Najrrtji tod- oik ▼ Zdruienih državah Mi)» NASLOV utdBištn in oprav-niitva: 1M1 W. 2Zrni PUcm. Ckicftfo, 111. r Th« largest Sk>T«aiaa Weekly in Ihe United Sta tee of America. ImmhI every W«U»«Uy - K OFFICE: 1951 W. 22nd Ckice«o, III. Catered ae See med teh so bili na mestu ubiti, 2 pa smrtno ranjena. Nemški konzul interniran. San Francisco, Cal. 13. avgusta. Vsled ukaza justičnega depa-t-menta so prepeljali včeraj bivšega nemškega generalnega konzula Franz Boppa iz San Franclsca v jetniško taborišče v Fort Douglas, Utah, kjer ostane interniran do konca vojne. Zaeno so spravi'i tjakaj na varno tudi bivšega nemškega podkonzula E. H. Schack-a Oba navedenca Rla bila v zve*i r nemškimi zarotniki proti na*i vladi. Delal 60 let v premogorovu Terre Haute, Ind. 12. avg. Danes je umrl tukaj vsled pon*. srečbe v rudniku 70 let stari pre mogokop William Lake, ki je <]>* lal v premogorovu že od svojega 10. leta. To je bila v teh ddlgih l$tih njegova prva in poslednja nesreča v rudniku. Prememba imena nemškega mesta. Richmond, Ind 13. avg. Stanovalci in meščani našega sosednega mesta East Germantown so te dni vložili prošnjo pri glavnemu poštarju Burleson-u v Washingio-nu, da naj bi se i?, patriotičnih o-zirov prekrstilo ime Germanstown v Pershing. East Germanstown Je bil organiziran še leta 1830 po iz Nemčije došlih naseljencih; dandanes pa ne razume v tem meste cu nihče več nemškega jezika. Žrjjve orkana. Boston, Mass. 33. avgusta — Minuli petek je divjal ob obrežju države Mass. silen vihar z nagli co 90 milj. Blizu Provincetowna in Highlanda je utonilo vsled tega orkana več ribičev; dosedaj so našli že 20 trupel, teh ponesrečenih žrtev; pogreša se jih pa še mnogo več. Umor zaradi f. centov. Philadelphia, Pa. 13.» avgusta. Pri nekem snažilcu čevljev v tukajšnjem mestu je nastal včeraj popoldne prepir med 28. letnim delavcem Wm. Wasabeckom in 43 letnim Jerome Sharkom zarad? malenkostne svote 8 centov. OU označenca sta v prepiru streljala drug na drugega in sta ostala končno na mestu mrtva. 4 otroci zgoreli. Freeport, N. J 12. avgusta. — V hiši nekega fa-marja v Apple-ton, ne daleč od tukaj je nastal sinoči ogenj, ki je poslopje do tal upepelil. V hiši so se tedaj nahajali trije otroci Charles Esola iz Brooklyn a, N.Y. in so zgoreli, tako je zgorela tudi farmarjeva hčerka. Stavka rudarjev v Ky. Lexington, Ky. 12. avgusta. — V državi Kentucky in Tennessee, kjer stavka že več tednov okrog 18,000 premogokopov so vse rove s čuvaji zastražili. Zvezna vlada je poslala semkaj tudi svojega posebnega posredovalca, ki bo skušal doseči med lastniki rovov in delavstvom premirje. Vse pa kaže na to, da se te velike stavke še ne bo tako kmtlu poravnalo, ker se novi stavk&rji oglašajo v vedno večjem številu. Včeraj je padla na tla v Thiple Vlada bo stopila I. W. W. na prste. Washington, D. C. 11. avgusta Danes so sklenili 4 Člani senatske zbornice tekom zasedanja predJo. žiti v senatu nove stroge postave in določbe naperjene prott zloglasni delavski organizaciji Industrial Workers of the World 'T W.W.) Ti senatorji so: Poindex-ter iz Washington-!, Myers ij Montane, King iz Utah in Holii« iz New Hampshire. Senator Poin-dexter se je izrazil, da mora vlada nekaj ukreniti, da se gibanv1 in rovanje te organizacije ome.ii. ki je v veliko škodo vladi v sedanjem kritičnem Času. Ta zv«?< ; zagovarja in pospešuje po Poi«.-dexterjevem mišljenju umore ir. krši na več načinov ustavi Združenih držav. Kino gledališča v Združenih državah. Uradno se zatrjuje, da se nahaja dandanes v raznih mestih in krajih Združenih držav 21 tisoč kino gledališč. Skupni kapital, ali denar, ki je v teh podjetjih naložen znaša okrog 2 milijardi dolarjev. Salomonska razsodba. V Minneapolis, Minn, je nek prijatelj rož (Henry Kypke) u-kradel nedavno iz P. Pilcherjeve-ga vrta ducat rož (georgin), vsled česar je bil pozvan pred mestnega sodnika Smitha. Sodnik je tatu rož vprašal, kaj naj ukrene ž njim? "Well, gospod sodnik, pustite me domov; pripravljen sem vse raže vrniti lastniku," je prosil obtoženec. —"Jaz vsa oprostim, če mi o-bljubite, da boste prinesli Mr. Pilcherju sleherno jutro tekom prihodnjega tedna no en ducat takih rož; ako ne, boste pa sedem dni zaprti." Kypke je bil s to razsodbo zadovoljen in je moral plačati pri nekem vrtnarju za kupljene rože okrog $5.00. Pomanjkanje krme na Holand-skenL Na Holandskem je nastalo zadnji čas tako pomanjkanje krme za živino, da je vlada v velikih skrbeh, kje isto nadomestiti, ker se ne more krme iz Amerike pre-,ko Nemčije več dovažati. Ker je na Holandskem najbolj kravore-ja udomačena, bo to tudi hud u-darec za sirarne in mlekarne. A-ko se ne bo holandskim farmarjem na ta, ali oni način pomagalo v tej zadevi, se bo moralo do pol milijona krav pobiti vsled pomanjkanja krme. Društvene *eati m dopUi 1--^--- • NAZNANILO. Is urada društva sv. Cirila in Metoda *t. 58 K. S. K. J. »valeth yftwy se tem potom naznanja vsemTftnitvom, kf bo bta^mfralllfaia in se jim dosedaj še ni pravilno ottsidlo fesa %li pr&otta gg*. ____ K. S. K. J. tukaj na Eveleth, dadoepejo delegatje v Etektti v nedeljo dne 19. avgusta popoldne ob pol tretji uri. To nasnanilo naj blagovolijo upoštevati ona cenjena sObratska in druga društva, ki se bodo vdeieifla, omenjeni dan slavnostnega sprejema in posdrava delegatov 13. konvencije K. 8. K. J. Jas sem Vam že sadnjid omenil, da Vam bom nasnanil natančno uro kasneje; šlo se je namreč radi posebnega vlaka sa delegate is Pu-lutha do semkaj. Ker nam takega vlaka naša šeleamiška družba Du-luth Misabe and Northern E. R. sa Meljo nikakor nt Hotela privoliti, ali dati, smo se torej obrnili na Canadian Northern ieleznico in ta družba je posebni vlak rade volje dovolila in sicer to ne a manj, kot za 75 oseb sa redno vož&o ceno; gotovo tudi sa manj oseb ln pridejo tore j za nekaj malega višji vožni stroški na osebo. Ta posebni vlak s delegati odide is Dulutha ob pol 12. uri dop. in dospejo delegatje preko Virginije na Sveleth s poulično karo ob pol 3. uri popoldne kakor le gori povedano. Zatorej so vsa društva, ki so bila povabljena, ali katera smo prosili, da bi se vdeležili parade ali slovesnega sprejetja gg. delegatov uljudno naprošena, da morajo biti v mestu Eveleth označeni dan najkasneje ob 2. uri popoldne, da se bo vse pravilno uredilo glede korakanja. Pri tem naznanjam oddaljenim sobratskim in drugim društvom, da mi nikakor ne zahtevamo, da bi se morali polnoštevilno udeležiti tega redkega sprejema; mi vas le prosimo, da se tefparade udeležite kolikor je V\am mogoče in da vzamete s sabo društvene zastave, da bo parada toliko lepša. Vsem članom pa, ki spadajo k društvu sv. Cirila in Metoda št. 59 K. S. K. J. ali k našemu društvu se pa naznanja, da kdor se te parade ne udeleži, bo moral plačati dva dolarja kazni v društveno blagajno; izvzeti so le oni, ki so oddaljeni 15 milj od našega mesta. Vsem sobratom delegatom in gl. uradnikom K. 8. K. J. pa kličemo že danes: Dobrodošli v mesto Eveleth, Minn, in na veselo, srečno svidenje! S sobratskim pozdravom FRANK PETERLIN, tajnik. NAZNANILO. Iz urada društva sv. Roka štev. 15. K. S. K. J., Pittsburgh, Pa. Tem potom naznanjam vsem članom našega društva, da se naj v polnem številu udeležijo spovedi, ki se vrši v soboto, dne 18. ffv-gusta. Dolžnost vtže vsakega člana, da to opravi, če ne zapade kazni, kakor društvena pravila določujejo. Sobratski pozdrav M. Malich, tajnik. NAZNANILO. S tem uradno naznanjam članom društva sv. Frančiška Sai. .št. 29 v Joliet, 111., da odpotujem na 13. glavno ziborovanje naše Jedno-te, dne 18. avgnista in poslovanje društva se bo nadaljevalo kakor po navadi. ('lan, kateri kaj potrebuje, ali ako kateri umrje in. vse kar se tiče društva naj se naznani v društveni urad in bo vse v redu preskrbljeno, ker pomožni, ali II. tajnik, sobr. Franik Laurich, bo prevzel vse poslovanje za časa moje odsotnosti in bo s/krbel za člane v vseh ozirih. Ako bi želel kak član v kaki nujni društveni zadevi, se lahko zglasi tudi vsak dan na njegovem stanovanju: 106 Liberty St., Joliet, 111. Torej toliko v naznanje in ravnanje, da se naj vse uradne stvari, zadevajoče se gl uradnikov našega društva, naznanijo lahko v uradu društva, ker hosta tudi predsednik in zastopnik odpotovala na konvencijo v Minneseto, da na ta način pripomoreta kolikor mogoče k napredku K. S. K. Jednote. Bratski pozdrav članom društva sv. Frančiška Sal. št. 29 in vsemu članstvu K. S. K. Jednote. John Lekan, tajnik. NAZNANILO IN OPOMIN. Iz urada tajnika društva sv. Alojzija št. 42, K. S. K. J. v Steelton, Pa. Dragi bratje:— Dolgo sem se obotavljal, pre-dno sem se odločil Vas pismeno obvestiti zaradi mesečnih sej. Smatral sem si za svojo dolžnost da Vas o tem obvestim; kajti ža -lostno je videti, ko imam na seji pred seboj skoro same otroke in potem bi pa radi šli vsi na prvi poklic domov. Vem, da dosti iz med Vas bode reklo: kaj pa tebe briga, samo, da denar prinesejo. No, to ni res. (Pomislite, ali ni žalostno, da izmed 95 članov se komaj udeleži seje od 15 do 30 članov, in ti ko pridejo pa še ne morejo počakati zaključka seje. S komu naj potem zaključimo sejo, ali kakšno drugo stvar? Z otroci? Res je, da ko delajo člani po noči se ne morejo udeležiti seje; zato Vas pa prosim, ne pošiljajte otrok, ker od zdaj nadalje se bo klicalo imena članov po vrsti, po-, tem pa naj čaka do polnoči. Ako se kateri ne more osefbno udeležiti seje, naj prinese denar tajniku, ali pa naj ga izroči kakemu članu, ki bode šel na sejo. Opozarjani tudi naše člane, da naj holj redno plačujejo svoje asesmente, kajti z onimi, ki s plačevanjem zastajajo, se bo postopalo po društvenih in Jednotinih pravilih. V slučaju, da tak član zfboli, ne dobi podpore od društva. Vzemite svojo društveno knjižico in čitajte pravila na strani 15, člen 7. Vzemimo za primero mesec junij 1917; ta mesec je bilo več kot četrti del članov, ki so dolgovali skupno v znesku $123, namreč, da nismo imeli nič v blagajni s čimur bi bili plačali asesmerit za K. S. K. Jednoto. 'Potem, ko se mu dolg pripiše z enega meseca na drugega, je precej velika svota, potem pa pravi r Ja, od kod je pa to, da je toliko sedaj za plačati? Da bi bil plačal redno mesečno, pa ne bi imel nikakoršnega izgovora. Torej danes slednjič opominjam vse one, ki zaostajajo na mesečnih asesmentih, da se za to blolj polbrigajo. Ne mislite, da boni jaz hodil od hiše do hiše Vas opominjati; zato še mora vsak sam spomniti. Kakor se je to dogodilo s par člani, da so zaostali na mesečnih asesmentih dolžni za tri mesece, jaz nisem vedel njih naslova, ter sem jih moral iskati od hiše do -hiše, da sem jih vprašal, kaj da mislijo; seveda so mi potem vse popolnoma plačali, dva sta pa rekla, da nečeta, nakar sem jih suspendiral. Prosil hi vsakega člana, da kadar se preseli, da mi takoj naznani svoj novi naslov. Kdor mi ne naznani tega, se ga bo kaznovalo za 25c, kakor pravila predpisujejo. Beri na strani 21, člen 12. Smatral sem si za svojo dolž -nost, da sem Vas o tem obvestil, kajti nerad bi, da 'bi imeli kake sitnosti; zato menda ne bodete nejevoljni zaradi teh vrstic, ki jih Vam z dobrim namenom nazna -nja Vaš, Vam udani Anton Malesich, tajnik. Poročilo 7 mesečnih dohodkov dr. bv. Alojzija št. 42. K. S. K. J. ▼ Steelton-u, Pa. Cenjeni sobratje:— V svojo dolžnost si štejem, da Vam naznanim 7 mesečne dohodke in stroške. Dne 16. avg. Vas hočem bolj natanjko obvestiti o sledečem računu. Dragi brat ji! Vem, da Vam je znano, da smo na naši krasni dvorani dolgovali še $550.00, ,vendar smo sedaj vse popolnoma plačali, torej vidite, da lepo napredujemo. . Sedaj, kar nam mesečno ostane lahko rečemo to je naše. Dohodki. Preostanek 31. dee. 1916......$ 299.62 Plačanega od članov v 7 mesecih .............$1,616.31 Na plesni veselici dobili 101.83 Za najemnino........ 73.75 Tekom 7 mesecev prejeli •kupno...................$1,791.89 K. o A nt. tU %red............ trudt Co. * obrestmi vred---- Bolniška podpira......... Mt. Gršiču za fed Halla...... popravek eliefctrlke ln *•«- sviptljaVo HiffiT ............ Plesna zabav* Stroški ....... Za Rdeči Kri* .............. Za godbo patriotisms parade.. Tajniku plača ............... 21.30 "85.00 »5.00 14.00 tTpravai Bt»*«ti . . . .......... 85.85 Skupni stroški ............$2,067.96 BtkspituUcija. Skupni dohOTlfi H6:r.........$2,091.51 Skupni stroški so ............ 2,067.96 Preostanek čintega imetja 31. jultja 1*17;............$ 23.55 Steeltoa, Pa, dne 31. julija 1917. Anton Malesich, tajnik. NAZNANILO. S tem naznanjam vsem članom društva sv. Jožefa št. 55, K. S. K. J., Crested Butte, Colo., da je poprejšnji tajnik tega društva odstopil in da sem prevzel sedaj jaz tajniški posel. Vsakdo izmed članstva naj se v bodoče obrne na podpisanega novega tajnika, oso-bito naši zunanji člani, ali člani na potnih listih. S sobratskim pozdravom Joe Pecharich, tajnik, box 75, Crested Butte, Colo. t*k*& -tega zborovanja tod* na Gilbertu. Vabijo in kličejo vam ne iwtfno člani dr. *v. Cirite i« Metoda, KtfKIT fčr društvo sv. -Alojzija, K. & K. J. iz^GiIberta, afopak vil dttije "gg. f lave i je vsak vedel *e takoj v za- 62.09-[slovenska in hrvaška podporna' društva in slovensko dramatično društvo. Vabijo vas uljudno in prijazno vie rojakinje in rojaki tn ne samo vsi Slovani, amrpak vse gil'bertsko občinstvo. Vse vam kliče: Dobrodošli nam na kratek obisk vsi gg. odborniki in delegate. Dobrodošli na naš slavnostni večer prirejen vam v počast tukaj v sosednjem GiLbertu. Tako prihajajo že danes glasovi od to -zadevnega skupnega slavnostnega pripravljalnega odbora. M. Pogorele. Čefcku, da se bo štrajk posrečil. Za čas& stavfee ni bilo najmanjših nemirov kVi nasilja; tudi ni bilo niti enega skeba med 1800 delavci T\) nekoliko obotavljanju in men eftnju, so se ndale konipani je in povišale plačo /a 50c na dan, tako da je sedaj najmanjša plača V rudfokopili za osdmmrno delo $4 Tolikb v pojasnilo, dft si ne bo kdo mislil, da vladajo tukaj take razmere kot v Arizoni. Član druitva sv. Jožefa. NAZNANILO. Kakor običajno vsako leto, tako bo naše društvo Marije Pomagaj št. 78 K. S. K. J., Chicago, 111., obhajalo tudi letos god društvene patrone, ali zaščitnice s skupno spovedo, sv. obhajilom in sv. mašo, ki se vrši prihodnjo nedeljo dne 19. t. m. ob 8. uri zjutraj v cerkvi sv. Štefana. Olanice društva Marije Pomagaj so vsled tega uljudno napro-šene, da se udeležijo tega v polnem številu. Spovedalo se ibo že v soboto od 2. ure popoldne in zvečer; "članice, stanujoče v bližini naše cerkve naj opravijo spo-ved že v soboto; oddaljene članice imajo pa priliko opraviti sv. spoved v nedeljo zjutraj. Zbirale se bomo dne 10. avg. ob pol 8. ih zjutraj v cerkveni dvorani; vsaka naj prinese s sabo društveno regalijo. Upam, da se boste cenj. sosestre vdeležile prihodnjo nedeljo skupnega sv. obhajila in društvene sv. maše v polnem številu ter Vas sosestrsko pozdravljam. Marija Kobal, tajnica. NAZNANILO. S tem naznanjam članicam dr. sv. Ane.št. 156 K. S. K. .T. Ohis-holmi, Minn., da se bo vršila izvan-redna, ali posebna seja našega društva v nedeljo, dne 19. avgusta t. 1. v Ljtodski čitalnici, ali tam, kjer je po navadi. Vsled tega so uljudno vali >1 j ene vse članice, da se zanesljivo polnoštevilno udeleže te seje, ker se bo volilo in izbiralo za nakup društvene zastave. Pri tej seji se ne bo pobiralo noHienega posebnega ases-menta, temveč pogovorile se bomo le glede društvene zastave in Še par drugih točk imamo za rešiti S sestrskim pozdravom do članic našega društva in vsega članstva K. S. K. Jed note. Ivana Kočevar, predsednica. Leadville, Oolo. V M. številki tega lista je bilo natisnjeno poročilo, da je v Leadville, Colo., štrajk med rudarji in da naj zato nolbeden ne hodi tja iskat dela. Ko je došlo to poročilo v Leadville, je bil štrajk že dva dneva končan z zmago ru-darjev. Stavka se je pričela dne 22. julija, ker kompanije niso hotele u-goditi zahtevi rudarjev glede povišanja plače. Vsi rudarji so kot en mož pustili delo in zavoljo te velike edinosti in sloge med de- Ghicago, HI. Minulo nedeljo dne 12.*t. m. je priredil Slovenski pečlarski klub iz Chicaga že svoj drugi letošnji piknik In sifter v prijaznem Willow Springs, 111. Odbor tega kluba je povabil na ta izlet tudi v Chicagu se mudečega gl. predsednika K. S. K. J. Paul Selinel-lerja in II. nadzornika Geo. Th> mas-a. Zabava v prijaznem gozdiču v Willow Springs Je bila pristno pečlarska, torej povsem izborna da ni »bilo nobenemu peč-larju in njih prijatelju žal, če se je tega piknika udeležil. Pri tem gre vsa čast m hvala za prireditev tegr. piknika našemu znanemu slovenskemu gostilničarju Joe Perkotu iz Wood Streeta. S pozdravom Udeleženec dete kmalo dobili dovdj naročnikov. Ustanovitev lastne tiskarne bi jaz ne svetoval, saj za enkrat še ne. Saj imamo dobro slovansko tiskarno, ki vsakemu točno in dobro postreže ter bode gotovo najcenejša, ker v tej češki Narodni tiskarni pustijo tiskati vs! večji trgovci v Chicagi. Kdor se spotika nad imenom "narodna", ta pač stvari dobro ne razume. Vsak pameten trgovec 'bode kupoval blago tam,, kjer bode boljše in cenejše postrežen. Toliko sem hotel ob kratkem povedati svoje misli Jer ostajam s sobratskim pozdravom John Gottlieb, član dr. sv. Štefana St. 1. f Rizmotrivanja za XIII. konvencijo K. S. K. J. j Gilbert, Minn. Zadnje čase se mnogo piše po časnikih, zlasti v "Glasilu K. S K. Jednote" o sklepih in točkah, ki se bodo pretresovali na 13. gl. zborovanju K. S. K. J. od 20. avgusta dalje v Evelethu, Minn., kamor pridejo delegati izpod naše no vodom o vinske zvezdnate zastave od atlantiškega do pacifiškega morja in to, kakor že omenjeno, v Bveletlh, ki je nekaj nad 70 milj oddaljen od Dulutha. Eveleth tvori skoro središče Iron Range (železnega okrožja), kjer živi približno 15 tisoč Slovencev in približno toliko tudi drugih Slovanov. Te razne rudarske naselbine »o stare okrog 30 let; preje so ondi živeli še Indijanci. Večina naših rojakov se ukvarja dandanes v teh krajih v rudnikih. Več ne ibom opisoval Iron Range, ker si ga bodo gg. delegatje čez par dni lahko sami ogledali. Mesto Eveleth šteje okrog 8000 duš in je staro menda 16 let; svo-ječasno so vse to mesto prestavili ali premaknili na ukaz rudarske družbe, ker se je pod prvotnim mestom nahajalo obilno bogate železne rude. •Mesto Gilbert je pa sosedno me- Skupaj M .$2,091.51 sto Eveletha, eno izmed najmanjših mest v tej okolici, oddaljeno I- . „ le nekaj minut s poulično ali e - možnega tajnika, zapisnikarja pa lektrično karo. " Chicago, HI. Društvo sv. Alojzija št. 47 K. S. K. J., Chicago, lil., je na svoji redni mesečni seji dne 14. julija t. 1. sprejela in odobrila sledeče točke in nasvete, katere bo izročilo svojemu delegatu XIII. konvencije : 1. Bolniška podpora naj ostane pri starem. 2. Glasilo naše Jednote naj osta ne v Chicagu, tako naj se obdrži tudi dosedanjega urednika in do sedanjo izdajo in obliko lista. 3. Prihodnja konvencija naj se vrši, če mogoče, v Chicagu 4. Posmrtnino članov in članic naj se poviša na 2 tisoč dolarjev. 5. Operacijske podpore naj ostanejo kot 'so sedaj G. Naj se ukrene nekaj za onemogle, ali dolgo časa bolane čla ne, da bodo dobivali več podpore in dlje časa. 7. Ukrene naj se nekaj glede članov, ki gredo k vojakom. Taki člani naj v prvi vrsti odstopijo iz bolniškega sklada pri krajevnem društvu, drugo naj pa razmotriva konvencija. 8. Sporne točke pri društvih naj se skušajo poravnati medsebojno, ali potom porotnega odbora Jednote, ne pa, da bi se glavni uradniki vozili k . društvom zaradi tega, ker to preveč stane. 9. Naj se ukrene in reši važno točko glede pridobitve Jednotine-ga charterja vsem krajevnim £iu-štvorn. 10. Ako član društva odpotuje 50 milj od svojega društvenega sedeža, naj se mu ne da potnega lista, ampak prestopni list za naj-bližnje društvo v onem kraju. Do-tično društvo mora na vsak način pod vsakim pogojem sprejeti takega pres-toplega člana in sicer najmanj tekom treh mesecev. 11. Naj se posveti ali določi lkrat na mesec posebno stran v našem glasilu za reklamo mladinskega, ozir. otroškega oddelka. 12. Naša Jednota naj sestavi in izda za vsa krajevna društva primeren in lep obrednik za umrle člane in članice pri pogretou. 13. Verska točka pri Jednoti naj ostane pri starem !n naj društveni odbor skrbi, da se ta točka vestno izpolnuje. 14. Jednota naj ima svoje nadzornike izvoljene od društev v primerni bližini ne pa v zelo oddaljenih državah, kar je zvezano s prevelikimi potnimi stroški, ko se vršijo pregledovanja Jednotinih knjig in računov. 15. V slučaju, da se bo Jednotin Dom prodal, naj se skuša glavni Jednotin urad prestaviti v Chicago, zaradi znižanja upravnih stroškov. 16. K. S. K. J. naj izda 1. 1919 primerno in lepo spominsko knjigo povodom 25. letnega jubileja njenega obstanka. 17. Urad II. tajnika ali zapisnikarja naj se opusti in naj se izvoli name&to njega rednega po- 18. Uradniki krajevnih društev ne smejo in ne morejo biti tudi uradniki kake druge pod. organi- South Chicago, 111. Cenjeni sobrat:— Tudi jaz se zanimam za raznovrstna raiamotrivanja povodom bližajoče se konvencije naše Jednote, h kateri spadam že več let. Pri tem sem predobro prepričana, da bodo fmeli letos naši sobr. delegatje veliko posla in truda, pa tudi veliko nepotrebnega dela. Jaz kot mati štirih otrok se na noben način ne strinjam, da bi tudi ženske hodile na konvencije, ker vsaka dobra mati ima dosti dela doma pri svojih otročičih; torej ni treba ženskam iskat kratkega časa po konvencijah, ker žene smo le foolj sposobne za del.i doma pri peči ne pa na fconven ciji. Skrbna mati raj bo doma in ji ni treba okoli hodit! tla, Vamor ne spada. Seveda sem tudi čitala, da se ženske zelo trudijo za ustanovitev kakega novega podp. druRtva; zp-res to je prav in lepo. Kdo m zacije ,ali dveh podp. društev, ker pra^aprav plačuje v žensko dm-nikakor ne morejo služiti dveiuv gtv0 ^ tem sem dobro prepričana, gospodarjema in delati v korist da ra0raj0 možje podpirati dveh različnih podp. organizacij. mo5ko in žensko društvo. Tn žena Za odbor dr. št. 47 K i?. K. J. bo 51a na konvencijo! Mož: pa John Wukshinich, tajnik, doma?--Pamet, pamet! Dra- __gi mi sobratje delegatje XIII. konvencije, da ja ne boste tega Chicago, Dl. vpoStevali in časa gubili. Me žene Pazno zasledujem razmotriva- bodimo doma, kamor spadamo in nja za XIII. konvencijo K. S. K. možje naj hodijo pa na konvenci-J. Mene, kot prijatelja dobrega j0? ki so 7a to __ želim veliko časopisja najbolj .mnima nase Gla- uspeha gg. delegatom, silo. V več dopisih sem vital r j Sestrski pozdrav "Jednota naj ostane strogo kato-; Angela Gorenc. liška, — Glasilo naj astane zana-i _ prej tednik to naj nam zadostil-' Hostetter, Pa. je." K temu si jaz dovoljujem; Cenjeni sobrat urednik:— pripomniti: "Ako hočete Jednoto| Tu(U ja7 ^ hočem oglasitj s par ohraniti katoliško, morate tudi gledati, da bode ljudstvo ostalo katoliško, kar se pa doseže z dobrim katoliškim časopisjem. Dan-| danes pa najdete skoro v vsaki nasveti v našem glasilu povodom obdržavanja XIII. konvencije K. .S. K. J. V prvi vrsti se tudi jaz strinjam . ., »,. i z vsemi dopisniki, ki so za centra ! slovenski nisi ze dnevnik. Ali »)aj-jj . . . > ., .izacilo bolniške podpore. Nikakor imamo v Ameriki Slovenci ze s\ oj -1 . . ' r . . . . , . se pa ne strinjam z dopisnikom iz katoliški dnevnik" r .. . , .. Chicaga, ki svetu]«\ da naj »o v*e Moje mnenje o tem je sledeče: po Htarem, kakor ie bilo dosedaj. Nespametno bi bilo definitivno zakaj imamo sploh konvencijo?— skleniti, da se začne izdajati dnev- £ato> <|a se zadeve pri Jednoti nik, ker se ne ve koliko bode na- ^boljšale. Oe se ne bo upeljalo ročnikov, kajti članstva ne more-!se(^aj centralizacije bolniške pod-te za to siliti, ampak vsak bi naj pore prj k. S. K. J. sem prepri- imel prosto voljo, da prejema list dnevno ali tedensko, po vzgledu drugih Jednot. Poprej pa se mora skrbeti, da se list razširi tudi med nečlanstvo. V to svrho bi se moglo najprej spremenili ime. Potem pa pride na vrsto delitev društvenih vesti in dopisov. In sicer dopisi naj ostanejo na drugi strani, društvene vesti pa naj pridejo ta- cali, da bo marsikateri član naše organizacije prestopil drugam, kjer ho dobival sigurno in redno bolniško podporo in kjer mu ne bo treba čakati po 2, 3 do 5 mesecev nanjo. * Zatorej cenj. ge. delegatje 13. konvencije delujte vsi za centralizacijo skupne bolniške podpore, da ne bomo še zanaprej samo pol- •koj za uradnim naznanilom j«l- hratje k(vt pišejo nekateri, temu - Ijia konvenciji. note. Skoro vsak rad prebira dopise, dočim društvene vesti zanimajo samo članstvo dotičnega društva. Drugače ie pa naš list izvrsten, da nemore nihče boljšega zahtevati, ter bi lahko imel list na tisoče naročnikov izven Jednote, pa jih nima niti 50. — Toraj jaz bi predlagal, da bi se list imenoval "Zarja", glasilo K. S. K. J., ter prosim, da kateri drugi predlaga drugo ime. Potem pa pride pred vsem na vrsto agitacija za nove naročnike. Z novim letom bode gotovo naročnina povišala, recimo na $1.50 za nečlane. Ako bi se naznanilo v listu, in to v vsaki številki, da kdor posije naročnino pred novim letom, ima list za staro ceno, ter ako bi se razpisala mala nagrada za dotičnika, ki pridobi največ naročnikov, fnlslim, da bi se pridobilo mnogo naročnikov. Po novem letu pa bi naj vsak član, ki pošlje celoletno naročnino (1.50) za novega naročnika nečlana, dobil provizije, recimo 50 centov. Amerikanski časopisi izdajo ogromne svote denarja v svrho pridobitve novih naročnikov. Toraj spremenite najprvo ime, potem agitirajte za nove naročnike; objednem pa lahko pobirajte izjave za dnevnik. Upam, da bo- da bomo pravi podporni bratje ;n sestre med sabo. 2. Dalje se strinjam tudi s predlogom, da naj Jednota plačuje potne stroške delegatom, da bodo na glavnih zborovanjih lahko vsa , tore j tudi manjša društva zastopana in ne samo velika. Vsako društvo naj pošlje po er.ega delegata zakaj, vsako društvo, ki pošlje po 3 ali 4 delegatje pa vsi glasujejo za jedivo stvar; če bi bil eden, ali pa 4 delegatje, pa bi bilo končno vse enako. 3. Konvencija raj se vrši vsako 4. leto. 4. K Jednoti naj pristopi vsakdo, ki razume kak slovanski ie-zik. 5. Jednota naj ostane še vnaprej na taki katoliški podlogi, kot do sedaj. Kdor je dober in praktičen katoličan bo z veseljem opravil vse svoje verske dolžnosti; mlae-nežev pa naj se ne trpi pri naši Jednoti. Torej cenj. delegatje 13. konvencije! Delujte le korajžno In brez skrbi za centraltzacljo fiolnl-ške podpore in s tem bo XTIT. konvencija zapisana z zlatimi črkami v zgodovini naše Jednote. K sklepu pozdravljam vse brate delegate naše dične Jednote in jim želim veliko uspeha pri tako težkem del«. >■'{ Jakob Povle, clan dr. št. 158. Kansas City, Kaos. Ker so v našem Jednotinem glasilu le bolj redki dopisi od naših slavnih ženskih društev, zato sem se tudi jaz namenila, kot 10-letna članica društva sv. Veronike št. 115 naipisati par vrstic in sicer začenjam s sledečim: INajprvo pozdravljam in čestitam našim gg. delegatom ter jim .kličem iskren "Živeli", da bi delali složno v korist društev in naše mile podp. matere K. S. K. J. Mnogo dopisnikov in društev želi, da bi se upeljala centralizacija bolniške podpore; moje mnenje je pa, da naj ostane ta podpora pri starem, kajti če se upelje novo, sera prepričana, da društva ne bodo napredovala. Poglejte si dragi čitatelji in sobratje stara društva, ki ionajo svoje trdne blagajne, poglejte si pa tudi nova društva, ki nimajo nič premoženja, ali denarja. Pa naj bi bili potem vsi enaki; oni, ki so žc dosti izdali za društvo in nekateri pa nič T To bi ne bilo nikakor pravilno. Vsako društvo naj torej samo skrbi za svoje bolne člane: torej po navijam še enkrat: Bolniška podpora naj ostane pri starem! Druga točka je ta, da naj bi se prihodnja konvencija vršila v Jednotinem domu. čemu bi se potikali delegatje po raznih drugih državah, ko ima Jednota za zborovanje svoj lasten dom? Tretja točka je, da naj bi cenj. delegatje ne pozabili ženskega wpola. Zakaj naj bi tudi ženske ne poslale svoje delegatinje na glavno zborovanje? Če so zmožne vse urade voditi, zakaj bi naj tudi ne zastopale svojih društev na konvencijah 1 Ta točka ne bo Je-dnoti prav nič škodovala, pač pa mnogo koristila. Kar se tiče društva sv. Veronike, isto iepo napreduje v pravi sosetrski slogi in ljubezni; med nami ni najti ne prepira, ne jeze. ne sovraštva; to društvo je postalo res pravo složno društvo, ker smo vse članice za eno in ena za vse. Zatorej drage mi Slovenke ne poslušajte hudobnih jezi- kov* ki vas ailijo in vleSejo proč od naše sredine. Premislite si, da ste žrtvovale že mnogi rent zn društvo, pa da bi sedaj vse pusti le ? V.>e kar je pri našem društvu zastava in drugo to je vseh članic Issinii'a. In kaj si moremo misliti lepšega in bolj tolažilnega kakor to, da kadar bomo na srmtni postelji, da nas bodo prišl? obiskat članicc našega društva; kadar se pa preselijo v večnost, tedaj i o-de nam v zadnji pozdrav vihrala zastava našega društva sv. Veronike nad gomilo. Dr.§» mi Stre! Držimo torej složno skupaj k t prave iičrre naše dične Jod-note. S pož ira v om Marija Ouštin, štora članice. Peoria, 111. Čas se bliža gl. zborovanja K. S. K. Jednote, zatorej sem se tudi jaz nameni«!, da izrazim na tem mestu svoje misli, kakor mnogo drugih, katerih izjave in dopise skrbno zasledujem. Glede premetmb pravil naše Jednote in drugih glavnih točk, o kalterih se bo debatiralo in sklepalo na prihodnji konvenciji sc strinjam jaiz s sledečimi:— 1.) Naše glasilo naj ostane še zanajprej tednik in naj se ti.;ka in izdaja v isti tiskarni in z istim urednikom, kot dosedaj, ker urednik je na praivem ali svojem mestu, Nikakor se pa ne strinjam z nasvetom nekega člama, da naj bi se list preselil v tiskarno A. S. Zatorej Vas cenj. delegatje in elanstvd opozai^am, ali bi radi zopet nazaj dospeli do nenapred-ka in nesloge, kakršno smo radi tega že svoječasno imeli? Ne, tega ni treba! 2.) Jednota naj uvede ali prevzame centralizacijo bolniške podpore. 3.) Konvencija naj se vrši na vsaka štiri leta in naj Jednota plača vožnjo delegatu. K *&lepu prav lepo pozdravljam vse člane in članice K. S. K. Jednote, poselbno pa delegate prihodnje konvencije, želoč jim mnoigo uspeha pri tako važnem poslovanju. Joe Kuhar, večletni član. Op. uredništva: Četrto točko Smo iapusitili iz važnih vzrokov. apostolski misijonar med lndijaaci v Severi! Ameriki. v Iz zbirke Rt. Rev. Jos. F. Buh-a, Ely, Minn. | (Konec.) LORENCA LAVTIŽARJA PISMA SVOJCEM V EVROPI. IV. Krivo drevo, 10. listopada 1856. Ljuba mati! Vaše pismo, katerega ste pisali precej po očetovi smrti, sem prejel kmalu po prazniku Vseih svetnikov tisteiga leta in sem tudi precej odpisal pismo na vas in za gosp. fajmoštra in na njih pismo poslal, katero se je pa gotovo iz -gubilo. Vaše zadnje pismo od Ma-rijanine smrti sem prejel na vseh vernih duš dan. Ljuba mati! Bog vas neizrečeno ljubi, ker vas tako dolgo na svetu pusti in vam toliko težav in križev pošilja. Kogar Bog ljubi, ga tudi tepe, pravi sv. pismo. Bodete rekli: Otročiči in Janez se mi smilijo. Res je, tudi meni se neizrečeno smilijo in so res u-vsniiljenja vredni. Vedno sem mi-loval otroke, katere so mater ali očeta izgubili. Pa tudi tukaj se moramo spomniti besed sv. pi -sma: Ali je katera nesreča, katere bi Bog ne poslal? Bog sam se imenuje v sv. pismui Očeta ubogih vdov in zapuščenih sirot. Zaupajmo vanj, ker bo tudi za te otročiče skrbel. Bodete rekli: To je hudo, ko sta oče in Marijana talko naglo mnrla, brez previdenja sv. zakramentov. Tudi jaiz sem tega silno žalosten, pa kaj zamoremo drugega reči, kakor božji previdnosti se udati z besedami: Gospod, tvoja sveta volja naj se zgodi. Ljuba mati! Le kratko časa še potrpite, kmalu boste prestali ta svet in videli one, ki so že pred nami umrli. Jaz sem hvala Bogu zmiraj zdrav in trden, ljudi sem se že privadil in tudi šipraho znam že precej dobro. Pridigujem in spovedujem že ravno tako lahko, kakor na Kranjskem, samo kake majhne pogreške še storim, pa me vendar ljudje razumejo. Skoro vsi, kolikor jih je v tej okolici, so bili že kriSeni, preden sem jaz sem prišel in jaz sem dosedaj sa- mo šest odraačenih krstil. Lansko jesen je tudi neki duhoven meni-Ihe in nune sem pripeljal, vsi so Nemci. Hrano dolbivam pri liu -nah. Zastran mene ni treba prav nič skrbeti, ker mi ni nič hudega in tudi trpljenja nimam nikake -ga. Priporočam se Vam v moli -tev! — Platno in vsa oblačila dajte otrokom; zame ni treba hraniti. Da bi pa sem pošiljali, se ne iz -plača, ker veljalo bi vas trikrat več pošiljanje, kakor je blago vredno. Denarje, če jih silno ne potrebujete, dajte v hranilnico, da bodo naloženi za Marijanine otroke, tako, da dobi vsak enak del, pa do 24. leta ne sme nobeden denarja ven vzeti, razun če bi bila huda sila in če bi se kdo ženil ali omožila. Če bi pa kateri izmed njih umrl pred tem časom, potem se tisti del razdeli med žive. Storite tako, kakor vam rečem nikar si ne pustite od drugih rai-vsel nepokoja delati. Pošljite de -narje Govedarjevemu gospodu, oni bodo Vse prav storili. Moje denarje, katere so za prodane reči prejeli, bodo meni poslali. Bog vas obvaruj in podpiraj s svojo milostjo. Lorenc. V. V Krivem Drevesu, 12. rožnega cveta 1858. Ljuba mati I Že je več kot poldrugo leto, kar r^kem dobil nobenega pisma od vas, tisto je bilo zadnje, v katerem je bila smrt ranjce Marjane oznanjena. Zadnjitkrat sem pisal ravno lansko leto nekaj pred Kresom na gospoda fajmoštra in na vas, pa ne vem, če ste ga prejeli ali ne. Znaibiti se je kakšno pismo name izgubilo. Ker, mislim, da ste moje, lansko leto pisano pismo prejeli, mi ni treba ponavljati, kar sem takrat pisal. Bog me je dosedaj vedno podpiral, vedno sem bil zdrav, ravno tako, kakor an Kranjskem. Tudi trpljenja v duhovski službi nisem nič imel; marsikateri duhovni na Kranj -skem več trp4. Več majhnih vasi sem v treh letih, ker sem že uimev-no znal govoriti z ljudstvom, o - dkrbljeval, kar m« je poiebno ve selilo ; marsikatere sem tudi v večnost pripravljal in upam, da za mene tamkaj molijo. Prav v srcu se veselim, kadar premising -jeni moje ljube farane, ki so bili pred 30 leti še vsi neverniki, ki so zdaj kristjani in se zbirajo v cer -kvah in Boga častč ravno tako, kakor na Kranjskem. Seveda še nimajo tako lepih cerkva in zvonov, kakor na Jtranjsk^m. Tudi nimajo tako lepega polja in hiš, kakor tam, pa vendar vse imajo, kar je potrebno. Vasi so daleč ena od druge, tako da iz vasi, kjer nimajo duhovna ob nedeljaih, le nekateri morejo k maši priti. Lju-lje se pa sami zbirajo v cerkvi, molijo iii pojejo, včasi pa duho -ven k njim pride. Duhovne večji-del ljubijo in spoštujejo. Zdaj so vfookočastiti škof na moje mesto drugega duhovna postavili ; tedaj se bom premaknil in šel tje, kjer so gospod Pire, ker tam še bolj duhovnov primanjkuje. Če srečno tje doidem, vam bom kmalu pisal, kako mi bode tam šlo. V Boga trdno zaupam in v Marijo; saj.nisem iz drugega namena vas in drage znance za -pustil, kakor z željo, tistim du-hovsko služlbo opravljati, ki ni -majo duhovnov. To trdno upanje rae v moji veliki slabosti podpira. Kar pa vas zadene, imejte tudi vi to trdno zaupanje, kajti tudi vam se ne bo trpljenja zmanjkalo; toda tistim, ki Boga ljubijo, vse k dobremu služi. Kratko in minljivo je vse na tCiA svetu; torej le na večnost vedno mislite in precej lahiko bo težave prenašati. Vas vse lepo pozdravim in Bogu priporočim, sosebno vas, mati, Mino, Janeza in njegove otroke in Mininega moža. Molite zame! Ne pozabite g. fajmoštru moje prisrčno pozdravljenje naznaniti, ravno tako gosp. kaplanom in pa Cošeljnovim. Pišite mi precej; morebiti bodo g. fajmošter tudi kaj pisali, kar bi me močno veselilo. Naslov na pismto sem tukaj pridejal, da ga pokažete tistemu, ki bo pismo zapečatil. <4e bo božja volja, bom v ponedeljek, 14. rožnega cveta od tukaj odrinil in se dlje časa po jezeru peljal. Tako ostanem s prisrčno lju • bežni jo Vaš Lorenc. VL Pri Rdečem Jezeru v s. Ameriki. 19. kozoperska 1858. Ljuba mati! Dve leti je, odkat* nisem od vas nič slišal, le od kakega prijatelja s Kranjskega dobil sem kakšno pisanje. Kraj, kjer sem sedaj, je ravno ob bregu velikega jezera, ki je naj m an je trikrat večje od Blejskega jezera. Neverniki imajo s-voje hišice iz lubja napravljene. Navadno postavijo dolge kole po konci, tako, da se v vrhu na okroglo sklepajo. Nato obijejo vse z brezovim lubjem, le na vrhu puste luknjo, katera jim služi za dilnmik; vrata odločijo ob strani majhno odiprtino, katero potem preprežejo z živalskimi kožami. Vrata so tako majhna, da mora človek popolnoma sključen skozi nje. V sredi imajo ogenj, poleg katerega navadno vsa družina celi dan prebije. Ženske pečajo se z pletenjem štorjev, katere prav lepo in umetno izvršujejo. Njih možje so pa silno lenobi podvrženi. Prav malo jim je zazaslu-žek; semitert je se podajo na lov, do katerega edino jim je veselje. Meso in kože prodajo za oblačila. Nekateri nabirajo divji riž (rajž), ki je prav dobra jed. Obleka jim je dolg ogrnjač v zimskem, kakor tudi v poletnem času. Klobukov ne poznajo; imajo vsi dolge lase, ki jim ob enem nadomeščajo klobuk. Jako močne in trajne čevlje si narejajo iz kože. Jaz prebivam sedaj pri nekem dobrem kristjanu. Hrano imam tulkaj prav dobro in sicer dvakrat na dan. Najdražji je zajterk. V solbi napravil sem si lep oltarček, kjer mašujem. Za hramo in stanovanje plačujem mesečno 10 dolarjev. Neverniki so večinoma vsi prijazni z menoj in me radi poslušajo, ko jim razkladam resnice sv. vere. Upam, da jih v kratkem času izpreobrnem. Posebno sem jim pa vsled tega priljubljen, ker vsacega ozdravim, kadar #boli. Gospod Pire so mi dali saiboj nekaj zdravil, s katerimi tudi sebe naglo ozdravim, kaldar mi kaj ni po volji. Že davno sem pisal pismo vsem: vam, ljuba mati, Janezu in MHni vsakemu posebej in sem potem vsa skupaj vam poslal. Mi- slim, da se niso zgubila; ako se, naj samo to ponovim: Moja žeija je, da bi se Janez ravnal po naukih gospoda fajmoštra in pa da bi Mina svoje otroke v lepem krščanskem duhu odgajala. •Vas lepo pozdravim in Bogu Vaš Lorenc. V kraški bnrji. (Iz "Slov. Naroda" v Ljubljani leta 1015.) Dragi, kakor ves sem že precej časa na fronti, "okusil" sem prah poljskih ravan, gazil blato gališke zemlje, pretrpel zimo v Karpatih — toda Kras je nedosežen, kadar se dvigne ledena burja, ki je pač hujša sovražnica vojaka, kakor sam znameniti ruski general Zima. Marsikaj sem doživel in pretrpel »13. novembra pa ne pozabim do konca svojega življenja. Zjutraj ob 7. sem se odpravljal s svojim malim oddelkom, da grem po provijant. Druge dni smo bili kakor ura, danes pa se nismo mogli odpraviti. Po noči je zapadel sneg, ali naj vzamemo sani T Odločili smo se da gremo s konji in ročnimi sani. Toda komaj smo se podali na pot, že je pričelo deževati in dvignil se je vihar, ki je pometal razmočen sneg. Poslali smo sani nazaj, naložili koše na konje in korakali hrabro naprej. Vedno ostreje je pihala burja in vedno težavnejša je postajala pot. Ne zmoremo," so pravili vojaki in svetovali, naj se vrnemo. Toda jaz sem trdoglav in zdelo se mi je, da moram za vsako ceno opraviti svojo vsakodnevno dolžnost. "Kdor ne more, naj gre nazaj," sem zaklical, sam pa sem z nekaterimi tovariši ir$ konji lezel, naprej po strmi poti. Kmalu sem spoznal »da se nahajamo v nevarnem položaju. Po strmih obronkih sem videl ležati ubite konje in tudi v nas se je upirala burja s skoraj neodoljivo silo, grozeč nas vsak trenutek strmoglaviti v dolino. Z največjim naporom in pozornostjo smo dospeli na vrh in onkraj na mesto, kamor sem zahajal vsak dan. Do kože premočene in popolnoma premrazene so nas tam gledali, kakor čuda Bil sem danes prvi, ki je dospel brez večje nezgode do skladišča, nekemu drugemu oddelku je ubilo pet konj, tretji oddelek jc razpršila burja, kakor če se zažene jastreb med piščeta. Rekli so mi, da naj se ne vračam danes k svoji četi, toda dolžnost je dolžnost in za to sem le prosil poveljnika, da naj mi da še par mož, ki bodo držali konje Ustregel mi je in odkorakali smo Zunaj je vreščala burja, da je bilo groza. Kmalu mi je odnesel vihar enega, za njim že drugega tovariša; videl sem, kako sta kakor na perotih izginila po pobočju. Toda še je šlo nekaj časa. "Fantje korajžo" in korak za korakom smo hodili naprej. Prišli smo polagoma do bolj odprtega mesta, kamor je bila burja nanesla (ker je bilo nekoliko vdrto) na pol metra z vodo pomešanega snega. Morali smo skozi. Toda sredi tega snežnega barja je na nas udarila burja z novim strašnim sunkom. Spoznal sem, da moramo nazaj. Toda to je bilo težje storiti, kakor spoznati. Zadnji mož in konj v vrsti sta se srečno obrnila — pa že ju je zagrabil«! burja, slišal sem obupen zamolkel klic in konj in človek sta izginila. Torej naprej! Stoječ do pasu v vodenem snegu smo držali konje na vrveh, premočeni do kože, izpostavljeni ledenim udarcem strahovitega vetra, smo čakali, da burja vsaj nekoliko odneha. Bile so strašne minute. Vsaka pomoč je bila izključena in zanesti srno se morali le na sebe same. Možje so obupavali in eden in drugi je zajokal od mraza in zime. Vedel sera, da nimamo daleč do barake, ki so jo bili pred par dnevi postavili in tja moramo priti za vsako ceno. Vihar je za trenutek odnehal in z novimi močmi smo gazili naprej. Kmalu smo bili v koči — toda ne mnogo na boljšem. Varni srtfo bili sedaj le v toliko, da se nam ni bilo bati, da nas odnese veter, vsem drugim neprilikam pa smo biJi izpostavljeni, kakor na prostem. Kajti burja je biia koči vzela streho, ognja si nismo mogli napraviti, ker so bile naše vžigalice premočene in ker je ostri veter pihal od vseh strani skozi lesene stene. Začelo nas je zebsti, premočena o-bleka je oledenela, udje so nam otrpnili in v neznosnem mrazu smo drgetali kakor šibe ob vodi. Upali smo, da bo ponoči burja prenehala, toda istočasno smo dvo-lseb, ki potrebujejo proteze in so m lit oil vi7/iiwfi»MA iitl*^ J -.1 _____i« _ 1_____— ____ *___ mili, ali vzdržimo tako dolgo, ali nas ne pobere preje prava ledena smrt. Zunaj se je bilo že stemnilo in dež je ponehal. Kakor ogenj je naenkrat vzplamtelo v naših srcih novo upanje, ko slišimo nedaleč koče glasno kričanje. "Hoj, hoj, pomoč!" Pomoč je tu, prišli so nas iskat. Kričali smo na ves glas in v hipu smo bili zunaj, ne me neč se za silovite sunke burje Kmalu smo zapazili moža, ki je ta val proti koči kričal "hoj, hoj!" in se boril z vihirjem. Upapolno smo mu šli nasprotij ga peljali v kočo — kjer se je onemogel zgrudil na tla. Bil je tovariš, ki je pripadal rešilni patnilji. Naš skrbni polkovnik je odposlal najtrdnej še može v dveh patruljah nas iskat, toda burja je rešitelje kmalu razgnala in le eden je slučajno zašel do nas, pa je bil sedaj pomoči bolj potreben kakor mi. Nov obup se nas je lotil . . . Skle.iil sem, da poskusim še eno pot. Nedaleč od nas se je morala nahajati druga koča, morda je nepoškodovana, morda najdemo tam dobro pristrešje. Podal sem se na poizvedovanje. Vihar ni več tako div-jes razsajal in čeravno me je ope-tovano vrglo na tla, sem vendar kmalu dospel do druge koče — oj radost, imela je streho in okna! V srcu me je pogrelo in trdnejših korakov sem se vrnil v naše pribežališče. "Fantje, kočo sem našel, lepo, trdno kočo, kjer si bomo zakurili!" Toda nihče mi ni odgovoril. Bedeli so na tleh in topo so me gledali . . . "Pusti nas pri miru." Spoznal sem opasno stanje svojih tovarišev, uvidel, da pričakujejo le še smrt in da so se udali popolni rezignaciji. Le z o-strim energičnim nastopom se da take ljudi še rešiti. Postal sem grob, oduren, udaril sem enega in drugega, grozil jim s strašnimi kaznimi za neposlušnost in — hvala Bogu — duh subordinacije in discipline je premagal morečega duha življenske rezignacije. Sledili so mi. Kmalu smo prišli v žamete, sneg je postajal čira globlji, burja je završala znova, že po 50 korakih smo morali nazaj v našo brezstrešno kočo. Vedel sem, da je prišel trenutek grozne odločitve. Tu je smrt, tam 200 korakov od nas, je rešitev, je življenje. Znova sem se podal na pot — in tokrat sem bil srečnejši, izognil sem se sneženemu zametu in kmalu vso bili tovariši za menoj. Napeli smo svoje zarlnje sile, in do smrti utrujeni smo prestopili prag njale kočice. Oj sreča! V kotu je stala mala peč, na mizi leščerba z vžigalicami, v kotu je bilo nekaj drv. Novo življenje se je začelo pretakati po naših žilah, z drhtečimi rokami smo zanetili ogenj — in kmalu je pel v prijazno topli sobici kotliček za eaj . . . Sladka zavest, da smo na varnem, nas je napajala in ko sem se drugi dan zbudil, me je držal za ramo poveljnik patrulje našega polka, prijateljsko me je tresel in veselo se mu je razjasnil obraz: "To bo polkovnik vesel, da se vrnejo n jegovi fantje." Stane Derganc. vsled ran postale delanezmožne, jih ni prej superarbitrirati in odpustiti, dokler niso dobro izšolani s protezami. Ranjenci po zavodih Rdčega križa in drugih prostovoljnih zdraviliščih dobe umetne ude tudi od vojaške uprave, če jih jim ne preskrbi Kdeči križ. Nova ruska železnica do severne-nega ledenega morja. Komaj leto dni je potrebovala Rusija, da je zgradilo novo železnico med Petrogradom in Mur-mansko obaljo v Ledenem morju. Ta železnica se bo otvorila v kratkem. Ker morje ob Mur-nianskem obrežju vse leto ne zamrzne, ima tako Rusija odprto pristanišče tudi za slučaj, ako bi morje pri Arhangelsku zamrznilo in tako lahko dobiva iz inozemstva blago in ga tudi izvaža. Nova železniška zveza je dolga 1100 kilometrov. Ne glede na to, da je bila proga Petrograd-Petrozadovsk (okoli 300 'kilometrov) končana že prej, pomeni vendar dovršitev proge od Petrozadovska proti severu skozi puste pokrajine na zahodni strani Bolega morja in dalje skozi gorati polnotok Kola, o-■gromno delo. Dosegli so Rusi to tako, da so iz najrazličnejših delov države, celo iz Južne Rusije in Sibirije zbrali delavsko armado 30 do 40,000 mož, povrh pa še tisoče nemško-avstrijskih vojnih ujetnikov spravili v ta najsevernejši kot Rusije, da so mogli železnico dovršiti do Božiča. Da se je to resnično zgodilo, je v prvi vrsti pripisovati delu vojnih ujetnikov, ki so imeli izvršiti prava že-lezniškogradbena dela, Ruske delavce so pa rabili samo za kopanje zemlje in napravljanje potov. Ker so vse te delavske množice morale ves čas bivati v šotorih, si lahko mislimo kakšno usodo so vojni vjetniki doživeli ob mrzlih letnih časih. Železnica vodi mimo mnogo jezer, na polotoku Kola je pa bilo treba izvrtati precej predorov. Narava je tukaj jako razli-kovita, zato je upati, da bodo po vojni železnico rabili tudi turisti. Končna postaja železnice pa ni Aleksandrovsk nego Semenova, ribiška naselbina na nasprotni strani polotoka Kola, 'ker se je luka v Aleksandrovsku za mornariško postajo izkazala za premajhno. Pred leti so pričeli vzhodno od Aleksadrovskega graditi za mornarico pristanišče Klidin, ki pa ob izbruhu vojne še ni bilo gotovo. Podraženje kruha. Razne stvari Umetni udi za ranjence. Po odloku avstrijskega vojnega ministrstva dobijo vojaki, častniki in moštvo, ki so bili ranjeni pred sovražnikom ali pa so sploh zadobili telesno poškodbo v izvrševanju vojne službe, potrebne u-inetne ude in ortopedične aparate, druge nadomestne telesne kose in posebne bandaže na račun vojne uprave. Popravila in nadaljno nabavo takih predmetov pa si je treba oskrbeti iz lastnih sredstev. Za ranjence po vojaških bolnišnicah določuje v tej zadevi poveljstvo bolnišnice. Nabavnih stroškov se sme dovoliti največ 250 K. Med umetne ude, ortopedične aparate, druge nadomestne kose telesa in posebne bandaže spadajo tudi ortopedični čevlji, oporni aparati, umetne oči, ušesa, nos, proteze za čeljusti in zobovje, telesne (fbveze in pasovi pri kili. Ker se je prej premalo gledalo, da umetni udje odgovarjajo posebnemu značaju ran in potreb, moža, zato se morajo taki predmeti izdelovati samo po zavodih, ki so v tem oziru na višku tehnike in zdravstva. V take zavode je treba poslati moštvo. V slučajih, kjer bi radi posebnosti slučaja ne zadoščalo 250 K. sme vojno ministrstvo dovoliti tudi -večjo vsoto. O- Državna živilska administracija v Washingtonu, D. C. je izdala dne 17. julija t. 1. poročilo, da se je cena kruha v Združenih državah od 1. januarja do istega dne podražila za 27 odstotkov. Štiri osebe utonile za eno osebo. Pred nekaj dnevi se je kopala v reki St. Louis blizu Morgan parka pri Duluthu, Minn. 211ctna Miss Myrtle Hager, uslužbenka ta-raošnje Morgan Park bolnišnice. Ker ni znala dobro plavati, so jo valovi kmalu potegnili pod vodo. To nevarnost je takoj zapazila •njena prijateljica, 201etna Miss Ray Niemi, hoteča jo potegniti iz vode; dalje ji je prihitela na pomoč tudi 211etna tfiss Tena Mc Lean; a nobeni se ni posrečilo rešiti svojo prijateljico; to veliko nevarnost je opazil nekaj trenutkov zatem tudi 501etni Arthur Henry, superintendent bližnje jeklame in 281etni pomožni auditor te tovarne; oba sta plavala deklicam na pomoč, hoteča jih rešiti. Nesreča je pa 'hotela, da so razun prvo označene Miss Hager vse 4 osebe utonile, hoteče jo rešiti. Miss Hager je končno še živo rešil iz valov nek čolnar, ostali štirje dekličini rešitelji so pa u-tonili. Prijatelj Nemčije pisal kajzerju. Poštni nadzornik v Kansas City, Mo., je prejel te dni v svoje roke pismo nekega posebnega prijatelja Germanov, živečega nekje v državi Kansas, ki je pisal zelo laskavo pismo nemškemu kajzerju in je grajal Wilsona. Ker se pa, vsled vojnega stanja ne more in ne sme pisati v Nemčijo, tem imanj pa še kajzerju, je dotično pismo romalo v Washington, D. C. in leži v oddelku za mrtva pisma (Dead Letter Office). Policija ima sedaj onega kajzerjevega prijatelja že pod ključem, ker je v pismu zabavljal čez ameriško vlado. K. S. K. JEDNOTE" ii m •_Ixhaja svako gredo.__._ Lastnina Krmnjsko-Slovenske Katoliške Jednote 'v Združnih državah K^mBt '__amerižkih. __': •" ■, Uredništvo in upravniitvo: 1961 West 22nd Place Chicago, 111. __Telefon: Canal 2487.__ Naročnina: .. 4A Za člane, na leto.............................................$0.60 Za nečlane................................................* J -J J Za inoaematvo.............. . . „ ...... „ .... OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the __UNITED STATES OF AMERICA Issued every Wednesday. _______ Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United _States of America.___ OFFICE * 1951 West 22nd Place, CHICAGO, ILL. _Phone: Canal 2487. _ ~~ Subscription rate: For Members, per year.......................................10'jjjJ For Nonmembers............................................ J-«JJ For Foreign Countries . ....................................... lt5U »81 Pred našo konvencijo. Ko pišemo te vrstice, se nekateri delegatje iz oddaljenih držav že pripravljajo na odhod na XIII. konvencijo K. S. K. J. ki se prične prihodnji ponedeljek, dne 20. av-fcusta, v prijazni slovenski naselbini, Eveleth, Minn. Ako zasledujemo zgodovino in 23. letno poslovanje nase podporne organizacije, bomo priSli do zaključka, da se je največ glavnih točk in stvari za proovlt K. S. K. J. ukrenilo in rešilo baS na minulih dvanajstih glavnih zborovanjih. Kakor povsod, tako siuo pričeli tudi pri nasi K. S. K. «T. z malim. Prvih konvencij se je udeležilo po ducat, dva ali 3 dobite delegatov, ker tedaj je bila naša K. S. K. J. še mlada ali v povojih. Boriti se je morali z velikimi težavami in ovirami, da je prestala vse zapreke in da je dospela tekom 23 let do takega stališča, ka-korenega zavzema dandanes. Ne bomo se naravnost (hvaliti s številom članstva pri naši Jednoti, z njenim premoženjem, že izplačamo podporo i. t. d. Rečemo lahko le samo to, da je K. S. K. J. dandanes prva in najstarejša, slovenska podp. organizacija v A-meriki in da je zaeno tudi največja in najl>olj bogata slovenska katol. podp. Jedn jta. Naša Jedno-ta nima sicer velikega števila krajevnih društev, (ima jih samo 134) so pa ta društva primeroma bolj močna in številna s člani kot društva drugih Jednot. Naše največje društvo št. 25 šteje 533 članov in članic; tako velikega števila članstva ne najdemo pri nobenem krajevnem društvu kake druge slovenske podporne organizacije. Samo dva taka društva naše Jednote prekašata neko podporno družbo, ki se je ustanovila iz gotovih? vzrokov kmalu po zaključku zadnje konvencije nase Jednote. Pri tem ima eno samo izmed naših največjih društev več premoženja, kot pa ta, novoustanovljena podp. družba skupaj. Ker je današnja številka "Glasila K. S. K. Jednote" predzadnja pred XIII. gl. zborovanjem, zato si usoja uredništvo tega lista polagati na srce gg. delegatom sledeče nasvete v korist naše podp. organizacije in sicer: 1) Doba konvenčnega zborovanja. — Glavna mfcel in želja vsakega posameznega delegata naš^ prihodnje konvencije je, da bi se to zborovanje vršilo in zaključilo v primeroma najkrajšem času. Dolgotrajna konvencija je narr reč zvezana z mnogimi stroški z i Jednoto samo in krajevna druš tva. Ali bi se ne zamoglo prihod nje naše konvencije zaključiti v 4, 5, ali največ v 6 dneh? Prav lahko. Pri tem je treba upoštevati le nekaj glavnih tozadevnih točk. V predzadnji štev. našega lista je nek član dr. št. 1. naše Jednote priporočal v svojem razmotriva-nju, da naj se uvede in določi za govornike (delegate na iprih. konvenciji gotova doba za debate in govore. — Pet 5—10 za vsakega govornika, kakor se to vrši ob- gotovih časih v senatski zibomici v Washingtonu, D. C., in tudi pri drugih velikih ameriških Jedno-tah. Kdor izmed cen j. sobratov nase Jednote je oil že kedaj na kaki konvenciji K. S. K. J. je gotovo uvidel, da se na naših gl. zborovanjih ni postopalo povsem parlamentarno in da se žrtvuje preveč časa po nepotrebnem pri debatiranju o raznih točkah. Naše napodilo je, da naj bi imel v kon-venčni dvorani sleherni delegat Dalje, O vsaki važni stvari naj bi govoril samo en delegat, ne pa po 5, ali celo 10, kar nima sploh nobenega posebnega pomena. Vsak važen predlog, debata i. t. d. naj bi prišel samo 1 krat v razpravo ; ravnotako tudi vsak proti-predlog. Iz lastne skušnje vemo, da se je vsled nepravega poslovnega reda na naših konvencijih izgubilo že po več dni in potrošilo po več $1000 popolnoma po nepotrebnem. Tako je n. pr. delegat A. trdil to in ono; delegat B. mu je morda celo uro pritrjeval, da je res ista stvar taka, njemu je najte, koliko pride na leto stroškov za vsakega člana, ki se rad udeležuje društvenih veselic iu koliko za onega, ik isti dan sedi lepo domaf Če bodo n. pr. nekaftera krajev, na društva uvedla centralizacijo boln. podpore, bodo v tej zadevi na boljšem kot velika dru&tva in sicer iz sledečih razlogov: Če se u pel je 75c mesečnega asesmenta za bolniški sklad, bo plačal tak član samo $3. na leto več kot pa član velikega društva, kjer imajo morda po 50c boln. asesmenta Pri tem bo dobival na mesec po $30.00 bolniške podpore, ne pa po $20.—, ali $25.—, kakoršno dajejo v obče večja podp. društva. Kdo bo torej na boljšem T Če bo plačal n. pr. Član manjšega društva tekom leta samo $3.— več za (balniiko podporo, mu ne bo tre ba trošiti dolarjev po veselicah in bo pri tem dobi vil več bolniške podpore in dlje časa iz centralne blagajne. Znano nani je neko društvo naše Jednote, ki ima nad 300 Čla-nov in članic in plačuje vsak mesec več bolniške podpore iz skupnega bolniškega sklada, kolikor pa prejme v resnici denarja za to. Bolniška podpora onega dru štva znaša (nota bene) samo $20 mesečno. Koliko dolarjev potrošijo člani tega društva na redni plesni veselici in pikniku, kar je edina odpomoč za bolniški skladi Pri tem imajo glavni dobiček od teh prireditev v obče razni last niki dvoran in parkov, ki naredijo pri taki veselici po par sto dol se tajnikom, ki bi podal svoje tozadevno mišljenje gg. zboroval cem XIII. konvencije K. S. K. J., da naj bi se tudi pri naši Jednoti uvedlo centralizacijo iboln. podpore samo za ona društva, ki isto želijo in zahtevajo. Poskusimo enkrat. Morda se bo ta poizkus dobro posrečil? Velika in bogata ter večja društva naj plačujejo še zanaprej sama bolniško podporo; druga, ali ostala krajev a i društva naj s^ pa združijo za skupno podporo. Temu predlogu se menda ne bo protivil noben delegat prih. konvencije ? — Prepričani smo, če se bode ta sistem do bro obnesel pri manjših ter srei-njemočnih krajevnih društvih, da se bodo centralizacije bolniški-podpore oprijela tudi druga, večja društva in sioer iz gotovih važnih razlogov. Kakor znano, so skoro vsa veSja društva naše Jednote obogatela in dospela do gotovega premoženja samo s prireditvami letnih veselic in piknikov. Sedanji kritični vojni časi v Ameriki pa nam kažejo, da bo sploh za naprej nemogoče prirejati veselice i t. d. ob nedeljah, ali sploh, — še se uvede postavnim potom splošno prohibici-tjo Sirom držav naše Unije. Kako bodo pa potem taka velika dnš-tva dobivala posebne dohodke od prirejanja veselic, če istih sploh ne bo? Recimo, da plačujejo dosedaj člani taikih krajevnih druStev po 50c mesečno za bolniški sklad. — Vsako tako večje druStvo priredi na leto po dve veselici. Gotovo zapravi vsak Član udeleženec te ^^^^^^^^^^^^^^^^^^ veselice na isti po $2—$3—$5— •voj govor o tej ali drugi took i. ali se več dol. Sedaj pa preraču- sledil še 4, 5 ali celo 10. govornik . . v Če je u. pr. delegat A. doka^lj *ePov °"lh c"fnov- k' da je 2 krat 2-4 torej ni trebal£od'3° ™dl ™ vesehce To je en. pri tem še drugim 9 delegatom i Krat »otova stvar Vsakdo naJ J< govoriti da je 2 krat 2 štiri. — Če ima torej kak delegat kak konkreten predlog, naj bi se pri tem oglasil samo še kak drug delegat j svojim protipredbgom in potem naj pride zadeva na glasovanje. Govoriti po 10 k-at o eni in isti stvari je neumestno. — 2) Naša mala krajevna društva in centralizacija boln. podpore.— Na prihodnji konvenciji se mora nekaj ukreniti za naša manjš.i podp. društva, ki odločno zahtevajo centralizacijo bolniške podpore. Tem društvom bije v resnici že 12. ura. Iz številnih dopisov in razmotrivanj je gotovo že marsikdo uvidel, da imajo manjša krajevna društva K. S. K. J. popolnoma prav, če zahtevajo centralizacijo bolniške podpore. Pri tem se gre v prvi vrsti za njih na-daljni obstoj, ali pa morebitni propad? Koliiko manjših in srednjih društev ima naša Jednota, ki so v.slabem polozajo smo že enkrat na tem mestu pisali. Ali bi se res ne zamoglo priti do koraka in wporazumljenja,da bi se tem društvom odpomoglo in ugodilo že zadnjo minuto 12. ure? — Prav lahko. — Uredništvo našega lista popolnoma strinja s sobr. gl pametno presodi in preštudira, pa bo razvidel, da imamo pravi— Morda bo prišlo čez čas tudi pr? naši Jednoti do tega, da se bodr vsa, tudi največja krajevna dru štva združila za centralni bolniški sklad, ker ne bodo morala ve? prirejati veselic in piknikov?— Glavna stvar pri bolniški cen tralizaciji je vestno in točno nad zorovanje bolnikov. — Če bi se \ tem slučaju postopalo previdno in pravilno, bi ne bilo nikakih pritožb, da hoče ta, ali drugi član izrabljati bolniško podporo, al pa celo simulirati. Z združenimi močmi in celokupnostjo se (dr skoro vse doseči. To je naše od krito mišljenje in sodba o centra lizaciji bolniške podpore pri nas" K. S. K. J. 3.) Onemogli člani in njih podpora. — Ena izmed zelo važnih točk, katero bi bilo dobro na prihodnji konvenciji upoštevati in rešiti je podpora onemoglih, ali dolgo časa bolanih članov. Po sedanjem načinu dobiva član če zboli 6 mesecev1 podpore, od društva, potem pa nadaljnih (i mesecev od Jednote po $20 m-* sečno če je bil zavarovanje p*» pripuščen na milosrčno prosto voljno podporo svojih prijateljev in znancev. Žal, da se pri naši Jednoti članstvo premalo zanima, da bi se zavarovalo tudi pr; Jednoti za onemoglost in dolgo trajni bolezni. V ta sklad je spa dalo dne 30. junija 1917 samo 453 članov in članic ali dobra tri-desetina. In vendar sino imeli te kom zadnjih 3 let dosti prilike da smo se prepričali, kolike vred nosti je zavarovanje članov v teni skladu. Prihajale so namreč redno mesec za mesecem, seje za sejo mile prošnje za podpore omilovanja vrednih članov, ki sc prepuščeni bedi in siromaštvu vsled dolgotrajne bolezni. V srce mora vsakogor ganiti taka prošnja, osobito če siromak še tarua da rma kopico nedoraslih otrok za preživljati, pa je brez dela, je la denarja in bolan. Tako se morda posreči takemu članu da nabere milostnih $80 do $100. nr katere se je morda že vnaprej zadolžil. Take član je res vsega o •milovanja vreden. Morda leži že po par let v postelji ;*ne more ne živeti in ne umreti. Bedno stanje družine takega člana je nepopis mo. Nam se zdi, da je $20 na mesec vsekako premalo podpore za takega člana in samo 6 meseceč-no podpiranje od strani Jednotf .tudi prekratko. Tak elan bi moral dobivati najmanj $1. dnevne bolniške podpore in to za dobo več let. Če se bo o tej točki na konvenciji kaj debatiralo, naj se poviša podporo vsaj na $25. ali na $30. mesečno in to za dobo 2 let. Glavna stvar pri tem pa je, da naj bi bili v tem skladu zavaro vani vsi člani in članice K. S. K ,J. da bi na ta način vsi člani take omilovanje podpirali; s tem bi se take člane z manjšimi ases. lahko podpiralo in dajalo več podpore vsakemu članu, ki boleha nad 6 mesecev Če se uvede zopet pri K. 6. K. J. to skupno zavarovanje, potem bo-do prenehale prihajati na seje številne prošnje naših siromašni]] sobratov. Proti dolgi bolezni naj bi bil zavarovan vsakdo, ali sle-herni, ker lahko vsakega taka bolezen zadene. 4.) Strankarstvo na konvenciji. Da, — žal. Na zadnjih kon-vencijatfr naše Jednote je prišlo todi že do strankarstva med de legati* kakor, da bi bila konven-cija,konyencija kake politične organizacije. Ne bomo govorili bolj obširno o raznih "naprednih", "starih in strankah prava" —' izza zgodovine zadnjih konvencij — rečemo le to, da kaj takega ne 'pričakujemo zopet na XIII. konvenciji. Vsakdo kdor se udeleži kakega gl. zborovanja K. S. K. J. zastopa deloma gl. odbor, ali pa krajevno društvo ali članstvo Pri tem se moramo smatrati vsi gl. odborniki in vsi delegatje krajevnih društev enakim, vsi kot bratje. Vsi »mo pristopili v Jednoto pod enimi in istimi pogoji, z enimi in istimi obljubami vse nas vežejo ena in ista pravila in ustava K. S. K. J.; vsi smo deležni enakih pravic in koristi pri Jednoti. Čemu bi pa na glavnih zborovanjih delali kako razliko v tem oziru? V kon venčni dvorani bi nas morala navdajati vse, od prvega do zadnjega ena in ista bratska vez, ljubezen,sloga in misel za splošno korist K. S. K. J ter njenega članstva. Tega se pa ne da doseči, če se delegatje delijo na konvenciji v r. sv. Petra in Pavla 38, Kansas CHy, Katfs.: Joim Bižal ...... 1 Dr. sv. Barbare 40, Hibbing, Minn.: Jakob Gerzin, Marko Marolt..2 Dr. sv. Jožefa 41, Pittsburgh, Pa.: Ignac'Podvasnik............ 1' Dr. sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont.: Frank Petelin.......*...... 1 Dr.. Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, Ilk: R. F. Kompare.......1 Dr. sv Alojzija 47, Chicago, III.: Martin Nemanicn.............1 Dr. Mar. Sed. Žalosti 50,Allegheny, Pa.: Jurij Greguraš, John Mra- vintz, Frank Trempush.................................3 Dr. sv. Jožefa 53, Waukegan, IH.s Rev. Fr. Ažbe, Geo. Kcržič......2 Dr. sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn.: Martin Zallar .'.____1 Dr. sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y.: AntOn Burgar, Rev. Kazimir Zakrajšek...........................-............... 2 Dr." sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minu.: Martin Shukle, Ivan Primožič.......i.................................... 2 Dr. Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio: John Jerman....... 1 Dr. sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, Frauk Jernejčič........... 1 Dr. sv. Jan. Evangelista 65. Milwaukee, Wis. Math Ferko...... 1 Dr. sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn.: Frank Viranth, John Otrin____2 Dr. Vitezi šv. Martina 75, La Salle, 111.: Frank Gergovich........ 1 Dr/ Marije Pomagaj 78, Chicago III.: Ivan Zupan, Leon Mladic .. 2 Dr. Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburg, Pa.: Viljem Tomec........1 Dr. sv. Srca Marije 86, Rocksprings, Wyo.: Rev Anton Shiffrcr.. 1 Dr. sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111.: Anton Kodevar, Jožef Horvat. .2 Dr.tFrid. Baraga 93, Chisholm, Minn. sMath Knaus, Peter Staudohar 2 Dr. sv. Alojzija 95, Broughton, Pa.: Jakob Brule .............. 1 Dr. sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, III: Josip Kuhar..............1 Dr. sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, Matija Pogorele........... 1 Dr. sv. Cirila in Metoda 101, Lorain, Ohio, Louis Balaut........ 1 Dr. sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis.: Peter Fortun ............ 1 Dr. sv. Genovefe 108, Joliet, 111. John Grayhack, ml., Fr. Nemanich 2 Dr. sv. Jožefa 112, Ely, Minn.: Štefan Banovec ................ 1 Dr. sv. Roka 113, Denver, Colo.: Louis Andolsek 1 Dr. Mar. Rož. Venca 131, Aurora, Minn.: Fr. Miklič, John Roblek 2 Dr. sv. Cir. in Met. 135, Gilbert, Minn: Leo Kuhar.............. 1 Dr. sv. Družine 136, Willard, Wis.: Josip Pekolj .............. 1 Dr. sv. Janeza Krstnika 143, Joliet, 111.: Rev John Plevnik...... 1 Dr. sv. Cir. in Met. 144, Sheboygan, Wis.: Frank Kovačič........ 1 je ušlo, ko te imam tako, takq rad!" Glas mu je drgetal in njegove oči so iskale v njenih opio-ščeuja. Tako sta stala drug* drugemu vdana srečna in tako nesrc- "Pijanec, ti pojdi Cuiuov, in ne kolni, sicer . . ." pravi Zorrnan ter stopil pred Zabregarja in le težko se je premagoval, da ga ni udaril. ena v tej lepi noči in nista vede- Zabregar je gledal ves začuden Dr. sv. Jožefa 146, Cleveland, Ohio: Josip Lekan.............Ijse ji je: dela, kaj da govorita. "Pojdi, Peter!" Šla sta polagoma nizdol. Ko sta pa bila na domu Petrovem, dejal ji je on: "Stopi k nam, Franica, ogreješ se malo, saj sp ne mudi Se." Siu-šala ga je in'vstopila sta. "Franica, jej, jej. Bog te spremi! Pa kako, da si prišla šele zdaj? Mislila sem, da prides prej; pa večerjo sem pripravil zate —" "Hvala, teta; očeta sem morala čakati, pa ga nič ni bilo eomov!" "Jaz bi dal takemu očetu." Stari Zorman je sede* za pečjo in kadil. Ob teh besedah pa je vstal razburjenja. V sobi je zavladala moreča tihota. Peter,, ki Je bil odšel iz sobe, vrnil se je ta Iilp in prinesel sladkega domačega peciva, jabolk in steklenico vina. "Franica, jej, uboga revica!" dejala je Zormanka, medtem ko je Peter nalil vina v razpostavljene kozarce. Vstopili so sc okrog mize, zazveneli so kozarci, pili so ga na zdravje Franicc. Tej pa s; je zazdelo, da bi bilo vse tako lepo, ko bi bil še oče zraven. Peter, ki je videl njene misli, približal Iz urada gl. tajnika K. S. K. Jednote. CENJENIM GG. DELEGATOM V POJASNILO IN RAVNANJE. Želja društvenikov in društvenic kaikor tudi drugih Slovencev in Slovenk, živečih v Eveleth, Minn, in okolici, je bila, da bi delegacija K. S. K. Jednote dospela na Eveleth v nedeljo dne 19. avg. kolikor mogoče zgodaj popoludne. Vsled tega se je že dolgo časa delalo na tem, da bi se dobilo posebni vlak (Special train) h Dulutha v Eveleth. Ker je ibilo pa vsled sedanjih razmer nemogoče dobiti od železniških družb, ki iinajo direktno zvezo med Duluthom in Eve-lethom dovoljenje za posebni vlak, radi tega se je potrudil odbor dr. sv. Cirila in Metoda 59, K. S. K. J. v Eveleth, Minn., ter dosegel toliko. da bodemo imeli posebni vlak iz Duhitha v Virginio po Canadian Northern železnici in iz Virginie v Eveleth, ki je le kratka vožnja, bodemo rabili poulično železnico. Kakor je bilo že poročano se vsled tega naznanja vsem cen j. gg. delegatom, da odputujeoio iz Chicaga v soboto dne 18. avg. popoludne ob 5 uri in 30 minut iz Grand Central železniške postaje, ki se nahaja med peto Avenue in Harrison cesto, Chicago, Illinois, po Soo Line železnici do Duluth, Minn, in iz Dulutha se odpeljemo dne 19. avg. ob 11 uri in 30 minut dopoldan po Canadian & Northern železnici do Virginije in iz Virginije do Eveletha po poulični železnici S.teni bodemo dospeli na Eveleth okrog tretje popoludne. Brat Rafael Zupanec, predsednik zgoraj imenovanega društva mi je sporočil, da je društvo deponiralo gotovo svoto pri železniški družbi za posebni vlak, ter da je istotako preskrbljeno kar se poulične železnice (tiče. Ravno tako imam zagotovilo od železniške družbe, da se bode skrbelo za prtljago, tako, da gg. gl. uradniki in delegatje ne bodo imeli pri tem nobene sitndsti. Vsled tega prosim vse gg. zborovalce, ki ibodo potovali skozi Chicago, da pravočasno pridejo na Grand Central železniško postajo v Chicago, da 'zamoremo skupaj odpotovati. Priporočljivo bi tudi bilo. kakor je že brat Ivan Zupan, urednik Glasila, omenil v zadnji številki uradnega lista, da bi se gg. delegat je zbrali že zgodaj v uradu Glasila K. S. K. Jednote. Ker bode gotovo večje število gg. delegatov že zgodaj v soboto dopoldne v Chi-cagu, potemtakem bi bilo umestno, da se podajo delegatje v urad Jednotmega Glasila, nakar bode brat Zupan z ostalimi delegati iz Chicaga gledal na to, da se .bo dospelo pravočasno na omenjeno powtajo. Jaz bodem prišel v Chicago dne 18. avg. zadnji čas okrog polu ene ure popoludne, nakar bodem skušal storiti vse potrebno >za skupen odhod iz Chicaga proti Minn. Gospodje delegaitje, ki se nam bodo med potjo Clucago-Duluth pridružili, se prosijo, da se pravočasno informirajo kedaj dospe vlak na njihovo postajo, da ne /bodo kasni in vlak zamudili. Oui gg. delegatje pa, ki bodo potovali po drugih črtah direktno v Dukith, se pa prosijo, da nas pričakujejo na tamošnji postaji okrog polu deveti uri v nedeljo zjutraj. Za vsak slučaj pa, če ibi kateri izmed gg. delegatov ne mogel priti na postajo onočasno, ko dospe naš vlak v Duluth, naj pride pravočasno na Duluth, Winnipeg & Pacific železniško postajo odkoder odpelje vlak proti Virginiji o»b 11 uri in 30 minuit dopoldan. Rev. Jakob Černe, duh. vodje K. S. K. Jednote, je storil potrebne korake, da se »bode vršila is.to nedeljo dopoldne služba božja, katere se g*, zborovalci vdeleže, v eni izmed bližnjih cerkva v Duluth, Minn. Upajoč, da se bodo cenjeni gg. delegatje po tem navodilu ravnali, ter želeč vsem srečno vožnjo, Vam kličem na veselo in zdravo svidenje! Jos- Zalar* taJnik- Opomba: Vsi gg. delegatje se prosijo, da pazijo in prineso seboj poverilne liste, ter si s tem prihranijo nepotrebne sitnosti. IMENA DO SEDAJ NAZNANJENIH DELEGATOV ZA Xm. KONVENCIJO K. S. K. JEDNOTE. "Kaj boš, Franica, saj te ima- Dr. sv. Jožefa 148, Bridgeport, Conn. Rev. M -J. Golob.......... 1 Dr. sv. Mihaela 152, So. Deering, 111., Ivan Kralj .............. 1 j mo pa"mj tonk0 raji, bodi vesel.! Dr. Marije Majnika 154, Peoria, 111.: Josip Kuhel .............. 1 pa pozabi!'* Dr. sv. Ane 156, Chisholm, Minn.: Jakob Petrič................ 1: jn ona je vse bolj pozabljala, Dr. sv. Alojzija št. 161, Gilbert, Minn.: Josip Korošec.............1 Dr. Marije Pomagaj 164, Eveleth, Minn.: Rev Anton Leskovec .. 1 da je v tuji hiši, podala je vesela ter ogledovala radovedno pohis-Skupno število delegatov...........................88 tvo. To pa je vrlo ugajalo stari Jos. Z&lar, gl. tajnik. Zormanki: "Glej jo no, Matevž, že zdaj gleda, kako bo gospodinjila!" . "Kaj stavim, bolja bo, kot ti!" št IZ URADA DUHOVNEGA VODJE K. S. K. JEDNOTE. Ker se društvo sv. Jožefa št. 58 Irwin, Pa. in društvo sv. Barbaro 74 K. S. K. J. v Springfield, 111. navzlic opetovaniin opominom »i Staremu Zormanu je zalila zado-iz kazal o, da je opravilo letošnjo velikonočno spoved kakor to zalite- j voljnost lice. Franica in Peter sta vajo pravila naše Jednote, sc s tem uradno naznanja, da označena medtem sedela sama zase, in Pe-dva društva ne moreta biti zastopana na XIII. konvenciji K. S. K. J. j ter, ki je slišal, da je oče govo-Delcgat društva št. 58 John Prostor in delegat dr. št. 74 Josip Zupan-1 ril, obrnil se je knjemu: čič torej ne bode imiel pravice do vstopa v konvenčno dvorano na prihodnjem glavnem zborovanju K. S. K. J. S sobratskim pozdravom Jakob černe, duhovni vodja. Pijaneeva hči. Povest. Spisal I. Mohorov. I. Tisti večer je bil, ko pluje nad zemljo, nad kočami in palačami mir in blagor in ko se človeška srca dvigajo tja gor za daljno, nepojmljivo srečo iz doline solz in gorja. In jad in gorje sta pozabljena, in srd in bol bc2lta iz človeških src; in ni strasti v dušah človeških, zakaj .sveti večer je, in mir in blagor prihajata iz neba. 1» vendar ni vselej tako tu ni povsod tako! To je čutila Zabregarje-va Franica tisti večer, ko je zapel na vasi zvon, oznanjujoč, da se bliža spas in mir. Sama je sedela Franica v sobi, ki ni bila Bog vedi kako gorka. Zapadlo je bilo pred nekaj dnevi veliko snega in ni ji bilo mogoče, oskrbeti sc z drvmi;iako je torej morala nocoj prezebati. Sedela je Franica sann v sobi in je strmela rkozi okno v večer, ki se je delal. Svečani mir večera je motilo nocoj zvonjenje in tudi ljudski glasovi, zdelo se je, so danes oživeli. Po dolini in nad vasjo so sc valile lahke, vonjive meglice in olj kili dim je plul nad hišami, vrti in polji ter se izgubljal pro1! nebu. Franici je prihajalo na uho kakor jecljanje srečnih src, molitev srečnih ljudi. Ona pa je bila žalostna. Sama je doma. oče njen tako srečna, kot so drugi nocoj. Odkar ni mamice, odkar je legla v grob, ni bila več srečna. Sama je ostala z očetom; toda ta je ne ljubi, vdal se je pijači. Edino trde besede in udarce ima zanjo, svojo hčer. ('emu je tak, čemu ni tak kot so drugi, na pr. kot sosedov oče. Kako lepo bi bilo potem. Spomnila se je sosedovih po vrsti. Pri misli na edinega domačega sina pa ji je postalo neltaKo me- "Kaj ste rekli, oče? "Kaj sem rekel! I no, premišljeval sera, kdaj bo zopet pri nas poroka." Stari se je namuzal hudomušno, Peter pa je stisnil Fra-ničino roko; čutil je, kako mu je vrnila pritisk. "Že jutri, ako ste zadovoljni vsi!" "llo-ho — glej j?a, glej! Moh. bi nocoj, pa ne mislil na ženitev!" "Saj ni greh," je sramežljivo šepnila Franica. "Le draži ju, boš videl, ko ta vržeta še iz tvojega zapečka i a kazen." "In ti pojdeš pa z menoj, bosta hko pri srcu; in da bi jo kdo za-, . , sačil v teh mislih, bila bi ji celo P* sa,na Potovala! lako je od- r. sv. Štefana 1, Chicago, 111.: Frank Mravlja, John Zvezich, Jakob Stonieih - :........................3 kri zalila obličje. Kako pa, saj se je šc pri molitvi zgodilo, da je začela misliti nanj; kaj je hotela, rcvica, ko sc ji je bil tako zapisal v srce. Pri misli na Petra pa ji je padla težka skrb na glavo. Vedela je, da oče nič ka; veliko ne mara za sosedove, da, vedela je, da je celo hudo jezen na starega. Menda zato, ker jo je enkrat branil pred pijanim očetom, pa mu ta zdaj ne more odpustiti tega razzaljenja. Povečerjala je in sedla na peč; njene misli pa so bile daleč, daleč pri dobrih ljudeh. Bližala se je že enajsta ura, četa pa še ni dela, da ga zdaj najbrže sploh ne bo. Hitela se jc preobleči, zavih se je v močno volneno ruto prav črez obraz, vpihnila luč ln se napravila proti vasi. Objela jo je prele.>tna noč in veselje ji je zaplulo proti srcu. Nad vasjo v dolini je plula lahka meglica, ozarje- «% A J 1 «t X« Tu itxlniti i* 4 nun m */.1 vrnil Zorman ženi, Franica jc zardela, Peter pa je napravil tak o-braz, kot bi bil ravnokar snedel pest sladkih smokvic. Tako so se šalili, dokler ni za- vanj: . "Odkod je pa tebe »todej ..." "Zaprite ga v hlev, toni naj rjo- - ve in kolne!" In prej kr. se zavedel Zabregar, zahreščala so vrata krčmarjevega hleva in se zaprla. Opotekajoč jc skušal najti izhod. Ko pa je uvidel, da je njegov trud zastonj, legel je na kup slame in zaspal ... V cerkvi je bilo, kot da se je naselilo nebo z vsemi svojimi angeli in blaženimi pod krovom, kjer je blestela slika svete Trojice. Vsi ti angeli so bili nocoj lepši in zdela se je človeku, da odpirajo usta in pojejo. Orgle so pele divjerado-stno, človek bi bil plakat hrepenenja in svetega navdušenja. Prihajali so oblaki kadili, vili se v čudnih kolobarjih okrog teles ln gla", drhtečih luči in dremotnih kotov. Tuintam je zajecal človex, prevzet od veselja, tuintam Je zdrkni'.* solza po licu, morda po dolgem č-i-su ena solza — solza veselja. Franici je bilo skoprneti. Zazdelo se ji je, da je sama v cerkvi in da vse to petje, te luči, ti veseli obrazi veljajo le nji. Slišala je, kako gbvori neka jna njeno srce: "Potožiti vse svoje boli nebeškemu detetu, ono te čaka, da 'e potolaži in ti da moč!" In pričela jc moliti, vdano in prisrčno. Molila je za vse: za očeta, za rajno mamico, za Zormanove, za Petra. Toda, zazdelo se ji jc, da ni prav, da moli zanj. Toda, zakaj bi ne smela saj ga ima tako rada, in tudi on je dober z njo; prav nič ni pregrešnega v tem, ako se ljubita. Ko pa se je spomnila očeta, in je šla slika nocojšnjega večera pred njenim duhom, ji je bilo toliko težji, in je molila Se z večjo vnetno. Tako jc govorila z Bogom in mir je prihajal v njeno srce in sreča jo je opaiala . , . Tedaj se je dotaknil nekdo njenega ramena. Vzdramila se je in se ozrla. Peter je stal za njo in ji pomignil, naj gre. Ljudje »o sumoma zapuščali cerkev. Pred cerkvi jo so sc zgrinjali v gruče v prijazne pomenke. "Kaj boste že odhajalif Stopite, no, malo k nam, Peter ln ti; no, ogrejte se malo!" Tafco Je vabila Boleška, imovita vdova, sestra Zormanova. Bila je botra Petni in Franici. Ko je opazila Franico, prijela jo je za roko in jo vlekla s seboj. Boleška jim je postregla s svinjino in žganjem, Franici pa je ponudila kave. Pogovarjali so se o tem in onem, največ o polnoč-nici. Ko so odhajali, poklicala je Boleška Franico na stran ter ji da- zvonilo v vasi. Tedaj «o vstali, la košarico in rekla: Zorman, Peter in Franica so šli k "Na, revica. da bos vsaj pokit-polnočnicam, Zormanka pa je o- šala božični blagoslov. Pa k meni stala doma, da čuva hišo. j bi prišla, lepo bi imela tu, bolje "Pa mOlitc tudi zame kaj!" de- ko pri onem nemarnem —." Ho-jala je Zormanka. j tela je reči "pijancu," videča pa, "Bomo, bomo!" odvrnila je'da bi užalila Franico, je umolkni la. Franica. "Hodite srečno! Z Bogom!" "Z Bogom!" Tako so šli nizdol, odkoder so je že enajsta ura, <-....., • «... •. ^ » • prihajali glasovi zvonov ln l bilo. Franica je ve- . t ... r. .____ , o,- t;,- :„ 1 Ije božičnih popevk. Sli so tun m gluhi, njihove duše p^i so -»e za-tapljale v slast in prelest — Prihajajočega. Zavladalo je v vseh srcih veselje, in mir je bil razlit nad vso zemljo. In vsa srca si se Franica, ki je bila pametno dekle, se ji je lepo zahvalila in rekla, da bi rada prišla, a da mora na očeta paziti. Petru pa ni bilo po všeč Boleš-kino vabilo: "Kaj boste, mi tudi rabimo gospodinje, pa je ne dani jaz, Frani-ee!Ul Glejte ga no, glejte, kako je odpirala in bila polna hvale in j pameten," dejala je Boleška, z vi vdanosti njemu, ki je Imcl^ bitij dno hudomušnostjo: "čakaj, boš rojen to noč. Bili so vsi otroci pred;^e še drugače govoril, ko te !>•> katere še ni-aju blagoslo Dr. sv. .Jožefa 2, Joliet, Tli.: John A. Težak, George Stonich, Frank Hočevar, Anton Golobič, Anton Fritz................ Dr. Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111.: John Pezdirc................ Dr. sv. Cir. in Metoda 4. Tower, Minn: George Nemanich .... Dr. sv. Družine 5, La Salle, 111.: Josip Gende............. Dr. sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo.: Math. Novak, Peter Culig, Math^ Jerman, John Germ in Frank Boje........... .............5 Dr. sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111.: Martin Kambič...........1 Dr. sv. Jan. Krstn. 11, Aurora, 111.: Martin Zelenšek.............1 Dr. sv. .Jan. Krstnika 13, Biwabik, Minn.: Math. R. Tometz........1 Dr. sv. Roka 15, Allegheny, Pa.: Math. Klarich v 1 Dr. sv. Jožefa 16, Virginia, Minn.: Matt. Prijanovic, Math. Kostain-^ ygk..............................•••••t............... Dr. sv. Jan. Krstnika 20, Ironwood, Mich.: Mihael Maurin...... 1 Dr. sv. Barbare 23, Bridgeport, Ohio.: Andrej Hočevar.........l Dr. sv. Vida 25, Cleveland, O.: Jernej Knaus, John Zulic, Dr. J. M. Seliškar, Anton Sterniša .................;;'"V* m V , Dr. sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111.: Josip Legan, Martin Tezak John Lekan, Mihael Wardjan............... • • • •••••• • Dr. sv. Petra 30, Calumet, Mich.: Paul K. Madronich, Mihael^ Majerle........................ • * *' • V ' " V,......... , Dr. Marije Device 33, Pittsburg, Pa.: Joeip PtvUkovi«,.........1 srcea krov. mora da dovim in lepo bi praznovala z njimi ta večer, toda, ako se vrne medtem oče, užaljen bi bil. Zato je sklenila, da ga čaka do enajstih. Za časa pa se je razjasnilo dekličino lice; "Pa sama opravim!" "Ali si ti, Peter; jej, kaxo sem L MSna vrata> šop žarkov se ** »li spravi, namesto, d sc ustrašila. Pa kaj delaš tukaj"Lazlii preko ^te, in v tem odsc-Uu premetaveS. *ej, da te "Tebi sem šel naproti, ker sem!yu >€ planj]a omahujoča vedel, da prideš in si sama!" moža pred ljudi. posiava Očeta ni!" Deklici je drgetal, "Hudič, ti boš mene T Kdo pa s', tisto juhi a pcc, inl. lena, k namesto, da se premetaveš. Fej, da te ni sram!" In svoje krepke izraze podpiral je hlapec s krepkejšimi sunki, preden se mu jc posrečilo spečega zbuditi. Zabregar izprva Sla je in razbrskala v peči žerja-^ - je gledftl y ordeiI obraz glas, mladenič je videl njeno bol, da mene metal —?" Mož je o in taka jeza ga je prijela ta hip,|mahnil v sneg preklinjajo* m Hm vedel,;kj_e_ je.^lagcmia paj. vico,nasula je v staro ponvo, naložila na žerjavico oljčnih vej^c. In zaduhtelo je po kuhinji in sobi; dim se je dvigal, in njena molitev in bolest sta ga spremljala. Hodila je okron hiše, in je mislila v davne dni nazaj, v one lepe večere, ki jih ni več. Vrnila se je krit z volneno ruto, tako žalosten in potrt. Sam ni.vedel, kdaj mu je besedami: ušlo trpko in grdo: "Pijanec ne-! marni!" /po-id" Udi nio F^c:JC s^o-;je spomnil pretekle noč« In nekaj jsten! znala ^»četa ter planil« r. nJemu z takega kakor rdeeica je Slo crez i« ' f j • "jegov obraz. Spomni! sc je, k»- Ne kolnite oče. MoJ Bog, za njegov ko ga je ozmerjal Zorman in vc- kai ste tak!" Posilil ;o je j. k In j M. zaPrej°< da "e kaj SIt . - J . Jial pohujšanja in sramote poste- Ona ga je pogledala z širokozv , vsem pričara tega P^a »e je za-j čudenimi očmi. smilila Zabregar se je bil medtem nim ljudem. smilita. s - - - - • ' Huda jeza je popadla ob tej mi- ]e - ah!- Zajoka- j vzdignil in Jo j. g.eda. dehe.o .j™ ko bi ntal Zornian Pred par leti še je bila tudi <«» jc pravico! In ali ni morda polten kot so drugi t Ob tej misli si je moral Zabregar pripoznati, da ne dela prav, ker popiva. In Ko se je ta hip domislil svojega minulega življenja, zazdel se je samemu sebi zelo nesrečen in hudoben. Stopil je na piano in videl je, da je umazan in vsakdanje oblečen. Na vasi še ni bilo ljudi In tako je lahko neopazen odftel. Med potjo je mislil iznova ln lznovo nase. In vendar ima prav Zorman, si je mislil, in iznova je prevladal* misel v njem, da je užaljen. "Nima pravice, vtikati se v moje stvari!" Sel je malo dalje. "Pa za hčer 3e mi zanima, hm, kaj ga to skrbi!" Stopil je zopet nekaj korakov naprej, zamišljen sam vase. Tedaj se mu je posvetilo: "Aha, čakaj mladič, jaz ti pokažem; tako je: Peter lazi za deklino; lepe reči! Stari mu daje potuho; mene pa kara, da zanemarjam hčer." ICo je vzdignil oči, je bil pred Zormanovo hišo. Med vratmi je stal Peter in si prižigal pipo. Tedaj je Zabregar pozabii vsega, le to je vedel, da mora žalit?. "Fante, povem ti, (ta pusti mojo hčer! Ne maram, da se peča s takhn —" "Kdo vam pa kaj hoče, Boštjan, in kaj sem vam storil T" "Ti nič, a tvoj stari!" Na vratih se je prikazal Zorman. Ko je slišal zadnje besede, sc je zadri: "Kdo ti je kaj storil? Posvariti te pa vendar smem. Sicer zlepa ti povem: Če že hočeš imeti hčer. skrbi zanj(* delaj, drv ji prinesi, pa ne popivaj. Povem ti, da te sicer tožim radi takega postopa-1 nja s hčerjo. Vem vse ln sam sem videl; a le enkrat še Jo skusi uda-1 riti —" Tu je zadrgetal Zormanu glasf| človek bi bil mislil, da si planeta moža naproti. Zabregarju pa je sinila bleda senca preko lic in jc obmolknil ter požrl kuhajočo jezo. "Naj bo; a tvoj sin naj ne gleda zanjo in naj ne misli nanjo, i če je tudi ves zlat!" "Domov pojdi, pa preobleči sc;j in k spovedi bi šel, pa boš drugače govoril!" Iz besed Zornianovili je zaihtela bolest in jeza in šel je s povešeno glavo v hišo. Zabregar je šel po poti dalje. Petru seje zazdelo, da mora za njim, in! ga mora kaznovati za njegove be-! sede, toda premagal se je in stopil za očetom v hišo, tiho povdarjajočl ime: "Franica, Franiea!" Franica je bila že vsiala in ku-j hala zajutrek. Ko je skuhala, sto-i pila je na vrata in videla očeta, ki se vrača. In ko je gledala njegovo potrto telo, umazano in staro obleko na njem, njegovo upadlo lice in kuštrasto brado, se ji je zasmilil in vso ono bolest, katero ji je kdaj storil, je pozabila. Ko je stopil v hišo, prišla mu jc naproti, pozdravila ga, in mu nalila kave. Zabregar je imel že trde besede na jeziku, a ko sc je zavedel pred svojim otrokom, ga je minil ves pogum. Izpil Je kave. Franica je bila medtem položila predenj kos rumenega kruha in svinjine in kozarec, katerega je nalila do vrha. Bili so to Boleški-ni darovi. "Praznik je dane« o#e, JeJ-te!" On jo je pogledal hvaležno. "Kje si pa dobila T Pa sama vzemi tudi!" "Sem že, to je za vas! Boleška mi je dala." On je molčal, jedel in pil. Ko je bil kozarec prazen, vprafiala ga je hči, če hoče še. 4Pa daj!" Nalila mu je iznova čašo in prtsedla k njemu. Njemu pa je bilo prijetno in začutil jc svoj greh pred 1110. "Tako dobra je z menoj!" Za čas pa ga je popadla zopet nevo-lja. "Sinoči si bila pn maši?'* "Bila sem!" "Prav, a tega nočem, da hodiš z Zormanovimi!" "Zakaj ne, oče, saj so dobri ljudje in radi me imajo." "Dobri sem, dobri tja; Jaz pravim: ne, — pa je. Kdo Je več, ali jaz, ki sem tvoj oče, ali —•• Ko pa je videl, da je dekle blizu na tem, da udari v jok, Je u-molknil in pil. Dekle mu je iznova nalilo. Po njegovih žilah se je razlila mehka gorkota, po srcu pa mu je zaplala zadovoljnost. "Je že prav, ampak ti tega ne razumeš; Zormanovi so hudobni ljudje, zato nemaram —** "Saj ni res, saj ni res!" Dekle je tajokalo. Tedaj pa Je bila vrsta na njem, da jo tolaži. "Jezni so name, vidi«, to je kar me boli!" "Bodite drugačen kakor ste in dobri vam-bodo!" Tedaj mu je bilo hudo, in čutil je, kako je krivičen. Izpil je nato-mu vino, in šel molče se preoblačit. Ko se je vrnil, ležalo je kot globoka tuga na njegovem obličju. Stopil je k hčeri in se nasmehnil: "Franica, ti si dobro dekle, Bog ti plačaj — pa odpusti mi— ker sem bil tak s teboj. Pa nič si r.e jemlji k srcu mojih besed!" Za hip je prestal ter jo potem vprašal: "Ali imaš zelo rada Petra T" "Vas najbolj, a potem njega!" Govorila je vsa objokana in oče ni mogel, da bi je ne potolažil: "Pa imej ga no, ker si tako dobra z menoj!" Ona pa se je vzpela na prste, poljubila ga z vso strastjo in ljubeznijo, svojega edinegu, nesrečnega očeta. III. Pri Zabregerjevih je bilo prea par leti vse lepše kot zdaj. Franica je skoro vsaki dan mislila nazaj v tiste dneve, ko Je vladala v hiši njena rajna mamica in ž njo sreča in blagor. Danes ji je stopilo vse to iznova pred oči in začutila je, da se začne z današnjim dnevom zopet staro, mirno življenje. Poznala je svojega očeta, (ia ni hudoben, vedela je edina ona morda, kako je bil nekdaj dober in kako je postal potem nesrečei; in vsled nesreče padat, padal brez konca. Tako bo sedaj zoper, zopel isto mirno življenje. In vendar, ko jc pogledala v bodočnost, si ni želela tega življenja več; kaj vse lepšega je rojilo v njen: glavi. Pritisnila je vroče čelo k oknu in se zagledala v jasni dan lu usta so ji ponavljale njegovo Ime, in njena duša mu je vriskajoča šla naproti, njemu, kateremu je da'a ključ do njenega srca . . . "Mamica, da ti vidiš, kako scin srečna!" šepetala je iu težko ji j;-j Pomlad je bila, in bili so jc ve-bilo, da je ni, da bi jt razkrila ysk», seli stari in mladi, zakaj lepo jc kar jo skrbi, veseli, kar upa brezi na svetu, ko vstaja zemlja iz dav-konca in kraja. Videla jc pred se jnih zimskih grobov in se kiti s boj materino postavo, majhno, i cvetjem, kakor nevesta na poroč-— — ;«>ni dan. Zabregarjevi in Zormano- vi so bili praznovali lepo veliko noč. Franica in Pefer, katera sti di on nekam star. šibek. Delal 1. veliko, tožil o slabem £asu, nesrečah, klel včasih vpričo nje in matere. Včasih je naslonil glavo v ro-ke, strmel pred se, potem naglo-tna vstal in zdivjal ven. Mater pa so posilile solze in jokale ste zaradi očeta, ki jc hodil morit svojo žalost — v gostilno. To se je vleklo dolgo, dolgo in njej se je zdelo, da bo to vedno tako. A ni bilo, zakaj oglasila se je bila smrt v hiši. Nekega mračnega dne jo je bila poklicala mati k sebi in ji povedala vse, Česar se je bala. Tedaj jc imela ona že trinajst let. "V par dneh bosta sama z očetom —" In bilo je kot je rekla mati, čez teden dni je ni bilo vec v hiši. Spala je mirno spanje tam gori pri sv. Mavru. Par dni je tavala kot izgubljena okrog, očeta pa ni bilo kar cele dneve domov. "Ljubil jo je pa res," dejali so vaščani. "Revež ne ve, kako bi se potolažil. Zato pije, da bi pozabil!" In prav so imeli vaščani, zakaj moč Zabregarjeva je bila pri koncu, vanj je strmela le žalost in o-bupna tema. A minili so meseci, minila so leta in Zabregar je bil žc davno pozabil žene, pil je pa še vedno. Tedaj pa so začeli vaščani obsojati in svariti ga. Bilo je prepozno, brezuspešno. Otrpnil je bil, in samo jezo so gojili v njegovem srcu, katero je izlival potem nad — hčerjo. Tako je mislila Franica in ji jc bilo težko. Ko pa se je spomni!.i današnjega dne, jo jc objela vesela zavest, da je prešlo, kar je bilo hudega za njo, prešlo. In se ne vrne več . . . Strmela je s!toz! okno, hrib in dolina sta se iskrila v soln-eu, in morje svetlobe je bilo razlito vsepovsod. Sem gori po stezi pa je korakal lep in močan in dober kot nekdaj — njen oče . . . IV. Stari Zabregar je le malo časa ulival Arečo svoje hčere. Ko je bil blizu smrti, poklicali so mu duhovnika. Spovedal se je in umrl vdan v božjo voljo. Franica pa živi srečno in vzgaja svoje otroke z ljubeznijo in vdanostjo. Včasih, ko se spomni svojih preteklih težkih ur, ji privro solze v oči. i La Salle, Dl. Prosim vas sobrat urednik, da priobčite teh par vrstic v našem priljubljenem listu. Tukaj v La Salle se imamo po navadi; dela jc dovolj, plača tudi ni presla'ba, samo draginja je neanosna; pa kaj hočemo, saj je drugid tudi tako da bi bilo le kmalu boljše! Nadalje tudi naznanja 111 roja -kom, da sem naročila lep nagrobni kamen za svojega pokojnega soproga. Naročila sem ga od znanega slovenskega kamnoseka so-bVata Simon Setina iz Jolieta, 111. Zelo sem zadovoljna z njegovim delom in ceno zakar se mu na tem mestu lepo zahvaljujem, za soli -dno postrežbo. Zatorej rojaki, čc boste morda kedaj kaj takega dela potrebovali, obrnite se na g. Simon ftetina, ker on vas 'bo postregel v vašo popolno zadovoljnost. S pozdravom Mrs. Annie Felicijan, 1043—2nd St., La Salle, 111. (Advertisement.) Bolezni vsled vročine. PRIPOROČILO. Moje veleoblošeno prodajalno priporočam slarniin delegatom, ki m pripravljate na odhod t Eveleth, Minn, na KONVENCIJO K. S. K. JEDNOTE. Radi tega vas vljudno rabim, da si nakupite vie kar vam jo potrebno za isti čas; v zalogi imam vsakovrstne barve lepih oblek, klobukov, srajc, čevljev, spodnjo obleke in sploh vse, kar se tiče za obleči moža od glave do nožnega palca, istotako vsakovrstne kovčke (Trunks, Suit Cases ltd.) Torej vas šo enkrat uljndno vabim da pridite in si izberete, kar vam je potreba, ker čas je že' čisto pri kraju. Za mnogobrojni poset se vam že zanaprej lepo zahvaljujem, GEO. STONIOH, CLOTHING SHOES AND GENTS FURNISHING. , 815 . Chicago, St. JOLIET, ILL. (Advertisement No. 31—32) Prva in edina slovenska trgovina Z OBUVALOM (ČEVLJI) v Chicajfu, 111. Andrej Ogrin, lastnik 1845 W. 22. St., Chicago. Se toplo priporoča rojakom Slovencem in bratom Hrvatom. — Svoji k svojim! IZJAVA. •Pred časom se je sirila govori -ca, da sem v sorodstvu z Gilbert a zginolim Frank Iiap-om (Lopp), ki je bil istočasno zastopnik, oziroma blagajnik več dnustev. Podpisani izjavljam, da jaz nisem bil in ni*cm z njim v nikakem sorodstvu, kakor tudi ne v nobeni tngovski zvezi. 'Dalje izjavljam, da sem iiuel trgovsko stiko s trgovino pod imenom Lopp Bros., kater« trgovino sem založil leta 1JK)!» in s sedanjim voditeljem omenjene trgovine tudi nimam nikake zveze in ne odgovornosti od datuma podpisane izjave; na Gilbcrtn, Minn., nimam sploh z nikomur drugim kake trgovske zveze. ri premogarjih v premogarskih okrajih itd. ZZZ to zdravilo je priznano neprimerljivo najbolje med vsemi enakimi priredbami. ^ grenkih rastlin, bilk in skorij neprecenljive zdravniške ________ _ - * —-----I > 1 _____ . / I ^ .. n ikol i /\lt/>il t 1 il ir Pripravljeno je le iz _ vrednosti in čistega naravnega, močnega rdečega vina. želodec ga sprejme z lahkoto. — Cena $1.00, v lekarnah Celo najlKilj občutljiv Trinerjev obliž prinese v vafl dom pravo družinsko zdravilo. To je neprekosljivo za revmati-zem ali nevralgijo, je izvrstno za poškodbe, razpokline, otekofl in ohroine vrat, itd. zelo krepčilno za utrujene miAice po trudaipolnem delu ali za utrujene noge po dolgi boji. Cena 25 in 50c, v lekarnah, po poŠti 35 in 60c. Trinerjev olajšatelj kašlja je najbolj uspešno zdravilo za prehlade in kašelj, hripavost, bronchitis, naduho, itd. Cena ista kot za obliž. Triner jeva zdravila so dobila največje mogoče nagrade pri več mednarodnih razstavah. Zadnje nagrade: Zlata kolajna — 8an Francisco 1915, Grand Prix — Panama 1916. Jos. Triner Isde! 1133-39 S. ASHLAND AVENUE lec CMCAGO, ILLINOIS = 0101010102000053235323532348485353535353534853482353535323535348234853482353305353234823482348534853 5353235323532348232348483253534848484853235353482353534823482353234823532353234853485348235323534848 Smrtna kosa. Dne 26. junija ob 3. uri popoldne je umrl v Ljubljani v 73. le