BELEŽKE Ugotovitve s skupščine Zctvoda za socialno zavarovanje v Svetozarevu Nepotrebno trošenje sredstev V evetazairevakem otonaju je od prdibldžno četrt miljiona pre-' bivaOcev 40 °/o., socialno zavaro-vanih. Ofcnaj ima 154 podijetij z nad 25.000 delavd. Nekatera pod-jetja, med njmu tudj en rudmik, »majo nad 1.000 delavcev. Iz sklada za sooiailno zaverovanje troišiijo nad mMaijamJo diinarjev na leto. VzparednjO z gospiodair&kiim raz-vojem so se nazvija/M tudii po-gogi za zdravatveiK) zaščiito. O tem pričiajo že nasil-edmji osmov-Oi podiatkd: pred vojmo Stevilo poetelj v bolnižuioaih 396 število zd.ravnikiov 30 od tega speoialistov 5 števiki zdravnižkiih pomoS niikov 3 sedaj 674 65 11 108 Oknaij je iimel pred vojno 6 ttmbulant, sedaj pa ima 7 zdrav-slvemih domov. Tocrej se ni po-večailo samo številio, marveč tu-di funikciooialna nazvditost zdaav-etvenih ustanov. Preverattvnih usianav pred voj-no spJ.oh ni bilo. Sedaj pa delu-jejo na področju okraija 4 stalni Im 2 pomožna aintij.tuberikulozna diLspamzerje, trrije otTošfci im en higiensiki zavod. Vel.iko truda so vJožild v uspoaablja.nie novih kaidrov: okraj šoJa 18 mladih zdiravnikov. O opirera'|jenosU ustanov priča dejstvo, da soime-K pred vojmo 5 reirvtgensikih. apa-ratov, sedtaj pa jih »me,.io 15. Ra-zeu tega so aedaj v okraju 3 rentgeni v priviaitna lastoiini, medtem fco sta biJa pred vojno 6amo dva. Vse to pa seveda še zdadeč nJ dOToljj, sag odpade na enega zdnavraiika še vedno 3.700 pretoivailcev. Toda o kakšnem pomanjkanju ne bd mogli več govoriti. Razumljivo je, da so z tozvo-jem zdravstvene sJužtae, s po-množStvijo kadira in napraiv po-rasUi tudi stroški zdravstvene zaščfte. Na cene us'ug in pove-6anjB stroškov v celoti vpliva nestelnast tržišča in porast cen mnogih predmetov. Naletimio pa tudii na pojave, o kaiteirih je tre-ba raziTušljatd. Ali sredsitva za-res piiavilno troSimo, a.li ne bl lahko z manjšimi sredstvi do-eegll isti učinek, aiH pa bo-ljši z iistiTna sredatvd? To vpiraišanije si moramo postovUi, kadar pri-meir|ja.mo strioške za vsakega za-varovanca v tem okraflu (12.2R0 din v letu 1955) na primer s stro-ški y Novem Sadu (9.533 din). Razen objeiktitvno apravičenih sestaivdn, fci nujno pt.dinažujejo cene uslug, boimo nejvedjii tudii nakajj neopravii^enih. V eamem siredišču novega olcraja je deilovnd čas zdravraiikov amej&n na 4 ure na dan. Te iste zdinaivntke spireiiemajo na bcmo-rairno deto zdravstvene ustanove v dstem kraju. Seist kHoanetnov od ofcrajnega mesba je botoišnica s speoiali-sti.. Nemeato dia bi zdnavstvene ustareove te specialiste boilj upo-rabljale, nainočajo druge iz Beo-grada. Razen dirugiih pipihao«iOO semkaj tudi Qnte.rnist, nevroJ-og, revmatolog in kardiolog. Če upo-števamo, da so pljučne bolezni prešle že pretežno v področje Stii'ZioJ'i>gov (vsaj v praksl je ta-ko), prevzema boilezni orgainov nevmait/oilog, bolezni srca in krv-nih žil kairdioJog, ln lahko bl se vprašaili, kaj ostane i.nternistom? Aii gre res za zagotovitev zdrav-atvene zaščtte na najvišji stop-nji sodobne medicinske znanosti aili pa za prelira.ne pretenzije, k! so izveo okvira razumno ocenje-nih poitreb, aM gre za neodgo-vonno tratenje sredstev akupno-sU, &M pa preprosito zia poihlep zdnavn.ikiov apecdaJistov po ho-nouiarjih? Koliiiko razni ta.loi Knitelji vpHva,Jo na zaposlfctev kadrov, prifa primer nekega ftiznologa v tem okinaju. Amtitub&rkulozni di&panzer je ostal brez zdravni-ka, ker ga je prevzel sosednji okraij, kii je ponudM vc