčije z opojnimi pijačami je zmagala v zbornici repre-zentantov danes z 282 proti 128 glasom. Večina znaša osem glasov nad potrebni dve tretjini glasujočih članov, zahtevani za potrditev kakega ustavnega popravka (constitutional amendment). Prvikrat v zgodovini republike so kongres pridobili prohibicijonisti, ki so vztrajno delovali več nego štirideset let v dosego predložitve državam ustavnega popravka, ki prepoveduje izdelovanje in prodajo opojnih pijač v deželi in uvažanje opojnih pijač v Združene Države. 36 držav mora odobriti. Zbornica je sprejela Webbovo resolucijo, ki predlaga državam popravek, po katerem se ima zatreti kupčija z opojnin i pijačami eno leto potem, ko bode popravek potrjen po zahtevanih 36. državnih zakonodaj stvih, in kateri popravek bo neveljaven, če ne bo potrjen v sedmih letih od datuma predložitve. Senat je v zadnjem zasedanju sprejel slično resolucijo, ki pa je opustila leto milosti in določila časovno mejo šestih let za potrditev. Razliko med senatsko in zbornično resolucijo bode uredil konferenčni odsek obeh zbornic, nakar bo resolucijo končno potrdil kongres in podpisal predsednik Wilson. Za boj v državah se pripravljajo. Predlagani popravek bo predložen državam, brž ko bo resolucijo podpisal predsednik. Prejele ga bodo države o pravem času, da bodo lahko razpravljale o njem v zakonodajstvih, katera zasedajo to zimo. Voditelji protisalunske, zveze (Anti Saloon League), 'ki je z '"Woman's Christian Temperance"-unijo vred vo dila dolgotrajni boj za predložitev popravka o deželni prohibiciji (national prohibition amendment), se pripravlja jo, da premestijo prizorišče svojih pri-zadev takoj v državna glavna mesta in upajo, doseči nekaj potrditev, preden se zakonodajstva, ki se v kratkem snidejo, odgodijo. Boj za devet držav. Sedemindvajset suhih držav je sedaj. Voditelji gibanja proti opojnim pijačam pričakujejo, da bodo dobili potrditve popravka v teh državah brez težave. Njih delo bode osredotočeno na pridobitev devetih dodatnih držav v dovoljenih jim šestih ali sedmih le tih. Protisalunska liga misli, da to ne bo težko. Mokrači bodo osredotočili svoje prizadeve na obdržanje trinajstih ali več držav proti potrditvi. Države Illinois, Wisconsin, Ohio, Pennsylvania, New York in Massachusetts bod6 velika bojišča. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE SREČNO NOVO LETO voščimo vsem cenj. naročnikom, so-trudnikom in prijateljem, v nadi, da nam ostanejo naklonjeni tudi v prihodnje. Amerikanski Slovenec. F-3" v domačem vodovju med meglo v ponedeljek popoldne. "F-3" ni bila poškodovana in je pobrala pet preživelcev svoje žrtve. Tajnik Daniels je naznanil nesrečo pozno danes. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 20, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Goethals general-stanorednik. Washingtongton, D. C., 18. dec. — Vojni tajnik Baker je nocoj imenoval generalmajorja George W. Goethalsa, graditelja Panamskega prekopa, iža aktivnega armadnega generala-stano-rednika (quartermaster general). Naznanil je tudi imenovanje brigad-nega generala Charles b. Wheeleria za aktivnega "chief of ordnance". True translation filed witflt the postmaster at Joliet, 111., on December 20, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Ladjedelstvo se mora požuriti. Washington, D. C.( 19. dec. — Živo svarilo, da morajo Združene Države in ^liiranci pospešiti ladjedelstvo, ako hočejo nemško submarinsko kampanjo poraziti ali uničiti, je bilo predloženo danes predsedniku Wilsonu. Svarilo sta predložila Bainbridge Colby od ladjedelskega odseka in Vance McCormick, načelnik vojnega prometnega odseka, oba delegata k nedavnim aliilanim konferencam. NA RUSKEM NOTRANJI BOJI. V Odesi in drugih mestih se spopadajo boljševiške straže z ukrajinskimi četami. KERENSKIJ BLIZU PETR0GRADA. Nemci in Rusi sklepajo prijateljstvo. Položaj zamotan. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 20, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Za obnovo prijateljstva in trgovine. Petrograd, nedelja, 16. dec. — Nemčija in Rusija sta se zavezali, storiti takojšnje korake za obnovo prijateljskih in trgovinskih odnošajev med o-bema deželama. Dogovor o premirju, ki določa takojšnjo obnovo trgovine z blagom prve potrebe, tudi pravi, da se ima ukreniti vse potrebno za izmeno civilnih jetnikov, onemoglih vojakov, žensk in otrok pod 14 leti ter za izboljšanje položaja vojnih ujetnikov. Dogovor se zaključuje s temi besedami: "V svrho, da se olajša mirovno pogajanje in brzo zacelijo rane, povzročene po vojni, odrejata pogajajoči se stranki obnovo prosvetnih (kulturnih) in gospodarskih odnošajev med pod-piki. V časovnih mejah, kakor jih dovoljuje premirje, bodo dovoljeni poštnotrgovinski odnošaji, pošiljanje knjig in listov po pošti; podrobnosti vsega tega izdela mešana komisija v Petrogradu, zastopajoča vse prizadete stranke." Morivci odnesli $10,750. Gary, Ind., 19. dec.—Skoro po vsem Calumetskem okrožju iščejo nocoj četvere roparje, ki so utekli danes ■ z $10,750, ko so ustrelili na smrt Spencer Tillmana, porterja, in ubili salunarja Michael Binzena s kosom plinovodne cevi. Rop je bil izvršen v eni najod-ličnejših cest. Binzen je brat Theodore Binzena, bivšega policijskega načelnika v Jolietu. Književnost. Prejeli smo (—v dar ali oceno, ne vemo —) dvoje lepih koledarjev: Ave Maria Koledar za navadno leto 1918. Izdala Zveza Katoliških Slovencev, 62 St. Marks Place, New York, N. Y. Tiskala tiskarna Slovenskih oo. Frančiškanov. Cena 30 centov. Slovensko-Amerikanski Koledar za navadno leto 1918. Izdalo in založilo uredništvo "Glas Naroda" v New Yorku, N. Y. Cena 35 centov. Listnica uredništva. Več dopisov smo morali odložiti za prihodnjič, ker so ali dospeli prepozno za to št., ali bili predolgi za prepisovanje. Potrpljenja prosimo. Jolietske novice. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 20, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Illinoiški suhači. Chicago, 18. dec. — Illinoiški suhači. so začeli kampanjo za potrditev de-želnoprohibicijskega popravka k ustavi tisti trenutek, ko je bil izid klicanja imen v Washingtonu brzojavljen v Chicago. Začeli so delati končen načrt za borbo v svrho, da se izvoli suho illinoiško zakonodajstvo v novembru 1918 in pridobi potrditev od istega v Springfieldu 1. 1919. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 20, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Potop submarinke v megli. Washington, D. C., 18. dec. — Devetnajst življenj je bilo izgubljenih, ko je bila ameriška submarinka "F-l" zadeta in pogreznjena po submarinki — Na Silvestrov večer bo plesna veselica društva sv. Genovefe št. 108 K. S. K. J. v prostorih stare šole sv. Jožefa. Vstopnina 25c. — V soboto 29. dec. priredi veliko veselico v Mavričevi dvorani v Rock-dalu Slov. izobr. in podp. dr. "Planinski Raj". Več o tem prihodnjič. Dogodbica s kinematografom. V Lyonu se je z velikimi slovesnostmi vršila poroka hčere tamošnjega bogatega tovarnarja svile Bouchemarda. Tovarnar je hotel svoje goste na poseben način presenetiti ter je dal tajno ženitni izprevod kinematografično posneti. Po slavnostnem obedu se dvorana stemni in kinematografična predstava se prične. Naenkrat prekine ti-hoto ženinov vzklik: "Ampak Suzana!' (tako jedilo nevesti ime) in pred gosti se razvija slika, kako mlada nevesta na skrivaj vroča nekemu gospodu — ki pa ni bil ženin — drobno pisemce. To je bilo res presenečenje, samo it& ravno prijetno za prizadete; svatba se je končala — z ločitvijo. True translation filed with the postmaster at Joliet, III., on December 20, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Vabijo aliirance k udeležbi. Petrograd, 17. dec. — Nemški in avstrijski minister zunanjih stvari, dr. von Kuehlmann in grof Czernin, sta obvestila Leona Trockega, boljševi-škega ministra zunanjih stvari-, da do-spet v Brest-Litovsk v torek v svrho, da se začno pogajanja za splošen evropski mir. Večerni listi naznanjajo, da je Troc-kij obvestil poslaništva aliirancev, da je premirje rodilo dokončne uspehe in da se mirovna pogajanja prično, ter jih naprosil, naj se udeležijo ali izjavijo, ali želijo mir ali ne. Do nocoj poslaništva niso prejela obvestila, in tozadevno posvetovanje med diplomati aliirancev baje ni prišlo do končnega sklepa. True translation filed with the opst-master at Joliet, 111., on December 20, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Boji med boljševiki in kazaki. London, 17. dec. — Poročila o ruskem notranjem položaju kažejo nocoj, da se bojevanje nadaljuje v Don-skem okrožju in da so bile poslane pomožne čete na jug iz Petrograda. Kazaki so b.aje zopet zavzeli Rostov. Brzojavka iz Kijeva poroča, da so med razoroževanjem maksimaliških enot tamkaj ukrajinske čete zasegle 72 topov, 350 strojnih pušek in 5,000,-000 nabojev. Poročilo, da se je prejšnji ruski prvi minister Kerenskij, podpiran po nekaj tisočih vojakov, pojavil v soseščini Petrograda, se nahaja v brzojavki iz Haparande na "Berlinske Tidende" v Kodanju. Boljševiki so baje poslali čet proti njemu. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 20, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Boji v Odesi in drugod. Petrograd, 19. dec. — Hudo bojevanje v Odesi je bilo izporočeno danes. Maksimalisti še obdržujejo luko. U-krajinske čete jih obstreljujejo. Boljševiški vojni urad je tudi naznanil danes, da boljševiške čete prodirajo proti Kijevu. Kazaški uporniki napadajo Astrakbo. True translation filed with the post- -master at Joliet, 111., on December 20, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Proti posebnemu miru. , Stockholm, 19. dec. — Socialisti centralnih vlasti nasprotujejo posebnemu miru z Rusijo. Bojijo se, da bi tak korak utegnil tako ojačiti nemške imperialiste, da bi bil socializem v Nemčiji nasilno izkoreninjen. k IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, 111., 19. dec. — Veseli božični prazniki so pred nami. Dobri župlja-ni naše cerkve sv. Jožefa bodo lahko obhajali te praznike v veselju in radosti, ker se pripravljajo za Rojstvo Gospodovo z molitvijo in dobrimi deli sedaj v adventnem času, tako da bo v njih srcih mir Božji. Na Božični dan, ki bo prihodnji torek, bodo v naši slovenski cerkvi sv. maše v naslednjem redu: Prva peta sv. maša ob 5. uri zjutraj; tihe sv. maše ob 6., pol 7., 8. in 9. uri, in druga peta sv. maša ob 10. uri dopoldne. — Slovenci lojalni. Jolietski Slovenci so na nedeljskem velikem javnem shodu jasno in glasno pokazali, da so patrijotični in zvesto vdani A-meriki. Shod je bil sklican v svrho protestiranja proti nekim neresničnim poročilom v nekih angleških listih, češ, da so Slovenci provzročili rabuko in skoro razbili patrijotični shod jo-lietske podružnice "Hrvatskog Save-za" predzadnjo nedeljo v Sternovi dvorani. Nad 500 slovenskih župljanov $t je zbralo v nedeljo zvečer v gornji dvorani naše stare šole, kjer se je vršil naš protestni shod. Rev. John Plev-nik, naš g. župnik, je shod otvoril ob polosmih in zaključil ob 10. uri z molitvijo. Na predlog g. Jos. Zalarja je bil Rev. Plevnik z enodušnim vzklikom izvoljen predsednikom zborovanja, nakar je imel naš g. župnik res krasen daljši nagovor. Najprej je pojasnil namen shoda. "Kar najodločneje protestiramo," je rekel, "proti vsakemu poskusu, podtikati nam Slovencem nelojalnost in nevdanost do vlade Združenih Držav. Mi ameriški Slovenci nismo sovražniki, ampak najboljši prijatelji naše vlade. Mi smo Američani z dušo in telom danes in vedno. Prišli smo v to veliko deželo, ker nam nudi svobodo in priložnost, da lahko razvijemo vse svoje moči. Mi smo Američani in Slovani, in to o-tstanemo. Avstrije pa ne maramo. Avstrija je podložnica Nemčije. Zato Avstrija zatira Slovane že iz pradavnih časov. In ker jih zatira, jo Slovani sovražijo. Bedaki bi bili, ako bi jo ljubili — svojo zatiralko." Nekako tako, ali vse bolj prepričevalno je govoril Rev. Plevnik in potem kazal na dejanja, s katerimi smo jolietski Slovenci dokazali svoj ameriški patrijoti-zem. V angleškem jeziku je razložil navzočim tujerodnim gostom, da je naša cerkev sv. Jožefa slovenska,) ne pa "Austrian". Omenil je naše fante, ki so v velikem številu prostovoljno odšli pod zvezdnato zastavo, da jih Stric Sam popelje nad skupnega sovražnika. Naši fantje služijo pod zvezdnato zastavo kot pešaki, konjiki, topničarji, mornarji in zrakoplovci. Naša cerkev je še na dolgu, vendar je kupila Liberty-bondov in dala s tem zgled svojim faranom, ki so ji veselo sledili in kupovali bonde. Slovenci v Jolietu in povsod drugod v deželi sto je za predsednikom Wilsonom in njegovimi načeli. Zato smo Slovenci ve selo pozdravili še vsak korak, ki ga je storila naša vlada v zator nemške avtokracije. Zlasti veselo smo pozdravili namero Združenih Držav, o svoboditi in zediniti vse Jugoslovane. Tako nekako je govoril Rev. Plevnik, in le obžalujemo, da ni bil ves njegov prekrasni govor stenografiran. — Potem je imel prav lep dolg govor At torney John W. Downey, ki je čestital Slovencem na njih patrijotizmu. Povedal je med drugim, da je natančna preiskava po zaveznih, državnih in mestnih oblastvih dognala, da so bile vse obtožbe proti Slovencem zaradi namišljene nelojalnosti popolnoma ne-osnovane. — Nato je govoril g. Jos. Dunda in končno predlagal, da se pošlje predsedniku Wilsonu vdanostna br zojavka, kar je bilo z navdušenjem odobreno. — Govoril je potem g. Geo. Stonich, ki je razvil zgodovino naše fare in izpodbujal k medsebojni bratski ljubezni. — Potem je govoril g. Jos. Zalar in sicer tako imenitno, da je vse zborovalce navdušil za ustanovitev jolietske podružnice Slovenske Narodne Zveze. O tem več o priliki. — Prekrasen govor je imel potem hrvatski župnik Rev. Gjuro Violič, ki je izrazil svojo radost nad dejstvom, da so se začeli tudi jolietski Slovenci o-klepati divne misli za ujedinjenje vseh Jugoslovanov v neodvisni demokratični državi. "Slovenci, organizirajmo se v jedno kolo!" nam je zaklical. — Ko je govoril še g. Jos. Sitar, je bila končno prečitana dr. Krekova oporoka, nakar je bil impozantni shod z molitvijo zaključen. "Takih shodov nam je treba še več," pravijo naši farani. In prav pravijo. — Rev. John Plaznik, naš g. kaplan, poroča: Zadnjo nedeljo je bil zopet vesel dan za nekatere otroke naše župnijske šole Sv. Jožefa. Bili so namreč prvič pri> svetem obhajilu. Znano je, da so v prvih časih krščanstva že otrokom dajali sveto obhajilo po krstu; kajti sv. obhajilo ni nikako plačilo za dobro življenje in nihče ga ni vreden. Sveto obhajilo je duševna hrana, katera naj varuje otroku krstno nedolžnost. Pozneje pa je prišla zloraba in kriv nauk, da mora otrok doseči že precejšnjo starost, da sme iti k prvemu svetemu obhajilu. Svet pa je zgubljava^ nedolžnost bolj in bolj. Tridentinski občni cerkveni zbor je določil, da naj gredo otroci k svetemu obhajilu, kakor hitro se pameti zavedajo in znajo razločevati sveto hostijo od navadnega kruha. Vendar pa niso hoteli opustiti prejšnje zlorabe, dokler ni papež Pij X. zapovedal pod smrtnim grehom starišev in vsem onim, kateri imajo otroke na skrbi, da spuste otroke k svetemu obhajilu, kakor hitro se zavedajo pameti. Nihče ne more tajiti, da se otroci, ki hodijo vsaj pol leta v šolo, zavedajo pameti. Treba je le še nekoliko znanja in pripravljeni so. Ze prej sem omenil, da ni nihče vreden, da bi prejel Jezusa. Od vsakega, posebno pa še od otrok se pričakuje, da prejemajo sveto obhajilo pogosto in dnevno, če le mogoče. Naravnost krivično ravnanje od strani nekaterih starišev je, da ne puste otroka k svetemu obhajilu, kadar želi iti, češ, "ker je žleht". Taki stariši jemljejo kruh od ust svojih otrok. Veseli otroci, kateri so bili dne 14. decembra prvič pri spovedi in dne 16. decembra pri prvem svetem obhajilu so: Albert Agnič, John Jerman, Joseph Lilek, Francis Mlakar, Anthony Stefanič, Joseph Težak, Albert Trlep, Francis Trope, John Žlogar, Anna Mausar, Agnes Videtič, Helen Završnik, Ama-lia Zelko, Marie Pasdertz, Mary Ko-drič, John Barbič, Frances Štrajnar, Rudolph Kbzar, pdward Šetina, Francis Šetina, Mary Papež, Francis Dornit, Edward Pire, Mary Goršič, Michael Ženko, Mary Šetina, Frances Videč, Frances Erjavec, Anna Fajnik, John Fajnik, John Štrajnar, Mary Kocjan-čič in Andrew Ženko. — Bog/dal, da bi jih videli sedaj prav pogosto! —Nove članice D. M. D. Prejeli smo sledeče poročilo: Dne 9. t. m. smo imeli lepo slavnost v naši cerkvi, namreč slovesno sprejemanje novih udov v Marijino Družbo. Sprejel jih je Rev. John Plevnik, naš g. župnik. Imena deklet, ki so se posvetile Mariji, so: Anna Bezek, Albina Bradač, Mary Brad^ška, Mary Bavdek, Frances Golobic, Mary Gregoraš, Caroline Gregorčič, Anna Judnič, Mary Likovič, Bertha Mutz, Anna Planine, Anna Pe-tric, Frances Susteršič, Mary Škof Angela Stukel, Rose Težak, Antonia Težak, Antonia Vraničar, Augusta Živec, Mary Zelnikar, Elizabeth Zoran Družba šteje zdaj čez 70 ydov. Gospod župnik je imel lepo pridigo. Spodbujal jih je k lepemu, pobožnemu življenju, da ostanejo zveste hčere Marijine do smrti. Zato se posebno zahvaljujejo častitemu gospodu za njegov trud in skrb, katero ima z družbo. Bog daj, da bi vedno rade poslušale lepe nauke in ostale zveste hčere Marijine! —Rev. John Plaznik naznanja: Dol ga razprava na četrti strani Amerikan-skega Slovenca se približuje svojemu koncu. Sledila ji bo druga, za stariše posebno, ne manj važna razprava: "Tudi del vzgoje." To ne bo nikako ponavljanje starih fraz, ampak poljudna razprava o onem delu vzgoje, o katerem se še dt> sedaj ni veliko razpravljalo. — G. John G. Stukel, naš rojak, je edini strojnik (engineer) v tem mestu, ki ima licenco. — Iz Jamestowna, N. Dak., nam poročajo, da je g. John Muc, ondotni slovenski farmar, nevarno bolan že dalj časa. — Ob priliki ženitovanj, krstov, pogrebov in drugih slučajih, ko potrebujete avtomobil, se oglasite pri meni, ki imam 7 passenger limousine-avto-mobil za vse potrebe. Chicago tel. 2575, N. W. Phone /344 — A. Nema-nich, Joliet. Adv. Camp Kearney, San Diego, Cal. — (Konec.) Mi smatramo naše taborišče za najboljše v Z. D., ker je tako toplo. Pravijo, da živo srebro ne pade nikdar nižje nego 50 nad ničlo tukaj. Noči so hladne, ali tega se privajamo. Ravno polčetrto miljo smo oddaljeni od Pacifiškega oceana. Prihajajoč do taborišča od Los Angelesa, je naš vlak vozil ob oceanu nad sto milj, in ko se je naš vlak ustavil, da si oskrbi olja in vode, nam je bilo dovoljeno izstopiti in nabrati nekaj sadja ob tirih, in verjamite mi, da so bile tiste pomaranče, marelice in hruške sočna-te, da je bilo veselje. Mi vsi smo podpisali za stoqolarski Liberty bond, za kar nam odjemljejo $10,00 od naše plače vsak Inesec, dokler ne bo izplačano. Jaz sem zdaj bugler ali trobentač v moji kompaniji in to me prav veseli. Trobentanje je "fine job" in ni se mi treba vežbati noben popoldan. Vsakih 98 ur grem v službo kot stražni trobentač, potem moram zatrobiti 38- krat v 38 urah, a to ni težko. Imam nositi tudi težak avtomatičen revolver. Naš poštni urad ima več opravka, nego poštni urad v San Diegu. Več vode rabimo, nego mesto Los Angeles, ki ima 200,000 prebivalcev. Več elektrike rabimo nego San Diego. Ondan sem šel v mesto in obiskat pomorsko vežbališče. Bil sem na o-bedu v kempu in sem si ogledal bojno ladjo "Oregon", ki je tukaj. Vsi vojaki si smejo vse ogledati... Tu je lepa dežela, vendar želim, da ■bi rasla na drevesih tudi pie in cake. Naša baterija ima svojo kantino, ki dela izvrsten business. Zadnjo nedeljo je znašal njen skupiček $228, a čisti dobiček $90. Povprečni čisti dobiček je od 45 do 60 dolarjev, kar se ulaga v baterijski sklad (battery fund). Sedaj imamo kakih $800 v blagajnici. V kompaniji nas je 190 mož, lepo število, in nekaj jih še prihaja. Naša bojna moč je 250 mož. Kako je kaj doma? Ali je mraz? Tu vidimo samo umetni led. Namesto premoga rabimo olje za kurivo. Moj naslov je: Bugler Arnold J. Chulik, 115 Trench Mortar Battery, 65 F. A. Brigade,' 40th Division, Camp Kearney, California, U. S. A. S pozdravom na vse prijatelje in v ljubezni do Vas doma, ostajam Vaš Arnold. Canonsburg, Pa., 15. dec. — Prosim malo prostora v cenjenem listu Amer. Slov. Zimo imamo hudo; snega ni ravno veliko, mrzlo pa je tako, da ni glave za pokazati izpod strehe. Na društvenem polju prav dobro napredujemo, imamo več društev, ki spadajo k različnim jednotam. Nedavno se je ustanovilo tudi društvo Krščanskih Mater. Precej pri ustanovitvi se je vpisalo 30 mater. Zdaj nekaj časa smo imeli še precej slogo v naši naselbini. V 291. št. 'Prosvete" je zopet začel neki Janez Kem (pravilno Kern) razdirati in delati prepir po časopisju. Janezu gredo po glavi cerkveni kolektorji. Kar pusti jih pri miru, oni tebe pustijo, zakaj ti ne pustiš njih? Zakaj zabavljaš čez stvari, ki ti nič v nos ne grejo? Sicer pa tudi ti cerkev rabiš, če ne prej, kadar se češ kaj postaviti, ali pa kadar je kaka nesreča. S kakimi očmi prideš pred duhovna, ki si največji sovražnik cerkve? Pišeš, da so katoliški možje nasprotniki vsakega napredka. Ustanovila se je slovenska godba, u-stanovilo se je pevsko društvo: povej, kdo je nasprotoval? Nobeden. Zakaj tlačiš laži v javnost? Odkar te ni bilo tukaj, je bil mir, zdaj si pa zopet začel delati prepir. Pozdrav vsem čitateljem(-icam) A. Slovenca. Nov naročnik. Milwaukee, Wis. — Kakor znano iz nedavnega dopisa v A. S., prirede vsa milwauška slovenska društva, ujedi-njena pod imenom "Zedinjeni Slovenci", velik bazar dne 22., 23., 24. in 25. decembra v Harmonie-dvorani in sicer v prid slovenskih vojnih žrtev. To ne bo prva prireditev Z. S. te vrste, imeli so jih že več in vse so razmeroma dobro uspele. Vse dosedanje so bile prirejene v enakih okoliščinah, a so trajale samo po en dan; toda letošnja božična prireditev ima trajati štiri dneve in se bo vršila v drugačni časovni atmosferi, kakor so se vršile prejšnje zabave slične vrste. Združene Države so namreč v vojnem stanju z Avstro-Ogrsko in razgled svetovnega položaja je danes bolj zamotan, kakor je bil kdaj prej. Ta dejstva dajejo božičnemu bazarju Zedinjenih Slovencev resnejše lice, večji pomen in težje nalogfe. V sedanjih kritičnih časih moramo biti tembolj edini, tembolj složni in tembolj požrtvovalni, čimbolj je razgled v bodočnost teman. Bodočnost človeštva je zavita v meglo, a še stokrat gostejša megla obdaja bodočnost našega slovenskega naroda. Zato je naša — ameriških Slovencev — dolžnost, da bomo zadostno pripravljeni v odločilnem trenutku. Na našem bazarju hočemo utrditi in povečati čut edinosti in složnosti med nami. Zatorej na svidenje na našem bazarju! SI. pele nekdaj drobne ptice, sedaj pokajo in grmijo puške in topovi. Da, tudi mi bi morali prositi in klicati: O Bog, daj nam tako zaželjeni mir! Pomislimo, kako*-radi bi šli naši bratje, znanci in prijatelji iz tako groznih morišč. S kakšnim veseljem bi šli proti 'svojim ljubim domačim. Ko bi se to uresničilo, da bi se začul glas trombe na bojnem polju, da bi naznanile mir, kako bi bili srečni božični prazniki, da bi si zopet lahko ustmeno veleli in voščili srečne božične praznike. Res je, da človek gre tudi v tujini z mislimi v cerkev ali tudi v resnici. Pa kaj to, tu ni tistega veselja kot doma. Ko berem zgodovino o našem slov. narodu, najdem zapisano, kako so bili Veseli Slovenci, ko so slišali prvič govoriti in oznanilo «v. evangelija v svojem slov. jezfku. Ko je leta 868 papež Hadrijan II. dal o-blast sv. Metodu in Cirilu, brati sv._ mašo v slovenskem jeziku, vsi so hoteli slišati svojega dušnega pastirja. Kakor so nekdaj zvesto poslušali naši pradedi, tako bi zvesto poslušali naši domači svoje župnike v svoji rojstni domovini. Kako lepo zvonjenje je bilo v naši lepi domovini pred vojno. Kako so lepo ubrano klenkali k polnočnici, da vsacega človeka je morala razveseliti ta sveta noč, tiha noč, blažena noč. Čudno se mi zdi, da vsi narodi znajo isto krasno pesem: Sveta noč. Spisal jo je neki učitelj, ko je imel ženo na smrt bolno. Božični prazniki so bili že pred vrati, kot so sedaj. Ta ubogi učitelj, ko je bil zmerom pri svoji zvesti ženi, ni imel še nikake pesmi za božične praznike, pa reče svoji zeni: "Ljuba žena, jaz moram izmisliti kako pesem za praznike." In glej čudo: v pol ure je imel spisano to jako imenitno in slovečo pesem "Tiha noč, blažena noč" i. t. d. Da, to pesem čujem od raznovrstnih narodov. Sedaj delam v ladjedelnici in se sliši ta pesem semtertja pri delavcih. Nekateri jo pojejo, drugi žvižgajo in vsi narodi imamo eno melodijo. To pomeni, da smo vsi bratje po Jezusu Kristusu Iz-eličarju. Ko se bojo približali lepi božični prazniki, prosimo, prosimo Njega za sveti mir. Imejmo v mislih slavospev: Slava Bogu na višavi in na zemlji mir ljudem. J. Prestor. Op. ur. Dokler Združene Države v zvezi z aliiranci ne porazijo kajzerja in njegovega sistema, ni misliti na sklep miru. Kajti v sedanjem vojnem položaju sklenjen mir bi bil nemški mir, a tega nas Bog varuj! Vse sentimentalne misli morajo zdaj v stran, dokler ne zmaga svoboda in pravica za vse narode, velike in male, katere hoče brezbožni kajzer še bolj zasužnjiti, nego so bili pred vojno. Za nemškega Viljema velja: Kdor z mečem rožlja — ga meč pokonča! Potem bo mir. Sheboygan, Wis., 16. dec. — "Slava Bogu na višavi in na zemlji mir ljudem, ki so dobre volje!" Kakor so težko čakali mnogo časa, predno so se zglasile te besede, da, celih 4,000 let so težko pričakovali teh blaženih in tolažljivih besedi; kakor je prerok Ece hiel klical "Zemlja, odpri se in rodi nam Izveličarja" —: ravno tako zdihu-jejo sedaj naši lastni bratje: O Bog daj nam mir, katerega nam svet dati ne more. Jaz dobro vem, da bodejo časopisi z velikimi črkami prinesli besedo "mir" samo, kadar se bode to uresničilo. Toda kedaj pa bode to?... Oh, kako žalostne prizore mora sedaj človeški rod gledati in prepašati. Da človek bi mislil, da se že uresničuje kar nam opisuje evangelij zadnjo bin-koštno nedeljo: Skale pokajo in se rušijo, morje se vzdiguje in se peni kot da bi vprašalo človeštvo, kaj sem ti storilo? Solnce ne daje več svetlobe, ker je zagrnjeno z debelimi oblaki groznega dima. Ako pogledamo z mi slimi na bojno polje, kjer so cvetele pred vojno lepe cvetljice, a sedaj se pretakajo reke rudeče krvi; kjer so Muke revmatizma, nevralgije, trganja v križcu itd. grene življenje. Ali lahko se jih izognete, če se poslužite Triner-jevega Linimenta, ki je tudi izvrstno zdravilo za otekline, izvinjenje, izpah-njenje, utrujene mišice in noge. Cena 35 in 65 centov po lekarnah, po pošti 45 in 75 centov. Jos. Triner, izd. kemik, 1333-1343 S. Ashland ave., Chicago, 111. — Adv. Zahvala. Prejel sem od rojaka J. Strutzel, Joliet, 111., $1 (en dolar). Najlepša hvala. Vesele božične praznike in veselo novo leto želim vsem mojim dobrotnikom vaš nesrečni rojak ANTON KOSEC, St. Mark's Hospital, Salt Lake City, Utah. ffl 11 S Utica, 111., 17. dec. 1917. — Cenjeno uredništvo Am. Slovenca! Namenil sem se nekoliko pisati radi bližajoče se božične kolekte po slovenskih cerkvah tukaj v Ameriki. Veliko Slovencev živi po raznih slovenskih naselbinah. Ali so pa vsi dobri katoličani? Ali pa vsi radi cerkvam pomagajo po svoji moči? 2ali-bog, med nami je silno veliko nesrečnih odpadnikov. Kdo je pa kriv, da je toliko nesrečnih? Ko sem bil še mlad, sem čital sledeče: Neki imeniten sveti škof spoznavalec je bil v ječi radi Kristusove svete vere. V ječi se mu prikaže sam naš Odrešenik, imel je pa na sebi pretrgano obleko. Temu se škof začudi ter vpraša: "O moj Gospod Jezus, kdo ti je obleko raztrgal?" Gospod odgovori: "To mi je storil krivoverec Arij, ki je moje ljudstvo zapeljal." Nam pa tudi ni neznano, kdo je v nesrečo pripravil slovenske odpadnike. To so storili hudobni u-redniki brezverskih časnikov. O, kako bi lahko lepe in krasne bile naše slovenske cerkve in tudi brez dolga, ko bi toliko odpadnikov in zavrženih nesrečnih naših rojakov ne bilo! Ko sem to premišljeval, pa pride moja dobra hčer Mary iz dela domu, pa mi pravi: "At;e, jaz sem se namenila, da bom na sveti dan dala $5.00 kolekte." Jaz sem si pa mislil: Hvala Bogu, da se še dobi za cerkev radodarna roka na zemlji. Tudi midva, cenjeni čita-telj in čitateljica, darujva vsak po svoji moči. Premislimo, cerkev sv. Roka v La Salle stane veliko tisoč dolarjev. Kakor se led na solncu topi, tako se bojo stopili naši grehi, tudi kozarec vode bode plačan. Vse to je zapisano v svetem pismu. Voščim vsem vesele in srečne boži čne praznike. J- C. Narodova potreba. V teh dneh brezprimerne svetovne drame nam je treba zdravega naroda. Naj se bolezen razširi v narodu, pa bo izgubljen. Zdravje je temeljna pod laga življenju, in glavni steber zdravja je želodec. Da preprečite bolezen, morate gledati na to, da je želodec čist. Trinerjevo Ameriško Grenko Vino je najboljše sredstvo v to svrho. Izčišča drob ter ga krepi. Vse Vaše želodčne nadloge, kakor zapeka, slaba prebava, glavobol, nervoznost, nespečnost, splo.šna oslabelost itd. bodo izgi-n»le(. Po lekarnah. Cena $1.10. k ;»IH m CHI □[!!#)? IftDDcnaaoife !OOC mma Zdravilo zoper kašelj. Kedar potrebujete zdravilo zoper kašelj, tedaj potrebujete dobrega. Nikoli se neboste zmotili, če zahtevate dobro preiskušeno in učinkovito zdravilo, znano kot Severa's Balsam for Lungs Mr. W. Kolodzioj, Chester, W. Va„ nam je pisal: "Jaz priporočam vsakemu, da kupi Seve-rova zdravila, ker so dobra, posebno Severov Balzam za pljuča. Boljših ni. Moji otroci so imeli hud kašelj in poskusili smo razna zdravila, toda vse je bilo zastonj. Ko smo pa kupili Severov Balzam za pljuča je kašelj zginil po par po-pitkih." BB (Severov Balzam za pljuča). Ne reiite samo: "Želim nekaj za moj kašelj." Navadite se zahtevati zdravilo po njegovem polnem imenu, da se izognete nadomestitev. Zadnjih 37 let je Severov Balzam za pljuča uspešno zdravil kašelj in prehlade in take bolezni, katerih prvi pojavi so kašelj, kot na pr. kašelj pri influenci, vnetju sapnika, oslovskem kašlju, hripavosti in vnetju grla. Isti je izvrsten za odrasle in otroke. Cena 25 in 50 centov. — V lekarnah vsepovsod. Ba Severa's Cold and Grip Tableta (Severove Tablete zoper prehlade in hripo) so znane, da preženejo prehlad v najkrajšem času. ) Severova družinska zdravila so naprodaj v lekarnah vsepovsod. Zahtevajte "Severova" ponji-hovem polnem imenu. Če jih ne morete dobiti v domači lekarni, naročite jih naravnost od W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa alsl*DmcmoD« A. Nemanich, St. A. Nemanich, Jr. Chicago Phone 2575 A. Nemanich & Son « B^istk: Real Estate Insurance Loans Renting V lastnem domn 1002 N. Chicago Si., Joliet, 111. Sprejemamo vloge in jih obrestujemo po =3%= in jamčimo absolutno varnost. Kupujemo in prodajamo zemljišča v mestu in na deželi. Zavarujemo hiše in pohištva proti ognju, nevihti (tornado) ali dragi poškodbi. Kupujemo in prodajamo; ali posojujemo denar na Steel Stock*. Pošiljamo denar na vse kraje sveta po dnevnem kurzu. Posojujemo denar na zemljišča in hiše. Izvršujejo terjatve in poslujemo kot administratorji, varuhi, kon-zervatorji ter v vseh enakih zadevah. 430 STRANI OBSEGA Veliki Slovensko-Angleški Tolmač prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojik slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji nagovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane driavljaa poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja. Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov iirom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri: V. J. KUBELKA, 533 W. 145 St., New York, N. Y. a s . ti i C DENAR ZA BOŽIČ PO NIZKI CENI Veselo javljamo, da smo premenili nase obroke in znižali odplačila. Zdaj lahko posodite denar na sledeče obroke: VhU pMojila. Star. maaacav. Maubo odplačilo. Glavnica i obrestmi 3 1-2 odsto na ma.ee. Skupna cana $ 12.00 ____ 6____ ........$ 1.47 16 00 , 8____ ........ 2.52 20 00 10____ ... 2.00........ ........ 3.85 24.00 .... 28 00 12 . .. ... 2.00........ ........ 5.46 .. 7____ v 32.00 , 8____ ........ 5.04 36 00 9 ... 4.00........ ........ 6.30 40 00 10 . .. 48 00 12____ ... 4.00........ ........ 10.92 60.00 10____ ... 6.00........ ........ 11.55 72 00 ... 12 ____ ... 6.00........ ........ 16.38 80.00 10____ ( ... 8.00........ ........ 15.40 88 00 . 11____ ... 8.00........ ........ 18.48 ........ 19.25 Druge vsote do $300 po istih cenah. Joliet Loan Company (NOT INC.) Gor. Chicago and Jefferson Sts., 2nd floor Room 201 Woodruff Bldg. JOLIET, ILL. Telephone: Chicago 522. Pod državno kontroolo in licenco. NAJSTAREJŠA POSOJILNICA V JOLIETU. ih. m 11S ® DIIII1111HIIIIII11HII1111II IS 111111 la II11H HII1111 @ IIHII1111II11 II Zadnja kmečka vojska. Q ZGODOVINSKA POVEST IZ LETA 1573. GB Spisal Avgust Šeuoo. — Iz hrvaščine poslovenil L. J. ISI - !*] si is a 11 s a a is a a a s is a a is is a a is a a is a a a a a a m s a s a a a a is 11 (Dalje.) Grdak. Ni-li to čudno modrovanje? In ko se je zbralo v Stubici ljudstvo NaJu bili že desetkrat obesili." na dan sodbe in pravice, je vzdignil ------vjwuuv i u I' » ci v iv-v, j v » J ' iiujiuviiiiv, ju v-lti in sv, pred kraljevim človekom ponosno svo- loti drugega vrča. "Na vsak način! A sjo glavo kmet Matija Gubec, položil to so drugi računi z najinim gospodarsko na srce in rekel: , jem. Gospoda ima vraga za botra. Ko "Gospodje! Hvala svetli kroni, da je je prišla nad najinega gospodarja ona II1CO II 11 Vv - J .. T IH/I , /k n t-*^ rt 1'Alil'l rinTraliin .M 1 . -— .. I ...» ..1 --- uslišala uboge siromake. Ljudje smo, imamo srce in dušo! Dajte nam pravdo, da moremo dihati, živeti. Idite po kraju in vprašajte vsakega berača: Zakaj si berač? Odgovoril vam bo plaka-joč: Tahi me je pripravil do beraške palice! Vprašajte po kraju vsaka ve-sala: Kdo vas je postavil? Odgovorila vam bodo: Tahi za svoje veselje. Vpra sajte rane na našem telesu: Čigava znamenja ste? Odgovorile vam bodo rane: Me smo znaki Tahovega biča, Tahovega meča. Pravice želimo! To nam bo zdravilo! Ne dopustite, da zo-' , pet priteče kri iz starih ran, ker kri rodi kri, po krvi ostane krščeni človek, divja zver. Te besede položite na kraljevi plašč, naj nam sodi pravico, saj on je od Boga!" Druškovič je zapisal skrbno vsako solzo, vsako muko, zapisal tri vatle Tahovih grehov in jih poslal kralju. * * * Pri vratih župnišča je stal pod večer župnik Babič in držal za roko upravitelja Grdaka. Prijatelj," reče starec s solznimi očmi, "hvala, vi ste prava hrvaška duša. Da ni bilo vas in vašega srca, ne bi bil napočil za Taha sodni dan. Oh, koliko solza in krvi ste prihranili u-bogemu narodu. Ako bi vi ne bili ■dvignili glasu pred kraljevim licem, ne bi bilo nobenega upanja, da se ljudstvo reši iz krempljev živega satana. Blagoslovi naj vas Bog, kakor vas blagoslavljam jaz in ves bedni, zapuščeni narod." "Sveti oče," poljubi Grdak starčku roko, "da, v meni bije staro hrvatsko srce, ki ga mi je dal moj pošteni oče. Sprejemam vaš blagoslov, naj me krep ca v svetem boju za pravico, in ako Bog da, zdrobim glavo tej razbojniški grdobi na Susjedu. Z Bogom, oče moj!" Poln svetega navdušenja je korakal plemič proti svojemu domu, a izpod lesene strehe župnikove se je dvignil proti nebu vzklik starega duhovnika: "Hvala Ti, odrešenik sveta, ki Te slave vsi narodi sveta. Ljubi Bog, ^$reši moj narod!" , XX. Simon Drmačič je dobre volje. Suk-nJena kapa s kokošjim peresom mu sedi na levem ušesu, rdeči nos mu žari kakor roža v jutranji rosi, bradica mu c ruti neprestano, v meglenih očeh se I mu krešejo iskre. Vrnil se je z žeg-nanja in stoji opotekajoč se pred sus-Jedsko krčmo ob cesti in vleče za seboj z levo roko Petra Bošnjaka. ^Simon," reče Peter, "ti si pijan." "Oh! Oh! Oh!" se nasmeje pisar, Jaz pa pijan, Simon Drmačič pijan! kakega soda nima susjedska klet, v katerem bi se utopila moja pamet. Ko "mrem, ti zapustim svoje vinske tro Pine, da jih prodaš Kranjcem. Oboga tel boš, amice! Glej me, še stojim na druje pisar. nogah — Pa sem, nota bene, (Zapom si!) žejen." "Žejen?" se zasmeje Peter, "ali ni-dna?" "lako mi Bog pomagaj, grlo imam suho, kakor sod, predno pride vanj n»ošt. Pojdi, idiva noter. Jaz plačam. e greš, si bom mislil, da si pravi osel." Pa naj bo po tvoji volji," reče Pe-in vstopi za pijancem v krčmo, oba je bila mračna, dolge lesene mi-e so bile prazne, v kotu pa je dremala de»ela krčmarica. "dva"" — nam' mati'" zakliče Simon' za kršča poganskeKa- ker ne maram kristjan6"'8*: dasiravno sem dober ako i« -|,n t! ga znaš krstiti, zlasti, Ve b Ck Pijan" 'ieno debela \°ter" Se poša,i prisi' "Ka zens»a, "saj ste trezni." osel?" ne' da sem? VitHŠ> Petcr> da si zo 2 nasmeje pisar in sede za mi-,t ^,riš r° se J'c vsedel tudi njegov ^Krčmarica p08tavi pred gQSta dya naokoli-lTt ,'Z Sobe' Pisar P°K'eda nivši n S°b'' POgleda v vrč in dvi«' varišu fCCe 8vojemu debelemu to- "o v \ ^ cem pa modrujiS?" tia (N,T-brat Petcr! E-»Pli gra-kU nl a Pr",ncr) 0 našem starem vol- vek „r ",SJ,C<1U- Ni-U'Povejmi,tačlo-k Prodal vragu Svoje duže? ge ce. k'o JI "AT" ,fCSar" Glei' P"te- sarii t °tlkar S0 bili tu komi-' :l1°, Je bil° vika in krika! 2e v2L , lla b0d0 "a5e«a 'nilostlji-Jtodr ch Cele vatle pritožb i I n kaj se mu ■> *goddo? Nič! Nič pa nič! Tahi sedi fc1 K adi -oje brke, odira knu-* kozo „, se niti nc 2meni "Naju," se nasmehne Peter in se elika nevihta, in ko mu je umrla gospa Helena, je škripal z zobmi, pil vodo in ženske mu niso kvarile posta. Šel je v Požun. Pogledal sem ga izpod oči, ko se je vrnil. Vihal si je brke, smejal se, pil vino z3 dva človeka in snubil ženske na petek in svetek. Dobro je, sem si mislil. Kopriva ne pozebe in midva tu živiva prav veselo." "Za vraga, veselo!" zamrmra pisar in si potisne kapo na čelo. "Ko sem služil za grbastega Gašperja v Turovem polju — juh, bilo je zlata kakor gnoja! A tu? Brrr! Toliko, da se ne moreš oddahniti, in pri vsakem tvegaš življenje. Pa kaj imaš od tega, kaj? Ta vsakdanji kruhek in nekoliko stol-čenih krajcarjev. Vedno se vrtiš na enem mestu. Meni je že tesno, po vražje tesno tukaj pri tem skopem vragu," puhnil je pred se pijani Simon in izpraznil tretjič vrč, nato pa nadaljeval med smehom: "Ako me ne bi držala nazaj žena, bi pobegnil." 'Žena?" vpraša začuden Peter. "Od kedaj si pa oženjen? Katera ženska bo neki tebe vzela?" "Lolička! Lolička!" zašepeče Simon. l'Lolička?" se ustraši Peter, "saj ona--r —" "Skube najinega gospodarja!" "Ha, ha, ha! Seveda!" udari pijanec s pestjo ob mizo in se prične kroho-tati. da fnn stopijo solze v oči. "Da, da! Ferenc Tahi daje denarja njej, ona pa meni. Ji še nisi nikdar pogledal v obraz? To ti je ženski Turčin, amice, žena za tri ljudi. Ej, pijva ga!" udari zopet Simon s pestjo ob mizo, dočim je Peter vse to oprezno poslušal. 'Vidiš, to me veže na Susjed," nadaljuje Simon, "napravil si bom kapital. Tahi bo segel globoko v mošnjo." "Kako to?" nastavi Peter uho. Simon stopi na noge, se nagne preko mize in zašepeče Petru v uho: 'To, to je ve—velika tajnost. Da, da! Kmečka 'mrhovina se zopet upira. To'da, kdo ve, kje imajo gPavo, kje korenino, kdo? Jaz to vem," ^e razkorači pisar in se udari ponosno na svoje prsi, "jaz, Simon Drmačič. In komur jaz to povem, ta lahko stre glavo, lahko izpuli korenino uporov. Tako! Rsk! A jaz bom povedal to samo tistemu, ki me dobro plača." 'A kje si za vraga izvedel to? Ti si res pravi filozof. No, kar se tiče Lo-ličke, pa ti vendar ne verjamem?" "Ne verjameš, bedak?" zakliče Simon in vrže na mizo vezeno mošnjico, "na, naglej se je. To mošnjico je dala Helena Tahu, Tahi Lolički, Lolička meni, jaz pa tebi, Svojemupobra-timu. Verjameš sedaj?" Verjamem, Simon," reče Peter in vtakne mošnjico hitro za nedrije. 'Toda, per amorein dei, (Pri ljubez-ni božji) čemu se ti ne ženiš, Peter? Saj si sin šepave kobile." Tako mo- 2alaja — ..vwi nc, ivil nad njim oni kancelijski hrt "Ej, saj se! Tu je neka devojka v Brdovcu, Jurkova Jana," odgovori Peter. "A, a!" položi pisar kazalec na čelo. Da, spominjam se, lepo pišče. No, in?" '^Ne mara zame. Ze nekolikokrat mi je osmodila brke." "Fu!" se nasmeje Simon, "tu je lahko pomagati. Pokaži jo Tahu, ta se razume na to. Ta jo bo snubil za-te." "Ne bi bilo slabo." "Kaj bo slabo? Saj to pravim jaz, jaz, Simon Drmačič. Oh, jaz — jaz — jaz —" se udari pisar na prsi in se zvrne nezavesten za mizo. Peter pusti pijanca in odide z brzimi koraki v grad. Tu poišče Petra Petričeviča. "Gospod Petričcvič," mu reče, "vem, da mrzite Loliča, ki vam poje vsako kost izpred ust." "Da!" "Ki se je kakor mogočnež povspel do gosposke službe in vlada kakor gospodar, ker je njegova žena premotila našega gospodarja. Gospod Peter! Jaz vein za kadilo, s katerim lahko preže-neva tega dolgina s Susjeda. Oskrbnik postanete potem vi. Hočete?" "Da. toda--" "Dajte mi roJ nami. Mi imamo v zalogi vsakorret1 nega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki b' trdi les, lath, cederne stebre, deik !• šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines nllet blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglasi M pri nas in oglej si našo zalogo I Ki l| bomo zadovoljili in ti prihranili dennfe W. J. LYONS Naš office in Lumber Yard na vogla DES PLAINES IN CLINTON tTflb Garnsey, Wood & Lennon ADVOKATL Joliet National Bank Bld«. Oba tel. 891. JOLIET, ILL. John Grahek ...Gostilničar... Točim vedno sveže pivo, fin« fornijsko vino, dobro žganje in najboljše smodke. 503 CASS STREET, JOLIET, ILLS. Barve Prodajam tudi trdi in mehki TELEFON 7612. STENSKI PAPIR Richardson S let garantirana barva, galon $1.85. Calcimine vseh barv, 40 in 45c zavoj. Varniži, stains, olje, trepetin, ščetke, tudi steklo in drugo blago ceneje kot drugje v Jolietu. Blago pripeljemo na vaš dom. 1012 N. Broadway JOLIBT, ILL, Chicago tel. 3399. N. W. tel. 12S7. Louis Wise 200 Jackson Street JOLIET, ILL. gostilničar VINO, ŽGANJE IN SMODKE. Sobe v najem in Lunch Room. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. ?rvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na lete.....$2.00 Za Združene države za pol teta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1-50 Za Evropo za četrt leta..........$1-00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj le pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brez plačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet," 111., under the act of March 3rd, 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slove nian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. 23. dec. Nedelja Viktorija, dev. 24. " Pondeljek Adam in Eva. 25. " Torek Božič, Rojst. G. 26. " Sreda Stefan, muč. 27. " Četrtek Janez, evang. 28. " Petek Nedolžni otročiči. 29. " Sobota Tomaž, škof. ČETRTA ADVENTNA NEDELJA. Mogočno je sezala od kraja do kraja in sladko uredila vse 'stvari. Mod. VII 1.1. Zopet bodemo praznovali največjo skrivnost, rojstva Božjega. To se je zgodilo v Betlehemu v hlevu, kakor je bilo prorokovano pred več stoleti. Božja previdnost je vse tako uredila, da sta se morala Marija in Jožef ravno tedaj podati na dolgo pot iz Naza-reta v Betlehem. Ravno tako čuva tudi nad nami Božja previdnost in vodi nas vsakega v Betlehem, v nebeško domovino. Ta ftožja modrost in previdnost vodi vse reči, da dosežejo svoj namen, za katerega so vstvarjene. Naša dolžnost pa je, da sodelujemo z Božjo previdnostjo. Božji |>revidnost je potrebna Božji rnaravi'; vsaka stvar ima svoj cilj, dela, •da doseže svoj namen, za katerega je Ustvarjena. Nasprotno bi bilo Njegovi dobroti, moči-, previdnosti in vsem Njegovim lastnostim, da bi napravil vse lepo stvarstvo, pozneje bi se pa ne (brigal zanj. Stariši ljubijo one, kateri ijirn d^liftfiijtjo svoje življenje. Vsaka wer&nWiYhJi žival skrbi za svoje mladice. Unvttnnk ljubi stvar svojega uma. Karkoli pa tVbstoja, je delo Božje ro-'ke. Človek, gospoda vsega vnlnega stvarstva, p« je narejen po Božji podobi. Bilo bi zelo nerazumljivo, če bi Bog skrbel za stvari, katere je vstvaril, posebno še človeka. Vse vidno stvarstvo kaže Božjo previdnost. Vsi nebesni svetovi se sučejo, kakor jim je Bog zapovedal. Štirje letni časi se vrste eden za drugim. Ves tad pripisujemo Božji previdnosti. PoSebtn namen Božje previdnosti je žvfelicanje človeške duše. Bog je določil, da naj človek postane otrok Božji zavoljo učlovečenja Jezusa Kristusa. Kdorkoli vfruje v Boga, mora verovati tudi v Njegovo 'previdnost. Človek mora priznati, da Bog skrbi za vse stvarstvo, ali pa, tajiti Boga. Bog ohranjuje vse stvari. Življenja pa ne, more ohraniti nihče drugi, ka kor oni, kateri je je dal. Če pa Bog ohranjuje in vlada vse stvari, odkod toliko zla? Ko, so 'služabniki vprašali gospodarja: 'Ali nisi vsejal dobrega semena? Odkod toraj ljulika?" je ta odgovoril: "Sovražnik je to naredil." Bog noče hudega, on je tudi ne vstavlja. Ker je dal človeku prosto voljo, da se sam odloči za dobro ali slabo. Če človek zlorabi svojo prostost, je njegova stvar. Bog pa ne pusti, da bi bil človek bolj skušan, kakor zamore prenesti. Bog pripusti skušnjave, da se človek vtrdi. Bog zna obrniti tudi slabo v dobro. Kako grdo je bilo ravnanje Jožefovih bratov in Putifarjeve žene do Jožefa. To grdo ravnanje pa je Bog porabil, da je povišal Jožefa. Bog je pripustil, da so Judje vmorili Jezusa zato, da je bilo dopolnjeno naše odrešenje. Judje so preganjali apostole. Zato so se ti razšli in oznanjevali Kristusov nauk po širnem svetu. Bog skrbi za vse stvarstvo. Pri tem pa ima Svoje posebne prijatelje in izvoljene, nad katerimi posebno čuva Izvoljenci so najbližje Božjemu srcu, za nje je bila stara in je nova zaveza; za to se je Bog včlovečil. Večkrat ljudje taje Božjo previd uost zavoljo zla, ki prevladuje na svetu. Če neveden človek vstopi v mehanikov© delavnici, vidi razna orodja katerih pomen ne razumč. Mehanik pa se ne briga za neumnost opazevSl čevo in dela svoje delo naprej in se mu ni mari nevednežev posmeh. No-vadno pa si nevednež ne drzne izraziti svojega mnenja o stvareh, katerih ne razume; ker pa Bog vodi vse stvari, zato si človek predrzne kritikovati Onega, kogar popolnoma ne razume Vsi človekovi ugovori so na napačni podlagi. Človek hoče, da bi Bog posameznike obsipal s svetnim bogastvom na škodo splošni blaginji. Zavoljo vere vemo, da vsž hudo izvira iz izvirnega greha in naših osebnih grehov. Zato ne smemo pripisovati zla Bogu, kateri je ravno porabi, da nas uči popolnosti, da tako naredimo sami sebe vredne nebes. Navadno pa se ljudje pritožujejo nad Božjo previdnostjo zavoljo svetnega bogastva, katero je razdeljeno tako neenakomerno. Neenakomernost je ^navadne pretirana. Tudi ni res, da je vsak slab človek bogat, dober pa reven. Ljudje ne cenijo duševnih dobrot, katere imajo dobri ljudje v izobilju. Revščina ne ovira pravega veselja. Revščina je lahko kazen za greh ali pa dokaz, da je to življenje le začasno in bedno, da še človek toliko bolj potrudi, da doseže večno življenje. Naše življenje ni kraj, kjer bi se odpočili, veselili, kraj, za katerega smo vstvarjeni. Naše življenje je vojska. Noben človek ni tako slab*, da bi nikoli nič dobrega ne storil in1 nikdo tako dober, da bi nikoli ne grešil. Hudobneži prejmejo svoje plačilo na tem svetu, dobri pa svojo kazen. Kdor sč pritožuje nad Božjo previdnostjo, se pritožuje zoper neskončnega Boga. Hvalimo Boga v' vidnem stvarstvu. Vsa narava je odprta knjiga. Č^ar ne razumeš, boš videl nekoč, ko nas obženči luč, kateri sledimo. Grajati to, kar kdo ne razume, je nespametno in kaže samo ošabnost. Nauk o Božji previdnosti naj nas navdaja s tolažbo. Previdnost čuva nad nami in ima najboljše namene tudi, kadar nas tarejo največji križi. Varujmo se tega, kar naraivnost nasprotuje Božji volji — greha. Greli je v nasprotju z Božjimi odredbami. Kdor stori greh, nasprotuje namenu, katerega ima Bog z njimi. Bog pa naj nas ohrani v trdni veri", žar Njegove ljubezni naj nas- obseva, da dosežemo veselj^, aa katerega na* je namenil, za kar nam poSB'jai tudi Svojega Sina. REV. J. PLAZ&IK. BOŽIČ. Bog /a ljutwatiT. Jaanez IV, Nobena stvar nam ne kaže boljše Božje ljubezni; kafc®r jaslice. Hjube-zen je prisilila B'ogai,. da jje' postali iramn enak; postal' je otmneiček,. d'a> C«e 9* Gai ne bali. Zavoljo- ljubezni do stvar str* Bog hoče vse <8c6ro i« a odlikuje grešnega človeka. Božja ljubezen ne koristi Bogu prav nič. Bog ne potrebuje naše postrežbe; ljubi nas zavoljo nas, da mi dosežemo veselje. Morda občudujemo ljubezen Božjo. Treba jo je pa tudi pokazati; to pa storimo s tem, da izpolnjujemo dolžnosti, katere nam nalaga. Bogu moramo biti hvaležni. Zdrava pamet in čut pravičnosti to zahtevata. Kdo ne bi zahvalil Boga za življenje, zdravje, hrano, za počitek po dnevu, blagoslov po dnevu! Kdo je podoben prebivalcem Betlehema, kate' ri niso spoznali Zveličafja? Kdo ne ve', da prebiva tukaj med nami v ta-bernakelfiu? Svojo hvaležnost do Boga pokažemo v dejanja s tem, da prav porabimo blagoslov, katerega nam deli. Kar boli Božje srce, jie' posebno nehvaležn«st za zakramente; kjer nam deli največ pomoči. Kdor teh ne ceni, 'se tako-rekoč norčuje iz Njegove dobrote. Kakor je Bog dober do nas, tako hoče, da mi storimo sfojefiiu bližnjemu. Naša dolžnost je; da skušamo posnemati Božje popolnosti, izmed katerih se nam najjasneje kažejo dobrota, usmiljenje in sočutja Kako polno usnjiljenja je srce tega otročička v jaslicah, katerega častimo danes. Naj preteče še nekaj let in vidimo Ga, kako se joka ob LazarjeJrem grobu. Posnemajmo prve kristjane, kateri' so bili eno srce in ena dtiša. Bog nam kaže svojo ljubezen z dejanji. Človek dokaže svojo ljubezen do bližnjega tudi. z dejanji in nts" toliko z besadami. Le tako pokaže, da je pravi otrok Božji,, kateri posnema, to, kar cldi njegov oče. Na ta sveti božični/dan torflffi. na dan oWiatnice, ko se nam je jasno pokazala dobrota in usmiljenje bomo slflenili,. da bomo usmiljeni,, kakor je naš Oče usmiljen. Tako bomo pokazali,, da tma posinovljeni oiutga očeta, cigar sina danes častim® v jaslicah. REV. J. PLAZNISL brati vstvarjene stvari prav, bo častil Stvarnika brez nehanja: "Lepe so stvari, katere si Ti, o Gospod, naredil; toda neizrečeno lepši si Ti, ki si vse vstvaril." Opazovanje složnosti in edinosti, ki vlada med vstvarjenimi stvarmi mora vzbuditi v razumnem opazovalcu ljubezen do Boga in do bližnjega. Ljubezen pa rodi složnost in edinost v srcu in razumu. _______ Kdor pa opazuje stvari, ne bo našel nobene stvari, katera bi ne razodevala ljubezen Božje do Svojih otrok. Če pa se nam vsemogočni Bog kaže tako ljubezni poln, previden, lep, velik in dobrotljiv v slabem zrcalu vidne narave, kako neizmerno veličasten,- lep in dober mora šele biti Sam na Sebi, kako je na prestolu v nebesih. Du, On, ki je pripravil to lepoto za našo časno bivališče, je pripravil za nas neskončno lepši dom.za nas na syetu, kateri se nam bo šele pokazal, Na tem svetli iii ft&UlfiS Vgšelje pO' polno. Večkrat je pridobitev ča§ne Sreče pomešana z grenkostjo, 113. j V t» -krat pa jih žalosti in muči skrb, da bi tega veselja ne izgubili. Najčistejše zemeljsko veselje je le majhen odsev ^ nebeškega veselja. Veselje tega življenja vzbuja želje, a ne da zadoščenja tem željam. V prihodnjem življenju pa bomo nasičeni z veseljem. Slišali smo 0 čudežu, katerega je storil naš Gospod nad pohabljenim, kateri je bil bolan večji del svojega življenja. O-semintrideset let s6 ga mučile telesne bolečine. Veselja, katere fc občutil, ko je bil zdrav, je le en pesek v Sahari v primeri z veseljem, katero bomo občutili, ke bodo naša telesa poveličana. Pomisli! — PfOsti, vsakega zla, muke, trpljenja, vsega, kar bi nam moglo kaziti veselje. Švčti Pavel pravi, da je telo vsejano v nečisti, a bo vstalo v časti. Sprejemljivo K6' samo zal veselje. Telo bo rešeno vštga, fciW je sedaj materijalno in vrnilo se' tiini bo (Nadaljevanje na 7. strain.)* NOVA MESNICA IN 209 Ruby Street Phone 4865 Joliet, Illinois 1! Small Pork Loans____________*________________24c Home rendered Lard, leaf lard and back fat-----30c Veal Stew ,__________________________16 and l3c Leg of Veal________________________________-15c Veal Steak_____________________________________25c Sirloin & Porterhouse Stfeak___________________18c Plate Boiling Beef___________________________13>ic Native Steer Pot Roast_________________16 and 15c Cal. Hams___________________________________23c Neck Bones_______--------------l°c Frankfurters__________________________________J§c Home made Smoked Sausage------------------27c Leaf Lard 10 lbs. or more---------------------30c Smoked Pork Butts___________—-28c Extra good home made Blood Sausage---------18c fr>ld Medal Flour, 49 lb. sack--------------$2,90 Poultry Feed 100lbs------...-----------------3.85 Fresh Candled Eggs_____..... ................38c 10 lbs. Sugar with $L order of groceries for,---80c Pears bushel______ - . - ^ ^ - ^ ________1,25 10 Bars White Flyer S6a£ ^_-__~_49c Special 30c Coffee, 4 lbs. for___ -- ___-_-$1.00 Wilson Majestic Butterine_________ II B Poleg tu navedenih stvari imamo tudi vse Vfst« suhega mesa in grocerijg. Naš namen je služiti nalili od jemalcem v popolno zadovoljnost in po vedno zmernih cenah. Pridite k nam da prihranite denar. Kadar pricUte V prodajalno, ki ima oglas v tem listu, p' vejte trgovcul, ste čitali oglas v "Amer. Slovencu -36SSS« J KAJi NAS UČI NARAVA. Pfieftčuje Rev. J. Plaznik. PETO POGLAVJE, Proučavanje vtsoljstva pomnoaijje bratsko. ljubezen, kakor tudii ljubezen do Boga. ( NadLaljcvanje.) Noben wrmilt ne more premišl jmati lepoto nanavev. da »e bi čutil v svarjem srcu ljubezni d«r Boga in ne' bi želel, da bi h ti1 n. mjibn združen v nebesi lili o g, kaotri kralljuje v "nedostopni tu-či", je ira& eilj„ zavoljo- katerega smo vstvarjeari. Vsaka, stvar bi morafa služiti v ts* nanrenv da nas približa našemil cilju. V irraterrjalheni svetu- janKaitace središč*,, okrog: katerega se vse suče, kar spax$a It solnčnemu sistema: To "čudovit® orodje Najvišjega"' je najpopolnejše efelo neživega sveta. Četndi dob^ »enalja le en delec soltafne svetlobe m gorkote, bi vendar- ne moglo obstojati nobeno živo bit jie- brez nje. Odpravimo solnce iz solitcnega sistema in posledica bo mra»> zmeda in mrrla smrt. V moralnem in umskem svetu je Bog ono srediSče, okrog katerega je vse določeitov da se suče. Nerazumljivo soglasje v naravi na-pravlja človeku veselje. Tako bo tudi z nami, če si izberemo Boga, začetnika 'soglasja, za središče »vojemu moralnemu in umskemu življenju. Vsemogočni je začetek in konec — alfa in omega. I.astantino dobro pove: "Svet je bil narejen, da smo na njem, vstvarjeni smo, da spoznavamo Boga, ga častimo in dosežemo nesmrtnost." Ker smo narejeni, kakor angelji, moramo vedno služiti Bogu v njim v kraljestvu, kjer večno kraljuje. Kdor je »možen z Božjo pomočjo miglfflaMBBBBaaafflglBBaBBBaBaBBBBSBBBBBBaBi^iigBBBafflBaBBBBBBBBaaBC Prodajalna Praktičnih Daril Nikdar poprej ni bila pristna slovenska prodajalna THE EAGLE tako založeua praktičnih božičnih daril za može, mladeniče in dečke, kakor letos. Tu najdete može in fante, ki vedo kaj Imajo možje in mladeniči radi. Lahko vam postrežejo z največjo izbero vse vrste moških oblek in vrhnih sukenj, kakor tudi z vse vrste drugih potrebščin za moško opravo- Naša prodajalna še nikdar ni bila tako obiskana od odjemalcev, kakor ravno letos, posebno zdaj, ki smo pred praznikik. Naše se vsakemu- dopade in naša postrežba zadovolji vsakogar. Obleke in vrh-ne snknje $15 do i Copyright 1917 Tk» Uuum of KuppvulMliiMt Svetujemo' za božična darila Ovratnice, ovratnike, stajce, itibflaVje, combination sets, garterje, kosmate kape, sweater suknje, suit c&ses, kovček«, vreče za ovratnike, naramnice, pasti V«, žepne rutice, rekavice, nogavice, smoking jackets, bath robes, nočne srfcjce, pajame, dežnike, zlatnino; sliperje in ie mnoge druge stvari, k&terih je netiiogo-če prešteti. THE EAGLE Prodajalna, kjer dobite koristna božična daril najceneje 406-08-10 N. Chicago St. $ Math. Simonich Mgr. ^ Joliet, 111. IlilBlllSIIll&fflffliilMIIl^ W ZJEDINJENIH DRŽAVA.H ■KEVEENE AMKBIKE. (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Sedež: JOLIET, ILL. Vstunovljena 29. novembra 1914 Iakorp. v (Jrž.IU., 14. maja 1915 Inkorp. v drž. Pa., 5. apr. 1916 »AUZSIN 3 GESLO: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA. EDEN ZA VSE.' GLAVNI ODBOR: Predsednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111. I. podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, 111. II. podpredsednik....GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa. Tainik........................JOSIP KLEPEC, Woodruff Road, Joliet, 111. Zapisnikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. Blagajnik...................JOHN PETRIC, 1202 N, Broadway, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: JOSIP TE2AK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois. MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago, Illinois, JOSIP MEDIC, 918 W. Washington St., Ojfcawa, 1*1, FINANČNI IN POROTNI ODBORi ŠTEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St., La Salle, Illinois. JOHN J. ŠTUA, Box 66, Bradley, Illinois. GLASILO: AMERIkAnI^ §L'8¥lMi6; jSfclET, ILL* % . , KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) v kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem glavnega odbora. Za pojasnila pišite tajniku. Vs« pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe «e naj pošljejo na 1. porotnika. DR. JANEZU EV. KREKU V SPOMIN. Chicago, HL, 1?. dee. i9i?. — Iz urada dr. sv. Dmžirie št. 9 D. S. D.: Naznanjam vsem članom ili članicam o-menjenega društva, da še bo vršila glavna letna seja v nedeljo dne 23. dec. ob 2. uri popoludne. In ha tej seji se bo volil odbor za lete? 1918. Zatorej Se prosi, da se vsi v obilrielii številu Udeležite seje. In katerega tie bo, je sklenjeno, da bo kaznovan po pravilih. Nadalje prosim vse one člane, kateri kaj dolgujejo, -da v tem letu (1917) svoj dolg poravnajo, da se vam ne bo pisal dolg v novem letu. Pozdravljam vse člane in članice dr. sv. Družine in vam voščim vsem skupaj vesele božične praznike. Louis Duller, tajnik. KAJ NAS UČI NARAVA. ljevanje S 6. strani.) brez madeža greha. Blaženi se bodo svetili, kakor zvezde na nebesnem oboku vso večnost.. Poveličano telo bo lahko šlo iz kraja' v kraj kakor misel. Naš Zveličar se je prikftzal v dvorani, ko so bila vsa vrata zapeta. Telo bo slo lahko skozi vsako snt>V. Premikanje iz kraja v kraj nam bo delalo nikakih težav. Pa ne samo, da bomo prosti vsakega zla v nebesih, ampak vživali bomo Vse dobrote, ko bfpač imel angelski jezile, da bi opisal nebeško veselje — kriilje--stvo večnega veselja, kraj pravičnih, deželo živih, kjer se bodo vse solze posušile, * kjer bo lakota nasičena" iti žejo napojena s studenci Božjega v't> selJa- (Dalje prihodnjič.)' SLOVENEC JE BIL PRVI, KAI TERI JE NOSIL ZNAMENJE RUDEČEGA KRIŽA. Poslovenil iz lista "The New World' Rev. J. Plaznik. p v- . najimenitnejših oseb v zgodovin1 misijotiov v Združenih Državah Prih^f Sk°f BaraKa' Žrtvoval je lepo gel >11JO®t v Avstriji, da sc je zamo-di -J at' sPfeobračat Indijance po V gozdovih michiganskih. J2vZadnje čase se je veliko pisalo o z viru in zgodovini rudečega križa. Ka- °'iski pisatelji dokazujejo, da je že ',US de Lellis Moški Douglas, $6 in $7 čevlji, par .. $3.50 J. P. Smith, Rice Hutshinson Mayar Honor built (fc» QF po $2.85, $3.85 in. $T«Otf Selz Royal Blue i« Tse druge vrste čevlji. Ženski two-toned čevlji fancy Novelties prej vred- OF ne $8, zdaj po.......$d*Ocl Ženski Patent Cloth Top čevlji, prej $5 g« JF zdaj samo...........tpAUTv Ženski fancy up-to-date two-toned dress čevlji QC $7 in $8, zdaj po . ■$T*dc> Dekliški čevlji, krasni sivi buckskin čevlji $5 tfO OF in $6 vrfedni, zdaj po$£»0(l Dekliški čevlji za vsahdan in šolo $3.50 vredni Ar po $2.35 in,......... Otroški čevlji $2.50 $<1 A P in $3.00 vredni zdaj.$l#£e) Deški čevlji za šolo in praznik $3 50 in $3.00 vredni zdaj po____ $2.35 Ženski Felt house sli- OF« perji $1.50 vredni zdaj Ovv Ženski Juliet house slipperji z elastic vredni 2.50 tf | r r zdaj po..............$J.«e)c) Ženski Juliet Fur top house sliperji vredni 2.50 (M IP zdaj po.............$JL*TeJ Otroški Ruberji $1.00 PF-vredni zdaj po.........vvt Moški nizki ruberji CQ|» 1.25 vredni zdaj.......9vt Moški rubber škornje do kolena in stegna 6.00 (g M QF in 8.00 vredni zdaj. Ženski ruberji vredni gP« 1.25 zdaj po...........Uelv Pri nas imate priložnost vsak dan za hraniti denar. Chicago Sample Shoe Store 316 North Chicago Street Poleg Hotel Munroe. S. Rosen, Mgr. is a m ii E IB 11 moških, ženskih in otroških čevljev po 60c na Dolarju. Vsa naia $15,000.00 zaloga moških, žeriikifa in otroških finih čevljev, sliperjev, ruberjev, škornjev, vrhnih čevljev, itd. iz W. H. Hartman Store v Lake Zurich, 111., bo razložena v razprodaj jutri zjutraj ob 8. uri. Imeli smo srečo v kupčiji, da zdaj zamoremo vam razprodati to fino blago. Skoro vsak par v zalogi je vreden dvakrat toliko kot ga mi cenimo. Ti čevlji tovarn, kakor: W. L. Douglas, Florscheim, Walk-Overs, Rice & Hutchins, Meyers, so na zaponke, gumbe in trakove. Posebno opozarjamo na fine ženske in otroške obuvala. Po teh nizkih cenah se vam.splača, da jih kupite, če jih rabite ali ne. — Zdaj pa prečitajte tu navedene cene, potem pridite k nam jutri rano. Imeli bomo dovolj razprodaj alcev, da vam postrežejo. Pomnite, da ta prodaja traja le 10 dni. Ne odlašajte! Prodajalna je odprta vsak večer med to razprodajo. p ia m ® II m tii m «i m ii ® ii Sr IS IS S" si m si H 11 11 iS II n II II n II II II n II 11 n 19 H d n n ffl II II (i 11 IS IS IS IS r rVI AI^I YITEZ (PAN VOLODIJEVSKI.) Zgodovinski roman. ^ Spisal H. Sienkiewicz. Po poljskem izvirniku poslovenil Podravski. (Dalje.) | bodisi tudi bisurmani. Na Litevskem "Ali misliš, da si ne želim zapečatiti videl nekoliko vasi, v katerih so slavnega življenja s slavno smrtjo po tako dolgi službi? Kaj me utegne za stanovali. Tam se imenujejo Lipki toda tukajšnji ljudje jih imenujejo Če deti ugodnejšega? Ali si poznal gospo-1 remise. Dalje časa so zvesto služili ljudovladi ter ji bili hvaležni za kruh toda za kmetiške vstaje jih je mnogo da Devontkeviča? Temu se res ni videlo, kakor bi imel stoinštirideset let, toda imel jih je stodveinštirideset — pa | prestopilo k Mmelnickemu, in sedaj še je služil!" r "Tako star ni bil." Icujem, da so se začeli dogovarjati lordo... Ta Melehovič gleda res neka Imo tako kakor volk... Ali ga pozna "Bil je, bil! Naj se ne ganem s tega Volodijevski že dolgo?' sedeža. Na veliko vojno pojdem in dosti. A sedaj grem z vama v Hrep-tov, ker imam Barbko rad." Barbka je razveseljena skočila k njemu, ga objela, on pa je zdajinzdaj dvignil glavo in ponavljal: "Močneje! Močneje!" Volodijevski je še nekaj časa pre mišl>al, naposled pa je rekel: "Nemogoče je, da bi morali vsi obenem iti tja, zakaj tam je prava pušča- "Izza poslednjega pohoda," odgovo n Snitko, "ko smo z gospodom Sobi Ijeskim, rabotajoči proti Dorošenku in proti ordi, prejezdili Ukrajino." "Izza poslednjega pohoda! Žal, ni sem se ga mogel udeležiti, ker mi je [bil gospod Sobijeski zaupal drug po sel... A vi imate v grbu mesec? Prosim!. .. Odkod je ta Melehovič?" "Pravi, da je litevski Tatar, toda to va in strehe ne najdemo ondi nad je čudno, da ga ni poznal prej nihče glavo. Pojdem naprej, poiščem pro-1 izmed litevskih Tatarjev, dasi služi \ štora, se utrdim, dam postaviti koče njih polku. To je kaj vrl vojak — sa za vojake in hleve za konje našega mo jako molčeč. Pod Braclavom in plemstva, katerim bi utegnilo škodo- pod Kalnikom je izkazal ljudovladi do vati sirovo ozračje. Dalje dam izko- kaj uslug in zato ga je imenoval het-pati vodnjake, nasuti ceste in potem man za stotnika, dasi je bil najmlajši vama pošljem primerno spremstvo, v vsem praporu. Lipki ga imajo jako Vsaj tri tedne morata še ostati tukaj." radi, toda med nami nima prijateljev Barbka je hotela ugovarjati, toda ker je kaj mračen človek, in prav ste Zagloba, spoznavši, da govori Volo- povedali, da je videti kakor volk." dijevski prav, je dejal: "Ako je vrl vojak in ako je prelival "Kar je pametno, to hvalimo. Barb- za ljudovlado svojo kri," se oglasi ka, midva hočeva dotlej tukaj gospo- Barbka, "pa je kaj umestno, da ga vza-dariti, in slabo se nama ne bo godilo, memo v svojo družbo; saj mi tega moj Treba je tudi še marsikaj pripraviti, soprog ni zabranil v pismu." zakaj tega še gotovo ne veste, da se | Nato se obrne h g0spodu Snitku: vino in medica nikjer ne ohranita tako dobro kakor v pečinah." II. "Ali dovolite, gospod?" "Vaš sluga sem, gospa polkovnica zapovednica moja!" Barbka izgine skozi vrata, in Zagloba, odkašljavši se, vpraša gospoda Snitka: "No, a kako vam prija gospa polkov- Volodijevski je ostal mož-beseda. V treh. tednih je priredil stanovanja, na to je poslal izdatno spremstvo po svojo ženo: sto Lipkov prapora Lancko-1 nikova?" ronskega in sto Linkhausovih dragon- Ne da bi odgovoril, si stari vojak za-cev, katerkn je načeloval Snitko, grba krije oči z rokami, se nasloni na na Mesec, Lipkom pa je načeloval stot- slanjač in zakliče: "Aj, a-j, aj!" nik Azija Melehovič, potomec litev- Nato izbuli oči in si zakrije s široko skih Tatarjev, še kaj mlad človek. Ta dlanjo usta, kakor bi se sramoval svoje prinesel pismo od malega viteza, ki je navdušenosti, je pisal svoji ženi takole: "Torta, kaj ne?" reče Zagloba. "Iz vsega srca ljubljena Barbka! I.e V tem hipu se "torta" Barbka zopet takoj pridi, zakaj brez tebe sem kakor prikaže pri vratih, vodeča s seboj Me-brez kruha in ako ne usahnem do tega lehoviča, ki je bil prestrašen kakor časa, pa ti neštevilnokrat poljubim rde- zajet ptič, ter je klicala: če ustnice. Ljudi ti pošljem dovolj, in "Iz pisma svojega moža smo toliko tudi načelniki so izkušeni možje, toda culi o vaših hrabrih činih, da nas ve prvenstvo dajajte gospodu Snitku ter seli, vas spoznati bliže. Vabim vas toga vzemite v družbo, zakaj bene natus rej v našo družbo in obenem k mizi." je moj tovariš. Tudi Melehovič je vrl "Prosim, pojdite bliže!" se oglasi vojak, toda Bog ve, odkod je. Ta ne Zagloba. bi mogel biti dostojnik v nobenem Mračno lice mladega Tatarja se ni drugem praporu nego pri Lipkili, ker razjasnilo docela, toda bilo je videti, bi mu lahko vsakdo očital njegov ne- da jim je hvaležen za dobri sprejem in znani rod. Objemam te v duhu in ti za to, da mu niso ukazali ostati v dru-poljubljam roke in noge. Tukaj sem žinski sobi. dal postaviti krepko trdnjavo, pa tudi Barbk^ je bila nalašč ljubezniva z stanovanja so velika. Za naju je pri- njim, ker je s svojim ženskim srcem pravljeno nekoliko sob v posebni hiši. ugenila, da je nezaupen, ponosen člo Sedaj še vse diši po smoli, pa tudi čvr- vek in da ga zelo boli to, kar je moral čkov se je nabralo toliko, da se, kadar prebiti zaradi svojega negotovega ro-jamejo zvečer škripati, celo psi bude du. Torej ni razločevala med njim in iz sanj. Ako bi imeli nekoliko graho- gospodom Snitkom v ničemer drugem, vine, bi se jih lahko iznebili. Morda je nego kar zahtevala Snitkova sta-daš nekoliko naložiti na vozove. Stekel rc^st; vprašala je mladega stotnika po sedaj še nimamo v oknih, zato smo zaslugah, zaradi katerih so ga bili pod okvire prevlekli z mehurji. Toda go- Kalnikom povišali za stotnika. Za-spod Beloglavski ima med svojimi dra- globa, pogodivši Barbkino željo, se je gonci steklarja. Stekla lahko kupite pogostoma obračal k njemu z vpra-pri Armencih v Kamencu. Samo za šanji, in on, dasi izppčetka v zadregi, Boga, vozite oprezno, da se vam ne je pametno odgovarjal in njegovo ve-razbijejo! Sobo zate sem dal lepo o- denje ni kazalo prostaka, marveč je praviti. Razbojnikov smo v goščavi razodevalo nekako plemenitaško dvor-že dvanajst ujeli in obesili; upam, da ljivost. se še znatno pomnoži to število, pre- "Ne more biti to potomec kmetiške den dospeš semkaj. Gospod Snitko ti krvi, sicer ne bi bil tako ponosen," si bo povedal, kako živimo tukaj. Bogu je mislil Zagloba. in najsvetejši Devici te priporočam, Dejal je glasno: dušica moja predraga!" "V kateri krajini živi vaš oče?" Prečitavši pismo, ga je dala Barbka "Na Litvi!" odgovori Melehovič in Zaglobi. Ko ga je ta prečital, je jel se zardi takoj kazati Snitku večje spoštovanje, "Litva je obširna pokrajina. To je .vendar pa ne tolikega, da oni ne bi vi- tako, kakor bi rekel: v ljudovladi, del, da se razgovarja z večjim bojev- "To že ni več v ljudovladi, ker so li i kom in veljakom, ki mu le iz ljubavi one pokrajine odpadle. Moj oče ima izkazuje zaupanja. Sicer pa je bil go-1 posestvo v Smolensku spod Snitko kaj dobrosrčen, vesel, za "Imel sem tudi jaz odlično posestvo; službo vnet človek, ki mu je vse živ- podedoval sem ga bil po sorodniku, ki Ijenje minilo v vojaški službi. Volodi- ni imel otrok, toda rajši sem zapustil jevskega je visoko cenil, proti slavne-1 vse ter vztrajal pri ljudovladi." inu gospodu Zaglobi pa se je čutil maj-1 "Tudi jaz storim tako," reče Mele- ii @ a n n m a s® a n si m ® m sm 1111 s 11 ® Abstracts of Title to all Real y Estate in Will County. J oliet Title and Gaurantee Co. d Kapital $50,000.00. ® ffl Kadar kupite HIŠO ali ZEM-| LJIŠČE, pridite, da Vam ure- SI dimo abstract. [*] II Phones: 421 and 422. IS CHAS. N. HOSSACK, Mgr. 1*1 ffl 114 N. Chicago St., Joliet, Ills. I® aaaaaaaaaaaaaaaaaaae govern rodu, zakaj novič se je pomračil. Zagloba pa se ni dosti menil za to, zlasti ne, ker ga je mladi Tatar spominjal ne sicer z licem, pač pa z vedenjem in s pogledi slovečega kaza-škega načelnika — Bohuna. V tem so prinesli obed. * Ostali dan so jim pobrale priprave za odhod. Naslednjega dne so odrinili ob svitu, še skoro ponoči, da bi v enem dnevi dospeli v Hreptov. Vzeli so s seboj nekoliko voz, zakaj Barbka je hotela primerno napolniti hreptovske jedilne shrambe. Za vozovi so stopali konji in velblodi ter se kar klanjali pod težo svojih bremen— pšena in povojenega mesa — a na koncu karavane so gnali pastirji čredo volov in še večjo krdelo ovac. Na čelu karavane je jezdil Meleho vič s svojimi Lipki; dragonci so jahali tik voza, na katerem sta sedela Barbka in Zagloba. Barbka je bila hotela ta koj zasesti svojega čilega konjiča, toda Zagloba jo je naprosil, naj ga nikar ne zasede vsaj ne na početku in na koncu potovanja. "Če bi še mirno sedela," je dejal, ne bi imel ničesar zoper to, toda ta koj začneš zbijati šale in se razgovar-jati s konjem, kar pa je za poveljni-kovo gospo docela neprilično." Barbka je bila srečna in vesela kakor ptič. Od onega časa, kar se je omožila, je imela samo dve veliki želji: da bi Mihaelu povila sina in da bi vsaj leto dni prebila z njim kje na stanici blizu "Divjih polj", da bi se ondi na koncu puščave z njim udeleževala vojaškega življenja in pohodov ter na svoje oči gledala stepe, o katerih je bi la že toliko slišala v mladih letih. Sa njala je o tem, ko je bila še dekle, in te sanje naj bi se sedaj uresničile, a to poleg ljubljenega in najslavnejšega bojevnika v ljudovladi, o katerem so govorili, da izkoplje sovražnika celo izpod zemlje. Mlatia gospa polkovnikova je torej čutila krila'na ramenih in takšno ve-1204 Woodruff Bldg. JOLIET, ILL, selje v prsih, da bi bila časih kar zakri- TR0ST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SM0DK Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na: 108 Jefferson Street, JOLIET, ILL C. W. Robson, Jr. Real Estate LOANN and RENTING INSURANCE OF ALL KINDS. Phone 297. Prodajam tudi lote v Rockdalu. John Pubentz prodaja najceneje v mestu kokošjo krmo, zrnje, seno, slamo in drugo tako krmo. čala in se spustila v skok; zadržavala jo je samo misel na potrebno resnobo. Obljubila je bila, da ostane pridna ter J si tako pridobi prijaznost moževih vojakov. Te misli je zaupala tudi Zaglobi, ki pa se je nežno nasmehnil ter j dejal: "Tam te bodo spoštovali "vsi in te čuvali kakor oko v glavi, to je gotovo. Če imate kaj voziti, se oglasite pri nas, Ženska v taboru — to je nekaj poseb- ki Vam pripeljemo vsako stvar, ka nega!" kor naročite. 'A če bi bilo treba, jim dam dober D . .... , , _„„. , ,„ J Pokličite nas po telefonu: Phone 2736. gled. "Česa?" Nov. naslov: "Hrabrosti. Samo nekaj se bojim. 1516 N. BROADWAY, JOLIET, ILL. namreč da bodo za Hreptovom stale WERDEN BUCK 511-13 Webster Street, JOLIET, ILL. Tu dobite najboljši CEMENT, Al NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, tei vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOG. Chicago telefon 50 N. W. telefon 21J THE CAPITOL BAR G. Svetlicich, Prop. 405 CASS ST., JOLIET, ILL. Edina slovenska-hrvatska gostilna ^ osredju mesta. Kadar se mudite na vogalu N. Chicagc in Cass St. vstopite k nam za okrep čila vseh vrst. DOBRODOŠLI! Rojaki in rojakinje! Kadar imate kaj moške ali ženske obleke ali perila za očistiti in gladiti, ne pozabite na našo slovensko firmo — WILL COUNTY CLEANERS AND DYERS S. KODIAK, lastnik. Office and Works, 302-304 Walnut St, Joliet, Illinois. Chicago tel. 3131. N. W. tel. 814. Pokličite nas po telefonu in naš avto- i mobil odpelje in pripelje obleko na j vaš dom. Naše cene so zmerne in j delo garantiramo. Profesional Cleaners and Dyera STRAKA & ČO. Office and Works, 642-644 Časa Chicago Phone 4444, N. W. 483. 9 Alpentinktura za moško in ženske lase od katere takoj prenehajo lasje odpadati in v Šestih tednih krasni in gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo odpadali niti osiveli. 1 flasa $2. — Ako želite imeti v 6ih mesecih krasne in goste brke in brado, rabite takoj Alpen Pomado, lonček $2.-— Imate li sive lase? Rabite takoj WahCiC Brusli tinkturo, od samo ene flaše postanejo lasje v Šili dneh popolnoma naturni, knkoršneste v mladosti imeli; 1 llaša $1.75,—Wahčič Fluid kateri odstrani reumatizem, trganje ali kostibol v rokah, nogah in križicah, popolnoma v 8ih dneh; flaša 2 dol.50c. — Kurje oči ali bradovice na rokah ali nogah v 3 dneh popolnoma odstranim za samo 75 oer#«ov. Za potne noge rabite Kneipov prašek, )ije pot, odstrani slabi dnli in ozebline, baksa7oc. Slsa žauba zaceli vsako rano, opekline, bule. tu-rovfc, grinte, kraste, liSaje v najkrajšem času, lonček $1, večji lonček $2. Ta žauba je velikega >omena za odrasle in otroke, V slučaju potrebe Jimogla imeti tožaubo vsaka družina v hiši. če želite imeti čisto belo in mlado lice se umiva jte z NVahčič "Tar Soap" (milo), odstrani prišče, soln-čnate pege in drugo nečistost na obrazu, 3 kose za 75c. Kateri ^i moja zdravila brez uspeha rabil mu jamčim za $5. Pri naročbi se priloži vsota v papirnatem denarju, če pa je menj kot dolar, se pa v znamkah po2cv pismyjpoSlje. Za vse drugo pišite po cenik, katerega pošljem zastonj. JACOB WAHČIČ 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. | Oscar J. Stephen s. Sobe 201 in 802 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. JAVNI ! NOTAR Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja. g Govori nemško in angleško. ftSmWiliXXSXW^fiKWXKXMWi 1 I T . J. C. Adler & Co. priporoča rojakom svojo Mesnica Telefon 101. JOLIET, ILL. JOHN N. W. Phone 348 SJJFANICH :.:Slovenska Gostilna::: vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke. a 1 II I f hnega, da se nikakor ni ponašal. Melehoviča ni bilo vpričo, ko so •čitali pismo; ko ga je bil oddal, je takoj odšel, da je nadziral ljudi; sicer pa se je tudi nekoliko bal, da ne bi dobil povelja oditi v družinsko sobo hovič. "Prav je tako, gospod!" omeni Barbka. Toda Snitko je, poslušajoč ta razgovor, neznačno skomizgnil z rameni, kakor bi hotel reči: "Bog .sam ve, kdo še posadke v Miholovu in Raškovu, celo tja do Jahorlika in da Tatarjev niti | ne ugledamo." "Jaz pa se bojim le tega, kajpada ne I zaradi sebe, ampak zaradi tebe, da jih | ugledamo kaj pogostoma. Ali misliš, da so Čambuli primorani hoditi k nam preko Raškova in Mohilova? Lahko pridero naravnost od vzhoda, s step, ali pa utegnejo dospeti od moldavske strani, od Dnestra ter vdreti v predele ljudovlade, kjer hočejo, bodisi tudi zgoraj za Hreptovom. Samo, ako bi | se razglasilo, da prebivam jaz v Hrep-tovu, bi se ga nemara izognili, ker me | poznajo že dobro dolgo.*' "Ali Mihaela morda ne poznajo? Mihaelu se ne bi izognili?" "Tudi njega se bodo izogibali, kveč-1 jeniu takrat ne, kadar pridejo v velikem številu,-J z'asti okoli Studenic, videti še "Toda ta ^Melehovič gleda nekamo no, katerega ne bi poznali, ako bi vz- polje. Ondi so ugledali dnepr- kakor volk. Mihael piše, da je to člo- Irajali v blodnji." sko obrežje in krajino, ki se je razpro- vek neznanega rodu. Ali to je čudno. Snitko ?e je nasmejal, toda Meleho-1 »tirala na drugem bregu, tja do višav, Vsi naši Tatarji so namreč plemiči, | viču niso bila po volji vprašanja o nje- (Nadaljevanje na 7. strani.) JOSEPH TRINER, ===== Matiufacturing Chemists== 133.) 1.343 South * shin ti d Ave CHICAGO, ILL. Jacob Mejak KROJAČ 205 RUBY STREET, JOLIET, ILL. 0S1P I/LEPEC I0SIP V J Javni Notar z 10 let.tkuinjo izdeluje vse pravno in postavnoveljavne listine za vse slučaje. Ce vara kdo plačo gain iS i ra; Ako imate odkoga v drugem mestu plačo za tir-jati: če hočete svojo plačo prepustiti; če potre-otrok certifikat za delo; če imate kako drugo stvar za urediti tukaj ali v stari domovini obrnite so na mene 1006N. Chicago St., Joliet, 111 GLAVNICA $50,000.00. U«tan, in inkorp. leta 1910 Slovenian Liquor Co. 1115-17- Chicago St. JOLIET, ILL. Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila. Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika. Naš potovalni zastopnik jp: Frank Završnik. Naše geslo: Dobra postrežba; vaše pa bodi: Svoj k svojmul Illirija Grenčica t steklenicah in Bare ga Zdravilno Grenko Vino ki so na moldavski strani zaslanjale obzorje. Globoki jarki, bivališča divjih živali in divjih ljudi, so jih ovirali na poti. Časih -o korakali po ozkih stezah nad propastjo, časih po manj strmi rebri, porasli z goščavo. Melehovičevi Lipki so korakali oprezno, in ko je bil konec karavane še na visokem vrhu, se je njen začetek vgrezal kakor pod zemljo. Pogostoma sta morala Barbka in Zagloba z voza ter hoditi peš, zakaj pot je bila ponekod nevarna, dasi jo je bil dal Volodijevski popraviti. Na dnu jarkov so izvirali vrelci ali so se stekali vanje po kamenju bistri potočki, ki so pobirali s seboj pomladne vode iz skopnelega snega. Dasi se je solnce krepko upiralo v gozd SLAVNOZNANI SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo. Cim več ga piješ tembolj' se ti priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo- To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bottling Co. 913 N. Scott St. Joliet, 111 Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N, W. 344 Mestna Hranilnica Ljubljanska Ljubljana, Prešernova ulica it. 3. NAJVEČJA SLOVENSKA HRANILNICA I Koncem leta 1915 je imela vlog.......................K 4«,500,000,— Rezervnega zaklada....................................K 1,330,000.— Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestnje po brei odbitka. Hranilnica je PUPILARNO TARNA in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. Za varčevanje ima vpelj&ne lične domače hranilnike. Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti odstotkov, 'tv«a Kranjske pa proti odstotkov obrestim in proti najmanj tri-odstotkov odplačevanju na dolg. S'WM»»MMM«IWI»IWIWHW»«W»WW«»«"WW""»»"'««MW, DSKA BANKA Vložite svoj denar na obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu H rani 1 n \ c a pSe^vSTniVce in Države Illinois. Nad 12»000 najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo. 3% obresti od vlog, Začnite vlogo z SI First National Bank PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00 MALI VITEZ. (Nadaljevanje s 6. strani.) je jahal na čelu Lipkov, se je spodrs- Barbka. "Vem, da ste storili to meni nil konj na strmem jarku, da je padel1 na ljubo." z jezdecem vred na kameniti tlak, a to ' A srebrni njeni glasek se je izgubil nikakor ne brez poškodbe, zakaj Mele- med klici "Živela!" ki so se razlegali hovič je dobil na glavi tako rano, da po gozdu. je obležal za trenutek nezavesten. I Plemstvo izpod prapora generala Barbka in Zagloba sta takoj presedla I podoljskega in gospoda podkomorni-na dva čila konja, Tatarja pa je dala ka, kazaki, Lipki, Motovilani in Čere-mlada poveljnikova soproga položiti' misi, vse se je strnilo. Vsakdo je ho- na voz ter ga oprezno peljati dalje. Pri vsakem vodnjaku je ukazala ustaviti in mu je svojeročno obvezala glavo z obkladki, namočenimi v mrzli vodi. Nekaj časa je ležal z zaprtimi o-čmi; naposled pa je izpregledal, in ko ga je jela Barbka, sklonjena nad njim izpraševati, kako mu je, jo je prijel za roko ter jo priti-nil k bledim ustnicam. n | Šele črez trenutek se je zavedel in Odgovoril po malorusko: "Oj, dobro, kakor mi ni bilo že dol- •OZDRAVI SVOJO KILO, KAKOR SEM JAZ SVOJO!" ter dobro ogrevalo stepo, se je vendar go." teh skalnatih jarkih še skrival hlad, jako jim je na pohodu minil ves ki so ga nepričakovano čutili potoval- jan Solnce je naposled zardelo ter ci. Gozd, zakrivajoč svoja skalnata prejadralo na moldavsko stran, nester rebra, se je košatil, kakor bi hotel soln se je jei lesketati kakor ognjen trak, cu zakriti svojo notranjost. Ponekod a na vzh0du, sem od ivjih polj, se je so ležala prevržena debla nakopičena polagoma temnilo. '"""»V.------ w*MI drugo vrhu drugega v divjem neredu; veje so se bile spletle v nepredorno ograjo, ali pa so bile posušene pokrite suhim listjem in z iglicami. "Kaj se je zgodilo s tem gozdom?" vpraša Barbka Zaglobo. Ponekod utegnejo to biti stare zaseke, narejene za varstvo proti ordi, ali pa so to zaseke, ki so jih lopovi naredili proti naši vojski. Ponekod pa tudi moldavski vetrovi tako razgrajajo po gozdu. Kakor pripovedujejo stari ljudje, izvršujejo v teh vihrah volkodlaki in celo zlodeji svoje plese." "Ali ste, gospod, že videli kdaj tak zlodejski ples?" "Videl, ne, nisem ga videl, toda slišal sem, kako so zlodeji razbrzdani klicali: 'Uha! Uha!' Vprašaj Mihaela, saj je tudi on slišal kaj takega." Barbka, dasi pogumna, se je vendar nekoliko bala hudih duhov, torej se je takoj prekrižala. "Strašen kraj je to!" je dejala. In resnica, v nekaterih jarkih je bilo strašno, ne samo mračno, nego tudi gluho. Veter ni pihal, listje in vejevje na drevju se ni gibalo. Samo konjska kopita so topotala, konji so hrska-li, kolesa so škripala in služabniki so kričali na nevarnejših krajih. Časih so tudi zapeli Tatarji ali dragonci, toda v gozdu se jim ni oglasil niti človeški, niti živalski glas. Dasi so jarki delali na človeka grozen vtisk, se je vendar pogorski kraj celo tam, kjer se je razprostiral gozd. veselo odpiral pred karavano. Vreme je bilo tiho in jasno. Solnce je jadralo po nebeškem oboku, ki ga ni zakrival noben oblaček, ter razlivalo obilno svetlobo ha skale, poljane in lesove. V tem lesku so se ti zdele smreke rde če in zlate in pajčevina, ki se je razprostirala od drevesnih vej do travnih vrhov, se je lesketala tako močno, kakor bi bila stkana iz samih solnčnih žarkov. Vinotok se je že nagibal na polovico svojih dni, zato so se ptice, zlasti one, ki so bile občutnejše zoper hlad, že selile iz ljudovlade proti Črnemu morju. Zlasti mnogo je bilo videti žerjavov in divjih gosi. Tuintam so orli, ti nevarni prebivalci visokih krajin, visoko razpenjali svo ja krila; tuintam je polagoma krožil jastreb ter iskal plena. Evo, gole poljane tudi niso bile brez onih ptic, ki se rade skrivajo v travi. Vsak hip so zletele izpod kopit lipkovskih konj jate jerebic. Ponekod je ugledala Barbka stati štorkljo ob gnezdu na straži in pri tem prizoru ji je zagorelo ličece in oči so se ji zalesketale. 'Lovila jih bova z Mihaelom s po močjo hrbtov!" je zaklicala ter plosk-nila z rokami. "Ako bi bil tvoj mož poležuh, bi mu poleg takšne žene kmalu osivela brada; toda vedel sem, komu naj te dam. Druga bi mi bila hvaležna za to, he?" Barbka je poljubila Zaglobo v lice, da se je kar razvnel in dejali "Na starost je ljubeče srce tako dra go kakor topla pečenka!" Nato se je zamislil in rekel: "Čudno je to, kako sem vse življenje ljubil ženski spol! Če hočete vedeti, zakaj, tega sam ne vem, zakaj ženske so nestanovitne in izdajalske... Morda zato, ker ste slabotne kakor otroci torej naj le katero doleti nezgoda, pa ti takoj jame srce tarnati od usmilje-nosti. No, objemi me še enkrat." Barbka bi bila rada objela ves svet zato si ni dala ponavljati naročila. Potem sta potovala židane volje dalje Napredovali so zelo počasi, ker jih voli, stopajoči zadaj, niso mogli dohajati, vrhutega pa je bilo nevarno da bi jih bili z malim številom ljudi puščali sredi teh gozdov. Čim bolj so se bližali Ušici, tem pustejša in hribovitejša je prihajala krajina, tem bolj gluha puščava in tem globočji jarki. Pri vozovih se je ved no kaj pokvarilo, ali pa so se splašil konji in zato so nastajale nezgode Stara pot, držeča svoje dni v Mohilov je bila v dvajsetih letih zarasla tako da je bilo le tupatam moči razločevali njeno sled, torej so se morali držati onih presek, ki so jih bili naredili vo jaki na poslednjih vojaških pohodih, k pa so bile često blodne in težavne. Ni so ušli tudi nezgodi. Melehoviou, Hreptov že ni bil več predaleč, toda treba je bilo dati počitka konjem. Zato so se ustavili za dalje časa. Nekateri vojaki so začeli peti dnevne ure. Lipki so poskakali s konj, razgrnili po tleh ovčje kože, pokleknili in jeli moliti, obrnjeni z licem proti vzhodu. Njih glasovi so časih zveneli vzvišeno, pa zopet zamolklo; časih je zašumelo po vsej vrsti: "Alia! Alia! Nato so novič utihnili, držeč dlani o-brnjene kvišku, pa zopet tesno pri licu in uporno vztrajali v molitvi ter le zdajpazdaj zaspano, kakor zdihaje, ponavljali: "Lohičmen, ah lohičmen! Solnčni žarki, čimdalje bolj rudasti, so padali nanje, od zapada je zapihal veter, obenem je nastal šum v drevesnih ejah in oni so pred nočjo hoteli {ioča stiti njega, ki na zatemnelo nebo pošilja na tisoče migljajočih zvezd. Barbka je kar najpozorneje ogledovala to mo litev, toda srce se ji je trgalo ob milih, da toliko dobrih ljudi po truda-polnem življenju, takoj po smrti pride v pekel, a to temveč, ker prostovoljno ostajajo trdovratni, dasi prihajajo vsak dan v dotiko z ljudmi, ki spoznavajo pravo vero. Zagloba, dobro seznanjen s temi reč mi, je ob pobožnih Barbkinih opom bah samo zmigaval z rameni ter dejal: Teh kozjih sinov itak ne bi pustili v nebo, da ne bi prinesli s seboj onega nadležnega mrčesa." Nato je oWekei kožuh, ki je kuj do ber čuvar zoper večerni hlad, ter zapo vedal odriniti dalje. Komaj pa se je karavana premeknila, se je na nasprotnem griču pokazalo pet jezdecev. Lipki so se takoj razstopili. "Mihael!" zakliče Barbka, ko ugleda jezdeca, jahajočega spredaj. Res je bil to Volodijevski, ki je prišel ženi naproti. Pohitela sta drug k drugemu in se jela pozdravljati vsa vesela, nato pa si pripovedovati, kaj se jima je bilo vse pripetilo. Barbka mu je pripovedovala, kako so potovali in kako si je Melehovič 'razum poškodoval na kamenu"; mali vitez pa ji je poročal o svoji delavnosti v Hreptovu, kjer, kakor ji je za gotavljal, že vse stoji.in čaka sprejema, zakaj petsto sekir je bilo že tri tedne imelo opravka s stavbami. Ob tem pripovedovanju se je Mihael vsak hip nagnil s sedla ter objemal mlado ženo, ki zaraditega ni bila huda; saj je jezdarila tako tesno ob njem, da sta se konja skoro drgnila z boki. Konec potovanja že ni bil več daleč, toda v tem je nastala prijetna noč, ki jo je razsvetljeval velik in rdeč mesec Bledel pa je tem bolj, čim više se je dvigal nad gozdom, dokler ga naposled ni zatemnila zarja, ki se je v iskreči svetlobi prikazala pred karavano. Kaj je to?" vpraša Barbka. Kmalu spoznaš," odgovori Volodijevski, migajoč z brki, "brž ko prekoračimo gozdič, ki nas loči od Hrepto-va." "To je že Hreptov?" "Videla bi ga kakor na dlani, samo drevje ga zakriva." Prišli so v gozd, toda preden so pre koračili njega polovico, so ugledali na njegovem koncu vse polno luči kakor množico kresnic. Te lučice so se bli Žale, in1 zdajci so po vsem gozdu odme vali glasni klici: "Živela naša gospa, živela velmožna gospa poveljnikova! Živela! Živela! Bili so to vojaki, ki so prišli po zdravljat Barbko. Na stotine se jih je v tem hipu pomešalo z Lipki. Vsak je imel na dolgem drogu povesmo goreče smolovine. Goreča smola je kapala od ognja na tla, kakor bi bile solze. Barbko je takoj obkolila množica brkastih obrazov, kdaj drugič sirovih na pogled, toda sedaj plamtečih od ve selja. Vojaki večinoma niso poznal Barbke, ker je niso bili videli še nik dar. Mnogi so si jo bili predstavljali kot krepko, vzneseno žensko, zato pa je bilo njih veselje tem večje, ko so ugledali še skoro otroka, jahajočega na belem konjiču. Priklanjala se je na vse strani z rdečim, drobnim, raz veseljeniin licem, le nekoliko zbega nim od takega nepričakovanega spre jema. "Hvala vam, gospodje!" se oglas tel videti gospo polkovnikovo, vsakdo se ji je hotel približati; nekateri, ki 50 bili bolj vročekrvni, so ji poljubljali rob obleke ali pa noge v stremenih. Zakaj celo tem, na pol divjim vojakom je bil ta nenavadni prikaz tako nov, da jim je zbujal v trdih srcih doslej neznane občutke. Prišli so jo pozdravljat iz ljubezni do Volodijevskega, da mu napravijo veselje ter se mu prikupijo, tu pa so bili zdajci globoko ganjeni. - To ličece z vednim nasmehom, jasnimi očmi in z razširjenimi nosnicami se jim je hipoma omililo. "To je naše dete!" so klicali stari kazaki, pravi volkovi puščave. "Jutranja zarja! Ljubljena cvetka!" je kričalo plemstvo. "Drug za drugim pademo zanjo!" Čeremisi pa so mlaskali z usti ter si polagali dlani na široke prsi, kli-čoč: "Alia! Alia!" Volodijevski je bil zelo ginjen, obenem pa vesel; oprl se z roko ob bok ter bil ponosen na svojo Barbko. Glasni pozdravi so se ponavljali neprestano. Karavana je naposled dospela iz gozda, in prišlecem so se takoj pokazale močne lesene stavbe, zgrajene v kolobaru na griču. Bila je to utrdba hreptovska. Svetlo je bilo kakor podnevi, zakaj naokrog so gorele velike grmade, na katere so bila naložena cela debla. Pa tudi na majdanu" (prostoru med stavbami) je bilo vse polno ognjišč, seveda manjših, da niso škodovale stavbam. Vojaki so sedaj pogasili plamenice, za to pa je vsak snel z ramen puško ali pa potegnil samokres izza pasa ter streljal gospe polkovnikovi v pozdrav. Pred utrdbina vrata so prišli tudi godci, noseči s seboj rogove, bobne in različno drugo orodje. Lajanje psov in mukanje goved je še bolj povečava lo ta hrup. Spremstvo je sedaj ostalo nekoliko zadaj, in naprej je jezdila Barbka, k sta jo spremljala Volodijevski in\ Za globa. Nad vrati, lično okrašenimi z jelkovimi vejami, se je črnil na mehurjih, z lojem namazanih in znotraj o-svetljenih, napis: Kupido daj sreče, veselja var^i dosti, Cvetite, množite se, mili nam gosti!" "Živeli, cvetite!" so kričali vojaki, ko sta Barbka in mali vitez obstala, da prečitata napis. "Za Boga!" zakliče Zagloba,' "saj sem tudi jaz gost; toda ako se ta želja Množite se' razteza i name, naj me vrane razkljujejo, ako vem, kaj bi storil z njo." Zagloba pa je našel zase poseben transparent in je nemalo zadovoljen čital na njem: 'Živel, velmožni Onufrij Zagloba, vsega viteštva ijajvečja ozdoba (kras)! Volodijevski se je zelo razveselil ter pozval dostojnike in plemstvo k sebi na večerjo, vojakom pa je dal prikota liti dva sodčka žganjice. Padlo je tu di nekoliko volov, ki so jih jeli peči ta koj na ognjiščih. Vsi so se dobro imeli. Dolgo v noč so se v utrdbi razlegali klici, streli iz pušk, da je bilo kar strah tolpo razbojnikov, skritih v ušickih jarkih. (Dalje prih.) Stari kapitan je ozdravil svojo kilo, ko mu je zdravnik svetoval "operacijo ali smrt." Njegovo zdravilo in knjigo pošljemo zastonj. Kapitan Collings je mornaril mnogo let in je dobil hudo dvojno kilo, ki ga je pridržalo na suhem in v postelji več let. Poskusil je več zdravnikov in pasov brez uspeha. Konečno mu so svetovali, da naj se pusti operirati sicer umrje. Ni se podal! Ozdravil se je sam. Možje in žene! Ne rabite biti zme-sarjeni in ne nositi pasov." Kapitan je preštudiral svoje stanje in konečno je pronašel metodo, ki ga je hitro pretvorila v zdravega, močnega in srečnega moža. Vsakdo lahko rabi isto metodo, ker je navadna, lahka, zanesljiva in cena. Vsakdo vtrgan bi moral imeti kapitan Collingsovo knjigo, ki pove kako se je sam ozdravil in kako se vsak lahko o-zdravi. Knjigo in medicine pošljem zastonj. Pošiljatev predplačamo, če izpolnite priložen kupon. Pošljite ga zdaj predno odložite ta list. Trinerjev Koledar Zdravja. Lepši nego kdaj prej je novi Trinerjev Stenski Koledar za 1918. Vzno-sita postava boginje zdravja, z zeliščnimi primesmi Trinerjevih zdravil svojem naročju, tvori središče, pet zanimivih zgodovinskih slik pojasnjuje razvoj zdravil in dva pogleda kažeta moderno opremo Trinerjevega kemič nega laboratorija. Pošljite 10c v pokritje poštnih stroškov. Jos. Triner izdelovatelj Trinerjevega ameriškega zdravilnega grenkega vina in drugih zdravil, 1333-1343 S. Ashland ave., Chi cago, 111. — Adv. 4-6-8. National Studio R. PAWLOSKI, lastnik. Izdeluje najlepše slike in se priporoča rojakom in rojakinjam ob priliki že nitovanj. — Chicago telefon 3245 Cor. N. Chicago an Jackson St., Joliet, Zakaj bi drago plačali novo orodje? orodje, posodje, pohištvo in razno bla go dobite v dveh velikih prodajalnah Second-hand blaga. Wetherell & Reid. 118 Jefefrson St., Chicago Phone 3472, 412-414 Cass St., Chicago Phone 3494. FREE RUPTURE BOOK AND REMEDY COUPON Capt. W. A. Collings (Inc.) Box 161 B, Watertown, N. Y. Please send me your Free Rupture Remedy and Book without any obligation on tny part whatever. Name ..................t......... Address ........................... 11-23, 12-21, 1-18, 2-15, 3-15 Kadar se mudite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v MOJO GOSTILNO kjer boste najbolje postesženi. Fino pivo, najboljša vina in smodke. Wm. Metzger Ruby and Broadway JOLIET ANTON ZABUKOVEC BRICK YARD BUFFET Slovenska gostilna 500 Moen Avenue. Rockdale, Ilia, Chicago telefon 3406. Kadar se mudite v Rockdalu ste vabljeni, da posetite mojo dobro oskrbljeno gostilno, kjer dobite najboljše domače in importirane pijače. ZA Zavarovanje proti požaru, mala in velika posojila pojdite k A. SCHOENSTEDT & CO. 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, III. R. F. KOMPARE SLOVENSKI PRAVNIK. ADVOKAT V So. Chicago, 111*.: Soba 218—9206 Commercial Ave. Telefon: South Chicago 579. W. O. MOONEV PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat Bank Bldg., Joliet Ko imate xaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni BSfiHKSiliSlSS! S1! m m sas®« i Fine Obleke, | H ® ffi vrhne suknje in moško £ H opravo najnovejše mo- |j w de, najceneje. g John J. McCarthy g gg "Outfitter to Man" ® £ 119 N.Chicago St., Joliet, III S j| PHONE 2762 ffl l)a®B5(tlS S Ifi 11X fflffiSSKBffiSIHiS) f \ B S SI II lllil DRAGOCENO BOŽIČNO DARILO. L 11 11 11 B V tednu med Božičem in Novim letom sem imel slučajno opravila v društvenih zadevah v nekem sosednjem selu, kjer je obstajala že več let marljiva in cvetoča abstinenčna organizacija. Zvečer sem posetil malo društvenike tudi v njihovem društve nem prostoru. Ker sem bil že od preje znan z vsemi člani, se je kmalu razvila živahna zabava. Govorili smo o tem in onem in naposled tudi o božičnem delu otrok, posebno o rezljanih umetnostih dečkov. Pravil 'sem, da sem nekdaj videl delo takega pametnega dečka-umetnika, ki je bil sestavil v štirioglati steklenici, kakoršno rabijo v lekarnah, tri skupine, ki jih je bil zelo lepo izrezljal. Na dnu steklenice je bila postavljena skupina Kristovega rojstva, v sredi je bilo križanje in na vrhu Kristusov pokop. Ko sem to pravil, opazil sem, da je napravil poleg mene sedeči zidarski mojster nekak čuden obraz. Vprašal sem ga, če dvomi o resničnosti moje povesti in če ne verjame, da bi zamogel kdo spraviti take tri skupine v štirioglato steklenico. "O pač," odgovoril mi je mož, "ali jaz poznam umetnika, ki je daleč prekosil Vašega. Ta umetnik ni bil postavil v steklenico maljh izrezljanih skupin, temveč je spravil v steklenico svojo celo hišo z vso njeno o-pravo, od kleti do podstrešja, svoj hlev z živino in še veliki svoj vrt." Dejal sem mu, da ga ne razumem, in mož je nadaljeval: "Ta umetnik sem jaz sam. Hiša, hlev in vrt, o katerih sem govoril preje, so bili moja last. Kako bi bil vse to kmalu spravil v steklenico, to Vam hočem povedati. Kot vajenec že sem se bil učil piti in vadil sem se v tem tako pridno, da sem kot pomočnik bil v pitju vsakemi možu kos. Nisem bil ravno še pijanec, ali rad' sem izdal svoj "težko prisluženi denar za kozarec "dobrega" žganja. Sčasoma sem postal samostojen in kmalu sem se oženil. Žena je imela milo posestvo in ker je šla moja obrt dobro, sva lahko zrla brez skrbi in polna upanja v bodočnost. Moje delo me je peljao v mnoge gostilne in tako je prišlo, da sem moral tudi piti. Naposled sem tudi sam sklepal večino pogodb v gostilni. In delo je šlo slabše, podjetja sem zanemarjal, delali so le pomočniki in še ti slabo, ker jim je manjkalo nadzorstva. Vse prošnje moje žene so bile zaman. Moji stari, zvesti naročniki so me jeli zapuščati in tako so se skrčili tudi dohodki. Vsled tega jezen 'sem iskal tolažbe edi no v pijači. In kmalu je imela polna -steklenica svoj določen prostor tudi na moji pisalni mizi. Začel sem delati dolgove in obremenil tako svoje pose stvo. Dokončal sem umetnino, hiša, vrt in hlev so bili kmalu v steklenici. Pa nakrat — bilo je pred desetimi leti — 4. decembra, me je srečal prijatelj ki mi je očital odkrito in krepko moje početje. S strahom sem spoznal nesrečno in nevarno pot, katero sem hodil. Prijatelj me je opozoril na ravno započeto abstinenčno gibanje in mi je izsilil obljubo, da se bom vsaj do Svetih Treh kraljev zdržal vsake pijače. Prišle so težke ure, muke polni dnevi. Mnogokrat sem že hotel prelomiti dano besedo. Pa toliko moči sem še imel, da sem ostal stanoviten. Sramoval sem se pa, pokazati svoje spretne njeno življenje. Zvečer sem se izpre-.hajal po več ur, samo da bi ne mislla moja žena, da sem opustil pijančevanje. Pa kako kmalu so se mi odprle oči! Zdaj šele spoznal sem tudi pogubo, proti kateri sem bil tako hitro plul. Storil sem trden sklep, da tudi po preteku preizkušnje živim kolikor mogoče zmerno. Pa bodeš li to tudi lahko izpolnjeval? vprašal sem se večkrat, ali odgovora si nisem vedel. Tako je rastla moja samozavest, spoznanje samega sebe in moje razmere to se vidno boljšale in z razmerami se je boljšalo tudi premoženje. Dva dni pred Božičem sem imel v žepu 90 kron. Premočno je bilo poželenje, da bi vsaj nekoliko pil. Ali hitro sem tekel v kuhinjo, stresel ves denarmizo in zaklical ženi, ki je začudeno zrla to moje početje: "Nepričakovano je došlo danes neko plačilo. Nakupi o-trokom daril, da bodo imeli tudi enkrat Božič." Nato sem zbežal ven in se podal k delu. Ves čas mi je pretre-(soval dušo žpnin pogled, ki mi ga je dala ob mojih besedah. Napočil je sveti večer. Ves dan je bilo v hiši veselo življenje. Otroci so hoteli k večernicam. Tudi jaz sem vstal in šel za njimi v cerkev. Tu sem si poiskal tih kotiček in se vdal občutkom, ki so prihajali v dušo. "Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!" zadonel je spev iz mlffdih, svežih grl/ Kako me je zadel ta glas v srce! t "Pokoj in mir tudi tebi in tvojim dragim, če si dobre volje, če se popolnoma odrečeš sovražniku, ki te hoče pogubiti!" tako je klical glas moje duše. Mogočno čuvstvo me je navdalo. Da! Hočem biti dobre volje! Ko sem zapustil cerkev, sem si bil prisegel v srcu, da ne okusim niti! kapljice omamljive pijače več. Ko sem stopal mimo hiš, videl sem skozi okna žar božičnih drevesc. Čim bližje sem prihajal domu, tem "težje mi je postajalo pri duši. Ali naj edino jaz pridem brez darila za svoje drage? K sreči mi je prišla misel. Šel sem hitro v svojo pisarno, razbil steklenico žganja, ki je ležala še na mizi in spravil črepinje v škatljo, ki jo je bila dobila najmlajša hčerka pri trgovcu Kmalu nato nas je poklicala mati v sobo. Nastalo je veliko veselje. O-troci so dobili mnogo potrebnih in koristnih daril. In tudi meni je podarila žena malo stvarico, čedno pipo. "Draga Lina," dejal sem svoji ženi, "tu je pa moje darilo". In podal sem ji omenjeno škatuljo. Odprla jo je in me začudeno pogledala. Jaz sem pa dejal: "To so črepinje moje steklenice Tri tedne že nisem ničesar pil in rav nokar sem si v cerkvi sveto prisegel, da ne pijem nikdar več. Te čfepinje naj bodo priče, da sem zapustil svoje prejšno življenje." Dobra moja žen-ka pogledala me je, dolgo in iskreno; pa je naslonila glavico na mojo ramo in plakala — plakala solze radosti. To je bil srečen, blažen Božič. Na omari stoji še danes ona škatu lja s črepinjami. Jaz pa sem ostal zvest svoji obljubi in tudi blagoslov božji ni izostal. Ponovilo se je zaupa nje mojih naročnikov in počasi je šlo zopet naprej. Kar sem bil preje daro val steklenici, pijanosti, to sem prido bil nazaj, samega sebe, srečo v rodbini, spoštovanje drugih ljudi in svoje premoženje. Ker pa daje sloga moč, pridružil sem se abstinenčnemu dru štvu, takoj, ko se je bilo ustanovilo v našem kraju in sedaj sem varen in srečen pod njegovo zastavo." Zahvalil sem se pridnemu možu za njegovo povest in spoznal sem nanovo, kak nebeški dar ljubezni in sreče sme pozdravljati človeštvo v znamenju abstinence. O da bi prav mnogi, posebno žrtve alkohola, sledili zgledu pridnega mojstra in prisegli ob jaslicah božjega Izveličarja isto, kar je prisegel v sveti noči naš mojster. Res nična, srečna in blažena božična radost bode tedaj zopet zavladala v marsika-ki hiši in v marsikakem srcu, ki je bilo izgubilo mir, veselje in srečo. Lepše in bolj ljubko bode potem zadonel an-geljski spev božičnega pozdrava: "Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!" Bi Si Si Si Si Si £ Si £93 SiSiSiSiSaSi m MIR LJUDEM! Spisal Emil Fagnet, član francoske akademije. m m wis M »i si m s m sisisasisiffi Bilo je pred dvesto leti, morebiti pred tristo leti. Natanko se več ne ve. Arhivi so se poizgubili, ali jih pa sploh niti ni bilo. Bilo je morda le ustno izročilo, ki se je pripovedovalo od roda do roda po živo cvetočih vrtovih v Bretanji med šumečimi morskimi valovi. Povest je navadna, silno priprosta pa zanimiva brez posebnosti. Iz tega se ne napravi roman za feljton, tudi drama ni mogoča, zlasti ne da bi kaj nesla. Košček kruha je to za srce, mali kruhek za človeka srca. Živel je mlad gosposk Bretonec. Hiral je brez kake posebne bolezni. Spati ni mogel; cele noči ni zatisnil očesa. Kedo mu je uničil spanec? Nihče ni vedel. Morda kaka nesreča v ljubezni; morda Rene-jeva silna vznemirjenost, morda kaka skrita huda krivica, morda .nezadovoljnost samega seboj, morda ona polna žalost, ki sem jo nekje drugod imenoval slutnjo bodočnosti. Nahaja se pri ljudeh posebno žive in obsežne domišljije. Vse mogoče hudo vidijo v prihodnosti v raznih oblikah, v groznih oblikah, v groznih podobah in boli jih že naprej, da ne zmagajo, da ne obvladujejo teh bolesti. Kaj vem, kako je bilo? Bil je žalosten do smrti in ni mogel najti spanja. Neki nevrastenik, klijent dr. Duchampsa, mu je rekel nekoč: "Zdi se mi, ko bi mogel, spati vsaj dve leti, pa bi bil ozdravljen." Naš mladi Bretonec pa ni toliko zahteval. Dejal je: "Ko bi jaz mogel le dve uri zaspati I" Toda njegova skromna želja se mu ni nikoli izpolnila. On je tekal za spanjem, napravljal je dolge sprehode po pašnikih ali ob morskem obrežju. tVru dil se je toda spanec jf bil še dalje od njega nego kadar je miroval. Telo mu je bilo trudno a oči so mu bdele noč in dan. On je vedno ponavljal: Requiescam!" Počijem naj! skrivnosten glas pa, ki mu je sledil povsod in se oglašal za njim, mu je odgovarjal jpuj! Bodi buden!" To je bil navaden nevrastenik, kakor sedaj pravijo medicinci, ali psiha-stenik. Z besedami namreč za opre-delbo ljudje niso nikoli skopi in krat-kobesedni. Medicina je besed bogata, ne da bi hoteli s tem reči, da je bahata. Oh da bi bilo dovolj najti besed za pojem in če bi bilo dovolj to da bi prav spoznali in po tem spoznanju o-zdraveli! Toda v onih časih se niso toliko vkvarjali z definicijami, kar je bilo končno morda še bolje. In naš neopredeljeni bolnik je zdva- jal, got&vo ne radi tega, ker ga niso opravili, kar triu je bilo vseeno, ampak zato, ker ni ozdravljiv, in to je bilo vsaki čas bridko. Nekega dne je prišel blizo do Plerina, ki leži v o-krožju Saint-Briene. Kraj je bil divji, rajši odbijajoč nego vabeč, skoro bolj zopern nego tolažljiv. Zemlja je bila peščena, cvetja malo, timijana in drugih močno dišečih cvetic ni bilo in na to se je naš bolnik še vedno zanašal in tudi še sedaj ni pbupal, da mu donesejo omame. Tudi to še ni bil kraj, "kjer se spi", o čemer je govoril dobri La Fontaine. Mladi gospod se vsede utrujen, solznih oči; hipoma pa ga navdihne tajna misel. Nekaj, na kar ni nikoli mislil, se prikaže pred njim in on zakriči: "O blažena, sveta Devica, pomagaj mi, da zaspim!" On ni napravil nobene obljube, ničesar ni obetal, dasi bi bilo dovoljeno. Ničesar se ni zavezal, morda zato ker je imel pomisleke za to; toda prošnjo svojo pa je izrazil z veliko vero in vdanostjo. Zamisli se, polagoma se mu izgube oči, zapirajo se, zdi se mu kakor bi ga gladila po njih mehka nežna roka, in on zaspi. Spal je dolgo, zelo dolgo, morda več dni in več noči na trdi zemlji pod obokom nebesnim. Vzbudil se je. Morda bi bilo bolje, da bi se bil vzbudil, dejali bodo skeptiki. Za moj del je bolje, da se je vzbudil in sicer v tolažbo in spodbudo sebi podobnih bolnikov. Vzbudil se je in takoj ko je odprl oči, je napravil obljubo, da zgradi na tej pečini kapelico posvečeno "Naši Gospej lepega miru". Vi lahko vidite to kapelo, ako greste v Plerin. Tudi jo vidite, ako si naročite razglednico, ki* nosi njeno dobro zadeto podobo. Ni posebno lepa, bolj kmečka je, nizka streha pokriva priprosto čveterokotno zidovje. Zvona ni nobenega, le mal zvonček visi ob steni, kakor prikupen deček. Toda vseeno je to kapelo naše Gospe lepega miru in kakor mi piše neka draga roka, prihajajo ljudje od vsem strani v to blaženo samoto prosit srčnega miru in ublaženja v trpljenju. To je bil nevrastenik. Jaz ne delam tu kake pridige, nimam navade in tudi nobene pravice zato. Toda glejte, tudi vi brez vere, kaj smemo sklepati iz te dogodbe. Zdravljenje nevrastenije, psihastenije in drugih a-stenij je predvsem moralno, duševno zdravljenje. To ni odvisno od nas in in trditi kaj tacega bi bilo smešno; toda odvisno je to zdravljenje od miru, ki ga moremo vliti v svojo dušo, od vdanosti, resignaciji glede tega, kar se izgublja v brezdno pod nami ali kar se dviga nedosežno nad nami, odvisno je od mirnosti in upanja. Naš nevrastenik Bretonec je upal. To je vse. Ako pravim vse, pravzaprav preveč upam; vendar je nekaj v tem gotovega, če ne ozdravljenje, vsaj tolažilo. Mladi Bretonec, ki so ga mučili dnevi in noči brez spanja, a si se naposled zazibal v sladkem senu, prosi njo, ki je tebe čula, da zaspe so-sovraštva, prepiri, zavisti, spletke in ž njimi oni, ki na tem trpijo. Poslov. —n. ATLAS — ZASTONJ. Še imamo nekoliko ročnih atlasov celega sveta, katere damo zastonj onim naročnikom, ki pošljejo $2.00 naročnine, če za atlas vprašajo. Posebno v sedanjem času je jako priročno imeti tak atlas, ko se pojavljajo velezanimivosti po celem svetu. Pošljite $2 za naročnino takoj, da dobite atlas zastonj predno zaloga poide. UPRAVA AMER. SLOVENCA. Slovenske Gospodinje so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše meso, grocerije IN KRANJSKE KLOBASE istotako vse vrste drugo sveže in pre-kajeno meso >« vse druge pedmete, ki spadajo v področje mesarske in gro-cerijske obrti. Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam. Spoštovanjem John 3ST. Fasdertz Chicago tel. 2917. Cor. Cora and Hutchins St, Joliet, m ANTON STRAŽIŠNIK, 1219 Summit Street, Joliet, Illinois. Karpenter in Kontraktor. Stavim in-popravljam hiše in druga poslopja. Predno oddate kontrakt ali delo, vprašajte za moje cene. Vse delo jamčim. STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olja in firnežev. Izvršujejo se vsa bar varska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. ChL Phone 37i U N. W. M 120 Jefferson St. JOLIET, ILL POZOR ROJAKINJE! Rjaste madeže spraviš z nožev, vilic, škarij itd. Če je madeže z zama-ork) ki ga poli nič ne odrg-Jja. Tudi pe-Pomaži ž njim Jrgni čez nekaj mogovim pepelom rja se sveža, škom iz prob moči v olje. neš in ne opfi trolej odstran rjasta mesta časa z vročim Drugo prav dobro sredstvo je čebelni vosek. Zavij ga v prozorno tančico iz mula ali tula ter drgni ž njim po rja-stem delu, ki ga prej segrej. Tako se naredi na orodju nekaka kožica. Potem odstrani ta vosek z zdrobljeno soljo, ki odtrgne tudi rjo. HiSiS3SiS3SiSi2iSSiSiSiSaSiSi!fi MALI OGLASI. W Si Si Si SI Si Sa Si S3 Si SS Si S? Si W Amerikanski Slovenec je razširjen po celi Ameriki in kjerkoli so Slovenci, tam nekdo dobiva naš list, zato pa so oglasi v tem listu vedno uspešni. Kadar koga iščete, pošljite oglas v naš list, ki ga gotovo najde v kratkem času. » Mal oglas stane po 1 cent za vsako besedo za enkratno objavo ali prvo priobčenje, če pa kdo hoče oglas večkratno objaviti se naj računa za vsako nadaljno objavo po en cent za vsaki dve besedi. Istotako se računa od raznih zahval, naznanil smrti, krstov, porok in drugih malih oglasov po lc od vsake besede. Naročilu je pridejati denar ali znamke po lc. V NAJEM 2 SOBI. VPRAŠAJTE pri: Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet. unf KJE JE MOJ BRAT ANTON JU-hant. Slišal sem, da je nekje v Milwaukee. Prosim, da se mi zglasi radi neke važne zadeve'. Frank Ju-hant, 62 St. Marks PI., New York, N v. 8—9 Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo 1 V mesnici Anton Pasdertz se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas ▼ našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113. Najlepše božično darilo družini bil bi] fonograf, ki igra vse rekorde. SONORA F0N0GRAFI SO NAJBOLJŠI 3-A.B-y o-rt^nsro WOODS: Golden, Fumed, Early English or Mission Oak, Brown Mahogany or Mahogany. CABINET: Dimensions 21J4 by 21J4 by 43$4 inches. Nickel-plated trimmings and casters. 12-inch turntable. Needle cups. Envelope Filing System, with capacity for 80 records. Drawer for accessories. MOTOR: Extra strong double-spring motor, nickel-plated, playing nearly six 10-inch records with one winding. EQUIPMENT: Includes Automatic Stop and Tone Modifier. Universal Tube which permits the playing of all disc records without changing attachments. Certificate of guaranty. NEEDLES: Diamond $5 extra, Sapphire $1 extra, Improved Sonora Multi-Playing Jewel 50 cents extra, in three grades: full, medium and soft tone. TONE QAULITY: Sonora Grade C, yet superior to all other makes. $50 to SITS. DOBITE JIH V JOLIETU V PRODAJALNI Enterprise Furniture Co. 412 N. Chicago St., Next to Orpheum Theatre JOUCT.IU* PIVO 7 STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay St*.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLINOM Naročite zaboj steklenic novega piva. ki se Imenuje EAGLE EXPORT MU.:«! ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company telefon* 405 S. Bluff St. Joliet, 111 • y: ;M<1 .J, y .. ,1 / Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. ŠTEVILKA 8. JOLIET, ILLINOIS, 21. DECEMBRA 1917. LETNIK XXTII ibo f\ BožiC 1917 L t C IHHMHaHHHMHMMiLk^.^:.:- •■■.V n .iMBOMai——— A BOŽIČNI MIR. (BR. GERVAZIJ.) Miru žele si razni ljudski krogi, bogati in ubogi. Miruj srce: Božični mir! šepeče nam dobrava, ko svež cefir se z drevjem poigrava. Boga slaveč zbor angelov prepeva, skrivnosti razodeva nam mir želeč. Ves svet naj mir napolni, ko nam z neba višin poslan je božji Sin, zdravilo duši bolni. Odpri se sluh, odpri srce čutečel Kdo bil bi gluh ob glasih rajske sreče? Sam knez miru rodil se je nocoj, le brez strahu odprimo hram mu svoj. Vsestranski mir, pohiti na bojišče, v krvavo prizorišče si delaj tir. Vse žrtve smrtnih ran povedi v svoj pristan, kjer vsak dobil bo v njem presladki tvoj objem. \ r INDIJA KOMANDIJA. (BOŽIČNA BAJKA.) Nad romantično dolino, odeto v temno borovje, je stala tisto" noč čarobna luna. Daleč naokrog ni bilo nobenega domovanja, le nekje na zadnjem koncu doline je samoval ob srebrnem potoku Breznikov mlin. Vse je spalo, kakor v velikem, sladkem snu — celo poredni potok je ves prevzet tajinstvene tihote strahom hitel izpod ledene skorje. V hiši starega mlinarja Breznika ni bilo luči. Vsi domači so šli k polnočnici, samo mali, devetletni Mirko je moral ostti doma; vsi so se čudili, zakaj se je Mirko danes tako radovoljno in brez mrmranja udal strogi očetovi besedi in niti ob taki priliki običajnih solz ni bilo videti na njegovih očeh. Vendar ni nihče predolgo mislil na to, ker so menili, da je fantek zaspan. Mirko pa je prav dobro vedel, kako mu je sladka ta prepoved. Krasen načrt, ki si ga je snoval že celo leto, ki ga je nosil seboj kakor veliko skrivnost, se bo nocoj udejjtvil.. Edini Mirkov prijatelj, luna vrh neba, mu je zadovoljno prikimala, da mu bo v pomoč; pred dnevi si je povezal že culico z "vsem potrebnim", kajti čakala ga je pot, dalga in sitna, sitna iz edinega vzroka, da ga ne bi kdo domačih srečal in — zasačil... Ali to ga je najmanj skrbelo. Saj je vendar že poznal vsako dfevo, vsak grmiček in vsak mejnik in poleg tega: ali sluti kdo o njegovi nameri? Prižgal je luč. Mrzlično je potegnil iz žepa oguljeno knjižico, katero je tako rad čital: "O Indiji Komandiji", katera mu je dala za pot prav lepa in jasna navodila. Še enkrat je radi varnosti pogledal in našel, da je ta lepa dežela dvanajst milj za božičem in da stoji pred vhodom velik siraSt hrib, skozi katerega se pa pride s pomočjo lastnih — zob v blaženo deželo, koder se cedi med in mleko v potokih, kjer ne poznajo nič hudega — v Indijo Komandijo.. .Sirast hrib, imenitna južina in dvanajst milj, to menda tudi ni tako daleč! Mirko je vtaknil nato drobno knjižico pod srajco, prav blizu srca, in pobral svojo culico, v katero je povezal dvanajst koščkov kruha in dvanajst klobasic — za vsako miljo po eno porcijo — nato pa je odprl nizko okence in z lahnim skokom je bil preko pripravljene lestvo v prosti naravi! Mirkovo srce je od radosti poskakovalo. Ves trud in ves strah pred morebitno neizvršljivostjo njegovega srečnega naklepa je s tem trenutkom izginil. Kako bo sedaj prost, brez vlade, sam svo gospod; nihče ga ne bo zmerjal, ali celo tepel, vse ga bo ljubilo. — In morda postane v blaženi deželi — Indiji Komandiji — celo knez, grof ali kaj takega, morda še vladar blažene dežele — in potem si bo dal brati sladke pripovedke iz vseh krajev in dežel, kolikor bo sam hotel, nihče ga ne bo preganjal od te sladkosti. O da bi bil že skoraj tam! V take misli zatopljen je hitel po cesti. Hipoma ga je nekad vznemirilo. V daljavi je čul neke sumljive glasove in ob enem se je zasvetil skozi smrečje droben plamenček. Mirko se je naglo skril za bliž njim grmom pod neko skalo in čakal, da pridejo mimo ti nepoklicani motilci. In prišli so mimo naglih korakov. "Mirko pa gotovo že spi in smrči, kakor polh", je dejal starejši brat in hitel mimo. KMfhm;", so pritrdili drugi malo marno in zaspano in se podvizali domov. S tem je bil Mirko izven vse nevarnosti. Od same radosti je tekel po gozdni stezici navzdol, kajti pred jutrom mora biti daleč iz vasi, ker sicer ga utegnejo vjeti, kakor hitro izvejo o njegovem "potovanju." In kako velika je milja. — Na vsak način grozno dolga pot. Ko je udarila ura dve čez polnoč je bil Mirko že iz vasi. Mirkotu je srce zaplalo v radosti. Bil je v čisto novem kraji}; hvala ti, lepa luna vrh neba! — Kraljestvo prelestnih sanj, čudežev polna tujina čarobni raj hrepenenja, kraljestvo palčkov, velikanov in vil... Vse to mora sedaj videti* in morda doživi čudovite dogodljaje, kakor Pavliha ali Lažnjivi kljukec, in po tem pojde kot zmagovit in slaven vojvoda v rajsko deželo Indijo Ko mandijo... Take sanje so prevzele Mirkotovo dušo s tako silo in močjo, da ni niti opazil, kako počasi se je bližalo bo žično jutro, zares žalostno in oblačno In sneg je naletaval v debelih cunja stih kosmičih, ki so natkali preko ra dujoče se zemlje velik, debel mrt vaški prt... $e-le ko se je nagnil dan ves truden v zaton,takrat je še-le Mirko začutil utrujenost v svojih kosteh; njegovi mladnostni, poskočni koraki -o mu zastajali in kmalu se ga je polastila popolna utrujenost. Samo hrepenanje po sanjavi daljavi, po čudežnih dogodkih, po neznanih, a velikih skrivnostih, samo to hrepenenje mu je dajalo čudežno moč. da je čilo korakal naprej, dokler ni dospel ves spehan v neko siromašno vas. Splazil se je v hlev najbližje kmetije in si pripravil posteljico v javlih... Revček je pa že med tem delom zaspal in spal trdno do belega dne. , * * * Mirko ni vedel, koliko časa že hodi in koliko milj je že prehodil. Samo eno je vedel prav sigurno: pričakovanih čudežev še ni videl in tudi '"vse potrebno" mu je pošlo. Poleg tega pa se mu je že trgala obleka, noge, roke, ušesa in nos — vse to mu je zmrzovalo čisto neus miljeno in celo palec v čevlju je radovedno pokukal ven, da bi si ogledal novi snežek.. . Pa Mirka vse to ni nič jezilo. Niti mislil ni na to, da bi se vrnil! V daljavi je zagledal velik, moder hrib, ki je imel lepo belo kapo. "O, to bo gotovo ona gora pred Indijo Komandijo, pred blaženo de želo. — Kako bo dišal ta sirast hrib!" Pa ta gora je bila daleč proč, mnogo dalje, kakor je dobri Mirko za-se iz-računil. Poleg tega pa je jelo znova snežiti in kmalu je Mirkota dohitela črna, brezčutna noč... Mirko je dirjal skozi sneg in v mra ku je zagledal lepo hišo, ki ni bila podobna kmečkemu domovanju, temveč onim gradom in gradičem, kateri so naslikani v njegovih lepih knjižicah, polnih lepih in čarobnih bajk in prav ljic. V lepi hiši je brlela lučica in Mir ko jo je zagledal. Kmalu pa se je odprlo okence in k okencu je stopil mož in zapel lepo pesmico. Mirko je prestrašen odskočil v bližnjo grmičevje in poslušal čarobni spev; ni sicer razumel besed, pač pa mu je napev tako globoko segel v srce da je nehote, prevzet neznanih čustev, zajokal in jokal dalgo v noč. Nt manjkalo veliko, da ne bi Mirko skočil k oknu in neznanega moža povprašal, kam in kod se pride v Indijo Komandijo... Moj Bog, kaj, če že ni Mirko na svojem cilju?! Kmalu pa se je okence zaprlo in bilo je zopet vse tiho, polno božične svečanosti ... To noč ni hotel Mirkotu spanec na oci. Začelo se je tisto lepo, pravljično življenje, saj je že videl čudežni grad, ki bogvekaj čudovitega skriva za svojimi stenami. Mirkotu se je zazdelo, da je v kraljestvu vil... Brez snu je dirjal skozi padajoči sneg, ki je poljubljal njegova zmrzujoča ličeca z velikimi, mrz-imi poljubi... Pred množico hiš se je Mirko prebudil. Krasnemu zimskemu jutru se e umaknila brezčutna zimska noč. Sin-e zimsko nebo je bilo kakor bliščeč jeklen oklep, v čigar sredi je žarelo — kakor rubin — zlato solnce. Vendar enkrat, Indija Komandija, Mirkov cilj! Brez obotavljanja se je napotil po mestu — bilo je še več hiš, skraja bolj siromašne. Prišel je mimo čarobnih palač, katerih okna so žarela v žaru jutranjske-ga solnca. Bilo je vse lepše in veli-častnejše, kakor si je 011 predstavil Sicer je bil oni sirasti hrib na drugem koncu lepega mesta, pa to ga ni zmotilo, ker je bil prepričan, da so ga vile prevedle na pravo pot, na krajšo pot. — Akoravno je bil že beli dan, ni bilo žive duše videti na ulicah. Da, Indija Komandija, tam človek spi, kolikor se mu pač poljubi in bere sladke pravljice poznov noč. Brezprimerno je bilo Mirkotovo začudenje. Končno pa je dospel do velike orjaške stavbe, kakoršne pač ni videl tam doli pri očetovem mlinu doma, v tihi dolinici, med temnim bo rovjem. Nekdo je odprl velika vrata in Mir ko je skoraj padel v omedljevico. Ču doviti lesk čarobnih lučic je vzel skoro ves vid. Pa vrata so se zopet zaprla. Mirko se je osrčil. Ko je nekdo vstopil, je hitro smuknil za njim. N mogel gledati xscga čarobnega bleska ki se je družil z milozvočnimi glasovi ki so prihajali iz globbkih višav. Lepši se je zdel Mirkotovi mladi duši ta čar, kakor vsa zemeljska in ne beška lepota. Mirko se je skril v najzadnji kot velike bazilke in iz kota ves prev zet poslušal in poslušal. V tem sve čanostnem trenutku je opazil vse — popolnoma vse. Lakota, mraz, utru jenost in vse človeške potrebe so se združile v velik, sladek sen. To vam je bila dežela, polna naj večjega čaru! Vse v zlatih oblačkih in rudečih! I11 venomer so pihljale selje, prostost, vse brez konca! — Kakor stoletni jetnik, ki stopi iz temne svoje celice v kraljestvo luči. e mu je zazdela njegova še mlada duša...V;a velika, lepa in veličastna ob nebeških, svečanih čustvih je plavala njegova nedolžna duša visoko nad očetovim mlinom med zlatimi in ru-dečimi oblački... O radost! In potem so zadoneli angeljski spevi in zvabili Mirka seboj .. . O, kako je bilo lepo tam gori, v blaženi deželi! Božji krilatci so odnesli Mirkovo dušo pred predstol večne ljubezni, katere rojstvo obhaja širni svet nocojšnjo noč... Tedaj se je Mirkotu zazdelo, da je vse to v istini.. . * * * Po končani službi božji je sivi organist prištrkljal iz kora. Bil je to častitljiv starček, ki je izvabljal iz sta-roveških orgelj take čarobne melodije. ki so bajale sleherno dušo. Častiti pater je po svoji stari navadi pokleknil ob stopnicah in še pomolil par očenašev. Potem pa je stopil v temni kot, kjer se je skril naš Mirko. Pater se je očividno prestrašil in plašno omahnil nazaj. "Moj Bog, nikdar se ni nihče zgubil v tem temnem kotu, odkar pomni moja siva glava. In danes?" Sklonil se je in prijel Mirka za roko: "Vstani, fantek, sveta maša je pri koncu! Gotovo si jako lepo in po božno molil!" Mirko pa ni odgovoril. "Fantek, vstani! Čuješ?" In stresel je Mirka prav na lahno, da bi ga le prebudil. Ali Mirko se ni več prebudil. Dva najst dni je revček iskal blaženo deželo — Indijo Komandijo — v trdnem upanju in volji, da jo najde. Mnogo težkoč je prebolel — pretrpel je mraz, lakoto, napor in vse to je konečno nje govo šibko telesce premagalo... Mirko je bil mrtev. Umrl je v trdem prepričanju, da je dosegel zaželjeno blaženo deželo, domovino večne radosti in večne sreče... Kdo izhed nas se ne veseli njegove smrti? zadnjič v templu, pa je stari prerok Simeon med drugim oznanjeval, da poprej ne umrje, dokler ne bo videl Od-rešenika! Da, tako je pravil in sanjal je: Po noči bo, kmalu. In svetlo bo, kot po dnevu — kaj po dnevu — še bolj. Nebo se bo odprlo in godba an-geljska se bo čula iz raja... V-tistem trenutku se je čarobno zasvetila velika božična zvezda, ne da-leko od njih, nad mestom Davidovem .. . Vsi osupnejo in gledajo na njo. Samuel govori: "Vidite jo? Take še svet ni videl. In ti glasovi: To niso glasovi z nadzem-lja. To so glasovi iz nebes. Prijatelji, čujete?... nekaj se godi... na kolena !" Vsi padejo na kolena, a tedaj se jim izza grmovja prikaže angelj in zapoje: "Gloria in excelsis Deo! Čujte me, pastirji, le čujte: Mesija se rodi! Hitite takoj in našli ga bodete pri Betle-hemu v mestu Davidovem, v malem levu!" Zvezde še bolj zažarijo. Zvonovi zazvonijo, nebo se odpre in godba angelska se čuje. Pastirji se vzdramijo iz presenečenja in začudenja, vzamejo ovce na rame in bežijo proti Betle-hernu. Samuel sopiha zadnji poln blažen-stva. "Kaj nisem pravil, da bo tako? O, blažene bodi malo dete! Že v duhu Te pozdravljam in vidim Te, kako se prijazno smehljaš. Le hitimo, le bežimo, da bomo skoraj tam. In ko bomo tam, poklekliimo in svirajmo 11111 naj-slejše pesmice na vse piščalke, v slavo kralju malemu..." Pastirji hitijo, godba se čuje. Po zraku letijo angelji in pojejo: "Gloria in excelsis Deo... Slava Bogu 11a višavah!" 1S1I s SI s si si si sisisissie; si V TISTI NOČI. (Spisal Martin Kutnjak.) SI tople sapice! Vsepovsod, kamor se oko ozre, povsod večna pomlad, ve H SI lllili SI SI SI SI SI S! SI SI H - t Solnce se je že davno skrilo za gore nazaretske. Mrak je legel na vso zem- 0 in zvezdice so se jele čarobno zažigati. Hipoma. Noč je jela postajati čim dalje bolj svetla, kot da bi ravnokar stajalo solnce. Ampak ni bilo solnca. zvezde so svetile — svetile so sijajno in čarobno kot nikoli poprej in ne potlej. Človeška pobožna ■nrca so trepetala.'. . in čutila.. . Na pašniku starega Ilija v betle-hemski okolici so sedeli okoli ognja pastirji; greli so se in pazili 11a čredo. Ogenj je polagoma pojemal in s časom 1 ostalo nič drugega, kot sama žerja-ica in še ta se je začela črniti. Nakor, mlad pastir, je legel vznak iu pogledal na nebo. Glejte, sosedje, glejte na nebo. Takega neba narod še ni videl!" Začudeni so pastirji gledali 11a nebo in se ozirali okoli po okolici. "Čudo božje," pravijo, "isvetlo je jelo postajati, kakor da bi sijala tri solnca." "Upam," pravi pobožni Ilija, "da se bo nocoj še nekaj veličastnega zgodilo." "A meni se zdi," pritrjuje Nakor, da se bode kmalu nebo samo odprlo 111 čuli se bodo glasovi iz raja. Prijatelji, glejmo venomer samo tja gor." Nepremično vpirajo svoje poglede v bajno nebo in si eden drugemu pripovedujejo zgodbice o čudežih... Naenkrat pa vsklikne Nakor vmes "Potem pa se bo bržčas nocoj rodil on Mesija, 11a katerega čaka pobožni narod že več Moleti!?" "Mesija?" jih vpraša sedaj več. "Kaj pa bo — On?" "Mesija bo — kako se pravi — kralj neba in zemlje, ki se bo rodil na svet, da nas bo s svojim trpljenjem odrešil greha prokletstva." •Odkod pa vse to veš, Nakor?" ga vprašajo zopet. "Odkod naj vem? Poznani pobožno bogaboječo in krasno devico. Samo enkrat sem jo videl in tedaj me je vsega presunilo. V Nazaretu živi in je iz kolena Davidovega. Zadnjič, ko sem bil v mestu, se je govorilo o njej Ko je zopet klečala v templu in pobožno molila, i-e je cel tempel razsvetil v čaru in prikazal se ji je angel z raz prostrtimi rokami iu pozdravil jo je tako-le: 'Zdrava si, Marija! Milosti s polna, Gospod je s teboj. Blagoslovljena si med ženami in blagoslovljen je sad tvojega telesa, ker boš skoraj rodila Mesija, kateri se bo zval: Je zus'!" Stari, pobožni Samuel, ki je dozdaj samo nepremično strmel v zvezde, hit po teh bei-edah pritrjevat: "Tako bo! Prav tako! Sedaj se tud jaz nečesar spominjam. Ko sem bi Razkošna božična drevesca. Najrazkošnejše in najbogatejše okrašeno božično drevesce, ki je je kdaj videl svet, je pred nekaj leti pripravil svoji družini klondiški milijonar James Clements v Lafayette hotelu v New Yorku. Clements je bil svoj čas ubog zavirač 11a Southern Pacific železnici; ko so pa prišle prve vesti o zlatih poljih v Alaski, se je podal v Klondyke in v ramerno kratkem času postal mnogokratni milijonar. Ko se je povrnil iz neprijaznih pokrajin v New York je prvi Božič silno razkošno obhajal. Okrasil ie svoji družini božično drevesce tako bogato, da je znašala vrednost 60,-(XX) dolarjev. Na vsaki veji qgronjne jelke je visela kepica čistega zlata; gorelo je 48 sveč. ki so bile pritrjene v zlate svečnike. Stojalo drevesca je je bilo pokrito z gomilo 20 dolarskih zlatnikov. — Razkošno okrašeno je bilo tudi prvo božično drevesce ang-gleške kraljice Viktorije; obeski in darila so predstavljali vrednost 36,-(XX) dol. — Zanimivo je, da se je običaj božičnih drevesec zanesel tudi v dalnjo Indijo, kjer so se ga oprijeli celo tamošnji poganski knezi. Ti bajno bogati indijski knezi že nekaj let o Božiču prirejajo "praznik ljubezni": domača drevesa okrase po načinu, kakor drugod jelke ter naravnost kraljevsko obdarujejo svoje lužabništvo. Drevesa okrase z dragimi kamni in znaša vrednost okra-kov in daril mnogokrat cele milijone. Vesele božične praznike in srečno novo leto! Voščim celi naši slovenski 111 hrvatski naselbini v Jolietu in okolici, da bi vam Bog dal svoj blagoslov tako da bi se počutili srečni in zadovoljni prihodnje leto, ki nastopi s prvini januarjem 1918. i'::"' Zato vas tudi uljudno vabim na ninogobrojno po.-etitev moje veleobložene prodajalne in si nabavite lepih božičnih daril, ki jim imamo ravno zdaj v zalogi za božične praznike. Na razpolagi imamo lepe obleke, vrhnje suknje, overcoats, sweater coats, klobuke, kape in vsakovrstne gorke spodnje obleke, posebno pa priporočam lepe deške Norfolk obleke s 2 para hlač po jako nizki ceni. Nadalje vas prosim, da nikar ne pozabite mojih "Union made" čevljev bodisi za praznike ali pa za delo, vsi moji čevlji so garantirani, da so belani iz najboljšega usnja in na wakem čevlji je union znak. Z eno besedo, vse moje blago prekosi vse druge, in cene so nižje. Za mnogoštevilni obisk se vam že zanaprej zahvaljujem in pričakujem vaše naklonjenosti ter upam, da daste prednost svojim rojakom, kateri so vam vedno pripravni bodisi na en ali drug način povrniti. GEO.STONICH CLOTHING & SHOE STORE NASPROTI SLOVENSKE CERKVE. 815 N. Chicago St. JOLIET, ILL * Večina zobozdravnikov zahteva previsoke svote za popravo zob, toda naše geslo je: Bolje zobovje za manje stroške. Zobe Vam pregledamo zastonj. Uvoz umetnih gnojil v Avstrijo. Kakor se razvidi iz poročil c. kr. statistične centralne komisije, se je uvo žilo leta 1909 v Avstrijo in sicer: Tomaževe žlindre iz Nemčije 1,537,041 kvintalov, surovega čilskega solitra iz Čile 805,333 kvintalov, raznih soli za gnojenje iz Nemčije 201,286 kvintalov, raznih drugih umetnih gnojil iz Nor veškega 16,(XK> kvintalov in še kostne moke iz Nemčije 95,801 kvintalov. 22 Karat zlate krone in » ITHWJ LTMMTf vELEVAMA STVAR! KO hočemo res veselo praznovati Božič in Novo leto, moramo biti dobro razpoloženi, to je zlasti — naš želodec mora biti v dobrem redu. Slab želodec odstrani veselje, a za to pa imamo lek, ki prepreči vse želodčne težkoče in nadloge v teh lepih dneh, in ta lek je A iuiiiiiimiiiiiihiiiuiii IIIIIIIJUtlflHIiUlUIlIlUlH BITTER-W1HE1 //SmS f* trinerovo HO^KEVINO "Mkt,,^ b/ JOSEPH TBINER SAsKUnd Avt. IS IMEJ E 7 0 AMERIŠKO ZDRAVILNO ENEO TINO Lahko se zanesete na ta svetovnoznani lek. Cisti želodec, pomaga prebavljati in pov/ne slast do jedi. Ni je zabasanosti, neprebavnosti, odurne sape, glavobola, nervoznosti, itd. da bi zamogla kljubovati temu leku. Vsebina tega leka so le grenke korenine, želišča in skorja raznih zdravilnih rastlin, ter pristno ru-deče naravno vino. Cena $1.00. V vseh lekarnah. TRINERJEY LIIVIMEIVT prodere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lumbago, otrplosti gležnjev in drugih, najhitrejša in gotova pomoč. Jako dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnjenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah. Cena 35c in 65c, po pošti 45c in 75c. TRINERJEV ANTIPUTRIN je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno ža izpiranje grla in ust; istotako čiščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah. Cena 50c in $1.00, po pošti 60c in $1.10. Trinerjevo zdravilo zoper kašelj da hitro pomoč zoper prehlad in kašelj, bronchitis, neduho, hripavost itd. Dobi se v vseh lekarnah. Cena 25c in 50c, po pošti 35c in 60c JOSEPH TRINER 1333-1343 S. Ashland Ave. MANUFACTURING CHEMIST CHICAGO, ILLINOIS. llfii a m b11 s a s n a n is a a a m a a si a a h b a a STORE JOHN KIRINCICH, lastnik Broadwa/in *uby S, Jolt, I1Iinoi, TOYS tiirSj^tS' ^ * ženske obleke, žensko oprivo, d o b it°vM Y^ T OR E "V m se Vesel Božič in Srečno Novo Leto! A ^ 0 Louis Wise SLOVENSKA GOSTILNA 200 Jackson Street :: :: Joliet, Illinois. Največ zabave, razvedrila in okrepčila, najdete pri meni, kjer boste najgostoljubneje sprejeti in postrežem', posebno med prazniki. VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 1918' t Anton Pasdertz 1013 North Broadway __s®®—- VOŠČIM VSEM Mi JOHN N. PASDERTZ MESAR IN GROCER 1226 Cora Street :: " Illinois' Kranjske klobase znamo pri nas narediti vedno okusneje kot kateri IBW drugi mesarji, ker jih že delamo dolgo let. Pošljemo jih tudi v druga mesta. Cene zmerne. Seveda imamo tudi vse vrste suhega m svežega mesa in grocerije. Ijlini VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO! SEM DOBRIJEVUh « *«■ ChG0STaNA W Ch'cag0 Street J°Uet. Illinois Kadar venske ceV^^? ago cesti ali v hr-gostilno, kier n f naJ'epšo priJikn s,°" se mudite na Chi Tj' ^ Zahvaljujem s smodk vseh e vsem VSem želim vecpi-, Paznike ir Stteet sreč"o Novo ]et0 n0vo 0otre*c- naš° " ~ 7a vse V ct0sv>° Uov^ Jeso za ""J £-sle)e sVeze, ,as ? !!fočaVn° - ^ •/o JOS. LEGAN GOSTILNIČAR 1005 North Chicago Street :: Joliet, » 2 0 5 INDIANA STREET kjer bom otvoril salun in bom imel, kakor vedno po- vsem vesel Božič in srečno Novo leto 191b. O'er h JOHN PETRir slovens,___ °Sal Sip > GOST :-e»», ® 'CAS St., zna tie "iio 'Sj. Prj or „ ... . Jol, "et- Hi > . --, / KflLipBMI tTrdS & terdicb gostilničarja .. Joliet, Illinois 203 Ruby Street = : " ^ _®@®-- lohko okrepčate. Ra>.vazamo pivo, ^ . naklonj< Zahvaljujemo se za „ „ VSZ.-21**« » - priporočamo vbodoce. /ESELEP——ONOVOLtT - ■like in Sre 'čn° N, OVo Jeto ffa VSerti > slovenska coSTILNa V°gal N. Hickc JoUn ,e\ Scott j Os in Najbolj kory in Ross Sts. —simm_ Jo,I'et, IUin ois. 'si d dobite miač ' moji mošt' vse vrste ž gostilni verity VESELE PRA7\tt po zmerni Zga"je ^ smodk ceni. Vog Hvala vsem ** VESELE VR'V 020 »orth Pri Brr' • 'P Bi JO3. BAHORICH STARA SLOV. GOSTILNA •fjyyn- IC-^ Scott Street :: Joliet, Illinois ji^Ss Nii Novo leto vabim vse svoje znance v mojo novo gostilno na 1000 N. Chicago 8'. Pri meni je doma stara gostoljubnost. VSI DOBRODOŠLI! VESEL BOŽIČ! SREČNO NOVO LETO! -ETO! u gostija ■"■■joViet W Ohio"*' " ' . pripo- ^ —T" --...... ^^rrpw" (wiiii sre^o 1 S OZič ■»IČAR r enicai!. Proda1 ° iJ- J^nu P* "»silila °adWay bra J"»'>'° BOŽI GOS'CI^IČ. t4CXPlTOL BM* . St ^^ .oznanjam. «1» ^ N Chi-leto preseli« Hotela Mun ___mmmML* . „ s ^^T f -A^rON BOLTE stara slovenska gostilna 101 Indiana Street gostilnič 1000 N. Chicago St. A R . --IS®®- j£ XmnanCC Za ^ Joliet, III. North Chlc*go Street, želim VE S E I obisk ob prazni-J po";8* Se vsem •• ' oset v Joiiet, lil,- cago St.. iproti bodoče se Pn? poročam. Za Frank Juriči Joliet, Illinois. -- Vsakemu, ki je halogo ^finih "pijač,Z^akor t^luraSrSim^-egaž.anja.vma Vesele praznike in srečno Novo teto^ WZDRavo n o i r č NOVO LETO 19,K, 1001 N. Chic ago St. ®Bffl C Joliet, HI. atska trgovina moških in otro- Edina slovensko-hrvai,„ Ak"' °b,ek- druge oprave se zahvaliuie VSEM VESEL BOŽIČ I SREČNO NOVO LET OI m fjTsTEFAWCH lU roSTlLNIČAR SLOVENSKI GOSTI ^ ^ U3 State Street ' ' vesele ^e Vo^am vsem svojim ^^ ža doseda-svečno Novo leto ter se , ^ ^^ njo naklonjenost m 1 postreženi ■ni bosi<- Hub reet 1>rCl'»° se , kjer Skotit >y Strr ~ Na ^Est Jol S/Dfi "et- Hi, 'nois ^ Pij^J '»OH 0, l'ri meni