Poštnina plačana v gotovini Sp*d. in abbon. postale - II Gruppo Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA : 34170 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel 3177 PODUREDNIŠTVO : 34100 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Polletna naročnina.............I 1.250 Letna naročnina................L 2.500 Letna inozemstvo . .... L 3.500 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 { Leto XX. - Štev. 4 Gorica - četrtek, 25. januarja 1968 - Trst Posamezna številka L 50 iif sto let Baragove smrti Veliko razdejanje na Siciliji Dne 19. januarja 1868 je umrl v mestu ves svet je opozoril na svoj narod, ki je J J J Dne 19. januarja 1868 je umri v mestu Marquette v Severni Ameriki slovenski misijonar Friderik Baraga kot tamkajšnji Prvi škof. Na nagrobnik so mu vklesali napis, ki pove vso veličino njegovega živ-k IJenja: »Apostol očipvejskih in otavskih ^ Indijancev«. Bil je sin slovenskih staršev. Dobili so se svoj čas nekateri, ki so smatrali Barago, ker se je rodil v graščini Mala vas Pri Dobrniču na Dolenjskem, da je potomec kranjske nemške rodbine; danes pa le dokazano, da so predniki bili trdni slovenski kmetje z ljubljanskega barja kpod žalostne gore, kateri so si s trdim delom pridobili grad, kjer se je Baraga rodil. Baraga nam tudi pomeni zmago božjega klica v človeku, ki se je sprva odločil posvetni poklic, pa ga je na Dunaju znani spovednik Klemen Dvorak (Hof-Wer) iz kongregacije redemptoristov, sedaj že svetnik, navdušil za duhovniško 00(1 Pot. Sledeč temu klicu, se je Baraga od-D Povedal graščini, advokaturi in družini, žiti SaJ je bil že zaročen A P* rt it IDEAL SLOVENSKIH MISIJONARJEV Baraga je od te svoje odločitve dalje Postal last svojega ljudstva, iz katerega ie bil izšel. Z njim je hotel deliti svoje duhovno bogastvo, pa mu je napisal molitvenike, ki so bili dolgo časa najbolj Priljubljeni med našim narodom, pred-vsein njegova »Dušna paša«. Bil je pisatelj, slikar, kulturni delavec. Pristno pobožen in apostolsko goreč, je ^alii uehote prišel v spor s starimi zagrenjenimi stanovskimi tovariši iz janzenističnih vrst, ki jim je bilo tuje veselo •»ščanstvo. Prav zato, ker ni mogel dati duška svojemu poletu v delu za duše, si ie izbral novo področje: odločil se je po-stati misijonar in izrabiti vso svojo neugnano silo v dobro tujih, še nekrščenih indijanskih rodov prostranih severnoameriških prerij. Tem rodovom je postal glasnik Kristusovega evangelija, učitelj in ^gojitelj. Bil je Otavanom in Očipvejcem *°, kar sta bila sv. brata Ciril in Metod Slovanom: branil je narod, zapisan duhovni in fizični smrti pred uničenjem, brezhibno se je naučil njih jezika, sestavljal jim je slovarje in slovnico ter jim Pisal nabožne knjige v njih narečju. Tako je postal ideal slovenskih misijonarjev. Dva Slovenca sta mu sledila na škofovskem prestolu, Mrak in Vrtin; ostali so se razpršili po obširnem ozemlju, ki ga je on prvi upravljal. Za njimi so Prišli še slovenski izseljenci. In največji ^ed njimi je bil brez dvoma škof dr. Gregorij Rožman, ki je postal pravi naslednik Baragov, le da še na bolj obsežnem ozemlju: njegov misijon je obsegal v*e ameriške države, kjer se nahajajo Slovenci, od Kanade preko ZDA, Venezuele, Ekvadorja, Čila do Argentine. To misijonstvo je dediščina Baragova, ki jo je Rožman zavestno vzel nase in jo Spolnjeval ter dopolnjeval do konca. In Prav dr. Rožman je bil tisti, ki je Barago najbolj globoko dojel in zato vse storil, 'la bi Baraga dosegel čast oltarjev. NAŠA OBVEZNOST DO BARAGE Tudi mi Slovenci moramo v letošnjem Jubilejnem letu, ki ga je porodila stoletnica Baragove smrti, pomagati kot njegovi rojaki Baragi na oltar. Ne samo to, da je naše gore list, temveč nas tudi sredi Indijancev ni pozabil. Med njimi je pisal slovenske knjige in jih pošiljal domov. ^ eni izmed njih je zapisal tele zlate besede: »Sprejmite te knjige, ki sem jih spisal za vas v tej daljni deželi kot znak velike ljubezni do vas in moje iskrene želje za vaše večno zveličanje, moji dragi, Nepozabni Slovenci!« Baraga torej ni bil samo zavzet duhovnik, ne samo misijonar nenavadne gorečnosti in uspehov, temveč tudi izredno za-Veden sin slovenskega naroda, ki tudi v ''•jinl in v poganski sredini ni pozabljal Severnoameriški kulturi je pridal slovensko prvino, evropskim znanstvenikovi je razkril jezik Indijanskih rodov, ves svet je opozoril na svoj narod, ki je sicer majhen po številu, a zato velik po svoji zvestobi Cerkvi, predanosti demokraciji in vestnosti pri izvrševanju dolžnosti. Amerikanci so v njegov spomin cela naselja imenovali po Baragi; o njem govore misijoni, pokrajina ob Velikih jezerih, cerkve od njega zgrajene. Upajmo, da bodo tudi tamkajšnje cerkvene oblasti vse storile, da se njegovo ime proslavi pred vso Cerkvijo: Baragova slava bo tudi slava za Amerikance. Nič manj pa ne bo Baragovo poveličanje poveličanje slovenskega imena, že njegova smrt pred sto leti je bila izraz njegovega svetništva, kot svedoči sporočilo, sorodnikom v Trebnje poslano: »Pred eno uro — zdaj je tri zjutraj — je pobožni pastir zaprl svoje trudne oči. Pri polni zavesti je dočakal praznik Jezusovega imena, ki mu je bilo zmeraj tako drago in ki je zanj delal in se žrtvoval, ga oznanjal poganom in do zadnje ure v srcu nosil. Ne bi si mogel izbrati lepšega smrtnega dne. Zato mi ni treba tolažiti vas: svetniško življenje in blažena smrt vašega prečastitega brata sta najboljša tolažba.« Sto let že čaka Baraga na cerkveno potrditev tega svetniškega življenja in blažene smrti. Častna dolžnost nas Slovencev je zato, da se to leto spominjamo svojega velikega rojaka, svetniškega škofa Barage, sodelujemo pri delu za njegovo beatifikacijo, prosimo Boga, da njegovo svetniško ime potrdi s čudeži ter tako pomagamo, da dozori njegov čas — oltarne slave. —td Prirodne nesreče se začenjajo vrstiti v Italiji s presenetljivo zaporednostjo : najprej Longarone, nato Firenze, besneče vode v Kar-niji, poplave v spodnji Furlaniji, sedaj potres na Siciliji. Bilanca tega potresa je žalostna: naselje Montevago je porušeno 98 % ; mesteci Gibellina in Sa-laparuta 90 %, Santa Ninfa in S. Margherita Belice 50 %, Poggio-reale 30%. Do ponedeljka 22. t. m. zjutraj je število mrtvih doseglo številko 206, ranjenih pa je 563. Največ mrtvih je v Monteva-gu: 81. Vlada je za žrtve potresa namenila 45 milijard lir. Brezdomcev je okrog 50.000; mnogi vztrajajo pod šotori, ki so jih oblasti v prvi nuji dale na razpolago. Takih ljudi, ki živijo pod platnom, je 7000. Toda dež zadnjih dni je zemljo spremenil v blato, nevarnost za pljučnico, difterijo in influenco je narastla, zato se dela na to, da se šotore sprazni čim-prej, prebivalstvo pa nastani po velikih zgradbah kot so šole, vojašnice, tovarniški magazini in podobno. Toda ljudje neradi zapuščajo svoje kraje. Večinoma so poljedelci in živinorejci, pa bi radi ostali blizu svoje zemlje. Tudi so ne-zaupni do oblasti. Izkušnje z Lon-garonom vzbujajo strah: štiri le- Jadransko morje so si razdelili Ob priliki obiska Miika Spil jaka v Rimu je bil 8. januarja podpisan tudi sporazum o .razdelitvi Jadranskega morja med Jugoslavijo in Italijo. Ta sporazum določa meje lastništva in pravic teh dveh držav v raziskovanju in izkoriščanju bogastev na dnu Jadrana in -tudi izpod dna. Geologi namreč menijo, da je jadransko področje zelo bogato na nafti in zemeljskih plinih. Do novejše dobe se vprašanje lastništva in pravic obalnih držav na morsko dno ni niti postavljalo. Napredeik tehnike pa je omogočil, da se morejo vrtati vrelci in izkoriščati rudninska bogastva tudi pod morjem. Doslej so ugotovili pod morji za sedem milijard ton nafte, načrpajo jo pa od istatam že okoli 200 milijonov ton na leto in prav toliko podzemeljskega plina. Italijani že vršijo na Jadranu velike raziskave, ki naj odkrijejo ležišča nafte pod morskim dnom, poaiekod med Benetkami in Ancono pa jo celo že čipa j o. V Jugoslaviji proučuje morsko dno s posebno ladjo zagrebško podjetje INA, javilo pa se je že tudi več tujih interesentov za črpanje nafte v globinah Jadranskega morja. .Sporazum med jugoslovansko in itaii- ta po zemeljskem usadu v zbiralno jezero Vaiont se je tam bore malo naredilo. V sklad za Longarone so bile nabrane milijarde lir; oškodovanci bi radi gradili celo na svoje stroške, pa ne smejo. Dokler ne bo odobren urbanistični načrt, se v Longaronu ne sme premakniti kamna. Da se ne bi ponovil primer Lon-garona, je vlada odločila na Siciliji postavitev zasilnih hiš blizu razdejanih naselij. Podjetja, ki so delo prevzela, naj bi jih postavila vsaj v šestih tednih. Italijanski časopisi so te dni splošno pisali, da je organizacija pomoči prve dni skoro čisto odpovedala. Kamioni z živili so se le težko prebijali do kraja potresa. V Trapaniju je bilo videti kamione s kruhom, ki je plesnel, ker ga ni nihče poslal prizadetim. Največ težav je povzročila dezorgani- zacija prometne službe. Poti so natrpane z vozili, ki se medsebojno ovirajo. Mnoge družine z majhnimi otroki so preživele na prostem ali pod šotori pet dni in noči. Treba je misliti na problem, kako uničiti miši, ki prenašajo bolezni. Prav tako je treba nujno rešiti vprašanje sestradanih psov, ki se klatijo po polju. Z ognjem bo treba uničiti vse, kar je ostalo v porušenih vaseh, ruševine pa posipati z živim apnom. Ljudem bi bilo treba nuditi hrano vojaškega tipa, vse sposobne moške pa zaposliti pri obnovi vasi, ker ni prav, da ostajajo v brezdelju pod šotori ali v barakah. Kot je razvidno, problemi mrgolijo in zahtevajo hitro rešitev. V koliko in kdaj se bo to doseglo, pa največ zavisi od gibčnosti ali negibčnosti krajevnih uprav. Želeti bi bilo, da bi jih duh škodljive birokracije zajel v najmanjši meri. Ztimai krm rietnnskt rane jansko vlado, ki bo stopil v veljavo, ko ga bosta odobrila parlamenta obeh držav, določa, da teče razmejitvena črta od rta Savudrija v Istri in izliva Tilmenta po sredi Jadrana, se približa zaradi dalmatinskih otokov Pescari in Ortorni ter se končuje na obeh straneh vzhodno od 18. vzporednika na kraju, ki je enako oddaljen od rta Penna pri Brindisiju na italijanski strani ter rta Mendra pri Ulcinju na jugoslovanski obali. Fašistična drhal se še ni umirila Pred kratkim je bilo v neki kino dvorani zborovanje neofašističnega združenja »Assan - Giovane I tali a« o temi »Trst in cona B«. če nekateri govorijo še o coni B, bi morali Tržaškemu ozemlju reči cona A! No, misinski prvaki so mlečnozobo drhal nahujskali, da je po zborovanju skušala organizirati povorko po mestnih ulicah. Policijske oblasti so razgrajače, ki so se tudi sicer nedostojno vedli in z medklici žalili čast sosednjega državnega poglavarja, razgnale. 20-letnega Sussicha (!) so policijske oblasti prijavile sodnim oblastem. Priimek ne zveni ravno »italianis-simo«. Sv. oče Pavel VI., predsednik jugoslovanske zvezne vlade Mika špiljak ter msgr. Agostino Casaroli ob priliki jugoslovanskega obiska v Vatikanu 10. januarja letos Za vojno v Vietnamu je značilno gverilsko vojskovanje. Pravih velikih spopadov sploh ni, vse je le drobljenje nasprotnikovih sil in neprestano nadlegovanje. Sovražnik se ne pusti poraziti; če je pritisk Ja prehud, se umakne, izprazni ozemlje, čez čas se spet pokaže na drugem kraju. V gverili ne odnese končne zmage tisti, ki je močnejši na bojiščih, ampak tisti, ki z njim potegne prebivalstvo. Bistvo boja za Južni Vietnam leži v tistih 14 milijonov domačinov, ki tam živijo. Dokler jih Sev. Ameriika ne pridobi zase, ji nobena vojaška zmaga ne bo trajno nič pomagala. Hočiminh gradi svoj odpor prav na to postavko in vidi v tem zanesljivo jamstvo svoje končne zmage. VOJAKI BREZ MORALE Večina Južnovietmamcev podpira Viet-kang, to je južnovietmaimsko osvobodilno fronto. Ni pri tem važno, ali to dela prostovoljno ali iz strahu pred rdečim nasiljem, kajti dokler vladi v Saigonu in z njo povezanimi Sevemoameri kainci ne bo uspelo tega strahu pregnati, je nemogoče upati, da se bodo Južnovietnamci opredelili za protikomunistične sile. Tega, kar domačin najbolj potrebuje, je mir in varnost. Toda kaj pomaga, če ameriški vojaki na bojiščih zmagujejo, zasedajo pokrajine, če se pa vrnejo terenci in partizani takoj, ko ameriške čete odidejo. Domači vojaški oddelki, ki naj bi očiščeno ozemlje varovali, se na noč zapro v straž-ne stolpe, v bunkerje, za okope, hiše domačinov pa prepuste svojevolji partizanov. Kdo naj bi zato tem domačinom zameril, ako skušajo najti z rdečo oblastjo znosen način mirnega sožitja? Vietnamci se že stoletja borijo proti tujcem: najprej proti Kitajcem, ki jih imajo še danes v slabem spominu, potem proti Francozom. Za njimi so prišli Amerikanci, ki so v njihovih očeh tudi tujci. Res si Amerikanci prizadevajo, da bi med prebivalstvom pustili vtis, da hočejo Vietnamu le dobro in ga obvarovati pred komunizmom. Toda pri tem imajo kaj nesrečno roko. V glavnem so se naslonili na take, ki si skušajo iz bede ljudstva in vojaškega oskrbovanja ustvariti čim večje bogastvo. Vojaki saigonske vlade so često lačni, zato se držijo navad, ki so bile nekaj vsakdanjega v francoski kolonialni službi. Ce nimajo hrane, se obnašajo kakor tatovi, kadar pridejo v kako vas. Nič čudnega, da je razširjena korupcija na vseh ravneh saigonske armade. Sami saiiganski oficirji so zelo slabo strokovno izvežbani. Ameriške čete se sodelovanja z njimi naravnost bojijo in raj-še nastopajo samostojno, saj se ne morejo nikdar zanesti, da bodo saigonski poveljniki res izvršili prevzete naloge. Saigon- ske čete se najraje »vojskujejo« tam, kjer ni nobenega partizana aili pa se partizani le redkokdaj pokažejo. V delti reke Mekong pa so si vladne ter komunistične čete področje sploh porazdelile in živijo mirno drug ob drugem. Kakor hitro se pričale mračiti, postanejo saigonske čete nevidne. Zaprejo se v svoje postojanke in jim je malo mar, kaj se dogaja okrog njih. Oni dan so rdeči gverilci pognali ponoči v zrak most na glavni cesti iz Saigona v Mekangovo delto. Most je čuvalo 61 vladnih vojakov, ki so pa vsi sladko spali v bunkerjih, ko je prišlo do razstrelitve. Ni čuda, da ameriški oficirji vedno bolj glasno zahtevajo, da morajo saigonske čete priti pod ameriško poveljstvo. Toda saigonski generali nočejo o tem ničesar slišati. VOJAŠKA REŠITEV JE POSTALA NEMOGOČA Vojna v Vietnamu se vedno bolj suče v začaranem krogu. Amerikanci dosegajo uspehe na bojiščih, ozemlje pa vedno bolj obvladajo rdeči gverilci. Neki ameriški časnikar je ta začarani krog takale duhovito označil: »Mi smo sloni in Vietnamci so komarji. Slon je prevelik, da bi zagrabil komarja in komar premajhen, da bi ugnal slona. Tu ne more biti govora o zmagi ali porazu, temveč je možna le ena rešitev, da slon in komar odideta vsak po svoji poti.« Vse zgleda, da bo maral Johnson prej ali slej poiskati in najti drugo rešitev za vijno v Vietnamu, kakor jo je iskal do sedaj. Ni dovolj vojaška, tehnična in gospodarska premoč. Potrebna je opora prebivalstva in njegovo sodelovanje. Toda to danes ne pride več v poštev. Vietnamski človek je zgubil vero v saigansko vlado in posrednjo z njo v Amerikance, ki jo podpirajo. Treba bo iskati rešitev s pogajanji in ne z orožjem. Pri tem bo pomoč sv. očeta Pavia VI. lahko zelo učinkovita, če bosta obe vojskujoči se strani poslušali njegov glas. Laiki v Italiji po konciln Glavna skupščina italijanske škofovske konference bo od 19. do 24. februarja 1968. Na njej bodo razpravljali o temi: Laiki v Italiji po koncilu. Tri glavne vidike omenjene teme bodo obravnavali en škaf, en duhovnik in en laik. Prvo predavanje se bo tikalo laikov v luči koncilske teologije; drugo odgovornosti laikov pri delu za pokristjanjenje; tretje predavanje bo posvečeno navzočnosti in obveznosti laikov pri krščanskem poudarku sodobne družbe. Me scc za kaloliSki lisk SVOJSKO POSLANSTVO KATOLIŠKEGA TEDNIKA Boleča resničnost je, da gre danes malo ljudi v cerkev; in če gredo, iščejo najraje tiste maše, v katerih ni pridige. Njih sodelovanje pri sv. maši je dostikrat omejeno le na njihovo fizično prisotnost. Posledica takega ravnanja je strahotna verska nevednost, ki vlada med velikim delom vernikov. Temu se pridruži še zelo ohlapna morala, ki vse dovoli, opraviči in zagovarja. Vsekakor se na vsak korak opaža pomanjkanje solidne verske in moralne formacije. Ce je kristjan ne bo deležen v polni meri, bo njegova navzočnost v svetu nezaznavna, v veliko veselje nasprotnikov božjih seveda. Cerkev skuša to pomanjkanje pouka in oblikovanja, ki ga sama pridiga ne more dati bodisi, ker je včasih enostranska, kratka in priložnostna, bodisi ker je mnogi sploh ne slišijo, nadomestiti s svojim tiskom, ki naj vernike vzgaja, usmerja, poučuje in navdušuje za življenje po Kristusovem nauku. Pri tem se poslužuje zlasti tednikov, ker so se ti izkazali kot odlično sredstvo pri širjenju krščanskih idej in pri oblikovanju krščanskega pojmovanja življenja. Vemo, da premnogi, ki se sicer štejejo za kristjane, ob primerjavi z dnevniki z visoko naklado z nekim pomilovanjem zro na katoliške tednike, tudi na našega, in v njih srcih se poraja misel: »Časopis duhovnikov je to, pisan za stare ljudi in za take, ki ne vedo nič.«Da, med take, ki ne vedo nič, vsaj o veri, spadajo prav ti, ki tako mislijo. Katoliški tedniki imajo svojsko poslanstvo, ki ga ni mogoče nadomestiti s čim drugim; ne izhajajo v prvi vrsti zato, da informirajo (dnevne novice si vsakdo lahko oskrbi na radiu ali televiziji), temveč da formirajo, oblikujejo vest, da so kakor kažipot, magnetna igla, žaromet. Vzemimo v roke samo kakega tako imenovanih »velikih neodvisnih« dnevnikov. Zaman bomo v njih iskali utrip življenja, ki ga živi Cerkev, zaman obrambo ustanov, kot je verska šola, nerazvezljivi zakon, obsodba slabih filmov in revij, zaman zanimanje za misijone in njih probleme. Laicistični in marksistični tisk ima pač vse druge smotre, ki gotovo ne sovpadajo s tistimi od Cerkve. Ostane torej za nas kristjane, če nismo to le po imenu, dolžnost, da prisluhnemo dekretu zadnjega koncila, o sredstvih družbenega obveščanja, ki pravi glede katoliškega tiska sledeče: »Katoliški tisk naj pospešuje poznanje naravnega zakona, verskega in moralnega nauka Cerkve ter naj Cerkev in dogodke prikazuje v pošteni luči, ustvarjajoč v bralcih pristnega krščanskega duha; naj zato verniki prebirajo in širijo ta tisk, da se bodo navadili soditi na krščanski način vsak dogodek.« »Katoliški glas« je že v zadnji številki poročal o programu Narodnega sveta koroških Slovencev, v katerem so organizirani katoliško usmerjeni Slovenci na Koroškem. Danes objavljamo resolucijo, ki jo je v bodrilo koroškim Slovencem sprejel Svet Slovenske skupnosti : »Svet Slovenske skupnosti, zbran na seji dne 15. januarja 1968, izraža vzajemnost s slovenskimi rojaki Narodnega sve-ta koroških .Slovencev ob priliki njihovega pogumnega boja za pravice slovenske narodne manjšine na Koroškem; obenem poziva vse Slovence doma in po svetu, da v okvim svojih moči pripomo-rejo k uresničitvi tega slovenskega programa, ki so ga koroški Slovenci svobodno in neodvisno sprejeli; hkrati poziva vso demokratično javnost, da se pridruži tem željam po mirni in pravični ureditvi vseh problemov koroških Slovencev.« Svet Slovenske skupnosti v Trstu Starši, otroci in televizija! Smrt vzornega moža in očeta V Sovodnjah pri Gorici se je pretekli petek 19. t. m. v častitljivi starosti 89 let utrnilo življenje Antonu Komacu, očetu tamkajšnjega dušnega pastirja g. Vladka Komaca. Nič ni kazalo, da bo talko hitro vzel slovo s tega sveta, saj je bil še do konca bister in čil. Toda, kaikor pravi sv. pismo, starost sama je bolezen. Človeški organizem pride do kraja svojih moči in tedaj življenje ugasne kakor dogorevajoča sveča. Tak je bil primer tudi s pokojnim Ko-mačevim očetom. Sam je začutil, da so mu ure štete. Dal si je poklicati g. dekana Žorža iz Štandreža, prejel pri polni zavesti vse zakramente za umirajoče in ostal veder vse do trenutka, ko je omahnil v smrtni sen ob navzočnosti svojih sinov. Naslednji dan je prejel krščanski pogreb ob veliki udeležbi vaščanov ter znancev od vsepovsod. Bilo je navzočih 12 duhovnikov, pogrebne obrede pa je opravil msgr. dr. Rudi Klinec ob asistenci obeh slovenskih dekanov goriške nadškofije gg. žarža in Kretiča. Pokojni g. Komac se je rodil leta 1879 v Bovcu. Njegov oče je imel v Bovcu malo posestvo, istočasno pa si je služil kruih kot potujoči trgovec. Pot ga je zanesla celo na Ogrsko in v Romunijo. Po odsluženi vojaški službi je mladi Anton stopil v davčno službo. Hitro si je pridobil prijatelje in ugled, saj je bil po naravi fin, uslužen, obziren, pa malo besed. Imel je tudi zelo lepo pisavo. Prva svetovna vojna ga je zatekla pri finančni intendanci v Bovcu. Družina se je umaknila na Bled v begunstvo, on pa je ves čas ostal na soški fronti v sestavi planinskih lovcev, kjer je doživel strahoto vseh dvanajstih soških bitk. Toda vojna sreča mu je bila mila; nikdar ni bij ranjen. Šele ko so italijanske čete po končani vojni zasedle Bovec, je doživel trpkost internacije. Nove oblasti so ga poslale v Codroipo v Furlaniji, od koder je bil spuščen na svobodo prav v sveti božični noči. V čaisu fašistične Italije je služboval najprej v Tolminu, leta 1929 pa je bil prestavljen v Benetke. K temu je mnogo pripomogla njegova odločenost, ohraniti svoj priimek nepopačen. Pokojni Anton je bil tudi glede svoje narodnosti kremenit in nepopustljiv. Spoštoval je tiste, ki so govorili drug jezik kot on, bi] je zagovornik sožitja in narodne strpnosti, a vztrajal na tem, da se njemu ki otrokom ne jemlje to, kar je za vero najbolj sveto: materni jezik in ljubezen do zemlje, ki ga je rodila. Iz Benetk, kjer je živel ves čas ločen od svoje družine, se je vrnil šele ob koncu zadnje svetovne vojne. Le malo let mu je bilo še dano uživata družinsko skupnost. V Devinu ga je za vedno zapustila njegova žena, ki je našla svoj zadnji dom na tamkajšnjem pokopališču. S sinom duhovnikom so je nato preselil v Sovodnje, dokler tudi njega ni Bog poklical k sebi. Nastala je praznina, ki jo bodo zlasti ob- čutili njegovi sinovi. Šestim je posredoval življenje. Ljubili so ga in spoštovali kot svetopisemski Jožef očaka Jakoba. Vsi so bili navzoči pri pogrebu, le Benjamin, Slavko Komac, bo v daljni Argentini v krogu svoje družine doživel bridkost očetovega odhoda. Vsem sinovom, njih družinam in ostalim sorodnikom, zlasti pa g. Maksu, sodelavcu našega lista, izražamo naše globoko sožalje, pokojnemu očetu pa želimo, naj .počiva pri Bogu, ki mu je vse življenje zvesto služil. Pomembno srečanje v Ljubljani Dne 20 t. m. sta se v Ljubljani na uredništvu Naših razgledov prvič srečali uredništvi Naših razgledov in tržaške revije Most. Srečanja so se udeležili iz uredništva Mostu Alojz Rebula, Stanko Janežič, Aleš Lokar in Drago Štoka, iz uredništva Naših razgledov pa Bogdan Cepuder, Drago Druškovič, Jože Goričar, Štefan Kališnik, Janko Pleterski, Ivan Potrč in Vasja Predan. V sproščenem triurnem razgovoru so predstavniki obeh revij načeli virsto problemov, ki zadevajo večje povezovanje s slovensko kulturo, odnos kulture v domovini do slovenske kulture v zamejstvu, širše in globlje uveljavljanje slovenske kulture v svetu in sodelovanje pri tem narodnosti iz zamejstva. Po izmenjavi načelnih mnenj in spoznanj se je izoblikovalo nekaj konkretnih sklepov. Za pomlad je v načrtu v Trstu javni razgovor za okroglo mizo o problemih in situaciji današnje slovenske kulture; za jesen pa priprava posebne številke Naših razgledov, uglašene na temo slo* venskega človeka doma in za mejo. Na srečanju je bilo tudi govora o trajnejših oblikah medrevijalnega sodelovanja v širšem srednjeevropskem prostoru. -jk iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiitHiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Italijanski škofje svojim vernikom Italijanska škofovska konferenca je naslovila na italijanske vernike poseben dokument z naslovom: »Kristjani in javno življenje«. V tem dokumentu škofje poudarjajo, da je zdrava laična država nekaj zakonitega, toda te laične usmerjenosti ne sme zamenjati laicizem, verski in moralni indiferentizem ali kar je še slabše, ateizem. Država, če je pravilno laična, mora učinkovito zagotoviti versko svobodo svojih državljanov, pa tudi avtonomijo Cerkve. Katoličani naj pazijo, da se v svojem nastopanju v javnem življenju ne bodo zatekali k Cerkvi, ki želi ostati zunaj dnevne politike. Povsod v javnosti naj ravnajo v polnem soglasju z načeli svoje vere in dajejo vedno prednost skupni blaginji pred privatnimi interesi. Mladini naj se vcepi zavest o pomembnosti glasovanja pri volitvah. Dasi imajo kristjani v mnogih stvareh, ki še niso odločene, pravico do svojega mnenja, naj se čim' bolj trudijo za enotnost mišljenja in nastopanja. Zlasti naj bi ne bilo različnosti mnenj v stvareh kot so družina, pravica do krščanske vzgoje, obramba javne morale, neraz-vezljivost zakona. Vsak katoličan je dolžan odločno nastopiti zoper »rak-.rano raz-poroke«. Na koncu škofje ugotavljajo, da so v Italiji zadnje čase vidne težnje razviti družbo, politično bolj demokratično, gospodarsko bolj pravično in duhovno bolj odprto za vrednote kulture. Nujno je, da pri teh naporih italijanski katoličani niso odsotni. Posvečenje ljubljanskega pomožnega škofa V nedeljo, 14. januarja je bil posvečen za novega ljubljanskega pomožnega škofa dr. Stanko Lenič, ki je že več let generalni vikar ljubljanske nadškofije. Posvetil ga je apostolski delegat v Beogradu nadškof msgr. Cagna, soposvečevalca pa sta bila ljubljanski nadškof dr. Pogačnik in mariborski škof dr. Držečnik. Pri posve-titveni maši so somaševali še koprski škof dr. Jenko, zagrebški pomožni škaf dr. Lach in stiski opat Ašič. Kljub slabemu vremenu je bila ljubljanska stolnica nabito polna. Delegat msgr. Cagna je po- možnemu škofu izrazil svoje čestitke in voščilo v slovenščini. G. škofu tudi mi iskreno čestitamo in mu želimo obilo božjega blagoslova, da bi mogel s svojo vedrostjo in vztrajnostjo veliko doprinesti k rasti božjega kraljestva v ljubljanski nadškofiji. Medkrščanski odbor v Tanzaniji V Dar as Saiaamu v Tanzaniji so ustanovili osrednji odbor, v katerem so katoličani, luterani in anglikanci. Pospeševali naj bi sodelovanje med kristjani v deželi. V teku periodičnih sestankov novega odbora, kateremu trenutno predseduje kapucinski pater Novatus, bodo razpravljali o problemih teologije in pastorale. Televizija je postala vsakdanja resničnost. Vsak mesec se ji priključi samo v Franciji približno 100.000 novih naročnikov. Ce hočemo ali ne, danes je tako, da vsi, tudi otroci, gledajo televizijo. In če starši televizije nimajo, prisostvujejo pač otroci televizijskim programom kje drugje. In tako gre dan za dnem. Otroci so se tega že tako navadili, da so televizijske oddaje vključili v svoje vsakdanje pogovore. O tem razpravljajo, kadar gredo v šolo in kadar se vračajo domov. Televizija je res postala del otrokovega življenja. Prav zato je važno, da vemo, kdaj in kako smejo otroci gledati televizijo. Ce je pač televizija prišla v naše domove, je najbolje, da skušamo od nje imeti čim več koristi in čim manj škode. Zato je ena od dolžnosti staršev, pa tudi vzgojiteljev, poleg drugih tudi ta, da otroke poučijo, kako in kdaj je treba slediti televizijskim programom. TELEVIZIJA ZAJAME OTROKOVO DUŠO Vsi vemo, da televizija silno vpliva na otrokovo domišljijo. Otrok pred televizijskim aparatom ne vidi in ne sliši ničesar drugega, razen to, kar po televiziji predvajajo. Slaba stran pri tem je, da otrok pri tem večkrat zanemarja svoje šolske dolžnosti; mnogokrat pa mu predolgo gledanje televizije škodi tudi v zdravstvenem pogledu: otrok sedi sključen v zaprtem prostoru, medtem ko bi mu gibanje na prostem mnogo bolj koristilo, še slabše je, če mu televizijski program krati spanje. Tak otrok je naslednje jutro neprespan, čemeren in če hodi v šolo, se pri pouku ne more zbrati, venomer zeha in s tem moti součence in seveda tudi učitelja. Navadno se pridruži še moralna škoda, ker večerni programi največkrat niso primerni za otroke. Najbolj zanimivo pa je, da se otroci pravzaprav niti ne zavedajo, koliko časa presedijo pred televizijo. Ko so vprašali desetletnega učenca, koliko časa je prejšnji dan gledal televizijo, je dejal: »Ne vem. Nekaj časa sem gledal.« Potem so stvar natančneje pregledali, pa se je izkazalo, da je fant sedel pred televizorjem tri ure in pol. To je vsekakor preveč. Ko so ga vprašali, če ni imel v tem času nobenega drugega dela, je dejal: »Seveda sem ga imel. Lahko bi se bil šel igrat, lahko bi se bil učil ali bral kakšno knjigo. Pa sem gledal televizijo, ker je pač aparat stal tam in jaz sem samo na gumb pritisnil.« Drugi primer: 8-letni deček se je odpravljal v kolonijo. Ob odhodu s postaje je silno jokal. Mislili so, da joče, ker bo moral biti daleč od staršev. Pa je dejal, da joče, ker v koloniji ne bo mogel gledati televizije. TREBA JE ZNATI MLADINI IZBIRATI PROGRAME Seveda so to posamezni primeri. Je pa res, da je televizija za mladega človeka nekaj, kar je tesno povezano z njegovim življenjem. Nevarnost je le v tem, da začne mladina pri tem pretiravati. Kakor drugod, velja namreč tudi tukaj pravilo: kar je preveč, ni dobro. Če mladina zna izbirati programe, potem bo tudi od televizije lahko imela mnogo koristi in razvedrila. Zato pa je priporočljivo, da mladina gleda samo tiste programe, ki so nalašč zanjo pripravljeni. To so dnevne OKNO V DANAŠNJI SVET Tudi mašni kanon bomo molili v slovenščini Svet za liturgijo je odobril italijansko besedilo za mašni kanon. Predsedstvo škofovske konference je sklenilo, da se začne uporabljati italijansko besedilo za mašni kanon od četrte postne nedelje dalje, to je pričenši s 24. mai-cem dalje. Do takrat naj se razširi med vernike novo besedilo in naj bodo verniki dobro pripravljeni in poučeni o pomenu kanona. Te novice smo zelo veseli, ker bomo od 24. marca dalje tudi primorski Slovenci imeli celotno sveto mašo v slovenščini. Sestanek kapucinskih pridigarjev V Rimu so se zbrali na posvet pridigarji kapucinskega reda. Prišlo jih je 350. Razpravljajo o pridiganju in o sodobnih me-todaih pridiganja. Kongres je odprl kardinal Felici. Kongres za dogmatično teologijo V začetku januarja je bil v Firencah drugi italijanski vsedržavni kongres profesorjev za dogmatično teologijo. Udeležba je bila velika. Glavna tema kongresa je bilo iskanje nove poti za preučevanje, poučevanje in posredovanje resnic o Bogu, ki bi odgovarjala potrebam in zahtevam današnjega časa ter kaj bi bilo treba ukreniti, da bi teološko razpravljanje o Bogu bilo sodobno in prepričevalno ter bi res pomagalo iskateljem resnice do vere v Boga. Važen posvetovalni odbor V Rimu se je prvič sestal italijanski posvetovalni mešani odbor škafov, redovnikov in redovnic. Odbor ima deset članov in bo maral skrbeti za' razgovor o zadevah skupnega značaja in sodelovanja. Predsednik je nadškof Pangrazio, ki je obenem tajnik italijanske škofovske konference. Katehisti bodo postali diakoni Škof iz Douale v Kamerunu msgr. Thomas Mongo je objavil, da bo podelil nekaterim katehistom svoje škofije diakonat. Trenutno je v tej škofiji nad 750 katehi-stov, 'ki vrše v njej svoj apostolat med verniki ter nudijo veliko pomoč 53 duhovnikom, ki jih škofija Douala premore. mladinske oddaje, ki trajajo navadno P eno uro. A tudi to pravilo ne velja za vse otrok Otroci namreč niso vsi enako dovzetr za televizijske oddaje. Treba je predvseE vedeti, koliko je otrok star in kakšnem značaja je. Rahločuten otrok si vse pl* zapomni, nanj slike bolj vplivajo, njeg( domišljija je bolj živa. Takemu otroi utegne biti tudi ena ura televizijske daje preveč, posebno če še ni do: osmega leta starosti. Sploh se pa pril roča, da otroci pod osmim letom ne gled* jo televizije več kakor 40 minut na da« V svet televizije se zelo radi zatekaj* tudi samotarski otroci, ki se s svoji® vrstniki ne družijo radi. To utegne bil včasih zelo škodljivo in morajo starši take otroke še posebej paziti, ker se P1 tem rado zgodi, da postane tak otrok £ bolj odtujen svetu, še bolj rahločuten i1 samotarski. Zgodi se potem, da ne zn* več ločiti resnice od domišljije in da ži' upr nja' Gor pra S Sl seji v nekakem svojem neresničnem svetu. Zgodi se pa tudi, da se oklepajo tele' ^ vizije ne samo taki samotarski otroci gj ampak tudi otroci, ki se v domačem oltf| Ug0| lju ne počutijo dobro. Možno je, da sl ^ tak otrok ne strinja z brati ali sestratt (bodisi, da so ti precej mlajši oziroma st*; ^ rejši od njega), možno je tudi, da s starši med seboj prepirajo in zato S otrok zateka k televiziji, da se izogne okc lju, v katerem se ne znajde. Seveda si potem posledice te, da otrok zanemari* svoje šolske dolžnosti in postaja še boi rahločuten. VPLIV TELEVIZIJE V RAZNIH DOBAH OTROŠKEGA RAZVOJA le c sti ( svet ševa čaja trža *>od< Slov Svet reso Če bi po starosti hoteli označiti glavi* značilnosti otrok v zvezi z gledanjem tf levizije, bi lahko tako rekli: Doba od 4. do 6. leta starosti: V tej dobi otrok še ne razume, kaj ** dogaja na zaslonu, razen če vidi kaj *a' kega, kar dobro pozna iz vsakdanje?* življenja, kot npr. razne domače žival*1 Srečen je, kadar gleda televizijo pred vsem zato, ker se pred njim nekaj giblj* in govori. Vendar je zelo priporočljivo, $ otroci v predšolski dobi sploh ne gleda]« televizije, ker jim to prinaša mnogo ve* škode kot pa koristi. Bolje je, če tele n vizijo v tej dobi nadomestijo razno knji • ge-slikanice. Otrok sam bo ob tem mnog« &v bolj užival. Doba od 6. do 9. leta starosti: Sedaj se otrokova domišljija in zan* manje močno razvijeta. Umske sposobne sti postajajo večje. To je doba prvih tret razredov osnovne šole, ko otrok še n im* prevelikih šolskih obveznosti in ima takc precej časa na razpolago. Zato morajc starši paziti, da tak otrok ne bo venome* sedel pred televizijskim aparatom. Doba od 9. do 12. leta starosti: Otrokovo umsko dojemanje se ved*1« bolj širi. To je doba, ko se otrok na' dušuje za razne pustolovske povesti, * njih živi s svojimi junaki in jih sku$ posnemati. S televizijskimi oddajami si otroku začenja odpirati pogled v svet oi raslih. Vzbujati se mu pričenja zanim9' nje za najrazličnejša vprašanja v zve*1 z vsakdanjim življenjem, zlasti pa v zve^ ,ja z napredovanjem tehnike. Vse, kar v0 sprejme, ne da bi vprašal, ali je tisto ^ pravilno ali ne. Zato bi bilo koristno, H vSak bi se starši po možnosti z otroki ra* govarjali o tem, kar so ti videli po tetf viziji in bi jim skušali razložiti, česa( 1111111111 niso razumeli. Otrok bo čutil, da mu st«1'' ši zaupajo in jim bo za to hvaležen. P0, leg tega se bo pa tudi polagoma nau#' kritično presojati razne oddaje. Nekdo, ki je poslušal, kako so se otroc*1 stari od 8 do 12 let, med seboj pogovflf jali in ocenjevali razne televizijske od d«' je, je razočaran dejal sam pri sebi: »Si>J na svetu ni več otrok, če se pa že tak*1 mladi začnejo s takimi pogovori ukva^ jeti.« To ni čisto res. Zdaj se je življa nje v marsičem spremenilo In če dr^ ‘eji •o&t 4o i s t% Polit v x itadd ter vsai ftian SVoj: vanj sred v*aij' o V iraj v j vetis *>arc vens leve vQds Sl, ^ric sPre Sla j “e r v ka tija N '»iiiiini 'Osi da je prineslo s seboj marsikaj slabega je pa tudi res, da je prineslo s sebol tudi marsikaj dobrega. To velja tudi za televizijo. Televizij* je po vseh naših hišah in je ni več ^ goče prezreti. Zato je najbolje, da skP šamo od nje imeti čim več koristi. TU^ otrokom bodo njene oddaje lahko kori*1' ne, če jih bodo znali pravilno Izbra**' Otroci naj zato gledajo tiste oddaje, ^ so njim namenjene, nikakor pa ne oni*1' ki so namenjene odraslim, ker bodo s tem imeli dvojno škodo: zamudili bo<*° dragoceni čas, ki bi ga morali porab*11 za učenje ali za spanje; in drugič: odd* je, namenjene odraslim, jih bodo zmedi*' ker v tej dobi — in tudi pozneje, tja & 15. leta — otroci še niso dovolj zreli, ^ bi takšne oddaje znali pravilno presodi**' M. PERv1 »C ^te; fetn; ^So V ^ico ^jši I"0*’ 'a,r s ?«jo [*hk “°tn Mi “P. ^el ^iši fotlc ll je g Obisk v znamenju miru Papeževa in U Tantova poslanica za mir sta našli odziv pri goriški občinski upravi, ki je predlagala novogoriški, ljubljanski in celovški občini vsakoletno izmenjavo medsebojnega obiska v znamenju miru. Imenovane tri občine so na predlog pristale in v soboto 27. t. m. pridejo v Gorico župani iz Nove Gorice, Ljubljane in Celovca. Pozdravljamo to pobudo naše občinske uprave, ker menimo, da bodo ta srednja le pripomogla k prijateljskemu zbližanju, razumevanju, spoštovanju in plodnemu sodelovanju treh narodov na vseh področjih. Ne moremo pa mimo tega, da ne bi pripomnili, da je mir še posebej in v Prvi vrsti potreben med Slovenci in Italijani goriške občine, kjer Slovenci še vedno ne uživamo vseh pravic, ki nam po božji in naravni in državni postavi pritičejo, ’ saj je na primer naš jezik še vedno nedovoljen v javnih uradih; v ostalem pa se ^ Moramo leta in leta boriti, da dosežemo kako drobtinico. Šele ko bomo mi Slovenci v Italiji dosegli priznanje in spoštovanje vseh naših Pravic, bo zavladal resničen mir med tu živečima narodoma! iff GORIŠKI SLOVENSKI DEMOKRATI S TRŽAŠKEGA Shraski skumost in leva sredin Svat Slovenske skupnosti v Trstu je na seji 'dne 15.1.1968 temeljito razpravljal o Mitičnem položaju na Tržaškem in o pripravah za nadaljevanje občnega zbora. Člani sveta, ki so posegli v razpravo, so Ugotovili pravilnost dosedanje politične di-oije glede boja proti krivičnemu razlaganju, kar je imelo med drugim od-*iev v tržaškem občinskem svetu, kjer fc občinski svetovalec Slovenske skupnosti dir. Dolliar nastopil v skladu s skleipom SVi6ta. Ta odločna politika je pospešila rezanje nekaterih vprašanj splošnega znanja in nekaterih posebnih vprašanj pri tržaški občini in pokrajini. Po razpravi o bodoči politiki in bodočih odnosih med Slovensko skupnostjo in levo sredino je Slovenske skupnosti sprejel sledečo ‘Ssolucijo: •Svet Slovenske skupnosti je na svoji ^ji dne 15. t. m. proučil politično aikcijo, ^ jo bo morala izvajata Slovenska skupit v bližnji bodočnositi. Ugotovil je te-W, ki so nastale zadnje čase v odnosih ^ leve sredine in izrekel prepričanje, da ^ slovensko narodno manjšino še vedno zijajo načela leve sredine, ker je njena Natika kljub raiznim težavam omogočila v Trstu ugodno ozračje za odnose med •talijansko večino in slovensko manjšino s tem tudi za reševanje temeljnih ki Vsakdanjih vprašanj slovenske narodne ji ^njšine. Svet Slovenske skupnosti vztraja pri Svojem stališču proti krivičnemu razlašče-vanju in sodi, da marajo vse sile leve ledine podpreti Slovansko skupnost pri Najemnem reševanju teh vprašanj, kar ' omogočilo sodelovanje.« skupine, ki so v njej, pa imajo pred očmi narodnoohranjevaino delo ter uresničitev resnične demokratične in svobodne družbe. Delo za ohranitev, obstoj in razvoj slovanske narodne manjšine je v trmasti opoziciji res nemogoče. Zato imia Slovenska skupnost prav, ko v danih okoliščinah išče pri delu za Slovence naslonitev na levo sredino, ki je na oblasti. Vsaikdo ve, da so tudi tu težave, kot povsod v življenju. Sicer pa so komunisti glede Slovencev slabši od leve sredine. Celo v njihovi partiji so zaivedni Slovenci zapostavljeni in jih odrivajo od vodilnih mest. Govorice o odrivanju narodno zavednih slovanskih komunistov od kandidatur za parlament so zalo značilne. To naj imajo pred očmi člani Slovenske skupnosti prihodnjo nedeljo, ko bodo na občnem zboru sklepali o bodoči politiki. In še to: če bi prišel na tržaško občino komisar, bi se zgrnil val protislovenskega sovraštva na vso slovansko narodno manjšino in ne samo na Slovensko skupnost. —UR Na zadnji dekanijski konferenci so se duhovniki openskega dekanata razgovar-jali o zakramentu svete Evharistije po okrožnici Pavla VI. »Skrivnost vere« in po navodilu o češčenju evharistične skrivnosti. Ob koncu razgovora so bili dani sledeči praktični namigi: 1. V letu vere skušajmo poživeti v sebi in vernikih predvsem vero v evharistično skrivnost, v pokoncilskem duhu v povezavi s sv. mašo. Zato naj bi bila naša premišljevanja, naše pridige in kateheze v precejšnji meri posvečene temu predmetu. 2. Evharistija je znamenje edinosti. Ljubezen do tega zakramenta naj bi dejansko krepila bratsko edinost med nami duhovniki in preko nas med zupljani. Obenem naj bi ta zakrament pospeševal v nas smisel za zedinjevanje vseh kristjanov in vseh ljudi, h kateremu koli nazoru in narodu pripadajo. 3. Sebe in vernike večkrat opozarjajmo na različno Kristusovo navzočnost pri svetem bogoslužju in sicer po vrstnem redu, kot naglaša navodilo: v zboru vernikov, ki so se zbrali v Kristusovem imenu, v božji besedi, v osebi duhovnika, po katerem Kristus deluje, in končno pod evharističnima podobama, pod katerima se Kristus daje v hrano. Kristusovo navzočnost naj bi vsi pri vsaki daritvi sprejeli na vse načine — do najpopolnejšega v svetem obhajilu. 4. Naše večernice naj bi po možnosti čim bolj povezali z bogoslužjem božje besede in jim tako dali neko novo privlačnost. 5. Pri vsem našem bogoslužju skušajmo prepuščati čim bolj aktivno vlogo našim laikom, posebno mladini. 6. Pri vsej bogoslužni in dušnopastirski dejavnosti naj vsakega spremlja poleg vneme za pravega koncilskega duha dokajšnja mera modrosti in samostojne razvidnosti, kaj je v določenem primeru najbolj primerno in prav. Bazovica praznuje lep jubilej V soboto, 21. januarja se je sestalo postaj insko vodstvo Krščanske demokracije v Trstu in po razpravi o odnosih s Sionsko skupnostjo odobrilo resolucijo z Vračilom, naj stopi tajništvo v stik s Sionsko skupnostjo in ostalima strankama !ve sredine. Nekaj podobnega je sklenilo v°dstvo Združene socialistične stranke. Slovanska skupnost je s splošnega polarnega in posebnega slovenskega stališča sprejela praivilno odločitev. Prav bo, če bo sla po tej stvarni poti naprej. Nič naj je ^ moti pisanje tržaškega tednika »Delo«, v katerem jo Italijanska komunistična par-: '-'Ja napada. Komunisti jo napadajo vedno, j 1aj je v opoziciji ali naj sodeluje z levo 'redino. Cilj KPI je opozicija in boj proti 'saki demokratična vladi in vsaki neko-> ^Unistični skupini. Slovenska skupnost in Prihodnjo nedeljo — 28. januarja — bo proslava 70. obletnice ustanovitve Zavarovalnice goveje živine v Bazovici. Proslava bo v župnijski kino dvorani in bo združena z občnim zborom društva. Društvo je poleg svojih rednih članov povabilo 'lepo število najvidnejših osebnosti, ki se na Tržaškem poklicno bavijo z živinorejo in kmetijstvom. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1898 na pobudo takratnega bazoviškega učitelja Josipa Pertota, doma iz Barkovelj. Članov ima sedaj približno 140 in so iz Bazovice, Gropade, Padrič in Jezera. Društvo nudi članom podporo v primeru pogina ali zasilnega za!kola živine, plačuje živinozdrav-nika, zdravila in prevoz živine v klavnico. Člani plačujejo letno 2 % vrednosti ocenjene živine. Vrednost krav gre od 130.000 do 170.000 lir: cena letne zavarovalnine na glavo gre od 2600 do 3400 lir. V Bazovici imajo 240 glav živine (hišnih številk je 194), Gropajci 80 (h. št. je 86), Padri-čarji 50 (h. št. 67), Jezerani 18 (h. št. 9). Skupno 388 glav živine. V primerjavi z Gročano, našo bližnjo vasjo, je število nizko: Gročana ima 200 glav živine in šteje komaj 30 hiš. Društvo ima velike zasluge, ker reši mnogo ljudi težkih izgub ob bolezni in poginu živine. In prav zato, ker vrši tako človečansko nalogo, voščimo Zavarovalnici goveje živine, da bi slavila še mnogo takih obletnic. To voščilo se bo uresničilo, če bo vedno imelo požrtvovalne odbornike, ki se za blagor skupnosti žrtvujejo. Je pa odvisno tudi od dveih dejavnikov: od cene mlaka in mesa in od zanimanja mladine za živinorejo. Mislimo, da bo mladina, ko bo stopila v resno dobo življenja, ko je treba iskati sredstev za življenje, rada nadaljevala delo svojih prednikov, če bo videla, da se ji splača. Splačalo pa se ji bo le, če bo cena mleka in mesa višja in torej pravičnejša in donosna. Pametno bi bilo, da bi se naši živinorejci začeli baviti z mislijo, da ob podpori javnih ustanov postavijo na tem delu Krasa zadružno mlekaimo. f Franc Batič V soboto je umrl v tržaški bolnišnici 78-latni zidarski mojster Franc Batič. Pokojnik se je rodil v Oseku pri Šempasu, kamor je v zadnjem času rad zahajal. Med prvo svetovno vojno je »služil« avstrijskemu cesarju, vendar se je še pred koncem vojne pridružil kot prostovoljec generalu Maistru in sodeloval pri osvoboditvi Koroške. Nato se je vrnil na Primorsko in zahajal v Narodni dom, kjer so ga poznali vsi tedanji voditelji. Po drugi svetovni vojni se je z velikim navdušenjem pridružil slovenskim demokratičnim organizacijam in vneto širil naše časopisje. Pridobil si je veliko prijateljev med slovenskimi delavci, kmeti in tudi izobraženci. Rad je spremljal pokojnega msgr. Škabarja, ker je ta slabo videl. Osebno je bil skromnega in vedrega značaja. Posebno rad je obujal spomine na razna srečanja, med drugim na osebno srečanje z dr. Korošcem in kraljem Aleksandrom. Naj mu bo Bog pravičen dobrotnik za vse njegovo delo, za katero mu gre vse naše priznanje. Nabrežina Dne 19. t. m. je preminula v Nabrežini v 88. letu svoje starosti ga. Marija Partot. Pokojnica je bila vzor narodno zavedne in krščanske matere. Umrla je požrtvovalna žena, trdnega in klenega značaja, prava kraška korenina. Kljub tegobam, ki so jo srečavale nai njeni dolgi življenjski pati je znala ohraniti vedrino in življenjski optimizem. Njeno življenje je bilo tesno povezano z našim narodnim in kulturnim dogajanjem; stalno in živo se je zanimala za vse, kar je bilo slovansko in krščansko. V svojih mladih letih se je udejstvovala v cerkvenem pevskem zboru, pozneje pa se je kot dobra in verna krščanska žena prizadevala in se žrtvovala za lepoto in okras nabrežinske župne cerkve. Naj ji Bog nakloni večni mir v dragi domači zemlji. Preostalim izrekamo naše iskreno sočustvovanje. S. K. Devin V sredo, 17. januarja je umrl v Postojni v častitljivi starosti 93 let Jožef Kretič, oče g. župnika in dekana v Devinu J. Kretiča. Bil je že dolgo bolan na srcu, zadnji mraz pa je dodal svoje in dal bolezni usodni razplet. Pokapan je bil v petek 19, januarja v rojstni župniji Šmar-je na Vipavskem. Naj počiva v božjem miru. Repentabor - Proračun odobren Prejšnji teden je bila na Repentabru seja občinskega sveta, na kateri so sprejeli proračun za letošnje leto. Župan Guštin je obrazložil proračunske postavke, ki predvidevajo preko 28 milijonov izdatkov. Primanjkljaj znaša 10 milijonov ter ga bodo krili z državnim prispevkom. Za proračun je glasovalo 10 svetovalcev, ena glasovnica pa je bila bela. Prostovoljna pomoč V Južni Afriki so naprosili katoliške vseučiliške profesorje in dijake, naj prostovoljno vrše službo na 600 katoliških šolah za zamorce, kjer manjka učnega osebja. Mašni kanon v Švici v državnih jezikih V Švici so začeli z molitvijo mašnega kanona v treh uradnih jezikih, to je v francoskem, nemškem in italijanskem. V italijanščini bodo uporabljali prevod, ki ga je pravkar odobrila italijanska škofovska konferenca. ITALIJANSKA TELEVIZIJA Spored od 28. januarja do 3. februarja Nedelja: Prvi: 11.00 Sv. maša. 12.00 Vzgojni govor za mladino. 21.00 Moje ječe, nadaljevanje. — Drugi: 18.30 Dogodivščine Laure Storm. 21.15 Lov, tv film. 22.05 Glasbena oddaja. Ponedeljek: Prvi: 21.00 Predstraža izgubljenih ljudi, west film. — Drugi: 21.15 Sprint. 22.00 Simfoničep koncert. Torek: Prvi: 18.45 Verski pogovori p. Turolda in p. Marijana. 21.00 Napačna ljubezen, drama F. Mauriaca. — Drugi: 21.15 Serijska oddaja. 22.15 Pestra oddaja. Sreda: Prvi. 21.00 Serijska oddaja. 22.00 Šport ob sredah. — Drugi: 21.15 Princ lisic, amer. film (T. Power). četrtek: Prvi: 21.00 Troje zgodb v steklenici (F. Accolti). 22.00 Politična tribuna. — Drugi: 21.15 Festival v San Remu (prvi večer). 22.45 Novice iz filmskega sveta. Petek: Prvi: 21.00 TV 7. 22.00 Serijska oddaja. — Drugi: 21.15 Festival v San Remu (drugi večer). Sobota: Prvi: 19.35 Duhovna misel za nedeljo. 21.00 Festival v San Remu (zaključni večer). — Drugi: 21.15 Serijska oddaja. 22.15 Kapitanova hči (nadalj.). ★ SLOVENSKA TELEVIZIJA Spored od 28. januarja do 3. februarja Nedelja: 9.30 Dobro nedeljo voščimo z ansamblom Lojzeta Slaka in Fantov s Praprotnega. 10.45 Vrtinec - filmska matineja. 18.10 Slovenski ansambli tekmujejo. 19.10 Bonanza - serijski film. Ponedeljek: 19.20 Pri naših pravljičarjih: Peter Jakelj-Smerinjakov. 21.35 Zapad: zibelka povojne avantgarde - oddaja iz cikla »Pota sodobne glasbe«. Torek: 18.00 Obrežje - oddaja za italijansko narodnostno skupino v Jugoslaviji. 18.25 Torkov večer - Plesni orkester RTV Ljubljana. 18.50 Svet na zaslonu. 20.10 Koraki v megli - ameriški celovečerni film. 21.40 Veš, poet, svoj dolg? — ob 90-letnici rojstva Otona Župančiča. Sreda: 17.25 Kljukčev živalski vrt - I. serijska lutkovna igra »Kljukčeve dogodivščine«. 21.35 Cirkus v hiši - serijski film. Četrtek: 18.45 Po sledeh napredka. 20.35 Leto koraka skozi prirodo. 21.45 Golden Gate Quartet - III. del. Petek: 17.30 Moj prijatelj Flicka - serijski film. 18.20 I. Mladinski festival popevk - iz cikla »Mi mladi«. 19.05 Brez parole - mladinska oddaja. 19.35 Bitka pri Verdunu - II. del 20.35 »Dnevi« - jug, celovečerni film. Sobota: 18.55 Gideon - serijski film. 20.38 Boccherini - Goldoni - Sevnikova »Scuola da ballo«. 21.00 San Remo - Festival popevk - prenos. ★ VATIKANSKI RADIO V SLOVENŠČINI Na k.v. 48,47, 41,38 in na s.v. 196 m: v ponedeljek in petek ob 21.30; v torek, četrtek in soboto ob 18.15. Na k.v. 41,38, 31,10 in na s.v. 196 m: v nedeljo ob 11.50. Naslov: Radio Vaticana, Via Concilia-zione - Slovenske oddaje - Vaticano. Nova škofija v Kongu Nova škofija v Luisu v Kasaju v Kongu ima 110.000 katoličanov. Vseh prebivalcev pa je tam 265.000. Novi škofiji pripada devat misijonskih postaj. S»< ^'IHIIIIIIIIIUIIIIIIHIIIItlllllllllllllllllllllllllNIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIINIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllin^ Nedelja 4.2. je posvečena našemu tisku. Podprimo ga in prispevajmo v njegov sklad! [ "l||llllll|||||||||||||||||||||||||i|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||IIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIII|||||||||||||||||||||||HIIIII J°SEFINE STEGBAUER 49 --------- Prevedel J. P. 9fVcS la llcvile taczda • • •? 44 “Ce mojega predlaga ne moreš sprejeti, ^tom ti ne morem pomagati. Dela takih Enajstletnih mladeničev navadno noben ^$opis ne objavlja. A ti imaš prav gotovo j*tant. Zato poizkusi še enkrat. Tisto zgod-lco o ugrabitvi otroka čisto v začetku ^jŠi izpusti. Izmisli si raje nekaj bolj "prostega in razloži, zakaj je Monika :4r naenkrat sama v svetu. Tisti prizor, ^ se starši in otrok v cirkusu spet najejo, je dober. Ga lahko kar pustiš. Ce med delom potreboval kak nasvet, l^ko vselej prideš k meni. Prav rad ti pomagal. Boš torej?« ^lirko je vstal: »Da, oče!« »Potrudi se torej! Morda boš še kaj do-Rokopis pa kar ohrani. Ko boš sta-^i, boš vse drugače presojal, in če boš J«oj tale rokopis bral, boš spoznal, da je oče le dobro svetoval.« Oče je med zadnjim stavkom že vstal in Mirko je takoj vedel, da mora zdaj iti. Vrnil se je v svojo sobo in se z vso vnemo lotil dela. Kmalu je začutil, da ne bo tako hitro izvršil vseh popravkov. Godilo se ni.u je pri tem kakor pač vsakemu mlademu pisatelju. Pri vsaki besedi, ki jo je moral črtati mu je kar srce krvavelo. Po štirinajstih dneh trudapolnega dela je položil povestico na očetovo mizo. Že med delom je večkrat prišel k očetu po kak nasvet. Zato je oče povestico kar dobro poznal in mu takoj drugi dan povedal, da jo bodo v časopisu kar kmalu objavili v kaki prihodnji nedeljski prilogi. Najbrž 16. maja, če bo vse praiv. Seveda le zato, ker bo glavni urednik »zatisnil obe očesi«. Vrhu tega mu je oče še svetoval, naj odslej pusti »pisateljevanje« in se bolj posveti študiju. Konec šolskega leta se bliža. Da je sedaj izjemoma bila njegova povestica sprejeta, naj pa nikar še ne misli, da je že pisatelj. Za to naj le še počaka, da bo starejši in zrelejši. Mirko je bil ves srečen, da bo povestica le izšla natiskana. S tem je bila njegova čast pri punčarah rešena. Zato mu očetovi opomini niso šli preveč k srcu. In tisto, da je urednik oče očesi zatisnil, tudi ni tako mišljeno. Saj je urednik vendar njegov oče. In ta bi pri vsakem drugem zamižal vsaj na eno oko, če ne kar na obe, samo pri svojem sinu prav gotovo ne. Vrhu tega mu je padel v glavo še lep izgovor za punčare. Ce ga bodo radovednice izpraševale, zakaj je svoj roman tako okrajšal, da ga je stlačil v kratko povestico, jim bo lahko rekel, da je to storil zaradi plemenitega namena, v katerem je roman pisal. V tej skrajšani obliki ga bodo ljudje hitro prebrali in brž spoznali Gretičino usodo. Ce bi roman izhajal v nadaljevanjih, potem bi to predolgo trajalo, preden bi se kdo oglasil, ki bi kaj vedel o tem ubogem otroku. Naj le vidijo, kakšno žrtev je doprinesel iz ljubezni do njihovega krožka »Mysterium«. EDGAR CAROTTI Cirkus Alberti je postavil svoje šotore in začel s predstavami. Otroci so začeli oblegati starše in prositi za dovoljenje, da smejo v cirkus. Dovoljenje so dobili, posebno še, ko se je odločila gospa Thom, da gre z njimi. Tudi Mirko se je ponudil, da bo pazil na »otroke«. Naj kar nase pazi, so se jezila dekleta, a zraven bila vesela, da so starši dovolili. Še nikoli niso bili člani krožka »Myste-rium* tako nestrpni kot tiste dni. V svojih pogovorih so prišli vedno do zaključka, da je cirkuški jahalec Edgar Carotti Gretičin oče, ker ji je tako podoben. Prepričani so bili, da se bosta ta dva v cirkusu spoznala in tako bodo doživeli najbolj ganljivo svidenje. Ko so že sedeli v cirkusu, so se nemirno presedali, se spogledovali in naskrivaj šepetali. Nekam začudeni in skoro razočarani so bili, da ni imela Gretica takoj ob vstopu v cirkus kakšnega »spomina«; zakaj prepričani so bili, da je cirkuški otrok. Že pogled na cirkus bi ji moral vzbuditi kak pozabljen spomin. A ničesar ni bilo. Saj je bila tudi Gretica vsa vznemirjena v pričakovanju in se veselila, a vendar se ni prav nič zdrznila niti izgubljeno zastrmela, ko so prišli v cirkus. Le da se veseli kot vsi ostali, je bilo opaziti na njej, drugega nič. Zato so tem bolj hrepeneče pričakovali točke, ko bi imel nastopiti cirkuški jahalec. Že je zapel gong, zavesa pred ja- hailiščem se je razgrnila. Za njo so zapazili širok hodnik. Po njem so prihajali cirkuški igralci na konjih. Bila je tako rekoč otvoritvena parada. Gretica je bila vsa navdušena. Po kratkem prizoru so spet vsi odjezdili v konjušnico in zastor je padel. In v drugo je zapel gong. Spet se je odprl zastor. Po hodniku pred konjušnico je prijezdil Edgar Carotti na krasnem žrebcu. Komaj so ga gledalci zagledali, že so začeli navdušeno ploskati. Žrebec je lahno priskakal na sredo cirkusa. Tedaj se je oglasil orkester: konj in jezdec sta elegantno pokazala vso špansko jahalno šolo. Otroci vsega tega niso razumeli, pa tudi ne gledali. Oči vseh so bile uprte v Gretico. Ta je mirno sedela in z blestečimi očmi zrla v areno. Jahanje, to je bilo nekdaj njeno veselje. Cisto domača se je počutila. Toda pri vsem navdušenju ni bilo opaziti na njenem obrazu niti majhnega znaka, da bi jo vse to na kaj iz njene mladosti spominjalo. Le vsa zavzeta je gledala. Ko je cirkuški jezdec dokončal s prizorom, je navdušeno zaploskala. (se nadaljuje) Ekumensko srečanje v Gorici V okviru Tedna edinosti, v katerem se opravljajo molitve za zedinjenje vseh kristjanov, je na prvi dam IS. januarja prišlo do ekumenskega srečanja v evangeličanski cerkvi v milici Diaz v Gorici. Moliti skupaj za edinost predvideva tudi zadnji koncilski dekret o ekumenizmu, ki pravi: »želeti je, da se katoličani po-vez ujej o v molitvi z ločenimi brati.« In navodilo za ekumensko gibanje »Ad to-tam Ecclesiaim« omenja, da je prav, če sodelujejo med seboj vsi kristjani, kadar je treba podpreti kateuo koli skupno zadevo npr. obstoj družine, medsebojno ljubezen, socialno pravičnost, prizadevanje za mir. V duhu teth navodil sta se pred nekaj časa sestala tudi goriški nadškof msgr. Cocalin in župnik evangeličanske cerkvene občine v Gorici Maksim Tara. Sad tega sestanka je bilo med drugim tudi omenje-no srečanje v ulici Diaz. Prišlo je precej mladine, aktivni laiki z obeh strani, iz Trsta je bil navzoč tamkajšnji pastor Bert, katoliško cerkveno načelstvo pa je zastopal prošt goriškega stolnega kapitlja msgr. Saranzo. On je tudi spregovoril nekaj priložnostnih besed o pomembnosti trenutka, ko so vsi, ki so vključeni po krstu v Kristusa, združeni iv skupni molitvi in okrog božje besede. Opravile so se molitve, ki sta jih soglasno odobrila Svet cerkva in katoliška Cerkev v Ženevi. Sledila je nabirka za katoliške ustanove. Ta četrtek, 25. januarja, ko se je zaključil Teden edinosti, so pa ločeni bratje prišli k molitvi v go-riško stalnico. Tudi to pot je prišlo do nabirke, ki pa je bila namenjena potrebam evangeljske skupnosti. Poziv goriškega nadškofa za žrtve potresa na Siciliji Goriški nadškof msgr. Peter Cocolin je 16. januarja naslovil na duhovnike in vernike svoje nadškofije poziv, v katerem jih je povabil, naj se pridružijo splošni dobrodelni akciji, ki je zajela Italijo in ostale narode .po hudem potresu, ki je bil prizadejal prebivalstvo Sicilije. V ta namen je odredil, naj gredo vse cerkvene nabirke od 21. januarja v korist žrtev potresa ,naj se zanje moli ter se jim izkaže bratska solidarnost še z drugimi akcijami, ki naj prizadetim olajšajo njih stisko im bridkost. Sovodenjci niso dolžni odstopiti svojih zemljišč za vsako ceno Sovodenjci so precej vznemirjeni, ker ne vedo, ali so sploh dolžni odstopiti svoja zemljišča in po kakšni ceni. Prvi je zmešal pojme mešetar, ki je pravil, da kupuje za nekega privatnika in je ponujal nizko ceno. Marsikje je pravil, da bodo lastniki prisiljeni oddati svojo zemljo po ceni, ki jo ponuja on. Kljub temu se mnogi niso dali preplašiti in niso popustili. Nekam čudno izgleda zahteva mešetairja, da mu mešetarijo plačajo vso prodajalci, to je 4 % od vsega izkupička, medtem ko zakon določa, da mu plačata kupec in prodajalec vsak po 2 % od dogovorjene cene. Potem še to: namesto privatnika je mešetar odkril kot kupca goriško občino. K stvari vemo za zdaj povedati sledeče: pravilo velja, da kjer občina potrebuje zemljo za svoje naprave ali pa za industrijsko področje, jo je dolžna plačati po tržni ceni (prezzo commerciaie). Vsak pritisk glede cene in vsaka grožnja predstavljata nedovoljeno ravnanje, zato se v tem pogledu lahko vsaka stranka upre in javno protestira. Nekemu tržaškemu odvetniku plačajo zemljišče po 1.275 lir m2, zakaj bi jo Sovodenjci in drugi morali oddati samo po 500 do 550 in 570 lir, zraven pa še mešetarju dati kar 4 % od vsega zneska? Pravijo, da je samo pri devetih takih kup čijah v Sovodnjah zaslužil mešetar okoli pol milijona lir! Pa zakaj ne bi ta denar ostal raje v žepu kmetov? Sovodenjci in drugi kmetje živijo od svoje zemlje bolj kot bogati tržaški odvetnik! Okoriščati se na žuljih ubogih kmetov je socialno in moralno nedovoljeno! Doberdob Božična doba s prazniki je letos prinesla nekaj zanimivosti: Božična prireditev je bila v novih šolskih prostorih (telovadnici) in je obsegala velik program; pohvala otrokom, zahvala pa požrtvovalnemu učiteljstvu. Obdarovanje otrok in bolnih vaščanov je tudi prineslo veselo in plemenito razpoloženje. V cerkvi so nove jaslice v znamenju prošnje človeštva, ki še hoče verovati. Ogled in ocenjevanje jaslic naših srednješolcev je opravil z domačim župnikom g. Roman Vuga iz Gorice. Prvo nagrado je prejel Aldo Gergolet. Srečolov na praznik sv. Treh kraljev je tudi letos prinesel nekaj tisočakov za misijone, ljudem pa kot po navadi: pršut, torte, vino, .uro, knjige itd. 13. januarja sta se poročila v naši cerkvi Albert Lavrenčič in Radiča Gergolet. Novemu paru želimo obilo sreče in božjega blagoslova! Nedelja za zedinjenje kristjanov med osmino je zaznamovala napredek in zanimanje. V župnijski dvorani je najprej zapel cerkveni zbor nekaj pesmi, katere- V nedeljo, 4. februarja, ki je nedelja katoliškega tiska, bo v Katoliškem domu v Gorici ob 16. uri KULTURNI VEČER posvečen našemu KATOLIŠKEMU TISKU Na sporedu so razne odrske točke, priložnostni govori in bogat srečolov v korist naših časopisov, knjig in revij. mu je sledil mladinski zbor. Nato je spregovoril msgr. dr. Klinec o položaju zedinjenja v sedanjem času, ki je drugačno kot v preteklosti. Poudaril je zlasti dolžnosti, bi jih imamo: spoštovanje do vseh kristjanov, pomoč in zlasti molitev (v Apo>-stolstvu Cirila in Metoda). Odličnemu predavatelju iskrena hvala. Pa tudi pevcem. Dvorana je bila očitno premajhna; a biro-kratične zadeve za novo župnijsko dvorano so po treh letih vendar prišle do konca in se bo lahko začelo z zidaivo, če ne bo kakšnih novih nepotrebnih težav! Nabirka za ponesrečence v Siciliji je bila v nedeljo pred cerkvenimi vrati. Nabrali smo 55.000 lir im jih oddali na škofijo. Seveda so nabirke še na občini, pošti, šoli in po tovarnah. Umrl je prejšnjo sredo oče g. Ivana Kre-tiča, devinskega dekana, bivšega župnika v Doberdobu. Zato mu ob tej priliki izrekamo iskreno sožalje. m Na šolskem skrbništvu je potreben slovenski funkcionar Pred kratkim je izšla druga številka Sindikalnega vestnika sindikata slovenske šole v Trstu. Med drugim objavlja tudi naslednjo vest: Že dolga leta si sindikat prizadeva, da bi pristojne oblasti imenovale slovenskega funkcionarja na šolskem skrbništvu, ki naj bi imel pregled in pristojnost za srednje in za osnovne šole s slovenskim učnim jezikom. Res je, da so na šolskem skrbništvu nastavljeni pripadniki slovenske etnične skupine, toda gre le za komzu-lenite, prevajalce in tipkarice. V dobi ZVU smo imeli takega funkcionarja na šolskem skrbništvu. Toda kmalu potem, ko je naše ozemlje prevzela v upravo italijanska država, so šolske oblasti to mesto ukinile. Znano pa je, da je v Bocnu namestnik šolskega skrbnika pripadnik nemške etnične skupine. Ali je naša manjšina drugorazredna? Zato smo na sestanku šolskega odbora, ki je bil 19. decembra lani zaprosili zastopnike političnih strank, naj se zavzamejo za ugodno rešitev tega vprašanja. Natečaj za mestne redarje Tržaška občina je razpisala1 natečaj za 16 mestnih redarjev. Na pismene izpite se je prijavilo nič manj kot 244 kandidatov. Pomanjkanje narodne zavednosti Skupina delavcev iz koprske tovarne Tomos je prispela v naše mesto in darovala kri za potresence na Siciliji. V redu. Dnevnik »Piccolo« z dne 19. januarja prinaša fotografijo koprskega avtobusa, na katerem je tale napis: Doniamo sarngue per i sinistrati di Sioilia. In slovenski napis? Ko bi bil tudi slovenski napis, bi fotografije na Piccolu bržkone ne bilo. Mi bi seveda od koprskih delavcev, ki so prišli iz Slovenije, pričakovali vsaj dvojezični napis. ZA KMETOVALCE MARIJINA DRUŽBA V TRSTU v ulici Rlsorta 3 priredi v nedeljo, 28. januarja ob 18h igro v treh dejanjih Franca Marija »PREMAGANA« VABUENI! Seminar za otroške vrtnarice Pedagoški odsek Sindikata slovenske šole je priredil dvodnevni seminar za otroške vrtnarice. Dne 24. t. m. je predavala ga. Lipušič Marija, profesorica pedagoške akademije v Ljubljani, o temi »Jezikovna vzgoja predšolskega otroka«. Dne 25. t.m. pa je predavala ga. Eržen Alenka, profesorica na višji šoli za otroške vrtnarice v Ljubljani, o temi »Likovne zaposlitve v vrtcu«. Predavateljici sta imeli oba popoldneva praktični nastop v otroškem vrtcu na Proseku. Koncert mladinskega zbora V Kulturnem domu je v torek nastopil 70-članski mladinski zbor osnovne šole iz Lesc pri Bledu. Na koncertu je izvajal skladbe Premrla, Flajšmiana, Grbca, Pri-bošiča, Adamiča, Križmana, Deva, Vrabca, Kern jaka, Merkuja, Kjudra, Venturinija, Liparja, Boštjančiča, Ote, Kozine in Pahorja. Zbor vodi naš rojak prof. Karel Boštjančič. Koncerta se je udeležilo veliko število naše šolske mladine. V četrtek, 1. februarja ob 20.30 bo nastopilo Slovensko gledališče iz Trsta v Katoliškem domu s komedijo v treh dejanjih OSCAR WILDE KAKO VAŽNO JE BITI RESEN Zatiranje borovega prelca Vsako leto v tem času morajo lastniki borov odstranjevati zapredke borovega prelca in jih sežigati. Ldtos imajo z zatiranjem več dela, ker se je ta škodljivec pojavil v večjem številu. Uničevanje gnezd je treba končati do 15. februarja. Kasneje bodo pristojni uradi sami poskrbeli za odstranjevanje gnezd, toda na stroške lastnika. V zapredkih prezimujejo prelčeve gosenice. Njihove dlačice povzročajo neprijeten srbež, če pridejo na kožo, v nos ali oči. Zato naj si delavec natakne primerna očala, pokrije usta z robcem in namaže roke z oljem. Kdor pa tega ni storil in mu dlačice povzročajo bolečine, naj si namaže prizadeti del s toplim mlekom ali razredčenim amoniakom. Borov prelec je rjav dlakav metulj, ki preko odprtih kril meri 3,5 cm. Njegovo življenje se prične meseca julija, ko prileze iz zemlje; podnevi se skriva po steblih, zvečer in ponoči živahno teta. Samica začne kaj hitro odlagati drobna jajčeca na borove igle. Konec avgusta se iz jajčec izvalijo drobne gosenice, ki se hranijo z mladimi iglami in si v vrhovih izdelajo pajčevimasta gnezda. Ponoči lezejo iz gnezd in se v gosji vrsti pomikajo po vejah, steblu ter se selijo od drevesa do drevesa. Ko nastopi mraz, se umaknejo v svoje zapredke in tam ostanejo vso zimo. Tedaj je najbolj primeren trenutek za nabiranje in uničevanje zapredkov. Brž ko se spomladi dvigne temperatura na 7 stopinj, se prebudijo in začno lezti in grizti mlade igle in vršičke. Gosenice hitro rastejo im konec aprila zlezejo v zemljo, kjer se v globini 10 cm zabubijo. V juliju se iz bub izvalijo metulji, ki vzletijo na bore in spet začno odlagati jajčeca. Tako se vsako leto ponovi razvoj prelca preko štirih razvojnih oblik, ki so jajčeca, gosenica, bube in metulji, škoda, ki jo napravijo gosenice, je lahko majhna, če ogolijo nekaj vrhov, ki se posušijo; lahko pa je velika, kadar se zaradi poškodb posušijo cela drevesa ali propadejo obsežni gozidovi. Inž. Janko Košir RADIO TRST A Spored od 28. januarja do 3. februarja Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15, 1130 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15. Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih). Šport: (dnevno) ob 20.00 uri. Nedelja. 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. 11.15 Oddaja za najmlajše: Dramatizirana povest: »Poslednji Mohikanec«. četrti del: »Usoda trdnjave«. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Glasba po željah. 13.00 Odmevi tedna v naši deželi. 14.30 Sedem dni v svetu. 14.45 Popevke za nedeljski popoldan. 15.30 »Učenjak«. Komedija v treh dejanjih. 17.30 Prijatelji zborovskega petja. 18.00 Koncert v miniaturi. 18.30 Iz pesniških gajev: »Erna Muser«. 20.30 Iz slovenske folklore: Poklici: »Pri ribičih«. 22.10 E. Ghent: Dithyrambos za pihalni kvintet. Ponedeljek: 11.40 Radio za šole (za srednjo šolo). Ponovitev ob 17.40. 12.10 Pomenek s poslušavkami. 17.20 Ne vse, toda o vsem. 18.30 Iz opusa Mendelssohna-Bar-tholdyja in Stravvinskega. 20.50 Kulturni odmevi - dejstva in ljudje v deželi. 22.00 Pol ure popevk. 22.30 Slovenski solisti: Pianist Aci Bertoncelj. Torek: 12.00 Iz slovenske folklore. Poklici: »Pri ribičih«. 17.20 Slovenščina za Slovence. 17.40 Radijska univerza: Bruno Nice: Veliki pomorščaki: (3) »Stvarnost in fantazija v plovbi visokega srednjega veka«. 18.30 Samospevi Ivama Grbca. 19.10 Plošče za vas, quiz oddaja. 20.35 W. A. Mozart: »Zaida«, opera v dveh dejanjih. Sreda: 12.10 Brali smo za vas. 17.20 Odvetnik za vsakogar, pravna posvetovalnica. 17.40 Radio za šole (za prvo stopnjo osnovnih šol). 19.10 Zdravniška posvetovalnica. 19.20 Razkuštrane pesmi. 20.35 Simfonični koncert. četrtek: 12.00 Tri in ena - sobotni variete. Besedilo Danila Lovrečiča. 17.20 Pregled zgodovine italijanskega slovstva: M. Kacin: »Melodram in Piero Metastasio«. 18.30 L. M. Škerjanc: Gazele, Sedem spevov za orkester. 19.10 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. 20.35 »Udarci krmila«. Igra v treh dejanjih. Petek: 12.10 Gospodinja nakupuje. 17.20 Ne vse, toda o vsem. 17.40 Radio za šole (za drugo stopnjo osnovnih šol). 18.30 Koncert zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta pod vodstvom H. Mamola v cerkvi sv. Antona Novega v Trstu dne 7. januarja letos. 19.10 Novele 20. stoletja: Vasco Pratolini: »Spomini na mladost«. 20.35 Gospodarstvo in delo. 20.50 Koncert operne glasbe. 22.30 Mario Zafred št. 3. Izvaja Trio »Ars Nova« iz Trsta. Sobota: 11.35 šopek slovenskih pesmi. 12.00 Kulturni odmevi: dejstva in ljudje v deželi. 15.00 Glasbena oddaja za mladino. 16.00 Oddaja za avtomobiliste. 16.10 Pregled slovenske dramatike. Trinajsta oddaja. Realistična domovinska drama K. Meška. 17.20 Cerkev v sodobnem svetu. 17.40 Otrokov pravljični svet: »Sneženi mož«. Izvaja Joško Lukeš. 18.00 Zbor iz Rupe pod vodstvom Zdravka Klanjščka. 18.30 Veliki mojstri jazza: Buddy Breg-man. 19.10 Družinski obzornik. 20.35 Teden, v Italiji. 20.50 Tri in ena - sobotni variete. Besedilo D. Lovrečiča. 21.20 Vabilo na ples. 22.40 Za prijeten konec tedna. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom V nedeljo, dne 28. januarja ob 16. uri OSCAR WILDE KAKO VAŽNO JE BITI RESEN (komedija v treh dejanjih) Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih samo eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265. Odstop občinskega odbornika SD dr. Sfiligoja V ponedeljek, 22. i. m. je občinski odM niik SDZ dr. Avgust Sfiligoj sporazumi z vodstvom SDZ sporočili županu, da stopa z mesta občinskega odbornika sodi, da bo lahko bolje branil progi Slovenske liste kot občinski svetovalec, j Vodstvo SDZ je to odločitev sporoči: Krščanski demokraciji ter socialistom zagotovilom, da ostane SDZ še nadalje skupini leve sredine v mejah sprejetih veznosti. Obenem je vodstvo SDZ prosi druge stranke leve sredine, naj pozor upoštevajo posebna vprašanja sloveni manjšine. Smrt dobre žene Pretekli torek smo v Mirnu pokoj)* gospo Frančiško Pahor rojeno Špacap# Pokojnica je mmetla za seboj res trdo ljanjsko pot. V pnvi svetovni vojni je gubila moža, epidemija španske mrztt pa ji je pobrala oba otroka. Kot nmoS dekleta in žene iz naših krajev je tU1 ona odšla v službo v Egipt, kjer je P*1 bila veliko let. Ob koncu svojega služi* vanja si je zaželela videti Sveto deželo ta obisk ji je ostal v neizbrisnem spomif do zadnjega diha. Rada je prepevala, s je biila v mlajših letih dobra in zv& cerkvena pevka im tudi članica mirens Marijine družbe. Naj ji bo Bog otbil plačnik za vse dobro, ki ga je v življenj napravila ter naj v njem uživa zasluži večni pokoj. 3. Lei i OBVESTIM Zi skrl ski ker vež ljud bo Pro: bod absi svei £’* 6 USA dolarjev, Avstrija 150 šilingov, & glija 2 in pol funta, Belgija 300 frank0' Francija 30 NF, ZR Nemčija 25 DM, šv^ ska 30 kron, Švica 25 frankov, Kanada dolarjev, Sev. Amerika (USA) 6 dolarji povsod drugod protivrednost v USA & larjih. OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpa trgovski L. 70, osmrtnice L. 100, več *■ davek na registrskem uradu. ■ho *tie i ^a Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Moč^ na Tiska tiskarna Budin v Gorici i^ . ^a žašl W Gor V In #a ko, Svo; teža Pot: hov Pon duh hva »os kale iazi »Uk. vojj N teri svei luži tta ‘ežl Pon redi ljub le, >X‘di trs »lo« I K lin, 8a. ftes do Srci O Izdaja Katoliško tiskovno društvo ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta ANTONA KOMACA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in nam pomagali. Posebn3 zahvala msgr. Rudolfu Klincu, dekanu Žoržu in duhovnikom za opravljene pogrebi molitve. Vsem, ki so našemu dragemu pokojniku prinesli cvetja, zanj molili in & spremljali na njegovi zadnji poti, naj gre naša topla zahvala. Sinovi z. družina«^ Sovodnje - Gorica ■ Triič - Buenos Aires, 20. januarja 1968 8an «ja v d Iz Sov, Žt-tv bezi Vet bi *Ue k H Daj lio •o »Uš; bož Ml