IZHAJA VSAK DAN tvdl ob nedeljah in praznikih ob 5., cb ponedeljkih ob 9. zjutraj.
Posamične šter. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih f»bakarnah t Trstu in okolici. Gorici, Kranju, fc>t. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele SteT. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4- stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
Plačljivo in tožijivo v Trstu.
Glasilo političnega društva „Edinost4' za Primorsko.
,V edinosti je moč!"
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece & K; na na-
MČbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. K »ročni na na nedeljsko Izdanje ,, EDINOSTI'1 atane : za
eelo leto Kron 5*20, za pol leta Kron 2-60. ▼si dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, og'ase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 20 (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
Giorgio Galatti štev. 20. Po5tno-hranilni?ni ra?un Stev. 841-652. TELFFON 5t. 11-57
Slovanski časnikarski kongres v Belgradu.
Trst, 8. julija 1911.
To pot so si slovanski časnikarji izbrali srbsko prestolnico, ponosni Belgrad, za mesto svojega zborovanja. Lansko leto so zborovali slovanski časnikarji v bolgarski prestolnici, v prijazni Sofiji. Obakrat so si torej izbrali glavna mesta dveh najmočnejših slovanskih držav na Balkanu. In to ni samo slučaj. Balkan ni samo velike važnosti za Slovanstvo, temveč za Evropo sploh. To so spoznale razne evropske neslovanske države. V prvi vrsti hoče prodreti na Balkan Nemčija in sicer preko našega Trsta. V njenem interesu in tudi v interesu drugih evropskih držav je, da sejejo med posamezne slovanske države seme razdora in needinosti po znanem geslu: Divide et impera! Z ene strani hujskajo Srbe proti Bolgarom in narobe in skušajo na ta način oboje oslabiti.
Vprašal bo kdo : Kako zvezo pa ima slovanski časnikarski kongres z razmerami aa Balkanu ? Na to vprašanje je odgovor lahek: Časopisje je dandanes peta velesila. Yse javno mnenje stoji pod vplivom časopisja, oziroma ono je tisto, ki tvori javno mnenje. Na slovanskem časnikarskem kongresu pridejo skupaj zastopniki vseh slovanskih narodov. Ne gre se tu zgolj za stanovske interese, temveč za interese slovanskih narodov sploh, katerih zastopniki so časnikarji. Res je, da se posamezni slovanski narodi informujejo o razmerah kakega drugega slovanskega naroda naravnost iz časopisja dotičnega naroda, vendar je vse kaj druzega, ako naši žurnalisti dobe svoje informacije direktno iz ust svojih slovanskih kolegov. Glavni namen časnikarskih kongresov je medsebojno spoznavanje. Stara resnica je, da se mi Slovani rned seboj še ▼se premalo poznamo. Zato se Še dandanes zgodi, da češki ali ruski listi, zamenjujejo n. pr. Slovence za Hrvate in narobe. Eden najuglednejših čeških listov je te dni zapisal, da so poslanci Spinčič in Laginja slovenski poslanci. Mi ne smatramo tega sicer za nikako nesrečo, ker se čutimo s Hrvati eden narod. Gre se tu samo za žurnali-stično točnost in nič drugega. Navsezadnje ne vemo, ali bi bili istrski Hrvatje zadovoljni s tem, ako se jih kar kratkomalo proglasi za Slovence. Ta slučaj smo naveli le kot vzgled, kako potrebno je medsebojno spoznavanje.
V Belgrad pride tudi mnogo srbskih in bolgarskih časnikarjev. Zato mislimo, da je slovanski časnikarski kongres najpriprav-nejši forum za propagiranje jedinstva balkanskih Jugoslovanov kakor tudi Slovanov sploh. Naj tuji nam sovražni listi pišejo, kolikor hočejo, da se nekateri slovanski narodi med seboj še pobijajo in sovražijo. Eno je gotovo, da vplivajo taki kongresi na razmere med posameznimi slovanskimi narodi zelo blagodejno. Ali ni to napredek, ako bosta sedela jutri ruski Poljak in Rus pri isti mizi ? Ali je bilo to pred leti sploh mogoče ?
S kongresom je spojena tudi druga lepa prireditev, namreč razstava slovanskega
časopisja. To je bila vsekakor zelo srečna misel. Slovansko časopisje, ne samo poli-litično, temveč znanstveno, zabavno in literarno ^se je v zadnjih letih zelo razvilo. Zlasti Čehi se svojim časopisjem lahko ponašajo. Nedvomno bo ne samo za udeležence kongresa, marveč tudi za širše občinstvo velikega pomena, spoznati razvoj časopisja slovanskih narooov. S tem se v dotičnikih ali vsaj v nekaterih vzbudi zanimanje za kulturne pojave drugih narodov in tudi to mnogo pripomore k medsebojnemu spoznavanju in spoštovanju.
Belgrad bo prihodnje dni oblečen v slavnostno obleko. Srbska gostoljubnost je znana, zato bodo slovanski gostje, ki se te dni zberejo v prestolnici kraljestva srbskega, sijajno vsprejeti. Mi kot glasilo tržaških Slovencev želimo kongresu najboljši uspeh. Želimo, da bi udeleženci ne odšli iz Belgrada, polni slovanskih fraz, marveč, da bi tudi po kongresu nadaljevali svoje delo, ki pa mora temeljiti na realnem, demokratičnem temelju, delo za kulturno zedinjenje vseh Slovanov 1
emčija in marokansko vprašanje.
Ko je prišlo po prizadevanja kralja
Orsanacila
iS
PODLISTEK.
Češka Magdalena.
Zgodovinska novela iz XIV. stoletja. - Spisal Ferdinand Schulz. - Poslovenil H. V.
V njenem brezmejnem gorju nudila ji je olajšanje izven otrok samo molitev in delo. Koliko noči je na kolenih prečula, proseč v svojih stiskah pomoči z nebes! Koliko ur je preživela dan na dan v najgo-rečnejših molitvah, ki jih je z globine duše pošiljala k odrešeniku, katerega slika je bil edini okrasek njenega stanovanja!... Vse delo je opravljala na gradu sama. Pošteni vratar, sedemdesetleten starček Ziemko, in dve dekli, ki ste šli svojevoljno s svojo veliteljico s Krakovskega grada v ječo na Žarnovec, so ji morali prepustiti vso brigo za kuhinjo in vse tudi najgrobejše delo, karkoli ga je bilo v tej mali grajski družbi.
Kraljica Adelhaida je kuhala, prala, umivala, šivala za vse, brisala, pometala po celem gradu, iščoč vedno saj za par tre-
Mi časnikarji smo glasniki javnega mnenja, mi imamo nalogo zastopati in braniti interese vseh stanov, vseh slojev, vseh razredov. Naloga časnikarja, ki to naloga pravilno umeva, je vzvišena, sveta. To nalogo je predsednik mednarodne časnikarske zveze Singer na otvoritveni seji letošnjega mednarodnega časnikarskega kongresa v Rimu, označil sledeče:
„Časnikarji bi morali biti: dnevne priče pred velikim sodnim dvorom zgodovine in nepristranski sodniki, ki (kakor da bi to bilo možno!) vse presojajo po pravi vrednosti in resničnih razmerah, brez povečanja ali pomanjšanja. Oni morajo imeti dar vseprisotnosti, vse videti, vse čuti, vse znati, vse pojasniti; morajo biti na ta način oči in uho, spomin in usta družbe — in potem zopet ne smejo nič videti, nič čuti, se na ničesar spominjati ter igrati neme v trenutku, ko to zahteva višji interes države in družbe. Slediti morajo imperativni zapovedi stroge vesti in vendar z navdušenjem smatrati stvari drugih za svoje lastne, ne da bi veliko vpraševali zakaj in čemu? Oznanjati morajo bolečine, veselje in častihlepje narodov, biti morajo branitelji nesrečnih in bednih, in vse okoli sebe tako objektivizirati, da se zde skoro kakor mednaroden zapisnik, ali če se hoče, kakor znanstven leksikon, ki se ga more z lahkoto odpirati o vsaki uri in o vsakem času. Biti morajo mednarodni radi svojega poklica in patrijotje iz razlogov uma, svobodni umetniki, ki vidijo vse skozi svojo originalno osebnost in na drugi strani eksaktni fotografi, ki si strogo prepovedujejo vsako še tako malo ekskurzijo za meje stroge realnosti ; biti morajo goreči, resni in morda dolgočasni propovedniki in ob enem ljubeznjivi in zabavni ljudje z fantazijo...
Torej toliko čednosti in toliko lastnosti se zahteva od ubozega smrtnika!
Ravnotako mnogovrstne in ravnotako spremembe polne, kakor te zahteve, so
notkov pozabljenja v svoji moreči nesreči. Ker se je mudila vedno samo pri svojih otrocih se je še bolj žalostila nad njih usodo in je od žalosti omedlevala ; v delu pa je našla vedno novih moči k prenašanju svojega gorja.
O ostalem svetu ni že zdavnaj nič vedela. Prihajal je sicer pravilno enkrat na teden v Žarnovec iz Krakova v spremstvu par oborožencev voz s živili, odposlan semkaj s kraljevskega grada; toda ti ljudje so imeli najstrožji ukaz, da se z nikomur na gradu ne spuščajo v pogovor, posebno kraljici naj nikakih vesti ne prinašajo.
Prvi del tega ukaza se seveda ni izvrševal, stari Ziemko je od krakovskih prišlecov zvedel vse, kar se na Wawelu dogaja, toda proti kraljici ni o tem nikoli niti besedice omenil.
Zakaj bi množil njeno žalost? Zakaj bi jo tiral v blaznost? Saj še tako je ni smel niti pogledati, na bi se ne bila takoj zjokala. Saj je moral celo on v bitkah utrjeni in osiveli bojevnik, ki ni nikoli okusil slasti, katere nudi srečno zakonsko in rodbinsko življenje, odvračati svoj obraz od ganljive, žalostne slike, če jo je, ko jo par ur ni videl in bil radi nje v skrbeh, našel v kakem zakotju razsežnega kamenenega gradu,
tudi dnevni doživljaji časnikarjev. So. čuvati materijalne in moralne interese slo-dnevi, katere bi — kako naj že hitro re- j venskih časnikarjev. Mi mislimo, da bi člani čemo — radi poslali v prevroče pod-1 take organizacije mogel biti vsak slovenski zemlje, kjer se odigrava en del Dantejeve časnikar brez ozira na politično prepričanje. „Divine comedie" in zopet so dnevi, ki: Seveda se poreče, da že obstoji „Društvo se jih ima res rado in v katerih se vidi slovenskih časnikarjev", v Ljubljani. To je neizogibne prijatelje in ljudi zaupanja.; prav, ali — dosedaj še nismo videli, da bi Ali, ker sreča le malim izvoljenim ostaja bilo to društvo kaj storilo ali delalo. Nimamo zvesta, zakaj naj bi se mi pritože- torej nič proti temu, da se smatra obstoječe vali čez njene kaprice in njeno nestal-' „Društvo slovenskih časnikarjev" v Ljubljani nost ?u	za tako organizacijo, a zato je prvi predpo-
Vse gori navedeno pa velja v podvo- g°j t°» da društvo preneha ekzistirati na— jeni, potrojeni meri za časnikarje malega papirju 1
naroda, kakoršen je slovenski. Od časni,! Govorili smo odkrito in brez ovinkov in karja se zahteva večje požrtovalnosti, nego želimo, da bi našlo odmeva pri tovariših, od pripadnikov katerega si bilo druzega Menda je že skrajni čas, da tudi slovenski stana, od slovenskega časnikarja pa se časnikarji začnemo enkrat razpravljati o zahteva še mnogo več kakor od časnikarja; svojih koristih m misliti na svojo bodočnost, kateregasibilo druzega naroda. Treba tuj . idealnega navdušenja, treba velike ljubezni; ^ do stvari, oboje združeno z uročimi čutili i domovinske ljubezni. Seveda pri tem ne mi- j slimo na one kreature, ki delajo vedno za onega ki jih plača, kreature, kakoršnih se Edvarda VII. leta 1905. med Francijo in kakor v vsakem stanu, najde žalibog tudi Anglijo do sporazumljenja in do likvidacije med slovenskimi časnikarji, temveč mislimo vseh spornih vprašanj, se je Francija odrekla na one časnikarje ki umevajo vzvišeni po- svojim pravicam v Egiptu. Anglija ji je pa men svojega poslanstva, katere vodi pri zato pustila prosto roko na Marokanskem. njih delu le poštenost prepričanja in ljubezen j To ni bilo Nemčiji prav in od tega časa je do stvari.	začela povdarjati svoje interese v tej državi.
Mi vemo, da ogromna večina slovenskih Nemški cesar je še istega leta posetil Tanger, časnikarjev svojo nalogo umeva v smislu,1 sprejel načelnike raznih mauriskih plemen da morajo biti: oči in uho, spomin in usta ter je zagotovil svoje cesarske milosti, naroda, da ne smejo ničesar videti, ne čuti, Nemški listi so pripisovali temu posetu ve-se na ničesar spominjati ni igrati neme ka- liko politično važnost ter so dejali, da je s kor hitro to zahteva viši interes naroda, da tem činom Viljem II. prevzel proktetorat morajo biti temu narodu obenem sodniki, vseh mohamedanskih narodov. Prišlo je do učitelji In preroki, da ga morajo voditi po takozvane algeciraške konference, katere se poti vsega lepega, dobrega, plemenitega in je udeležilo 12 evropskih držav in Severno-vzvišenega, mu navdahnjevati poguma v tre- amerikanska Unija in na kateri je bila skle-notkih omahovanja, ga tolažiti v dnevih njena in podpisana pogodba, s katero sta obupa, z eno besedo rečeno, deliti z naro- bili Francija in Španija poverjeni organizi-dom veselje, žalost in bolečine.	rati policijsko službo v vseh obmorskih
Slovenski časnikarji to nalogo tudi ume- mestih marokavske države, v katerih pre-vajo tako, da v večnih borbah za interese bivajo poleg domorodcev tudi Evropejci, drugih, pozabljajo celo na svoje lastne Med Francijo in Španijo je prišlo že interese.	1- 1904. 1. do sporazumljenja glede tako-
In če se slovenski časnikarji v tem zvane uplivne sfere obeh držav. Vkljub oziru lahko ponašamo z zavestjo, da vršimo vsemu temu ni bilo v deželi nikdar pravega svojo vzvišeno nalogo z idealizmom in po- miru. Marokanski sultani vladajo dispotično žrtvovalnostjo, je ravno tako res, da ni ni- in prav nečloveški odirajo svoje podanike, kjer na svetu tako malo spoštovanja stanov- ako jim je treba denarja in tega jim je vedno skih tovarišev, kot s slovenskimi časnikarji, j premalo. Francija si je prizadevala napra-Osebni napadi so nekaj navadnega. In ven- j viti nekoliko reda v deželi. Sultan Mulai dar bi morala oseba časnikarja popolnoma I Abdul Aziz je bil odstavljen in njegov brat izginiti v listu. Zato bi se tudi v polemikah J Mulai Hafid postavljen na prestol ter bil med posameznimi listi moralo puščati osebe po dolgih bojih tudi končno priznan za za-popolnoma na stran.	konitega vladarja marokanske države. Pa
Pri nas Slovencih to žalibog ni. Zdi se, tudi novi sultan ni za las boljši kot stari, da ima slovenski časnikar največje veselje, I svojevoljno odiranje marokanskih podanikov če more počiti po stanovskem tovarišu, ki je tudi pod njegovo vlado edini davčni
zastopa v nasprotnem listu drugačno mnenje. Ne bomo razpravljali o tem žalostnem poglavju na dolgo in široko, a menda čutijo z nami tudi drugi stanovski tovariši, da
sistem in preganjanje, zapiranje, mučenje in obešanje političnih nasprotnikov njegova največja vladarska modrost, zato se upori nezadovoljnih plemen in napadi na Evro-
mora radi teh žalostnih razmer trpeti v prvi pejce vedno ponavljajo.
vrsti ugled celega stanu in s tem seveda tudi pripadnikov istega. In temu treba storiti konec!
Sicer je res, da so se razmere v tem oziru precej zboljŠale. A treba da izginejo z naših listov tudi še zadnji ostanki osebnih napadov tovarišev. V to pa nam je treba pred vsem močne stanovske organizacije, ki si bo nadela edinole nalogo,
ko je svoji dve hčerki zibala na Kolenih in z mnogimi solzami škropila njih glavice...
Kako bi bil mogel v svojih starih gru-dih najti toliko drznosti, da bi bil mogel po tako srce trgajočem pojavu zakonske in rodbinske nesreče kraljici Adelhaidi pripovedovati, kar je zvedel od krakovskih prišlecov o sedanjem življenju kralja ? O tem se je jedva drznil govoriti z obema služečima ženskama, ko je zvečer sedel ž njima v svoji sobi pri skupni večerji.
O, kako so tedaj vsi trije obžalovali kruto usodo izborne kraljice, soproge in matere I Kako so se vsled žalosti razjokali nad njeno nezasluženo osamelostjo in nečloveškim zavrženjem! Kako so se spominjali vseh dobrih, človekoljubnih, plemenitih dejanj, ki jih je potrpežljiva mučenica izvršila, vsake prijazne, prisrčne besede, s katero j:h je danes ogovorila, vsakega ljubega, ganljivega pogleda, ki so ga danes v njenih žalostnih očeh pristregli! Kako so raziskovali celo njeno čisto, dobrodelno, potrpežljivo življenje! Kako so ji želeli, da bi doživela na tem svetu saj en srečen tre-notek, saj en edin blažen hip za vse muke, ki jih že tako dolgo prenaša kot kaka svetnica !
„Pogosto premišljam," je vzdihnil nekoč
Napraviti mir in red v taki deželi je težavna stvar. Z lepa se to ne da doseči, če se pa Francija, ki je s Španijo vred, ev-ropejskim državom, katere so podpisale al-zeciraško pogodbo, za mir in red na Marokanskem odgovorna, odloči poseči z oboroženo silo vmes, se ji to zameri, češ, da hoče sama vladati v deželi. Ko je Francija udušila nemir v Kazablanki, je prišlo po
pošteni Ziemko in si z grobo dlanjo brisal velike solze s sive brade, ki mu je do polovice zakrivala sesušeno, gubasto lice, „pogosto premišljam, če bi ne bilo vendar le bolje, da peljem nesrečno gospo z njenimi otroci vred z grada v gozd, kjer bi jih divje zveri raztrgale in jim izruvale srca iz teles 1 Ta bolečina bi bila gotovo tisočkrat manjša in krajša, ko ona, ki jo sedaj prenašajo !a
„Izkupijenje predrage trpeče se morda približa popolnoma nepričakovano," so odgovarjale usmiljene ženske in naglas jokale. „Bog ne bo zapustil tako dobre in plemenite duše, kot je kraljica Adelhaida !"...
In odiešitev, saj deloma, je priš'a!
Nekega jasnega jesenskega dne, ravno teden dni potem, ko je Kazimir odši 1 s Krakova v Rudečo Rusijo, so zazveneli v zahodnih goščavah gozdov okoli Ž"rnovca glasovi trobent, katerih so se bili na gradu že davno odvadili. Divja zverjad, preplašena nenavadnimi zvoki, se je divje podila okoli grada na nasprotni, najskrajnejši konec gozdnih samot in pustinj; ptice, male in velike, so se dvignile s svojih ležišč in skrivališč in so skušala z hitrim topotom perotnic doseči na vzhod najoddaljenejše kraje temnih in tihih goščav. (Pride še.)
Danes vsi na koncert H. D. 0. ™ vrt gostilne k Tirolcu ^ ¥& PLES
daljih pogajanjih med nemško in francozko vlado leta 1910 do posebne pogodbe, v kateri Nemčija izrecno priznava, da ima Francija na Marokanskem posebne interese, dočim so interesi Nemčije samo trgovskega in industrijalnega značaja.
Francija seje s svoje strani obvezala čuvati interese vseh evropejskih državljanov ter prepuščati vsem delež na vsaki koncesiji, katero bode dobila od mar. vlade.
Vsi so bili prepričani, da bode vsem vstreženo in da bodo upori med evropej-skimi državami v bodoče nemogoči. Pa to se ni zgodilo.
Ko so se nedavno zopet neka maurijska plemena spuntala in so oblegala marokan-sko prestolnico Fez, kjer živi tudi nekoliko Evropejcev, je poslala Francija tja vojaško ekspedicijo, da reši Evropejce in vstrahuje upornike. To se je zgodilo. Špancem pa to ni bilo po volji, zato so poslali nekoliko vojnih ladij v Larache in vojaško ekspedicijo v Alkazar.
Nemčija je bila tiho. Španska ekspedicija ji je pa prišla kakor navlašč, kajti dala ji je izborno pretvezo za to, da tudi oha na enak način varuje svoje interese na Marokanskem. Junija meseca t. 1. sta se nemški vnanji minister in francoski poslanik na berolinskem dvoru v Kissingenu dogovorila, da sti nemška in francoska vlada z veseljem pripravljeni stopiti v nova pogajanja glede marokanskega vprašanja. Danes pa nemški oficijozi to taje in pravijo, da se v Kissingenu ni ničesar določilo in da je torej Nemčija korektno postopala, ko je poslala vojno ladijo v Agadir, marokansko luko v južni provinci Sus, da tako brani interese nemških trgovcev, podjetnikov in nemških varovancev.
Agadir je mestece, ki ima 300—400 prebivalcev berberskega plemena. Evropejcev v tem mestu ni. Agadir je zaprta luka, v katero nimajo Evropejci pristopa, zato ni tukaj ne francoske ne španske policije. To je najboljša luka na atlanskem obrežju marokanske države, zavarovana proti vsem vetrovom in je v strategičnem in trgovskem obziru velike važnosti. V strategičnem obziru, ker ovlada vse morske poti iz Anglije v Južno Afriko, Indijo, Avstralijo in Ameriko. Vrednost angleškega trgovskega prometa znaša na teh progah nad 16.800 mil. kron na leto. Močna nemška eskadra v Agadirju bi ta ogromni promet lahko prav znatno ovirala. Agadir ima zelo rodovitno za poljedelstvo kakor navlašč vstvarjeno zaledje, vrhu tega se steka tu sem karavanska cesta in zapadnega Sudana, od koder prinašajo olje, mandle, kože in gumi. V okolici je kupila nemška tvrdka Gebriider Mannesmann velike rudnike, katerih pa ne more izkoriščati, dokler ne bode luka odprta. Kakor „Temps" poroča, so si Nemci prizadevali nakupiti v okolici ogromna zemljiška posestva ter so bili pripravljeni plačali, kar koli se je za nje zahtevalo, podkupovali so šejke in kadije, na roko, pa z majhnim uspehom, kajti v tem okraju je prepovedano prodajati zemljišča Evropejcem in je vsaka kupna pogodba neveljavna, če je sultan ne odobri.
Z obzirom na vse to je kaj lahko um-Ijivc, da bi si Nemčija rada prisvojila to mesto, ki bi ji služilo kot operacijski temelj za eskadro na Atlantskem oceanu in kot izborna trgovska luka, ležeča vrhu tega na sred poti v nje afriške kolonije. (Togoland, Kamerun, Južno-zapadna Afrika). Nemcev, kakor rečeno v Agadirju ni, mogoče pa je, da je tam v najnovejšem času nekoliko j nemških varovancev. Ako ima Nemčija, (ali
Toda Nemčija je že zdavnej vrgla svoje oko na Agadir in že pred leti so nemški listi označili to mesto kot primemo kompenzacijo za Nemške interese na Marokanskem. Pozneje je nemška vlada zahtevala, naj bi se Marokansko razdelilo na francozko, Špansko in nemško uplivno afero, toda v algeciraški pogodbi sta bili priznani le francoska in španska.
Sedaj se bodo začela pogajanja na novo.
Ako Nemčija dobi Agadir bi bila ne samo Francija ampak tudi Anglija silno oškodovana, zato je popolnoma umljivo, da bodeti ti dve državi popolnoma soglasno postopali. Španija simpatizira z Nemčijo. Italija s Francijo in Anglijo. Rusija bi bila obvezana stati na strani teh dveh, toda na njo, se dan danes ne more nikdo zanašati. Kakor vse kaže bode veliko odvisno od tega, na katero stran se uskloniti Avstrija in Severna Amerika. — Tu bodo morali slovanski politiki paziti, da se ne bo zopet po nepotrebnem sekundiralo Nemcem in posebno Vsenemcem.
Goutsch pozval na konferenco dr.
luceoićD, dr. Laglnlo In dr. RyMf-a.
Včeraj so prejeli omenjeni trije gg. poslanci brzojavni poziv od mini-sterskega predsednika Gautscha na pogovor, ki se bo vršil prihodnjo sredo 12. t. m. ob 3. in pol uri po-poludne v biro-u istega ministerskega predsednika.___
Dnevne vesti.
Otvoritev državnega zbora se bo,
kakor smo že poročali, vršil 17. t. m. Vse stranke so se že konstituirale v klube. Prihodnji teden bo bardn Gautsch povabil k sebi vse klubovne načelnike, da se bo ž njimi pogovoril glede delovnega programa. V tem prvem zasedanju, ki bo bržkone trajalo samo do 8. avgusta, misli vlada predložiti tudi bančno predlogo.
Slovanski časnikarski kongres v Belgradu. V srbski prestolnici se otvori 10. t. m. kongres slovanskih časnikarjev. Srbskemu novinarskemu udruženju je izmed slovanskih, časnikarjev naznanilo svoj prihod : 40 Čehov, 15 galiških Poljakov, 5 Poljakov iz Rusije in Pruske, 15 Slovakov, 7 Sloveneev in sicer: gg. Cotič, Gabršček, dr. Kramar, Pustoslemšek, A. Trstenjak,' Zalar in M. Plut, nadalje 10 galiških Rusov,' 40 Bolgarov, 20 Hrvatov, 10 delegatovi srbskega društva „Zmaj" v Banatu, 1 lu-žički Srb in 1 Srb-Bunjevec. Razen teh je i od povabljenih gostov odgovorilo „Srpske-j mu novinarskemu udruženju-, da pridejo v Belgrad: 8 Bolgarov, 8 Poljakov, 5 Hrva-' tov, 9 Čehov, 6 Slovakov, 27 Srbov iz Ba-: nata, Bosne, Hrvatske in Dalmacije, 16 da bi jim šli Rusov iz Rusije in 5 iz Galicije. Navzočih bo torej 248 slovanskih gostov.
S kongresom bo spojena tudi razstava slovanskih časopisov. Razdeljena bo po oddelkih za posamezne slovanske narode.
Od slovenskih časopisov bodo za-! stopani: „Edinost", „Slovenski Narod" „Soča" in „Jutro".
Proces Junca Popoln« Gorizinnn".
Driicri H a ti \r ^Afrfpk	dovi tvrdki Vidmar. Vidmar je bil dober
uvugl aan V CeirceK. klijent Luzzatta. Radi tega je le-ta, da-si je
(Nadaljevanje.)	vedel da Vidmarjevo premoženje ne znaša
Leta 1905 pa je otvoril Kredit svojo več kot 60,000 K, vplival na to, da je bilo podružnico v Gorici. To je bil za B. P. nov Vidmarju dovoljenih 360.000 K kredita za udarec. Tudi je Kredit odpovedal B. P. te- nakup rečenega gozda. Takrat mi je tvrdka koči račun 400.000 K. Lenassi se je tedaj Bramo opazila, češ, da se je dalo prednost pogajal z tržaško trgovsko banko, ki je po- Slovencu pred Italijanom. Povedal sem to jnujala milijon kron tekočega računa, a je Luzzattu, ki je odgovoril: „Kar je storjeno, 'stavila pogoj, da odpošlje svojega zaupnika je storjeno".
v upravni svet. Toda Naglos je priporočal j Tu zaprosi Colle 10 minut počitka, ki oferto Banke Union, ki je ponujala milijon se mu dovoli.
brez pogoja zastopnika.	j Četrt ure zatem nadaljuje Colle svoje
Tedaj je bil Lenassi podal demisijo, ki izpovedbe, ki naj dokazujejo, da so vsi ve-pa ni bila sprejeta. Odtegnil pa se je Davide deli v upravnem svetu da se igra na borzi Bolaffio, ker je bil nasproten igri in ni hotel in drugače špekulira. Hazardne igre Luz-spravljati v nevarnost svojega velikega pre- zata so bile znane vsem. moženja. Bolaffio je tudi dvignil svoje de- j Glede onih 2000 K za pismo, katero pozite, kar je značilo nov udarec za banko, je izdal Colle Luzzattu, trdeč, da del nedo-Tako je prišio 1. 1906. Delo se je mo- voljenih denarnih operacij dr. Luzzattu, ni ralo omejevati na poslovanje z Italijo. Vloge Luzzattov, marveč Collejev, je izpovedal so se morale plačevati po 5 do 5l/a posto. Colle, da ni mislil na goljufijo. Raditega je bilo treba zvišati obresti za po-1 Colle izpove nadalje, da so Naglos, sojila, ki so znašale nad 7 po sto. Name-j Lenassi in Luzzatto vedno skušali prikrivati raval sem zapričeti poslovanje s tujezem- j igro na borsi. Toda banka se je bavila tudi skimi vrednostmi in leta 1907 je upravni z raznimi drugimi špekulacijami v reportu. svet sklenil ustanoviti menjalnico ki bi se O vseh teh poslih je vedel upravni svet in bavila tudi z borznimi špekulacijami. Upravni vsi v banki so vedeli. To ponavlja Colle s svet je torej vedel, da se igra na borzi, posebnim povdarkom
Menjalnica pa se ni otvorila. Uprla sta se temu Naglos in Luzzatto. Zadnji je menil, da bi otvoritev take menjalnice utegnila neugodno uplivati na javnost. Leta 1906, julija meseca, sem bil imenovan bančnim ravnateljem v Milanu. Pregovorili so me, da sem ostal. Ko bi bil sprejel ono službo, bi danes ne bil tu.
Bilanca leta 1906 je bila neugodna. L. 1907. se je pričelo opravilo s tvrdko Conforti. Takrat sem obolel in bil odsoten. Leta 1907. je bila znana denarna kriza, ki je uplivala tudi na B. P. Kriza se je z izredno bančno tehniko premagala. Toda vsled volilnih bojev se jih je mnogo odpovedalo pri banki ter dvignilo svoje glavnice. Zato sem predlani, naj bi upravni svet veljal za tri leta in naj bi se vsako leto ^eloma spolnjeval. Tako se je tudi spremenil statut, in se je pot ugladila za borzne špekulacije. Upravni svetniki so dobivali po 3 K. za vsako prisotnost. Lenassi je opazil da uživajo predsedniki drugih bank posebno nagrado, zato mu je bila dovoljena nagrada 500 K. Ko se je završila emisija, v kateri govori obtožnica, je bilo še 380 delnic neprodanih. Hotel sem to naznaniti upravnemu svetu, a Lenassi in Luzzatto sta se upirala. Iz tega so nastale fingirane tirjatve. Jaz sem se vedno držal ukazov in odklanjam vsako odgovornost toliko za neprodane delnice kakor za opravila sploh. Leta 1908 so uradniki pri banki poneverili. Izguba pa se ni upisala v bilance. Bilanco pa nisem delal jaz. Leta 1908 se je pričelo dajati predujme nekalerim solidnim tvrdkam s svi-lodi. Te tvrdke je imenoval Lenassi nesolidne, ker so mu delale konkurenco. Dosegel je, da se je to poslovanje opustilo. O dobrih
Obravnava se je na to prekinila ob 1 uri pop.
Tretji dan v petek.
Colle nadaljuje svoje izpovedbe. — Na dolgo in široko pripoveduje, da je bil vsluž-ben v raznih bančnih zavodih Italije. Povsod da je vžival neomejeno zaupanje. Izpove, da se je pri B. P. igralo z 22 tvrdkami, med drugimi z banko Union v Trstu, s Kreditom in raznimi drugimi v Italiji.
Igralne operacije se niso zabeleževale. Če je bil dobiček, se je vpisal; izgube se niso beležile. Bila je množina fingiranih računov.
Izgube so bile znane Luzzattu in Lena-siju. Lenassi je vedel za kritično stanje blagajne. Vsi upravni svetniki so vedeli, da se nahajajo v banki efekti, ki so co Anm— koj v promet večinoma s podj Upravni svetnik Davide Bola proten igri na borzi.
Kritični trenutk
Colle nadaljuje: „V dobi I. 1907 smo se nahajali v naj Nekega dne je Videmska ban zahtevala vračilo zneska 165.C pa ni bilo niti vinarja. Tega ravno doma radi bolezni. Vst stelje, tekel k banki in sem p< Piani v Trst k Banki Union p proti nakaznicam.
Banka Union se je branili izmed nakaznic in sicer ono za 65.000 K, ker se je bala, da je fingirana. — To je bil kritičen trenutek tembolj, ker je Videmska banka grozila s protestom še isti dan, ako banka B. P. bi ne plačala. Končno je banka
tvrdkah in dobrih opravilih Lenassi sploh Union izplačala tistih 165.000 K proti brzo-ni hotel vedeti. Glede obdržavanja sej je javni garanciji Lenassija.
Sestanek absolventov kmetijske Sole na Grmu.
Vodstvo kmetijske šole na Grmu je pred tedni vsem nekdanjim učencem te
katera koirevroDska dritavaVTu kaf tVgovine šole razposlalo vabilo k udeležbi sestanka,
se postavi	dom(JrodnJ agent ali tr- ^ b° d?e 20;	v
frover kateri stoii s kako nemško tvrdko v zavodov,h Prostor,h- Ta sestanek so obja-govec kateri stoji s kako nemsKo tvraso v slovenski listi in med njimi tudi „Edi-
trgovski zvezi pod nemško varstvo. Na tak u c , . , n,mo ' .
*•	j „ .. « „„nu„Pu„. nost . oestanku ni namen le proslaviti
sultana6 nT^e^arTbi, '1l Te o"^« petindvajset,etnico ustanovitve «Se tam
blaga za takozvane davke. Marokance^ ki —	On«, ampak
ne uživajo protekcije nobene evropske dr-	»j. nekdanie učence —h
žave, domača vlada pod kakeršnokoli pre- ™
tvezo lahko zapleni vse njih zaloge. V tak.h ln šolo> Pa ne le t0' araPak tudl razmerah bi bila vsaka trgovska zveza z Evropo nemogoča. Evropejcu ne sme ma-
rakanska vlada ničtsar zapleniti, Marokancu, uY uitl!"*^^ h* pod protektoratom kake evropske države J« DIJ° ®£a
pa mora pustiti vse ono blago, do katerega	ka| w bj|o vse _
ima k-ak- Fvrnnpier kake nravice Tako se sestaneJ° na razgovor, Kaj di diio vse po-v^var^o, kaSa treba Nemški« h tudi *-bno na sestanKu predlagati in sklepati v drugi „interesi" na Marokanskem. Toda te *>sego zgoraj označenega smotra Tako naj pravice so si evropske države pogodbeno * se sestali Istrani vshodne Istre v en
zavarovale in_ te /pravice« t^fe** ^^ ft
SSjf kamor fe Nemdja p'olala^jno ffifi, O^ Do^ci, Ooričani šta
ladiio „Panter" v obrambo nemških koristi. *erci ltd- ysaR ^aj za"se» da se pripravi " »	.... razsezno in prevdarno gradivo.
Statiški podatki se prav malo strinjajo s Vsak kraj oziroma skupina za-se, naj
trditvami diplomatiških not. Najnovejša ofi- sestavi od5or oziroma odsek dveh do treh
cijalna statistika nam podaje za 1. 1909. te članov? ki naj izražene misli predmetno
bil Lenassi mnenja, da čim manj jih je, tem bolje je. Vsaka korespondenca bi morala biti podpisana od svetovalca, ki je bil po vrsti zato določen. Tega pa se ni držalo in
Nekega dne sem izvedel, da je B. P. izgubila na borzi 600.000 kron in pozneje še drug znesek. Prvi znesek je točen, o drugem ni znano. Ko sem izvedel, sem vse povedal
med seboj ustanovitev
natančnega programa, kako delovati za povzdigo našega kmetskega stanu.
Oiirom na to je moje skromno mnenje, se vsi bivši učenci v posameznih krajih
je korespondenco podpisaval prvi, ki se ga	Lennassiju, ki me je vprašal: „Kako pa
je dobilo na cesti doma ali v kavarni. Luz-	veste vi to ?M Tedaj sem mu svetoval, naj
zato je sam priznal, da se nahaja banka v	skliče upravni svet, a Lenassi ni hotel tega
kritičnem položaju; zatrdil je obenem, da	storiti.
se je izrazil predsednik Lenassi, da treba Kmalu za tem je prišel v banko Chiurlo
priti do dohodkov, naj bo to že na dovoljen	in je dvignil svoje depozite; tako je storil
ali nedovoljen način. Sicer pa se izgube na	tudi Bolaffio. Lenassi in Luzzatto se nista
špekulacijah tudi drugod večkrat zapišejo	prav nič brigala za to, kako bi sanirala raz-
med aktiva mesto med pasiva; pri prvem	mere v banki.
dobičku pa se to zopet izravna. Kar se tiče Izgube 930.000 kron iz leta 1908 ni
falsificiranih bilanc me ne zadene nobena	bilo smatrati za definitivno, ampak prehodno,
krivda, ker po § 40 statuta, mora sestav-	Ko bi se bilo počakalo s prodajo papirjev,
ljati bilance upravni svet. Glede zadeve	bi se to izgubo pokrilo. Dejanski so ti pa-
Conforti omenjam, da se je le-ta pogajal z	plrji v mesecih marec, april in maj vedno
Lenassijem in Luzzattom. Vsled teh pogo-	rastli. Lenassi pa jih je takoj prodal, samo
vorov mu je bilo dovoljeno kredita 250.000	da mu ni bilo treba dajati pojasnil o zgubi
K na menjico. Na prvih menjicah so bile	upravnemu svetu. Prodal je papirje, ažrtvo-
podpisane razne solventne osebe.	val je — banko !
Pozneje so se le-te branile podpisati in Nekega dne je Luzzatto pokazal na bla-
Lenassi, kateremu je Conforti obrazložil	gaJn0	: „Najboljše bi bilo, vse skupaj
celo zadevo, je rekel, da lahko pod-	sežgati, potem bi bilo konec". To dokazuje
pišejo menjico Confortovi uslužbenci. Banka	da Je tudi on prav dobro vedel, o slabem
se je nahajala v težkočah, ker je Banka	stanju banke. .
Union take nesolventne menjice večkrat za- Vsa nadaljna izvajanja Colle-ta merijo
vrnila. Banka je 26. junija 1907. dovolila	na to, da bi dokazal, da sta polom banke
75 000 K, potem ko mu je bila dovolila že	zakrivila edino le Lenassi in Luzzatto, on pa
poprej 15.238 Lir, 8102 K, 40.000 K, 20000	da je bil slepo orodje. K in 49.000 K. O tem je vedel ves V sarkastičnem tonu se spominja Colle
upravni svet.	poročila v bilanci za 1. 1909, ki je z ozirom
le podatke:
Vrednost vsega uvoza in izvoza za Marokansko je znašala 5,914.000 šterlinskih lir (141,936.000 K) od tega odpada: na Anglijo 2,204.000 st. lir 14 na Francijo 2,195 000 „ na Nemčijo 564.000 „ na Španijo 523 000 „
Take so v resnici nemške Marokanskem.
razdele in pripravijo za sestanek na Grmu. — Na podlagi takega gradiva, bomo za-mogli potem na sestanku res kaj dobrega ukreniti in urediti tako, da ne postane 37'30/® 1 le beseda, ampak se tudi udejstvi. 37.l°/t Ostale slovenske liste naprošam, da 9-5°/0 ponatisnejo ta člančič, če se jim zdi uvaženi 3% vanja vreden.
Dolina pri Trstu, na dan Cirila in Metoda 1911. Ante Pavel Sancin.
menic omenjam, da mi je tako poslovanje naročil Lenassi.
		
»»<»>« H lillllll	i t lil i u tii m iTl i i i i	II 1 A 1 1 1 1 1 1 f.tj
Opravilo zaradi gozdov v Troffailu se USTREDNI BANKA ČESKYCH
ali
koristi na
je sklenilo ko sem bil odsoten radi bolezni. Piani je bil šel na ogled. Lenassi je šel osebno podpisat zemljeknjižne spise. Razen gozdov se je nakupil v Trbižu prostor 19.000 m1 površja za shrambo lesa. Tedaj sem vstopil tudi jaz med delničarje tvrdke Conforti, a največ zato, da bi varoval koristi banke. Pozneje so bili prodani ti goz-
PODRUŽN1CA v TB3T::
:: PliZZA DEL P0STE80SS0 3. ::
SPORITELEN
Vloge na milu ±lu°lo Premijere rte 4 v/«
Fiksne vloge pod najugodnejšimi pogoji.
mm u KAVCIJE • - • MENJALNICA-
• Uradne ure od 8. zjutraj do 7. zveder.
AMzouoni civ. geoitieter:: Kristjan Pertot:: Trst,
ujaT rrr.:i r:i n m n u inni r iTTirrTTJLiiitmi-L'Dtil tal
Via Commerclale 113, L nadtfr.

Telefon št 23-76.
palo s frazo „In to, gospoda, bodi dokaz za cvetoče stanje in krasno bodočnost banke ..
Colle omenja na to posameznosti o svojem begu na Krf in sklepa z zatrdilom, da goljufije v banki ni bilo nikake, marveč samo ponesrečene špekulacije, ki da so pripravile banko do poloma. Kar se je priigralo, je šlo v prid banke, kar se je izgubilo je izgubila banka. Nihče, da od igre ni imel dobička. Omenja še, da ko bi se oni vrednostni papirji 1. 1908 ne bili takoj prodali, bi se vse poravnalo in zavod bi še danes obstojal.
Predsednik in državni pravdnik sta stavila na obtoženca razna prašanja, na katera je obtoženec odgovarjal v smislu že znanih prejšnjih izpovedeb. Izpovedbe so bile kajpada olajševalne za obtoženca in zelo obte-ževalne za Lennassi-ja in osobito za dr.a Luzzatta.
Ob eni popoludne je bila razprava prekinjena in nadaljevala je včeraj, v soboto ob 9. zjutraj.	__
Četrti dan v soboto.
Razprava otvorjena ob 9. uri.
Oglasi se za besedo veščak Vierthaler, ki popravlja nekatera izvajanja Colle-ta glede njegove kritike v zadnji seji.
Vierthaier pove, da izgube na borzi je našel se zneskom 956.000 kron. To je seveda približni znesek, če se odredi novo, bolj natančno preiskovanje, pridemo gotovo do večje, a nikdar do manjše svote.
Pangrazi: Strinjam se s tem, naj se natančno dožene prava izguba, toda le pod pogojem, da se radi tega ne preloži stvar na drugo zasedanje.
Pincherle k Vierthalerju : Ali ste gotovi, da če se podaste k Videmski banki, bodete v stanu dobiti natančneje podatke?
Vierthaler: Gotov sem tega.
Preds.: Pooblaščam izvedenca Vierthaler, da se poda jutri k trgovski banki, da nam poda natančno poročilo.
Vierthaler: Sprejmem nalog, ali ne morem zagotoviti v kolikem času bo poročilo gotovo.
Robba (bran. Colleta) : Ali naj se to delo napravi ali naj se ne napravi. Mi ne moremo izgubljati časa. Novo izvedeniško poročilo bi gotovo potratilo mnogo časa.
Predsednik: Ponavljam, nalagam ve-ičaku Vierthalerju naj se poda jutri v Videm.
Lazzari (porotnik): Nam, in menim, da se s tem strinjajo tudi drugi porotniki, je malo na tem ležeče, če je pri enem milijonu kron izgube, 100.000 K več ali manj. Kar nas mora zanimati je to, da-li so izpovedbe Colle-ta istinite, ali ne.
Preds.: To bomo videli pozneje.
Drž. pravdnik: Zahtevam, da se izjava porotnika Lazzari sprejme v zapisnik.
Opazka drž. pravdnika.
Marinaz: Dozdeva se mi, da sem na hodniku opazil, da se pomenkujejo nekateri obtoženci s porotniki. Sicer sem prepričan, da so gospodje porotniki vzvišeni nad vsak sum, vendar ne morem kaj, da ne bi jih opozoril na pravilnik. Prosim torej predsednika, naj priporoči porotnikom, da se ne shajajo z obtoženci.
Predsednik opominja na to porotnike rekoč, da jim je dovoljeno o procesu govoriti samo s kolegi porotniki.
Nadaljuje izpraševanje Colleta.
Pincherle: Vi ste rekli, da so bili pri B. P. svetniki, ki so imeli od banke koristi. Ali zamorete povedati imena ?
Colle : Tako je kakor sem izpovedal!
Pincherle: Ali je imel dr. Luziato tekoči račun pri banki ?
Colle: Da.
Pincherle: Ta račun je bil aktiven ali pasiven ?
Colle : Tekoči račun dr. Luzzatta se je obravnal ravno tako kakor oni drugih kli-jentov J Dr. Bader in grof Mistruzzi sta uživala ugodnostij pri depozitih.
Pincherle : Ali se je dr. Luzzatto pritoževal, ker Lenassi ni skoro nikoli skliceval sej?
Colle: Zdi se mi, toda nisem gotov!
Pincherle: Toda Vi ste v tem smislu že izpovedali.
Colle : Res je!
Pincherle stavi na to Colle - tu razna vprašanja po katerih bi utegnil Luzzatto ignorirati izgube pri banki in o fin-givanih saldih.
Colle pritrdi.
Pincherle: Ali je tvrdka Orzan in sin tudi izdajala preproste menice? Colle: Da!
Pincherle: In sin Orzana je prejel kak znesek na menico se svojim podpisom ?
Colle: Da, na nekatere menice, tako na ono od „Gimnastiche".
Pincherle: Ali Vam je znano, da je odv. Luzzatto prinašal v banko menice svojih klijentov in je tako prinašal banki novih opravil ?
Colle: Da, toda ne vem, so li bile te menice dobre, ali ne. Vem pa da nekatere je bilo treba vedno obnavljati in da se niso plačale niti obresti. —Nato je sledilo nekaj novih važnih vprašanj. — Nato se je med Pincherlom, Luzzatom in Colle vnela živahna debata radi zadeve vknjižbe B. P. na hiše Colle-ta.
Luzzatto: Opaziti moram, da ko so se čuli glasovi o begu Colle-ta smo sklicali sejo upravnega sveta, ki je sklenil se zavarovati in vknjižiti na CoIIe-jeve hiše.
Marinaz: Kdo je spisal zapisnik one seje ?
Luzzatto: Oni, ki je bil v to poklican.
Marinaz: Prosim, naj se vsprejme v zapisnik ta lep odgovor obtoženca.
Luzzatto : Zapisnik sem spisal jaz ; pro-testestiram radi insinuacije falzificiranja zapisnika.
Marinaz: Tega jaz nisem rekel. Prašal sem samo, kdo je napravil zapisnik 1 Un bottegher de bottega magnativa.
Robba: Kako mnenje imate o Pianiju.
Colle izpove, da je bil Piani prej trgovski pomočnik v neki trgovini jestvin.
Robba: Torej „bottegher de bottega magnativa" (smeh). Seveda potem ni čuda, da so bile take lepe bilance! ?
Iz nadaljnih vprašanj in odgovov sledi, da je po begu Colle-ta na Krf bil Lenassi ravnatelj banke. Dognano je tudi, da je v tem času podpisoval pisma Lenassi sam.
Nato slede vprašanja v zadevi računa Conforti, ki ne povedo nič bistvenega.
Ob 11*40 uri prekine predsednik sejo, da utegne izvedenec Viertaler v Videm radi natančne revizije pri tamošnji banki.
Prihodnja seja bo v ponedeljek ob 9. predpoludne.
Domače vesti.
Politično društvo „Edinost" ima od-
borovo sejo v ponedeljek, dne 10. t. m. ob 3. uri pop. v dvorani „Slov. čitalnice".
Promocija. Včeraj je bil na praškem češkem vseučilišču starejšina društva „Ilirije" g. Josip^ W i e s e r promoviran doktorjem prava. Čestitamo!
„Društvo slovenskih časnikarjev** in „Edinost". VčerajŠno „Jutro" očita urednikom „Edinosti", da nimajo toliko stanovske zavednosti, da bi se vpisali v „Društvo slovenskih časnikarjev", četudi so bili ponovno vabljeni.
Temu nasproti bodi ugotovljeno :
Pred leti so prijavili vsi takratni člani našega uredništva pristop k „Društvu slovenskih časnikarjev" v Ljubljani, ter tudi plačali vstopnino in članarino, če se ne motimo za 12 kron vsak. Od tedaj o delovanju tega društva, sploh ni bilo ne duha ne sluha več. Člani našega uredništva niso dobili nikdar nikakega vabila na kak občni zbor, niso dobili nikakega poročila o delovanju društva in ni jih nikdar nihče opominjal, naj plačajo članarino. Mogli so torej opravičeno soditi, da to društvo obstoji le na papirju.
Iz tega se tudi razvidi, v koliko je opravičeno očitanje »Jutra", da prihajajo naši uredniki na prireditve organizacij, katerim ne pripadajo.
Preje nam je „Jutro" očitalo, da se kongresa slovanskih časnikarjev ne udeležimo, sedaj pa nam očita, da se ga udeležimo, dasi nimamo pravice!
Dolžnost društva je bila, da bi vpozar-jalo časnikarje, od katerih je pričakovalo, da se kongresa v Belgradu udeleže, na ta kongres, jim dajala informacije in navodila ter živo agitiralo za ta kongres. Vsega tega omenjeno društvo ni storilo. Rekriminacije „Jutra" toraj niso na mestu.
Stanovski tovariši pri „Jutrua naj torej poskrbe zato, da bo „Društvo slovenskih časnikarjev" v resnici spolnjevalo svoje dolžnosti, da ne bo obstojalo le na papirju, in ako naši uredniki ne bodo storili svoje stanovske dolžnosti, naj le brez pardona izrečejo prokletstvo nad njimi!
Sicer pa nam je ravno tu omenjena notica v „Jutru" dala povod za Članek „Organizacija slovenskih časnikarjev", ki ga priobčujemo na prvi strani in gotovo ne bo nihče bolj vesel, kakor mi, če se o tem za nas tako važnem predmetu otvori debata in če ista dovede do kakega pozitivnega sklepa.
Onorevole Gherbez, ki je v zadnji mestni seji pošiljal naše poslance in nas v Sežano, Tolmin in Ljubljano, je rojen v Pazinu. Ne vem je-Ii grbav ali ne — vem pa, da njegov priimek diši po starolatinščini!
Ta grozen Lahon je komij pri manufakturni tvrdki sinov Jak. Bruner v ulici Nuova — kjer se poslužuje velikansko število jugoslovanskih trgovcev.
Privandrani Grbec je tako nesramen, da se upa nas tržaške Slovence pošiljati j ven iz Trsta ! Pfuj 11	Domačin, i
Otroška veselica v Rocolu. Danes ob: 5. in pol uri, popoludne se vrši v Rocolu v ; dvorani g. Škilana otroška veselica. Prav j presrčno vabimo na to veselico vse, ki jim , je naša mladina pri srcu. Želeti bi bslo, da nas vsaj včasih posetijo tudi meščani, ter i prihite v ta najbolj zanemarjeni okraj, v, Rocol. Tu pri nas ni druzih zabav in ve -1 selic, zatoraj pričakujemo obilo udeležbe, j
HBSgg .	jl'J i
SVOJI K SVOJIM!
SVOJI K SVOJIM!
nova trgovina moškega blaga
JOSIP SPEHAR - TRST
ulica Santa Caterina štev. 9 - Piazza Nuova
je bogato založena z najlepšim in najnovejšim
moškim blagom za pomlad in poletje po zmernih cenah.
SPECIJALITE7A ANGLEŠKEGA BLAGA.
Hlfr. Frankel
(Delniška dražba) trst, Corso štev. 27.
Podružnica:
ulica Cavana št. 11
Podružnice:
v Ljubljani in v Zagrebu.
Nobena
razprodaja
in nobena
množino: Maso
ne more konkurirati z NIZKIMI CENAMI z ozirom na trpežnost našega blaga izdelanega v lastni tvornici.
109 filijalk. — 1200 delavcev.
PRIMER:
Moški čevlji . od K 7 — do 18 ženski čevlji . od K 6*50 do 18 Nizki ženski . od K 3, 3 80, 5,
7-50, 10,13 Otroški čevlji. od K 2 — dalje. Salose iz gum. od K 4*— do 8*—
Na debelo bi se dovolile razprodaje še v nekaterih mestih Istre, Goriške in Dalmacije.
Črevlji
Grodjear (Delt
Arturo Modricky
Prodajil.ilca manufakturnoga b aga in drobn h credmetov. Trst, u ioa Selvedsre 32
Novi dohodi za sezono, perkali, piquet, satiri, balist, zefir in panama, kakor tudi bombaž-nat> in volneno blago. Odeje bombažnate in volnene vseh vrst in cen. Tri.ž, žima in volna za žimnice in bombaž za odeje. Perilo iz zčane tovarne Matuousch - Sohn Ovratniki, zapestnice, kravate. Dežniki, mouerct in drobnarije v veliki izberi.
Frateli
■flube*
Trst, ulica Carduccl 14 (prej Torrente).
Zaloga ustrojenih kož. —=
Velika izbera potrebščin za čevljarje. — Specijaliteta
potrebščin za sedlarja.
STRUCHEL & JERITSCH
manufakturna trgovina
Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina
NOV PRIHOD volnenega blaga za moške in gospe, svila, svilen zefir, batist za bluze, čipke, vezenine, okraski in drobnarije. Preproge, zavese, srajce in modernice
po konkurenčnih cenah. jp
]===-m
Dr. fi Martinem
Cesare Cosciancich

15
b
koncesijonirani zobo-tehnih
ordinira od 9.—1. in od 3.-6. Trst, Barriera vecchia 33
II. nad. Telefon 1708.

Prodajo se po zmernih
PPn^H	'n srei>rni Pameti novi
uClIull |n rabijsni, kupljeni na javni dražbi. — Projema se tudi v zameno
in Trst, Via Barr. vecchia 8, i. nad,, le/o.
Veliko skladi sce Klobukom
dežnikov, bele in pisane srajce, izladsk. platna
žepnih robcev, msških nogovic itd. itd. HKBBHhh
K. CVENKELTr>t Cor'° 32
Cene zmerne. - Postrežba točna in vestna
Narodna trgovina. 2C66 Narodna trgovina.
| Svoji k svoj mi!
Pomlad I
Pomlad I
Največja edina slovenska tvrdka
Križmancič & Breščak
ulica Nuova 37 - TRST - ulica Nuova 37
priporoča slavnemu občinstvu
svojo osromno zalogo manufafiturn. masa

moka za otroke
Popolna h raja ta dojMĆka. otroka in bolnike na ielodeo.
Vsebuje pravo planinsko mlako.
Skatlja K 1.80 v vsaki lekarni in drogeriji.
Najzmerneje cene. Točna postrežba.
Prevzame se delo po naročbi.
Stvari, ki ne ugajajo se zamenjajo takoj. — Angleško volneno blago za ženske obleke, alpagas in različne štofe za bluze in vsakovrstne druge štofe volnene v največjem izboru. Perkali, zefirji, panama, satin, oksfordi in naj-različneje bombažasto blago. Vsakovrstao telesno, namizno in posteljno perilo. Blago za moške obleke: volneno in bombžasto. — Odeje šivane in volnene, pogrinjala za postelje, zavese, preproge, volna in žima.
Vsaka drobnarija za šivilje in krojače
| Svoji k svojim!
Slovenska žganjarna A. Zitko	E«B
Trat, olloa Acquedotto 9 priporoča slavnemu	f
občtnstvu svojo žganjarno, v kateri se prodaja pijača	K
prve vrste in po zmerni ceni. V«e vrste likerjev	c
rama, »llvovoa. konjaka. Domači brinjevec in	|
tropinovec. — POSEBNOST: razni zdravilni	E
likerji.	1039	S
-+MH--4H
Josip Stolfa
Velika zaloga ugotovljenih oblek
za moške in otroke (ALLA FIDUCIA")
Trst, ul Scorzeria št. 4 (vogal ul. Arcata)
Moške obleke Iz sukna od K 16 dalje. Obleke za otroke od K 10 dalje.
Platnene obleke, ki se perejo za otroke od K 2-40 dalje. Jopiči za moške iz sivega platna krone 3. — Jopiči za moške beli K 3. — Jopiči za moške Orleans K 7. — — POSTREŽBI TOČNA.
^^SKfeil plašči za mirodilničarjc in lekarnarje Kron 5.
Ki*a litrnn^A«. •	---< *. —	„ -----U-: l---- I ~ L. HUH	V	W
mizarski mojster, Trst, ulica Behedere 6tev. 8 izvrSuje vsakovrstna mizarska dna.
Robert Cian, urar
prodaja žepne in stenske ure ter sprejema vsako popravljanje po nizki ceni z dvoletnim jamstvom.	1712
v Trata, Via Cavana 5. Tu se dobi bogata izbira likvorjev ; specijalitete : grški in francoski konjak, kranjski brinjevec, kraški slivovec in briski tropino-vee in rum. Cene nizke. Izbera grenčic. blaščice in zapećenci. Gr5ka mastici iz Žija. — Se priporoča Andrej Antonopula.	j ^
Prini rnno ee mesnica TOMAŽA ZADNIKA ■ I Ipd Uta v Trstu, Piazza S. Giovanni štev. | 6. Prodaja se goveje meso, telečie, jančje, vsakovrstna perutnina in sveže meso.	717
11 H H Si |i
E9
SI §1 lil Si Si
nmvniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ra
iiuiiiiuiuiitiluuiiiiaiiai im

Pristni, dober brinjevec
Lovru Šibeniku v Sirki pri Ljubljani.
se vdobi
:::: pri 1681
Kat. vd. Mulej
Trat, Piazza Ponteroaso št. 5 Trgovina jestvin in kolonijal. Zaloga sveč, mila in čistila v prid družbe sv. Oiriia in Metodo. Priporoča se Ivan Bidovec
CVor Cirm-iP Trst- Via Mo,in graQde št r r dfl OlUJJdr, 44. Prodajalo a čevljev vsake
vrste in čete. Sprejema saročila po meri in popravke. Cene zmerne.	695
7nltranrila ° PrlUkl P°'<>*i krater £d UKrcpirlia itd. obrnite a« na tga.-
njarno AUOUSTO DELL' AGKOI.O, v alloi
Riborgo 1 ia alioa lCaloaaton 20, ki ima v
zalogi vaakovratna dezertaa vina, likerje,
bombone in alafičlce prve vrate, poaojaje
v te namene preti povračila vsi potreben
namizni aervioe za vaako Število povab-
Jencev. — RefoSk iz liole bateljka K 1 60.
Skladišče žagovine ^
posipanje po mokroti, saaženje javnih lokalov itd. ima edino AUGUST KOM-PARA, Trst, ul. Fonderia št. 3. Prodaje
?„erJtnobno Postrežba na dom.
m debelo. — _____
Da, gospod! m m
priporočamo pivo dvojnega kvasa
Sveti Štefan
(Pozor na založno znamko „Sveti Štefan") Izdelek iz mestne tovarne piva Budimpešta Kotanya. Stara znamka svetovnega pomena.
Prodaja se v boljših prodajalnah jestvin.
Glavna zaloga: R. Gregorich
Trst, via Va Idi rivo 32. - Tel. 2201. (C.)
Oglase treba »asiovfjail n& fnteratnl tddifok „EitaMti"
Sv. Marija Magdalena zgornja 557
nasproti bolnišnice Sv. Mar. Magdalene.
Bogata zaloga žvepla, bakrenega sulfata, min. vod, voStenih svef, barv, Sopičev, stekle tih Sip, mazila za vocove, galiSkega petroleja itd. itd. vse po najugodnejših ce~ah.
Pričakujoč od slavnega občinstva najdo-brohotnejše podpore se beleži udani
G PHEDONZASl. lu
Hans Seheidler
= zobotehnik = Dr. Ferdinanda Tanzei
bivši : prvi zobotehnik
575
Sprejema od 9—1 in od 3—6. Trst, Piazza C. Goldoni št. 5, II.
M fotograf je Anton Jerklč, Trst,
Via delle Poste 10. — GjRICA, gospoaka ulica 7. izdelki odlikovani na vseh razstavah. - Le zaupno k njemu.	315
ca mizrtf M- M"jcsn' ul Bel~
ri l|illl Ut#a s>C vedere t*, vogal Torqu*to Tas?o. Izdeluje spalne sobe m vsukovraino pohištva
899
ti H nr Hf Prt kap»ti gostilne, kavarne, pro-IVUUI HuUO dajalnice likerjev in druga podjetja, najtmšćine hiš, dvorcev, v mestu in zunaj, naj se obrne s polnim zaupanjem na Hermana Koiaršič, Caffe Corso 9—11, 6—6. Telefon št. 825.	765
Josip Trampuš iT,:
priporoča svijo pekarijo. Ve&krat aa dam mwt arah. — Zaloga moke vsake vrsatg lz prvih mlinov. Vino la likerji v ateklealOAh. Sladčloe ln biikotl.
*lGanija in Albanci. fKS&^SS
vin. Albansko vprašanje je zopet na dnevnem redu in dežela v revoluciji. Kogar torej zanima ta Čudna dežela, naj kupi gori omenjeno zanimivo brošurico, ki se dobi v vseh slov. knjigarnah. 717
Dii + a nrrriii ,Toletovriko slatino". Ni-rSjltJ OfelllU ročl »e v Toljtem vrha, Gućiatj. Koroiko.	736
■ v v
Iscem
viera 51.
žensko čez dan, katera zna tudi kuhati. Dobra plača. — Konold, Barko vije. Ri-
1 75
PrnHa Cfl takoj zaradi družinskih razmer rrUUa bw velika dobroldoča mlekarna s
hišo ln posestvom vred. Hiša se nahaja na Goreli j-k eni tik železniške postaje v poaebao leprm kraja lr> ob državni Cvsti ; obsega okr g 160 — 17© m ima lastea vodovod, oprem'Je -a je z modernimi stroji na pa-n> tu blao, Ima iedea co napol-jeno z ledom. Mleko se lahko takuj odoo-bi.ja ; je v kraju, kjer je tudi tujfcki promet. Ako kupra mUkarstfO ne bi vose ilo, se hiča pripravi laLko za iet»vižčarje. V hiši se lahfco napravijo kope'ji, ker je v »Ji vodo od in izdelovalec pare. llUa ni fte popolnoma tiodtlana« a je še-le prlpra Ijena za mlekarstre v priiličju. Okvli hiše je zem jišča 3 aror 95 m Q Kar se tiče miekame v okolici hiie, se iah&o u*inv> vsaki dau mnogo mtel>a prve vr-t» i a razpošilja v Trt^i : v hišo se lahko up«lje Ćru?a ir^roviua ali obrt. Kupovalec bi lah^o zaslužil lep denar lu žl-el v mtrsem, zdravem kraju. — Več po e MARTIN LA.NUUS, Izluke pri Z-gorju 1108
m
m
Poskusite pivo m
češke delniške pivovarne
ČEŠKIH BUDEJEVICAH. Je Izborno, na plzensti ZALOGE:	način IlftrejeilO.	ZALOGE:
lete
S Dr. A. Barkanović |
^ specijalist za notranje in živčne bolezni ^^
«Imn suoj ninbulatcrij»
na trgu Carlo Goldoni 11, I. nad.
^ ORDINUJE: vsak dan od 10.Vs do 12.Va ^ ure zjutraj in 4. do 5. pop. ^
VYYYYYYYX Y>TOC X ^ X
Trst, Corso 2. Telef. 1071.
Linoleum Haas
Pristni linoleum......K 2 50 ms
Podolgaste preproge 67 cm. .. w 180 met. Preproge v vseh velikostih z
varnostnimi ogli iz kovine 150/200 K 7*90 200/300 K 15 — itd. Gospodarski predpasniki iz voščenega
platna............K 2 59
Mamizni prti 85/115 cm....... 2 89
„ 65/150 cm...... 1 80
Površniki iz $umlja od K 20 dalje.
Podrjuhe.........po 70 stot.
Ovratniki iz kavčuka .... „50
Manšeie iz kavčuka..... »60 „
- Pošilja se tudi na deželo.-136
LJUBLJANA: V. H. Kohrman; POSTOJNA : Emil stotnik Garzaroll; TRi>OTO: Radolf Ya'enei5.
TRST: Sehmidt & Pelosi; PILA: Laeko Križ; REKA—SUŠAK: Ante Sablich.
Pridna In Štedljiva
gospodinja KunuJe
SKO CIKOKIJO!
Trst, ul. Istria 12 (pri sv Jakobu)
Pri poroča stojo FEEABHO ln SLAŠČIČARNO
Večkrat na dan eveč kruh in »iaSčieu.	moke
vsake vrste iz pr»ih mlinov. Likerji in vino v steklenicah. Postrežba na dom. — Priporoča tudi svojo i
staro in dobroznsno pekarRO v ulici Mirco Polio št. 6 (vogal Concordia)
katero vodi gospoJar sam.
Splošno
anonimno druiteo
Via Ghega 3, Telefon 2487.
za prevažanje
i
Sbiaiiififfl in prevažanje pohištva RazpošIL In shromba HooceSov
Telefon 1220.	Telefon 2572.
ČKčenle In shrsmlsa preprog	2015
Telefon 2573.
Istrani! Ilova lesna trsouina
A. Srebotnjak, Herpelje-Kozina
Lastnik: JOS. PLANKAR - Ljubljana
ima redno v zalogi vsakovrstni žagani les iu grede.
- Postrežba vedno točna, cene nizke. -
S9
ENRIG0 ZEF
trgovina z izgotovljenim gospode it-Trst, Passo S. Giovanni 2 (N
VELIK IZ moških srajc, ovratnikom nic, malij, spodnjih hlač, iz niti in usnjatLh, žepnih irt>odvez. Dežniki za go palice ed K 2 50 dalje -perilo po meri. Dobro bi:
Za letoultfarle
in tenjeno potujoče ob
Staroznana gostilna Lescah na Gorenjskem
prodaje v druge roke in je sedaj popolnoma prenovljena in povsem udobno urejena.
Na razpolago je velik senčnat park, vrtni salon, kegljišče in krogljišče. — Vodovod v hiši.
Preskrbljeno je za vestno postrežbo z izbornim, pivom, pristnimi vini in dobrimi

Ja no tombolo
s plesom priredi na javnem trgu godbeno društvo L:ra ' v Sv. lirižu pri Tratu dne 16. julija t. 1 1143
Trgovina v Kabrezini
je bogato založena z vsakovrstnimi
mrtvaškimi predmeti in z vsem potrebnim: krste, sveče, obleke, pajčoiani, razni venci iz umetnih
Točna postrežba. CVBtlSC itd. itd.	Ugodne cene.
Prodeja tudi cvetlice in vence za zaročence, birmance in druge slučaje.
Zastopstuo Nouega Posrebnssa Potfjatji g Trstu, Co^so 47.
T. VITE? v N brežini, a'avni trq pri cerkvi.
n g. S- jedili po zmernih cenah, as o 5.
S" |j.crq Odda se tudi letoviščarjem še 7 na novo <d 5 S opremljenih; lepih sob za sezono po n< Si j	jako nizki ceni.
^ -t 3 j	--
o> S«03 j Oskrbništvo gostilne, katero se za V 2* ^ cenjen^ obisk uljudno priporoča, daja pojasnila tudi glede sob.
Poskusite FI- Colufin" ki J*e nai" GOVO KAVO ffOalUUII finejši in
najzdravejŠi kavni pridatek. Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah. ooco
Oženjen
pove Edinort.
brez otrok si želi dobiti službi za vratarja ali pa za v tovarno. Naslov
LEKARNARJA
Tbierry balsaip
posta no obvarovan. — Prlalen samo z nuna Kot varstveno Z amio. P oti vsaki falaiflkacljl bi Kroga p.«to.jilo ha podlagi pravic«. Ta bal-a-n jo najbolJSo zdravilo plutaliu 1«
prsniju balrzuim , U Siju, hiipavoitf, ,vežt«mu dlhaaiu, p'.uč-iimu kata a ii o-obiio proti In/lutsaci, »Inbi prebavi, to-lodčn^ini ferCu, uaotju j»t-c ia obia-J, proti mU^4miI, pro-hlajenju aobob.lu nstnlia gole«ni», proU irjanjn, op«-kl ram, trinim baznim itd. «/, afi »/t ali TOiika itok. K 6


vodovodov
Manufakturna trgovina
— fili&lka —
€nrlco De franceschi
nI. delle Poste IO, vog-al Valdiriro.
VELIK IZBOR volnenega in bombažnatega blaga, perila, graic in drobnarij, kakor tudi izgotovljenega perda za moške in ženpke. Ceae zmera«.
Popolne upeljave
Razstava modernih svetilnikov in potrebščin za plin in vodo
W CORSO 22.
aiUSEPPE J£iCH - TSL3T
T*4efon St. 1596. — Via Masslmo d'Azeglo 8t. 3 — Telefon St. 1596
Lekarnarja A. Thierry-ja Sttperes o mazi t)
olino pristau aaMiU« lr-ć 1-ao sa ran«, o-t-kliB«,	ajo -*	•»•
Iktdljiv« »n««
»•»tuje m«*«« op«raci#«. U«o-kajo mil proti »Larim raaaaa.
Dve dszi	si« ^
3 krene 60 stetiak
Dobiva s« : "Lekarna pri Amg«ljK Tamku, Adolf
THIERRT, Pregrada pri Robatem. Prodaja ae v vseh vaŽBejšik lekarnak.	i»
Na debelo se dobiva v medic, prodaj alnak drož
Mtain eehter Bal sam A Thier** ia Prtcrada
Hotel ISalkaii
70 sob, električna razsvetljava, lift, kopelji, CENE ZMERNE. mmwmvw> K. Blecha.
O modernih parnikih.
i.
Letos je minulo baš sto let, *kar je VVood v Glasgowu zgradil in v mor je spu-stii prvi parnik. Bilo mu je ime „C omet" ter je držal vsega skupaj 25 ton. 'Sredi junija 1911, je začel „OIympi'eu, držeč 45.000 ton. redno vožnjo med Lf verpoolom in Novim Yorkom I
Minolo leto je bilo v dveJ-1 ozirih znamenito za paroplovstvo: 191f j je bil spuščen v morje največji parnik ,.01ympicu, kar znači vrhunec v stavbi parni'kov ; o Božičnem času 1910 pa je dovršila „Maure-tania" pot iz Liverpoo^a v Fishgnard v Novem Yorku in nazaj v wi2 dneh, 4 urah in 39 minutah, kar zna^i vrhunec v brzo-plovbi. „M a u r e t a n i a" je last Cu-nard-ove družbe in drži 27.000 ton. V Novi York je dospela 16. decembra 1910 ob eni uri zjutraj ter je zopet odplula 17. decembra ob šestih popoludne. V tem kratkem času, ki je vštet v omenjenih 12 dnij, je izkrcala in ukrcala svojo ogromno pismeno in tovorno pošto in potnike ter naložila za povratno pot 6000 ton premoga in veliKanske množine živil vsake vrste za potnike in moštvo; vrhu tega je bila tudi od vrha do tal očedena in vse njeno namizno, posteljsko in drugo perilo oprano in polikano. Tako je „Mauretania" tudi v tem obziru vstva-rila rekord, ki ji ga nikdo z lepa ne vzame. Vso to 2807 morskih milj dolgo pot je kljub deloma prav slabemu in viharnemu vremenu prevozila s povprečno brzino 25 07 vozalov na uro. (En vozel znaša 1853 m). Cunar-dova družba je s svojima pamikoma „Mau-retania" in „Lusitania* dokazala, kaj si upa moderno paroplovstvo glede brzine. V tem obziru se nobena druga paroplovna družba noče kosati z njo, ker se taka brzina ne izplača. Lahko je doseči brzino 26 vozalov in več, toda troški so tako ogromni, da jih nobena družba ne mara prevzeti. „M a u -retania" porablja 1000 ton najboljšega premoga na dan; nje stroji morajo dajati prilično 70.000 konjskih močij, da dosezajo brzino 26 vozalov na uro. Vse to je pa tako drago, da se ne „M a u retania" ne T » «>t a n i a" ne izplačati; in čeprav do-užba od vlade za oba parnika ve-dpore, ni mogla v zadnjih dveh letih :i delničarjem za nje ni vinarja divi-Ker pa kapital ne služi rad za prazno nam ti eksperimenti dokazujejo, da v bodoče gledalo manje na brzino in luksurijoznost in udobnost potova-na obsežnost ali velikost parnikov. obziru gre v anglešfctm paroplovstvu tvo Družbi Bele Zvezde (White Star la Nemškem pa Hamburško-Ameriški (Hamburg-Amerika Linie). Angleška ima že dva parnika „O 1 y m p i cM i t a n i c" z ogromno tonažo po 45.000 ak. Nemci so hoteli Angleže v tem prekositi ter so začeli nedavno zi-Stettinu parnik od 50.000 ton, ki bo
>	povprečno brzino 22 vozalov ter bo
>	priliki 48 milijonov kron in bo moral tov za promet 1913 1.
Cini teh dveh družb niso Cunardovcem dali miru in naročili so si parnik, ki bo večji, nego vsi omenjeni ter bo držal bržkone 55 tisoč, nekateri menijo celo 60 tisoč ton.
Vprašanje je, kako daleč gredo lahko moderni tehniki v tem obziru ? Ali niso, kar se tonaže tiče, že najskrajnejše meje ? Tehniki odgovarjajo, da ne in da bodo za 20 ali 30 let lahko gradili pamike od 100.000 ton. Danes so jim v tem obziru stavljene meje, ker ni nikjer na svetu tako globokih luk in tako velikih pristanišč, h katerim bi mogli pribrežiti take velikane. Vse velike luke na svetu pa se že pripravljajo za sprejem teh parnikov bodočnosti — in ko bodo luke pripravljene, bodo tudi parniki gotovi.
Ksr se financijelne strani tiče. smo videli, da so parniki z veliko brzino in če so še tako veliki, ne izplačajo. Drugače je pa z orjak?, vozečimi z zmerno brzino 20 do 22 vozalov. Ti se izplačajo ne samo kakor potniški parniki, temveč tudi kakor tovorniki. Tak velikan prevzemlje lahko neznanske množine raznih tovorov ter jih prevaža iz ene Inke v drugo po tako nizki ceni, ki bi pomenila za majhen tovorni parnik goio zgubo. Z ozirom na to, in ker so dandanes tudi manjše luke že tako modernizirane, da vsprejemajo lahko tudi razmerno velike parnike, bodo tovorni parniki čedalje večji in ostanejo mali in srednji parniki še samo v lokalnem prometu in v privatni lasti. Privatni lastnik bi utegnil z majhnim parnikom Še kaj zaslužiti, če vodi podjetje sam in gleda na vsjik vinar; na konkurenco z velikimi parniki paroplovnlh družb pa ne morejo več misliti. Konkurenca je dan danes tako velika, da tudi velike angleške družbe ne plačujejo več nego 41 do 4 85% dividende, nekatere nemške in amerikanske pa celo nič.
II.
Ti parniki so danes plavajoča mesta ter bodo jutri plavajoči otoki. S temi prilikami se da nekako primerno izraziti rast parnikov v naših dneh in v najbližji bodočnosti.
Dejal sem malo prej, da se glede brzine nikdo ne mora kosati s Cunardovci, ker se velike brzine ne izplačajo. White
Star Line (Družba Bele Zvezde) je obrnila svojo pozornost v drugo smer. Svoje ogromne parnike je opremila s tako luksu-rijoznostjo, kakeršne še svet ni videl, odkar se ljudje vozijo po morju. Pri tem računa, seveda, v prvi vrsti na one Amerikance, kateri prav tako brezskrbno lahko potrosijo tisoč dolarjev (5000 K) kakor navaden človek 20 vinarjev, ne da bi tak izdatek zapazili, niti občtili. Takim ljudem nikakor ni na tem ležeče, dospejo li 24 ur preje ali kasneje iz Novega Yorka v Southampton *), pač pa zahtevajo na ladiji kolikor mogoče udobnosti in so pripravljeni plačati za nje primerne cene. Na parnikih Bele Zvezde uživajo te vrste potniki vse udobnosti najfinejših in najdražjih hotelov. Pohištvo v njih apartementih je tako drago in izbrano, kakor v palačah največjih mogotcev tega sveta ter se potnikom ni treba odreči ni najmanjši udobnosti, za katero so navajeni doma, ali katero lahko zahtevajo in dobijo v prvih hotelih na obeh straneh Atlantskega oceana. Poleg tega so na ladiji velike obednice, z izbornim orkestrom na balkonu, dvorane za posedanje, za kadilce, govorilnice, sprejem-nice, čitalnice, kavarne, da, celo restavracije za one, kateri ne marajo sedeti za table d' hote, turške in električne kopelji, telefon, dvigala (lift), vsak dan na brodu izhajajoč časnik z brezžičnimi brzojavnimi poročili itd. Cunardova družba izda 100 tisoč kron na leto samo za brezžična brzojavna poročila za časnike, ki jih tiska na svojih parnikih.
Pa to še ni vse ; „O 1 y m p i cu ima tudi plavalno kopelj, ki je tako velika, da plavalci lahko uprizarjajo na njej regate s čolni, ko se naveličajo plavati. Poleg tega je na brodu tudi gimnazij (v starogrškem zmi-slu, prostor, pripraven za vsake vrste sport). S to novo uredbo je vstreženo onim, ki so se pritoževali, da se jim na brodu nedostaje pregibanja. Na prihodnjih parnikih bo poleg gimnazija tudi dirkališče s potrebnimi hlevi za konje, tako da bodo zadovoljni tudi oni, kateri so vajeni vsak dan jahati in ki so ta nedostatek na ladiji neprijetno občutili.
Kuhinja na teh parnikih je, seveda, primerna plačilni zmožnosti takih potnikov. Da bi se pa brez potrebe ne tratilo in ne kuhalo jedi, katerih bi gostje ne marali, se pri vsaki jedi vsakogar povpraša, kaj bi si po priliki želel pri prihodnji jedi. Potnikom nikakor ni treba se v tem oziru omejevati in zatajevati. Baš nasprotno; kuhinja^ in klet sta tako dobro preskrbljena, da vstrežeta lahko vsem zahtevam in če so te še tako pretirane ali rafinirane. Da tudi vegetarcem ni treba stradati, se ume samo po sebi; celo strogoverskim Židom, ki zahtevajo „košer" meso, lahko postrežejo. „Če ne vidite, kar bi radi, prosim, le vprašajte," tako spodbujajo natakarji potratnost muhastih jgourmandov, dobro vedoč, da jim lahko ' ustrežejo in če bi zahtevali tudi ptičjega mleka.
Na tri tedne trajajočem okrožnem potovanju se konsumira na parniku n0 1ym-| p i C približno 11.400 kg kuretine, 2500 giav divjačine, 35.000 jajc, 2500 kg surovega masla. 6800 1. svežega mleka, 40.000 pomaranč, 900 kg grozdja, 1700 litrov : zmrzle smetane, 15.000 buteljk piva, 500 buteljk likerjev, 7500 smodk; množin na-j vadnih živil, kakor meso, moka, zelenjava I itd. se niti ne omenja.**)
To daje približno idejo o Iuksurijozno-j sti potovanja v prvem razredu. Pa tudi v i drugem in tretjem razredu je za potnike ' izborno poskrbljeno v vsakem oziru. Lastniki modernih ogromnih parnikov vedo, da je število onih, ki si lahko privoščijo potratno luksurijoznost prvega razreda, le omejeno in da ostane tudi v bodoče omejeno, dočim število onih, ki bi radi večkrat pogledali v staro domovino, ako bi bila udobnost v drugem ali tretjem razredu večja, od leta do leta raste in bo čedalje bolj rasla. To so dobri, zanesljivi klijenti, katere si skušajo velike družbe pridobiti; zato v resnici skrbijo, da jim v vsakem obziru vstrežejo. In tako je postalo tudi potovanje v drugem in tret;em razredu na teh velikih parnikih tako udobno in prijetno, kakor bi si potniki teh razredov pred petimi leti ne bili niti sanjali.
%) Luka &G juguzapadu Aoglije. kjer pristanejo veliki prekmurski parniki.
**) Da boda Čitatelj to Številke lažje razumel. naj navedena, da imata pernika „O 1 y m p i cu in „T i t a n i cu prostora vsak za 75fJ potnikov I-, 530 potnikov II. in 1150 potnikov III. razreda; poleg te^a je na vsakem paruiKu nad 1500 mornarjev in draiega osobja.
(Dalje na VIII. strani.)
Delniška glavnica :
K 60 milijonov. Reservni in varnost-::: ni zaklad: ::: K 16 milijonov.
Centrala y Praii.
Ustanovljena I. 1868.
PODRUŽNICE: Brnu
Budjevicah Iglavi Krakovu Lvovu
Moravski Ostravi
Olomucu
Pardubicah
Plznju
Prostjejovu
Taboru
Dunaju, Herreng. 12
Filialka ŽIVNOSTENSKE BANKE I
Bančni prostori: VIA -- Tt-oi-ii	Menjalnica: VIA |
S. NICOLO štev. 30. V 1 rStll NUOVA Žtev. 29
TELEFON štev. 21-57.
:: Izvršaje vse bančne posie.
Obrestuje vloge na VLOŽNI KNJIŽICI P° na tekočem računu po dogovori
4
ije in prodaja vrednostne papirje, devize in valute. D PREDUJEM na vrednostne papirje in blago. Dovoljuje STA BENE in CARINSKE KREDITE. Daje promese za vsa žreban Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Oskrbuje inkaso na vseh ' zemskih in inozemskih trgih.
Sprejema BORZNA NAROČIL
Brzojavni naslov : Živnostenska — Trst.
I Železnato Kina-Vino o/žrmva/ia
za bolehne in rekonvalescenti
Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodec in ojačuje tudi organizem
Priporočeno od najslovečih zdravnikov v vaeh slučajih, kadar se je treba po bolezni ojačiti.
Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z na< 6000 zdravniškimi spričevali.
Izborni okus. "K&l SfiT" Izborni okni
Lekarna SerraVallo - Trst
v. - V." V	'V'"/ v
Vekoslav Švagel - v Trstu, ulica Giulia št. II
priporoča slavnemu občinstva =;vojo
trgovino iesfuln in Kolonijalne^ Masa. If^TV™? rsssE
in na deželi še pod vodstvom gosp. Jakoba Bambiča - postreže enako dobro si. občinstvu z blagom prve vr3te in po zmernih cenah. — — Zaloga otrobov, koruze ln moke. - PRODAJA NA DROBNO IN NA DEBELO. -
Priporoča tudi svojo prvo in staro trgovino jestvill v ulici Farneto 10.
bhks
: Na obroke!
: Na obroki
Trst, ulica dell'OImo štev. 1, II, nadst., Tr
u\M \M lotflTljenl oK n pspoie
manufakturnega blaga ter možke in ženske suknje.
Ugodni pogoji za plačila na obroke.
Cene brez vsake konkurence, — Solidna postrežba.
3{cms Schmidf
tehnični zobozdravnik
TELEFON
\ Št. 1UČS5.
TRST ul. della Zonta št 7. I.
>935
A. Tosoratti
Via Malcanton št. 4
Prodaja po cenah brez konkurence.
Zaloga posteljnega perila, izdelanega. Volnene odeje iz bombaževine, zarobljene v lastni tovarni, peresa iz Chile, Lawntennis iz bombaža, fuštanji barvani, perkali, zefir za srajce in obleke. Volneno blago za ženske obleke, maj« iz volne, bombaže barvane za odrasle in otroke Izbor drobnarij, žime za žimnlce, zavese idt.
== Zaloga oblek in blaga
Trst, Corso 45 A1F Operaio Trst, cono 45
VELIK IZBOR oblek za gospode, dečke in otroke, površniki, hlače, jopiči, kostimi.	m
Cene konkurenčne. MOŠKO BLAGO. Cene konkurenčne.
ESE IZDELUJEJO SE OBLEKE PO MERI.
P^iera Ciaarettes
Moderne železne ograje
za vile (dvorce), vrte, tovarne, dvorišča, prostore za temo itd.
H i ■"■"TiT^r'11=1
Ilusfc. katal. St. 104 brezplačno
Alpeoiaiidsclie
DrahtUnMrje Perl JergiM'i
mu-mm
Stala zistop. t Trstu. - v suđen m. to?.
Dr. Fran Korsano
Specijalist za slfilitične in kožne bolezni
Ima svoj	2249
AMBULATORIJ
v TRSTU, v ulici San Nicold Stev. 9 (nad Jadransko banko).
Sprejema od 12. do 1. in 5.i/i do 6.V1 pop
Not« prodajalna zlatarja - nrarja
ynessandro Čamaro, trst
Corso štev. 23
BOGATA IZBERA prstanov, uhanov z demanti ali Lrilanti in brez istih.
Verlilce, priveski, apestnlce, zlate In srebrne ure, stenske ure Itd, itd. Popravlja, vkupuje in zamenjuje. Izvršuje tudi vaakovrsta. rezbarije.
Cono smerno.	Gono sme ne.
: isnazlD Potocnlg:
Ulica Rilorp 28, Tnal nI. Beccierie.
VELIKA IZBERA 1697
iigotovljenih. moških oblek za odrasle in za dečke; specijaliteta: volneni in platneni kostumi, jopice iz alpagasa.
Velika Izbera blaga za moške. Izdelujejo se obleke po meri. —
Cene, da se ni bati konkurence.
Prva primorska tvornica za lesne izdelke z vodno silo
tvrdke A. KRIZNI Č :: ob kolodvoru Podmetač
SPREJEMA V IZVRŠITEV j vse v stavbeno mizarsko stroko spadajoče izdelke za HIŠE, VILE, ŠOLE, BOLNIŠNICE, CERKVE, JAVNA POSLOPJA itd. ksikor: OKNA, VRATA, PODOVE, PORTALE; popolne opreme LJUDSKIH ŠOL, ŠOLSKE KLOPI po Rettig-ovem patentu itd.
Proračuni in načrti brezplačno. — Zahtevajte vzorce in cene.
Dot\/nmiPQ opremljena z najnov. I al Kuli la LVUi I llLd Stroji nudi parketne deščice iz hrast, in bukovega lesa. Postrežba takojšnja za vsako množino!
MimU odielei nnti Tse t strngarsto stroto spadajoče izdelke. - JAMSTVO!
Vsa dela so solidno in strokovnjaško izvedena. — Obisk strokovnjaka - interesentom brezplačen --329
H Otvoritev nove trgovine
v Trstu, ulica Nuova 41
AfIELifl NARTIIIICO
— BOGAT IZ BOB —
i ugotovlj enih oblek za ženske in punčke, ženske vostalije, bluze in iabrano perilo. ^^ Vspr/\jemajo se naročila po m?ri.
Najzmerne^še cene Najzm:rnej5e cene.
PRODAJALNA


Jrsoo.- obrtna zadruga u Jrtfa
via S. Francesco d' Assisi 2. I.
kjer Je bila proj „Trž. posojil. in hranilnica".
P«štno-hrani!nični račau 74679. TELEFON 18-04
Sprejemna hranilne vloge cd vsakogar, tudi če ni Član, in iih o b r e a t n j e
411 01
m
2 o

Sprejema tndi vloge po 1 K ns toden, tako, da ae po 260 tednih dobi Kron 300 —
Sprejema hranilne knjižice tujih zavodov in jih reaiizuje ne da bi se obreBtovanje pretrgalo.
Daje posojila na razne obroka iu proti meaečnim odplačilom po K 2 ed vsakih K 100, tako, da ae posojilo odplača v petih. - Deleži so po ^ 20 la po X S
Hadaljn* pojaenlla se dajejo ▼ uradu med uradnimi mami, ki so : bo delavnikih od 9. do 11. d op. In od S. do 5. pop.
TRGOVSKO-OBRTM ZADRUGA SffiffSSS1.!
manufaktur. blaga
Izbera borgeta, perila in drobnarije za šivilje
FRAN KOČIJ AN
Trst, ulica Molin a vento štev. 17, Trst
flermangild Trccca
Barriera vecchiu štev. 8
ima veliko zalogo
mrtvaillh predmetom
wm~ VENCI
•«i porcelana in biserov rezanih z me-iico, od umetnih cretio s trat kovi in Dapisi.
Slike bi porcelanastih ploščah n spesenlki
Majnlaja konknrioine o«ao.
runo i
"taunbrik za ženske obleke dobite
najceneje iz TUOOStOV. : RAZP0Š1LJALNICB
R. Stermeckl v Celju^:
"	IZOBČI ZASTOKA
Kupujte ,Nar. kolek'!
OALDPERLE £
vodo Selz je izborna osvežujoča pijača. Jovarne Waldperle, JKoritz lov, J no JCusovicc
Najboljšega češkega izvora
CENE : GOSJEGA :: PERESA :: ZA POSTELJE
1 kfc rujarih dobrih sfesanih S kg K * 40, boljSih K 3J-80, belih 4 K. belih a puhom K 5-10, 1 kg belih najtin^ilih aftna-nih K 6 40 in E 8,1 klg urnega
puha rajtT I K Is T K, bele fine 10 K. najfinejl puh b prs iS K. Pri narodi tri 5 kg franko. IzgotovIJene postelje rude-»ga, modrega, belega ali rumenega gostonitne^a Naukinga, 1 eda]a 180 cm dolrfa ln JSrO cm Uroka s i podvrglaTjcuia po 80 cm dolgima in 60 iiroklma, napolnjenima t norim, atvlm »elo t r petnim, mehkim poau-ljnim perjtrn Kron Poloperniee SO K ; pernice S4 K ; posamezne rare 10 E, 12, 14 K ln 16 K ; blarlne 3 K, 3 K 50 in 4 K; pernico JfOO cm dolge, 140 en lireke 13 E, U K 70, 17 K W) in *1 K ; blazine i>0 cm dolge, 70 cm Uroke 4 E 50, S E SO, 5 E 70 ; »podnje pernic* a trdnega, črtanega gradla 180 cm dolge, 116 cm Uroke, IS K 60, 14 K 80. PoSIlja se po porietju od 12 kron dalje franko. — Premena dovoljena, aa nepripravno denar nazaj. Natantni ceniki gratis In franko.
S. BEJISCB T Deicknitz Si 765 Smn-fa Ce flr,
tržniKn prodajaln, obuval
ulica giosue carducci št; 21
Razun različnih izberov najfinejših moških in ženskih obuval po najnižjih cenah ae prodajajo tudi po izrednih cenah :
Usnje Boxcslf s trakovi . . . . po K	10 —
Usnje Boxcalf z elastiko . . . . po K	10'—
Ustje Boxcalf oblika Oerby . . po K	10 50
Usnje Boxcalf z zaponami Triumph po K	10 50
Enaki za dečke 1 K manj. - Vaakov. blago I. vrate.
Oblike moderne. — Delo zelo trpežno.
Mehanična doi&inica
AlariK Lantschner
zapris. cenilec Trst. Via Geppa št. 12 fg
C
s
Za novoporočence!
Kuhinjske potrebščine, galanterije, razni predmeti za darila, torbe za trg in torbice za gospe. - CENE ZMERNE.
Trst - trg Ponterosso 6.
ZUDjt
Plombiranj© xobov
Izdiranje lobav iirez vsake bolečine
V. Tuscher
kenetsi}. zobni tekali
- TRST -
nlio-i delta Caasrsn«, 13, IX a,
Čerm&k
Zobotehniški :: atelje
Josip Komg1
koncesionovani zobni tehnik, diplomovan dentist na dentistični akademiji v Parizu.
Trst, nI. Farneto 86, II. n. «4
Pod'uznica: Uiica Fslice Venezian 14, vogal ulloa Cavani. — Teiefoa 138.
Ekskluzivuo zastopništvo
in zaloga »vetovnoznane tovarne koles ibicikljev in motociklet ŠTIRI A tvrdke Joeh Puch & Co. v Gradcu Hlirkoppi Nenmdnn kakor tudi tu- in inozemskih tvrdk veliko zalogo pritiklin. Zaljga in upeijava elektr. zvoncev. — Sprejme kakor5noaibodi popravo v svoji atroki.	(720'
O
5
6
gggggegggggggg®e
Ovokolesa> šivalni in kmaiijski stroji
IklaiJisce
Luigi Gramaccini
TRST, ulica Barriera vacchia št. f9.
Cene Seioveme. w Plašilo sa otaie
Sprejma se popravljanje šivalnih strojev vsakega zietema. Predaja igel, olja in aparatov.
Kupuje in prodaja že rabljene šivalne stroje. 601
24. prihodnjega avgusta se preseli v ul. Barriera vecchia št. 25.

l jŽŠSZšžrtZtTŽm&Ž 7£Zm
m
gramofoni se dobivajo po ^^ čudovito nizki ceni pri
- Batjelu v Gorici
Stolna ulica štev. 3 — 4. Mehanična delavnica. Prodaja tudi na obroke. Ceniki f-anko. j OPOMBA. Kdor mi dvokolo, gramofon in šivalni stroj proda, dobi za nagrado eno novo dvokolo. '
Dr. Kari Ernst
unlv. med.	zobozdravnik
Trst, Piazza C. Goldoni št. 5, 11. nadstropje.
603
Sprejema od 9—/. In od 3—6. pop.
Slovenci! Slovani! ?eos£ž&
edino slovenske urarne in zlatarne v Trstu, Via del Rivo 26. Vsako popravo jamči se za 2 leti, istotako tudi vsako naročbo. Prihaja tudi na dom. - Svoji k svojim! Udani ALOJZIJ POVH. 203!

enen -i-
■
Tf?ST. allca Giosus C:trdaccl stev
:: :: TELEFON Stev. Bi * :: :I
^ rar^lfiao orožje, oriopeiičsi aparati, j ierti, naietiio rohe la n»tc. berjlje, lici p»Bi, elastični pasi in	' '
elektroterapevtlčne pripravo, »parati za
6a:i.AS):aĆ32 ^otrofcaoln se. kiTar^tSca idjfcr-IJ«^a, Potrc^aoJa® iz g-	la r.^-jro&i^a««,.
blaga. : : ; ; ; t - -
1 ss:
FR. ŠEVČIK, puškar, Ljubljana,
Zirovsk^
štev. 7. =
m
m
ulica i!@ @
svojo veliko zalogo PUŠK in SAMOKRESOV	lastnega izdelka,
kakor tndi bHg jskih. salskih in češkh st ega preizkusen h pušk,
za katere jamčim za dober strel. Posebno priporočam lahke tro-•	cevke in puške Bock s Kruppovimi
iife^^^i^^StŽ^i^^^^^rEs^ fevmi za brezdimni sm dnik.
Pr poročam tudi va'ko z. loso BSi'	VSfh iovčkih prtrčbščifl j:o nrj-
nižj h ceneh - Popravila in na-- ročbe se izvršujejo točao in za-neslj ivo. - Cecovniki na zahtevo
zastonj in poštnine prosto. Tečna in solidna postrežba.
m m

Varstvena znamka: „SiDRO",
Linimsnt Cspslcl Col
nad meatek za
STBEO-P iN-EX?SLL"«a
je že staro aVuSeno domača zdravilo, ki se že mr.ogo ltt uporablja uspeSno drgnenje proti trgraujn, reumatizmu lu rairzlinf. Svarilo Zaradi manjvrednih posne-U ' 1 ~Sr mr.nj naj aa pazi pri naiuju in jemlje le originalne utehleiic* v zavojih z varstveno znanfco ,,ŠIDR«)*4 in me :::: lirehter. Ot-na po 80 vin.f K 1-40 in K 2. Dobi se v mnogih lekarnah. Giav. zaioga Jožef Toro it, lekarnah v Bu iimpesti."
Dr.Hlcliteria leKnrna
za Elibethstrasse No. 5 neu.
&
n
Pismena priznanja visokih oseb so na upogled. Cenike in proračune razpošiljam brezplačno.
TOVARNA HOZOtf
p
v Spodnji Šiški, kolodvor Ljubljana
(Kranjsko)


Dobaratelj vseh postnih voz c. kr. avstr. pošte. — Poštni vozovi patent Keršič št. 43.741 za Ogrsko, št. 31.925 za Avstrijo.
Priporoča sv. »jo bogato zalogo rožnih vozov, nadalje se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča naročila po meri in risbi natančno in najsolidnejše, za kar jamčim.

■ c^Srsac-ij^
Popravki se izvršujejo po odgovarjajočih cenah in se uračunajo rabljeni vozovi.

P^evljarnica ..Aila ^ai*torella% Trst
----VIA BARRIERA VECCHIA ŠT. 10 (SA8PR0TI BLADČIĆAI?OT! OATTI) __
Velika Izbera vsakovrstnih čevljev za _7 moške, ženske in otroke. — Blago izli vrstno in	cene zmerne. "VSi
I
/
^■'^CIRIL ŠUO 3
TRST uL Concordia št 4 TRST
PrlporoC« iiarnetnn oMimtra iTejo trr«Tln« te. itT'o ln k«lonljmlo«ra bl&gm- Twtenln« „Pe-KATETB", domaće ln Dftp«llt»n»k«f trevizaDike
(Tre.-i bo) ter 1> torarno bratje ZATK.A. — Tla« ▼
■takienioab. poiilja se tudi na dom tor m posli. Paketi od 5 kilogramov naproj. _
! Cene brez konkurence !5m
Jf
Oglase (Inserate) treba naslovljati ne na Uredništvo lista, in D8 na Tiskarno »Edinost«, ne na „Narodni Dom" in ne na „Hotel Balkan" v Trstu, ampak edino
na „Inseratni oddelek" našega listi
= ali na Upravo. =
Uredništvo, Tiskarna, Narodni don» in Hotel Balkan nimajo z oglasi nikakega opravila.
To naj si dobro zapomnijo oni, ki naročajo oglase v našem listu in želć, da bodo isti točno uvrščeni. — — — —
Dobro jutro! Kam pa kam?
„Grem kupit par čevliev." — „Ako hočete biti dobro postrežen, Vam svetujem, da greste
v ulico Riborgo št. 31
(.Al buon Operaio*)
tam dobite vsakovrstno obuvalo od najfinejše do najnavadnejše vrste po nizki ceni." SVOJI K SVOJIM! — Priporoča se lastnik
M. 1VANČIC.
EIIIIIBBIIIBBB
3 Umetni: fotoarafitni ■ ateljž s;
rt 3
«S
o u
S c
o & a—> u o Jr Vi O.
ts a b
o
P E
a. o.
Dnevnlb Edinost
] v Trstu |;
je izdal in založil sledeče knjige :
1.	„Vohun", Spisal J. F. Cooper. Cena K 160.
2.	„Tri povesti grofa Leva Tolstega". Cena 80 vinarjev.
3.	„Kazaki". Spisal L. N. Tolstoj. Prevel J. Knaflič. Cena K 160.
4.	„Prva ljubezen". Spisal Ivan Sjergjejevič Turgjenjev. Prevel Dr. Gustav Gregorin. Cena K 1-
5.	„Poljub". Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svčtla. - Prevel J. P. Cena 80 vinarjev.
6.	„Igralec". Roman. Iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dostojevski j. Poslovenil R. K. Cena K 160.
Vse te knjige se dobivajo v tiskarni „Edinost" v Trstu in v vseh :::: knjigarnah po Slovenskem. :::: Poštnina za posamezno vnjlgo Je 10 vtnar.
19
H H Ei H Ei 19 E9 E9
E9 §9 19 E9 E9
CENIKE
JEDIL IN PIJAČ
za gostilne, restavracije in hotele v slovenskem, italijanskem in nemškem jeziku je j založila v raznih oblikah in po zmerni ceni
tiskarna „Edinost" v Trstu I fig
Odhajanje !ii prihajanje vlakov od 1. maja naprej.
^ari za pri h »d, oziroma odhod »o nunanjonl p« aredaea en-opejskam "
C. kr. državna železniea.
5.10 555 6.00 7.30
734
«20 8*54
900
9.12 12-55
pri sv. Jakobu - T3JS3P.
ulica UAro i te v. "42 (pritličje)
jri sv. Ja,ko-
>u - TSST.
V :v- - "-J ■■■ .
Odhod iz Trsta (Campo Marzio) 0 Herpelje—(Rovinj)—Pula. 0 do Poreča in medpostaje. 0 do Gorice (in Ajdovščine). B Gorica—(Ajdovščina) — Jesenice—Beljak— Celovec—Linec—Praga—Draždane — Ba-
rolin.
0 Herpelje—Divača—Dunaj. B Gorica—Jesenice—Celoveo—Dun^. 0 Gorica—Jesenice, Trbiž — Ljubljana—Beljak— Dunaj. 0 Herpese—Pula. M Le do Buj (in medpostaje). 0 Gorica—(Aj do vščina)—Jesenice - -Lj ubij ana Celovec.
M Zoper—Buj e—Poreč. 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec. 0 Herpelje (Divača—Dunaj) (Rovinj) Pula. B Gorica—Trbiž—Beljak—Celovec—Dunjg.
Herpelje—(Divača—Dunaj)—Pula. Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec - Line« Praga—Dunaj—Monakovo — Draž dane — Berolin.
10-35 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Inomost — Monakovo.
ulica Giorgio Galatti 20.
2.45 3.40
i 42 —
724 7.26 S 20 9 00
Kupujte vsi obleke samo v slov. trgovini
Te Doban§cliek
Trst - ul. Giosue Carducci II - Trst
vogal ulice Torre Bianca 45
dobro poznani kot najceneji v mestu.
Za sedanjo spomladansko - letno sezono dospela je velika izbira gotovih oblek za moške in dečke.
Obleke aa moške od kron 14—60.
Nadalje velika zaloga joplčev, hlač, telovnikov, sr&jc, jopic, spodnjih hlač, nogavic, ovratnikov itd.
Izgofauljajo se obleke za moške po meri.
2000 vzorcev moškega blaga.	— 2000 vzorcev moškega blaga.
2.14
2-20 5-04
5.47
7,18 7.24
8 29 850
9.53 1015 11.10 12 3S 2.1«
3EE
JF553
213 '
|c rsAko fotograflSno delo, kadi razglede, posnetke, ootra-ofcaloT, porceUBMta ploM« ca retce ipomen'ka Itd. Itd. Itd.
jbnost: Povečanje ;atare fotografije.
ađobnottl P. H. EaroćnikoT • Haroćb« ln Jlk lzrrtuje u eventueloo tudi runaj k m ta.
IIIBiu
Gostilna hiši št. 394 T. nadstropju

gomil Fino
s<
pod zelo ugodnimi pogoji v zakup.
Natančnejše podatke daje posestnica
Helena Lapajne.
ika ur in zlatnnlne E0 PANSERI
s
n
2J Trst, ulica Barriera vecchia 19. Filia ka ul Commerciale 5.
uu Izvršujejo se popravila z dveletnim uQ jamstvom po zmernih cenah.
HfH H-
IIIIHIIBI
——
SOLIDNO: in : ELEGANTNO
PO ZMERNIH CENAH
AFAELE
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 0 Boršt—Herpelje—Divača. 0 Gorica (in medpostaje). M Koper—Portorose.
Prihod v Trst.
0 Iz Dunaja, Solnograd a, Celovca, ilona kova, Inomosta, Bolcana, Beljaka Ljube Ijane, Jesenic, Gorica. 0 Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelj). 0 Iz Gorice (Ajdovščine). 0 Iz Buj (in medpostaj). 8 Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Dnnaja, Celovca, Beljaka, Jesenic, Goric-(in Ajdovščine). 0 Iz Pula (iz Rovinja). 0 Iz Jesenic, Gorice in me,lnnilt"i B Iz Dunaja (Ljubljane) Gc 0 Iz Poreča in medpostaj.
0 Iz Celovca. Trbiža, L (Ajdovščine) Barlina, Dunaja. 0 Iz Pule, Herpelj in medj 0 Iz Buj in medpostaj. 0 Iz Dunaja, Celovca, Gori 0 Iz Dunaja—Ljubljane—Divače—Pule. B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Dunaja, Celovca, nomosta, Beljaka, Jesenic, Gorice (Ajdovščine). B Iz Berolina—Prage—Jesenic—Gorice, fti JLz Poreča in medpostaj. 0 Iz Pule (Rovinja) Dunaja (čez Divačo). U lz Dunaja, ^eiovca, Beljaka, Gorice.
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 0 Iz Gorice in medpostaj. 0 Iz Portorose, Kopra in medpostaj. 0 Iz Divače, Herpelj in medpostaj.
OPAZKE: Podčrtane številke značijo popolidne 0 (osebni vlak) B (brzovlak) M (mešani vlak)
Južna železnica.
Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione) preko Červinjana v Benetke, Rim, Milan Videm, Pontebo, Čedad in B do Komuna
5 45 B

3E51
■mara OGLA
treba naslovljati na Inseratni oddelek »Edinostic poštni predal
Alesss. G-iordtm
Specijalist za zdraTj^nJf kurjih očes, diplomiran ranorelnik
Ambulat. Corso 23, I.
Ozdravi takoj navadna it zanaracn kuria oč^sa ter jit izdere na aajnav*dnej6i na čin ::: brez vsake bolečine. Garantira ozdra*. ljenje y meso rastočih noruov. Rsit b ihte v-iice debelosti, f a zahtev« prida tudi na dsa
TRST - VIA MALCANTON . TRST
:: Restaurant Wiirschinger ::
Trst - ulica Stadion štev. 10.
Vsako nedeljo vojaški koncert. - Vstop prost.
Najboljše priporočen. — Dunajska kuhinja. - Dreherjevo pivo I. vrste.
cene navadne. Senčnat in hladen vrt. cene navadne.
Klubove sobe se oddajo v najem za društva. - Abonement
s oooustom 20 % ——


©
Velika klobučarna
Romeo Doplicher
Klobuki iz klotračevliie prvih tovarn.
Specijaliteta; trdi angleški klobuki Emporij kap ul potovanje in za šport.

.... Trtih.l. T iMnffG,	, , ^
Slovenci in Slovani | Čevljarska zadruga v jl/firnu
Kadar kupvjet« pri tvrdkah kat^r« oc^ssajo v „e^nosfl"; si^kujte st v t dno na oglas v najem fcstu, ker fako bod« znale dolrCn« tvrd' e, da pri-nejo og*as<, M ffe	9
Edinosti,	m ra<« ^eg-
bodo uvi^Me svo^c oglase v bodcf« v na Sem Trstu. Za (« budete bolj« postrežem, zraven tega pa pomagat« s tam mt-: : terijaloo listu „Erfiaosf ::

PPI
Pndi]oln!ca o Trsta v^ Bet)m veccbls 38
naznanja P. N. občinstvu v mestu in okolici, da ima vedno v svoji prodajalni VELIKO IZBERO vsakovrstnih čevljev za gospode, gospe in otroke. Dobi se tudi močne čevlje za delavce in težake vsake vrste in lastnega izdelka. Sprejemajo se naročils po meri in tudi vsakovrst. poprave.
Zadruga izdeluje če?ljc tudi za c. Kr. ujne armade ? popoHio zadovoljstvo.
Goljufija v blagru in izdelovanju je izključena. Priporoča se torej slavnemu abčinstvu in okolici v slučaju potrebe, da ne
zamude priti v nje prodajalno.	ts
(Cormons) preko Nabrežine. 6.20 O do Gorice preko Nabrežine. 8.05 B t Ljubljano, Dunaj, Reko, Zagreb, Budim« pešto.
8.20 B preko Nabrežine v Kormin, Videm, Milan Kim.
9.00 O preko Eorznina v Videm in dalja in O preko Tržiča v Ćervinjan.
9.55 o t Ljubljano, Dunaj, Zagreb, BudimpeSot 12.10 O v Kormin in Videm. 12.48 O preko Červinjana v Benetke—Milan. 1.45 0 v Ljubljano, Celje, (Zagreb). 4.10 0 v Kormin (ee zvezo v Ajdovščino) Videm
Milan itd. 6.00 O v Ljubljano, Dunaj, Reko. 6.35 B v Ljubljano, Dunaj, Ostendo, Reko. 6.50 B preko Červinjana v Benetke, Milan, Rim
preko Kormina v Videm. 7 55 B v Kormin iu Italijo.
8.42 B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, BudimpeSto 9.25 O v Kormin (se zvezo v '^errinjan). 11.40 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto
OB NEDELJAH IS PRAZNIKIH: 2.45 O do Kormin4t in mejpoataj.
3.S5 O do Nabrežine in mejpostaj.
Prihod v Trst.
6.15 O z Dunaja, Budimpešte.
6.30 B e Dunaja, Ljubljane, Oatendo in Londona
7.40 O iz Kormina in ČervinjanA preko Bivia.
8.50 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine.
9.15 B x Dunaja, L;ubijane, Zagreba, Budimpefita in Reke.
10.25 O z Dunaja, Ljubljane in Rek«.
10.40 B is Kormina preko Bivia m B iz Italije
preko Červinjana. 11.30 O iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 2.0€ O iz Italije preko Červinjana in Bivia. 220 O iz Celja in B iz Ljubljane, Zagreba, Reke 4.SO O iz Vidma, preko Kormina in Bivia. 5.85 O z Dunaja, Budimpešte, Reke, Zagreba. 7.07 O iz Italije preko Červinjana ia Nabrežine 7.45 O iz Italije preko Kormina ln Nabrežine. 8.S5 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. •.15 B z Dunaja in Budimpešte.
11.15 0 is Vidma preko Kormina in Bivia ia iz Italije preko Červinjana. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 1 #.35 O iz Nabrežine in mejpostaj. 11.40 O iz Kormina in mejpostaj.
M OPAZKE. Mastne Številke značijo popoludne

III.	starega kova izza let 1880 je postal v vo-
Največji napredek v paroplovstvu iz Hlni borbi s socialno demokracijo 20. junija zdravstvenih obzirov pomenja proti moskitom 1911 demokrat — upamo za vedno." varni parnik, ki ga je sezidala tvrdka Hold „Zarja" je res kunŠtna, ko je razkrila & Co v Uverpoolu po načrtih majorja Ro- strmečemu svetu, da je postal dr. Gregorin, nald Ross-a. Vse odprtine na brodu (okna, ki je že prekoračil pol stoletja življenja, še vrata, odduŠniki itd.) so opremljeni z jek- le 20. junija 1911 demokrat in to po za-lenimi mrežami, katere zadržujejo moskite, slugi — socialne demokracije, kateri je baje ne da bi oteževale ventilacijo. Kakor poroča „ukradel" program.
„Times of Indiau, se je parnik povrnil iz Res težko nam je braniti dr. Gregorina, zapadne Afrike ne da bil kdo, bodi od katerega življenje je odprta knjiga. Vseeno možtva, bodi potnikov obolel na malariji, pa bedi „Zarji" povedano, da je bil dr. kar je skoro neverjetno ter priča kako iz- Gregorin že od nekdaj demokratičnega mi-borno funkcijonira ta nova uredba, ako se šljenia, ko slovenskih socialnih demokratov je moštvo in potniki razumno poslužujejo, in „Zarje" — sploh še bilo ni. Zato je Liverpool pa, ki je za zatretje trepiških "bo- naravnost smešna pisava tega lista. Iz lezni storil do zdaj več, nego katerikoli članka „Zarje* tudi sledi, kakor da se „na-drugo mesto na svetu, si je s tem parnikom rodnjaštvo" in demokratizem izključujeta, pridobil novo, veliko zaslugo, za katero mu medtem ko je ravno narobe. Poleg socialno-bodo posebno v tropičnih deželah živeči demokratične je stranka kateri pripada dr. ljudje hvaležni.	Gregorin najbolj demokratična, saj obstoja
" Zadnja beseda v paroplovstvu je parnik po 80% iz proletarcev. Sicer se o tem s petrolejskim motorjem. „Hamburg-Amerika- sploh ne izplača izgubljati besed. Linie" dela poskuse z motorskimi parnimi Kar se tiče trditve, da je dr. Gregorin in ves interesirani svet z napetostjo pričakuje pobiral točke svojega programa iz onega poročil o rezultatih, Inženirji trdijo, da par-, socialnih demokratov, je ta bolj neumna, nik bodočnosti je motorski parnik. Ta ima ; nego smešna. Od kedaj pa imajo socialni pred navadnim parnikom velike prednosti demokratje monopol na ljudske in demokra-1. ker ne potrebuje dimnikov in lastnik pro-itične zahteve, kakor so n. pr. starostno za-fitira ta prostor za kabine in tovore, 2. ker varovanje delavcev, dveletna vojaška služba, ne razvija nikakega dima, ki zdaj tudi na;razdolžitev kmečkih posestev? To je pač najlepših in najboljših parnikih včasih pet-.vrhunec domišljavosti.
nike nadleguje in dela veliko nesnage, troseč saje po krovih, 3. ker bo cisterna za petrolej, ki ga bo motor konsumiral, zavzemala manje prostora na ladiji, nego ga jemlje skladišče za premog, 4. ker je cisterno možno hitreje, in ne da bi se s tem pro-vzročilo ni najmanjše nesnage, naliti nego je možno naložiti na tisoče ton premoga in končno, ker inženirji upajo, da kmalo iznajdejo motor, ki bo dajal mnogo večje brzine, nego jih dajajo sedanji in tudi najmočnejši stroji . . .
Za vse te prednosti tudi admirali niso slepi ter že sanjajo o Dreadnoughtih brez dimnikov, na katerih mestu bodo imeli dovolj prostora za največje in najtežje kanone ki jih podjetni fabrikantje gotovo Še iznaj-'tejo o pravem času in tako zmanjšajo davkoplačevalcem nekoliko mošnjiške.
Strah pred troški za bodoče Dread-noughte nam kali veselje nad napredkom ki ga je paroplovstvo storilo v prvem stoletju svojega obstanka. Tolažimo se pri tem lahko z opravičeno nado, da ob koncu drugega stoletja narodi ne bodo več tratili ne dela, ne denarja, za bojne ladije, da bodo marveč tudi države, k^kor delajo privatniki že zdavnej, svoje prepire izročale mirovnim sodiščem v razsodbo in ne srednjeveški „božji sodbi", v kateri ne odloča ne pravo ne pravičnost, temveč le sablje in kanoni.	L. F.
Javni shod poštnih uslužbencev ki
se je vršil sinoči v gostilni „Al telegrafo", je bil sijajno obiskan. Udeležili so se ga in tudi govorili poslanci: Rybar, Pittoni, Pi-tacco, Gasser in Mandič. Vsi so obljubili, da bodo podpirali opravičene želje poštnih uslužbenev. Predsedoval je tov. Mohorič, ki je v slovenskem jeziku utemeljil zahteve poštnih uslužbencev glede zenačenja neera-ričnih poštnih uslužbencev z eraričnimi in uračunanja v plačilne stopnje provizoričnih let, kakor tudi službena leta v kaki državni službi.
Na dnevnem redu je bila tudi točka o pokojnini postiljonov in službeni pragmatiki. V italijanskem jeziku je referiral tov. Pa-scolat. — Govorili so nadalje: Mlika, ValentiČ, Braf in Majer. Na koncu je bila soglasno vsprejeta tozadevna resolucija, na kar je bil shod zaključen, potem ko je predsednik prosil poslance, naj se toplo zavzemajo za zahteve poštnih uslužbencev.
Želje c. kr. finančnih stražnikov. Iz krogov c. kr. finančnih stražnikov smo prejeli dopis, v katerem se obračajo na našega državnega poslanca z željami, glede aktivi-tetne doklade finančnih stražnikov v tržaški okolici, glede službenih in starostnih doklad, stanovanj itd.
Dasi bi iz srca radi ustregli želji, ter objavili v celoti opravičene želje c. kr. finančnih stražnikov, nam vendar to radi skromnega prostora in velikih zahtev, ki se jih stavlja na razpoložljivi prostor našega lista, to pri najboljši volji ni možno. Zato smo pa dotične postulate izročili g. poslancu dr. Rybaru, ki je obljubil, da se bo vedno zavzemal za opravičene zahteve c. kr. finančnih stražnikov, ter je še izrecno pov-darjal, da se smejo, kakor vsi drugi stanovi, tudi c. kr. finančni stražniki vedno zaupno obračati na njega s svojimi željami in zahtevami.
Demokratizem dr. Gregorina in list „Zarja". Socialno-demokratična „Zarja" prinaša v svoji petkovi številki o volitvah na Krasu članek, v katerem očita dr. Grego-rinu, da je „moral pobirati od shoda do shoda ljudstvu simpatične točke socialno-
Gospodje okoli „Zarje" naj bodo prepričani, da se dr. Gregorin ne bo učil de-mokratizma šele od socialnih demokratov. Človek je lahko demokrat, če tudi ni socialist. To je priznala „Zarja" sama, ko pravi, da je dr. Gregorin demokrat šele od 20. junija 1911. Malo več resnosti bi ne škodilo listu, ki hoče biti glasilo resne stranke.
Naš glavni urednik g. Maks Cotič
je odpotoval v petek po noči na slovanski časnikarski kongres v Beligrad.
Otroška veselica pri sv. Ivanu. Še enkrat opozarjamo svetoivanske rodoljube na otroško veselico, ki se vrši danes, ob 6. uri popol. v „Nar. domu". Kako lepo je videti te male učenčke, ki nastopajo tako, možko, tako brez strahu 1 In te nežne deklice ! — Vse enako srčkane in pridne! A ta Še ni glavni zvrok, da moramo se svojo navzočnostjo podpirati to zabavo, temveč ker s tem koristimo narodni svari, družbi sv C. in Met., ki je za nas Tržačane, prava mati! Vstopnina 40 stot.
Namestnik princ Hohenlohe je službeno odpotoval na Dunaj.
Angleška eskadra v Trstu. Na čarobno razsvetljeni admiralski ladiji „Exmouth" se je predsinočnjem vršil diner, ki ga je priredil admiral Sir Poe. Vdeležili so se di nerja m. dr. angleški poslanik Sir Cart-vvright, francoski poslanik M. Crozier, dva vojaška atašeja, komandanti vseh treh ladij, kontreadmiral Kohen, angležki konzul itd. Poveljnik eskadre sir Poe je napil avstrijskemu cesarju kakor najstarejemu vseh vladarjev in je povdarjal izborne odnošaje med Angleško in Avstrijo. Odgovoril je kontreadmiral Kohen z napitnico na angleškega kralja. V nadaljnem govoru je Sir Poe povabil kontreadmirala Kohena, naj kmalu z avstrijsko eskadro pride na Malto.
Nekoliko bolehni admiral Poe se je včeraj zjutraj podal v Gasteinske toplice.
Angleški poslanik Sir Cartwright s soprogo, francoski poslanik M. Crozier in angleški poslaniški ataše Gordon so se s parnikom „Baron Gautsch" podali na iziet v Dalmacijo.
Družbi sv. Cirila in Metoda so darovali : Ćetrtošolci v Mariboru so nabrali in poslali 30 K, v Celovcu pa gg. dr. R., dr. St., dr. Pr. in P. darovali za god sv. Cirila in Metoda naši družbi 40 K, vesela družba v Olševku pri kresu zložila 4 krone. Mesto venca na krsto umrli gospej Franji BrinŠe-kovi v Trnovem na Notranjskem položila je na altar domovine za družbo sv. Cirila in Metoda ga. Franja Šlajpahova v Veliki Loki K 10» za isto družbo je nabral g. Krulej Ernest, tehnik v Gradcu K 13 med tovariši mesto venca na grob umrlemu tovarišu J. -Hvala!
Učenci trgovskega tečaja „Trgovsko-izobraževainega društva" danes dopoludne, nimajo Šole.
Ameriški Slovenci pridejo dne 13. avgusta v Trst k veliki slavnosti 10-Ietnice in razvitju zastave Št. Jakobške „Čitalnice".1 Nadejamo se, da se zato tudi bratje iz vseh slov. dežel udeleže te slavnosti v velikem številu, da skažejo našim vrlim bratom iz nove domovine svoje simpatije ter da nas Tržačane podkrepijo v našem težkem boju. Poživljamo vsa bratska pevska, bralna, sokolska, kolesarska in druga društva, naj se udeleže te slavnosti. Vsa društva, ki pomotoma niso prejela vabil, naj se smatrajo tem potom najuljudneje vabljena. Zunanja bratska! društva imajo veliko ugodnost, ker je tudi! v torek praznik. Prosimo zato ona društva,! ki nameravajo ostati do torka v Trstu, naj;
demokratičnega programa, tako daleč, da je nam nen,udoma javijo. Na svidenje dne 13
M^m^ni n o H c*r a n V a rft b-i Iranrtirlat I	.	1 1	' ""
ta čisto narodni, nadstrankarski kandidat postal pristen demokrat in velik prijatelj delavstva."
Nadalje piše:
„Agitacija preprostih delavcev je torej imela čudovit vspeh. Narodni nadstrankar dr. Gustav Gregorin je postal delavcem prijazen demokrat — ako je hotel zmagati nad klerikalnim kandidatom. Neupogljiv narodnjak
avgusta.
Tržaška maia kronika.
Nenadna smrt na Prošeku. Včerai zvečer smo bili obveščeni, da so našli na Prošeku mrtvo v njenem stanovanju neko vdovo Godina. Baje se je šlo za samomor Pred izvršitvijo samomora da je g. Godina
PODRUŽNICA
Ljubljanske kreditne banke
Trst,
della Borsa 10
Centrala v fjubljani. Podružnice v Gorici, Celovca, Sarajevu ia Spljeln Delniška glavnica K 5,000.000,	Rezervni zaklad K 610.000,
obavlja najkolantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja pod
jako po voljnimi pogoji
devize ln vje urite denarja. - Uloie na Knjižice

obrestuje za sedaj s čistimi
4'|2 °|O
2290
Prodaja srečke na majhne mesečne obroke.
SLOVANSKA KNJIGARNA IN TRGOVINA PAPIRJA
Velika zaloga umetniških in svetih slik, slike za obhajilo ter rožnih vencev razne sodnijske tiskovine, : vsakovrstnih trgovskih : knjig. Sprejemajo se vsakovrstna tiskarska in knji-govežka naročila. ::::
J07IP G0R6HJ6C
Trst, ul. Caserma 16.
::: POLEG KAVARNE COMMERCIO :::
Brzojavna adresa: ::: :: .■:: GORENJEC - TRST
TELEFON" 21-15. ::a
Poštna naročila obavljaju se isti dan.
Najbogateja zaloga knjig, papiija in pisarniških po-:::: :::: trebščin. :::: ::: Velika zaloga muz ik ali j, moli tvenikov in časopisov
ji a — T, ®
£1 » 93 r 3-a 199 0 3" g.
Via S. Lucia 5-18 g [ž"
£ BOGATA IN LEPA IZBEKA FINEGA IN NAVADNEGA POHIŠTVA TAPETARU £ * ^ ■g p p. I-O SOLIDNO	In * sako Trs t ni h atolie.	CENE ZMERNE, fl 01 •
CO GO
I
: ta ! ES
Velika zaloga in tovarna pohištva
ANDREJ JUG - TRST
lfia S. Lucia 5-18

|	Samo v manufakturni trgovini z zalogo perila
E?rosch & Itaurenčič - ir Trstu
vit. Nuo.a št 40 - (vogal via S. Giovanni) - via Nuova št. 40.
— se nahaja velik izbor —
vseh sezonskih predmetov
s zalogo bombažev! ne iu platnenega blaga. Samo izbrano blago najboljšega okusa in iz prvih tcvare»r. t Sijajen izbor blaga za moške srajce.
dor ©
naj se preskrbi z vsem potrebnim v novi trgovini D. ARNSTEIN „AH* Alpinista * v Via Sebastiano štev. 7. Bogata zaloga zadnjih novosti, kovčekov, torb, torbic, športnih potrebščin itd. gj
N!LUVIČESKY!	MLUVI ČESK! ! P

T


V dobroznanih manufakturnih trgovinah tvrdke

Trst, Trg Barriera vecchia I in 2
je cajboijšž vir, ki se ga lahko priporoči za nakup manuf. predmetov.
11 Velika priložnost za birmo ! I
Blago rumeno, belo in barvnato, pajčolani, rokavico in velik izbor okraskov. — VELIK IZBOR belega batista, gladkega in barvnatega
po skrajno nizkih canah. —=
Zaloga perila. — Velik izbor bombaževine, barvnatega batista, panama trliža in volne ter žime za žimnice. — VlLIK IZBOR SRAJC.
PRILOŽSOS1 ZA BIRMO!	PRILOŽNOST ZA BIRMO!
--r=i == »==i	=r=3
naj si ogleda
in prepriča
o veliki izberi - dobri kvaliteti in nizkih cenah
manufakturne trgovine
HEDŽET & KORITNIK v GORICI.
W Na debelo in drobno!

pod pretvezo, da odpotuje v Trst, poslala proč svojo hčerko. Na ta način je bilo možno, da so je našli še-le po osmih dneh mrtvo v njenem stanovanju. — Mi smo se obrnili tozadevno za informacije na Prosek, ter doznali, da je bila res gospa Godina najdena včeraj mrtva v svojem stanovanju, kjer je ležala tri dni, a da je zdravnik kakor vzrok smrti ugotovil srčno hibo.
Kolera. Kakor znano, so bili razun sedmorice nositeljev bacilov, ki se nadalje nahajajo v lazaretu, vsi ostali izpuščeni na svobodo, potem ko so bili še enkrat strogo pregledani. Vsi so že odpotovali v svoje kraje. Policija je objavila prihod njihovim domačim oblastim v svrho nadaljnega nadzorovanja.
Parnik tvdke Tripcovich „Cjrclops« je priplul iz Ankone. Ker je neki ladijski vajenec trpel na želodcu, ni bila parniku dovoljena „libera pratica". Bakteriologična preiskava pa je dokazala, da želodčna bolezen ni imela s kolero nič opravila. — Na to je parnik dobil „libero pratico".
Pristaniška oblast je izdala stroge odredbe glede kontumaciranja vseh ladij in bark, prihajajočih iz Italije. Moštvo bo zdravniško preiskovano in nadzorovano skozi 5 dni. Tako dolgo se ne bo smelo izkrcati.
Loterijske Številke, izžrebane dne 8. Julija 1911.
Gradec	83 31 70 25 78
Dunaj	26 4 28 58 67
Koledar in vreme. — Danes: V. Ned. po Bink. Jutri: Amalija dev.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne + 26° Cels. — Vreme včeraj : lepo.
— Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma jasno. Temperatura malo spremenjena. Lokalni vetrovi.
Društvene vesti.
Podružnica sv. Cirila in Metoda na Vrdelci bo imela danes v nedeljo dne 9. julija svoj prvi redni občni zbor ob 4. uri popoludne v prostorih otroškega vrtca isto tam.
TRŽAŠKI SOKOL. Bratje telovadci in telovadke! Zaradi preureditve telovadnice se —i--	še ne prične
;n, temveč na cbve-osti". — Istotako bo )r pravočasno obve-raŠčaj pred začetkom Vaditeljski zbor.
„Sokola" vRojanu
da se redno udeležu-ršile ob ponedeljkih, uri zvečer v dvorani v Rojanu. Tem po-araščaj obojnega spola ležbo vaj. Ob tej pri-) tudi nove telovad-zdar1
Vaditeljski zbor.
Pevsko društvo „Ilirija" pri sv. Ja-
>bu priredi dne 20. avgusta t. I. na stoj-:i v Rodiku veliko gozdno veselico. Vabi vse prijatelje izleta, da se pridružijo pev-emu društvu in posetijo na isti dan vrle ►dičane.
Odbor vabi vse p. n. pevce in pevke, se redno udeležujejo vaj, ki se vršijo d vodstvom g. Laha vsako sredo in pe-c od 8. do 10. ure zv. Sprejema se nove vce in pevke.
Pevsko društvo „Trst". Danes ob uri popoludne zbirališče pevcev pred Na-Inim domom. Skupen odhod ob 3. in pol poludne na veselični prostor k gostilni ri Tirolcu" (Sv. M. M. zgor.) Priti je z jštvenimi znakovi; kdor ga še nima, naj priglasi pri društvenem blagajniku gosp. dopivcu. Prosi se točne in polnoštevilne eležbe I
Mar. del. organizacija.
Danes ob 5. uri popoludne se vrši na u gostilne „Gospodarskega društva" pri Mar. Magd. zgornji „pri Tirolcu" kon-t združenih skupin NDO pri sv. Jakobu, hod iz „Narodne gostilne" od sv. Jakoba ;odbo in zastavo NDO ob 4. uri pop. Na icertu sodeluje iz prijaznosti pevsko ištvo „Trst". — Po koncertu bo ples do noči.
Slavno občinstvo opozarjamo, naj se govoli udeležiti tega koncerta v najobil-šem številu 1
Sastanek delavcev „Spremitura olii*.— slovenski delavci tpvarne olja so vab-ii na sestanek, ki se bo vršil danes ob uri popoludne v prostorih NDO pri sv.
obu.
Sastanek zaupnikov. — Zaupniki imajo tanek jutri v ponedeljek ob 8. uri zvečer irostorih NDO v ulici Lavatoio 1. Prosi da nikdo ne manjka.
Gospodarstvo.
Subskripcija 7500 delnic „Ljubljanske kreditne banke" V. emisije v znesku K 3,000.000*— nominale. — V zadnji seji upravnega sveta „Ljubljanske kreditne banke* se je sklenilo, razpisati v smislu sklepa rednega občnega zbora z dne 7. marca 1911. subskripcijo 7500 delnic V. emisije v znesku 3,000.000 K nominale, v času od 10. do 31. julija 1911.
Pravico do novih delnic imajo v prvi vrsti lastniki starih delnic po 420 K za komad v razmerju na vsakih 5 starih 3 nove j delnice.
Za nove subskribente se je določil kurz '445 K za komad.
Kot prvi obrok je plačati pri subskrip-ciji 120 K, oziroma 145 K za vsako del-inico, ostanek 300 K najpozneje do 30. septembra t. 1. Plača se lahko tudi ves znesek naenkrat.
Nove delnice bodo imele kupon za leto 1912, vsled česar se subskribentom povrnejo od vplačanih zneskov 47a% obresti do 31. decembra 1911.
Upisovanje se bode vršilo pri centrali v Ljubljani in njenih podružnicah v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici; nadalje pri „Živnostenski banki" v Pragi, njeni podružnici na Dunaju in vseh ostalih podružnicah ; pri „Prvi hrvatski štedionici" v Zagrebu in vseh njenih podružnicah; pri „Jadranski banki" v Trstu in podružnici v Opatiji; pri „Banki i štedioni za Primorje" na Sušaku in Reki; pri „Češki industrijalni banki", podružnici na Dunaju.
Opozarjamo vse interesente že danes na to subskripcijo naše največje jugoslovanske banke s pripombo, da izidejo zadevni prospekti tekom prihodnjih dni.
BRZOJflUNE UE5TI.
Cesar v IŠlu.
DUNAJ 8. Danes ob 8. uri zjutraj je cesar s postaje Penzing odpotoval v Išl.
VELIK POTRES NA OGRSKEM.
V Kečkemetu škode več milijonov.
BUDIMPEŠTA 8. Ob 2. uri zjutraj je bilo Čuti dva močna potresna valovita sun1*' ; ki sta trajala nekoliko sekund. Prvi su je trajal tri sekunde, dni'~: »o t nih se-j kundah je trajal štiri ~el	Smer sunkov
od severa proti jugu. Do - j se ni konstatiralo tukaj nikake škode. Mnogo oseb je zbežalo na ulice. Potres so izlasti čutili na Margaretinem otoku in v letoviščih okolu ! Budimpešte in zelo močan je bil rf<t telefonski centrali, kjer so se nenadoma vžgale vse lučice. Tudi z dežele prihajajo vesti o ! potresu.
KEČKEMET 8. Potres je napravil tukaj mnogo škode. Na stotine dimnikov se je i zrušilo. N mnogih hišah so se podrli zidovi j in strehe. Mestna hiša je tako poškodovana, .da ni možno notri delati. Zrušil se je tudi ■ visok dimnik tovarne za konserve. Brzojavne in telefonične žice so na mnogih mestih pretrgane. Škode je več milijonov. Neka ženska je od strahu zblaznela.
BUDIMPEŠTA 8. V Nagy Korosu sta bile vsled potresa ubite dve osebi. — V Kečkemetu je bilo mnogo oseb več ali manj j ranjenih, ko so se usuli zidovi. Od tam | manjkajo podrobnosti, ker so brzojavne in : telefonične zveze razdejane in prihajajo vesti j le po postranskih potih.
DUNAJ 8. Potresni aparati centralnega zavoda za metereologijo in geodinamiko so v minoli noči zabeležili precej močan potres v daljavi kakih 400 km. Začetek, ob 2. uri 2*40" predp., največe gibanje 7, mm ob 2. uri 5', konec ob 2. uri 30'.
BUDIMPEŠTA 8. Iz krajev dežele prihajajo poročila o potresu. Potres je povsod trajal 3 do 5 sekund. V mnogih hišah soj podobe in posode popadale z zidov. Zidovi: j mnogih hiš so se zrušili. Potresni sunki so j provzročili povsod velik strah, vzlasti v j ; Hodmejo-Vasachely, kjer je prebivalstvo ve-; činoma pobeglo iz hiš in je ostalo na uli-cah, ker se je balo da bi se utegnili podreti zidovi. Enaka poročila prihajajo iz Solnoka in Tiszafčldvar ter iz Kalose, kjer so v ta-mdšnjem jezuitskem kolegiju odpovedali potresni aparati. Tudi v Godollo so čutili po-j tresne sunke, ne da bi bili isti napravili j kako škodo. V Čegledu, kjer je potres baje ' trajal 20 sekund, se je zrušilo več dimnikov. Okolu 100 dimnikov je dobilo razpoke. V tamošnji gimnaziji je počil strop in se udal.
Natečaj
zaradi oddaje del za novo šolsko stavbo družbe Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Jakobu v Trstu.
Družba Sv. Cirila in Metoda v Ljubljani bode v kratkem zidala novo šolsko poslopje pri Sv. Jakobu v Trstu z 22 šolskimi sobami in z vsemi potrebnimi pritiklinami.
Proračuni, pogoji, načrti in pripomočki so na ogledu v Trstu pri stavbenemu voditelju g. arh, Costaperaria, ul. Kandler št. 8 vsaki dan od 2—7 ure pop. in v Ljnb-Ijani v drnštveni pisarni (Narodni dom) vsaki dan od 9—11 ure dop. in od 3—6 popoldne.
Zapečatene ponudbe opremljene s 5°/0 vadijem izročiti je do vključno 29. julija 1.1. vodstvu družbe v Ljubljani.
Za betonska dela se sprejmejo ponudbe le od specijalnih betonsko-stavbenih tvrdk. Te ponudbe se morejo staviti ali popolnoma samostalno ali pa skupno s ponudbo za prevzetje del cele stavbe. Družba si pridržuje pravico oddati betonsko-stavbena dela ili samostalno ali skupno z drugimi deli.
Ponudbe, katere ne bodo povsem odgovarjale razpisnim pogojem, dalje take, katere so bile pogojno stavljene ali prekasno in naknadno vložene, se ne bodo vposte-vale. Društveno vodstvo si pridržuje pravico, delo oddati tudi drugemu nepo najnižjemu ponudniku.
Za ponudbe, ki ne bodo sprejete, ponudniki nimajo pravice zahtevati nikake odškodnine, dobijo pa svoj vadij tekom štirih dni po odločitvi oddaje nazaj.
Vodstvo družne Sv. Orila In Metoda
v Ljubljani, dne 8. julija 1911.
IŠPPITI na ra^un na procente gostilno ali pa loUUIII v najem — Vprašati je y ulici Donata 20, IIL Josip Škerlec.	1188
Rva HolsiiPO—prijatelja dooita krasno pre-Lfva UCiaVtd n čišče pri si venski družinu
Ulica S. Marco 5t 37, IV nadst. Bizjak
1183
Ujgo v Dornbergu (postaja) z velikim vrtom, ob-llioa girnim dvoriščem, na glavni cesti, pripravna tudi za gostilno, se proda. Obrniti se treba : ulica Cecilia St. 12, IV. nadstropje, desno.	1143
PrnHa ca šivalni Stroj za K 45—, Škorklja. I I uua SO s. Pietro št 24, vr. 12. 1187
IŠrPffTl družabnika 2 najmanj K 20.000 za vpelo O GIII Ijano veletrgovino z deželn mi pridelki, moko in kolonijalnim blagom. Sodelovanje Be želi vendar ne pogoj. — Ponudbe na Edinosi pod „Merkur".	1177
IR-IptilS) g°8Podifna> vešča slovenskega, nem-,u > CIII d škega in laškega jezika išče Blužbo v trgovini kot prodajalka ali blagajničarka Prijazne ponudbe pod „R S. 1227".	1227
E3 M ALI OGLASI

MALI O O LASI se računajo po 4 •tot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat ve£. Naj-manja pristojbina znaSa 40 stot Plača se takoj Inser. oddelku.
JSh.
_nt pohištvo pri da rsdi preselitve pod £11U ugodnimi pogoji. 01. Chiozza 3, vrata K.	*	1115
CnraimO ca deček, tudi z dežele, ki je OJJrtsJIllC OC izvršil ljudsko Šolo in ima veselje do čevljarske obrti. Žagar, Gcmmerciale 7.
1120
Plofilna industrija, Trst-Rojan, ^korkola St. rlcllllla Pi tro 37. Podpletanje kakor tudi izgotovl enje novih nogavic. Specialiteta: svilene traosparentne nogavice za dame. Naročili* se izvršuje tečno po najnižjih eenah. Dopisnica zadostuje, da se pride po delo v hišo.	1191
\/flnifQ °dda s bo meblovano in kuhinjo ¥11U V d skupn ), eventuelno tudi san o subo (samo ženskam). Belvednre 33, vratarica.
1192
T^-tol* vešč v ateslarski etroki se išče takoj. I OZdlV Naslov pove In^erbtci oddelek Edinosti.	1193
■ v v
Isce
o O dober mizarski delavec za izdelovanje St? pohištva. Ulica Ferriera 30, mizar.
1194
Pac+atfi^niin in kavarn0» kjer ie 8edaJ noolavl d Ulj U „Gospodarsko društvo* na
Prošeku oddam z dne 15. vinotoka t. .. v najem.
Dragotin Starac Prosek.	1198
meblovana soba, divni razgled, se odda thfcoj. Sca'a Santa št 249.	1199
Slikar 86 PrPoro^a zs kakor tudi z oljem
Lepa
10, mizar.
za mesto ia na d-.želi. Via Bocacio št.
1184
Prnrlom novo kolo nStyriau slobodni tek, rrUUdlll kontra pedal, nizka cena. Farneto 46 pritličje Pestotmk	1200
fincnnHarckn druStvr> na Ferdenču pri UuSpUUdrbKU Sv. Ivanu išče krčmama, o*ebo zmožno s kavcijo K 400 ki ima dobro družinsko pomoč. Išče tudi krčmarico, ki je izvrstna ! kuharica. — Piamcne ponudbe sprejema Jeri.ej i očjančič, Vrde a Timijan št. 1475.	1179
Prplftilf Sint Kot Prakt>fcant (s primerno I I cmunaill. nagrado), želim vstopiti v kako
industrijsko podjetje ali pa h kaki lesi. i trgovini. Dovršil prakso v drž. rač. oddelku c. kr. goz i. urada s prav dobrim uspehom. Zmožen slovenskega, nemškega, hrvatskega ter deloma italijanskega jezika. Obenem trgovsko naobražen. — Ponudbe pod „Industrija" poste-restante Rojan.	1221
Ma!*, stanovanja se oddajo v najem v Roionu. m Cl I d Vpraša naj se v žganjarni via Geppa Št. 16. Il46
POZOR!! 50.000 parov čevljev!
4 pari čevljev za samo 7 k 50 st.
Radi plačilue zaostalosti več velikih tvornosti mi je bilo ponuđeno, naj prodam velito Zblcgo čevljev globoko pod proizvajalno ceno. Zato prodam vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev, usnje rujavo ali črno galonirano, s predniki in močno modnimi podplati, zelo elegantna, najnovejša fazona. Velikost po številki. Vsi 4 pari stanejo samo 7 K 50.
Pošiljatev po povzetju
H. SP1NGARN, eksport čevljev
Kr&kovo ii. 240.
Sme se zampnjati in s« vrne denar.
St. 170
Razglas dražbe
Zaradi cddaje VI. sekcije II oddelka cestne zgradbe Grgar — Zabrdo — Bajn-Sica — Avče, med km. O'OOO — in 3170, katera dela so skupaj preudarjena z 60357 K 25 vin., se bo vršila 1. avgusta 1911 ob 10 uri predpoludne pri c. kr. trasirni ekspozituri v Gorici (Via Teatro št. 18)
javna dražba
s pismenimi ponudbami.
Zapečatene ponudbe previđene, s ko.ekona 1 K, katerim je priloženo tudi potrdilo deželna* blagajne v Gorici v položenji vadija 3200 K se ima vložiti najpozneje dan pred dražbo, to je 31. julija t. 1. do 12 ure opoldne pri c. kr. trasirni ekspozituri v gorici.
Vadij se mora vložiti v gotovini ali v vrednostnih papirjih ali v vinkuliranih poso-jilničnih knjižicah.
Na zavitek vsake ponudbe in sicer na zgornjem robu naj se piše : ponudba za VI. sekcijo II. oddelek cestne zgradbe Grgar — Zabrdo — Bajnšica — Avče.
Iščem
delavca mizarja. — Belvedere 1'.
1193
llponof* 80 8Prejme v t govino je^tvin. — UUCllULr Naslov pove inseratni oddelek Edi-
1190
nosti.
Tehnični operat 6e splošnimi in posebnimi pogoji je razpoložen v gori omenjenem uradu v uradnih urah.
Namestništvo ni navezano sprejeti najnižjo ponudbe, temveč se pridržuje pravico volitve med oferenti. Zaradi tega se bo pridržalo položene vadije dokler ne bode Namestništvo odločilo o dotični dražbeni obravnavi.
Cestni odbor za Kanalski okraj.
V KANALU dne 4. jnlija 1911
Načelnik :
M. Zega.
R. Blaha v Trstu, ulica Caserma št. 4., i ki je prevzel skladišče pohištva bivše wMizarske zadruge" v Solkanu pri Gorici, ima na izbero vsakovrstno fino in moderno pohištvo za družine, hotele in urade. Tvrdka je solidna in cene pohištva zelo zmerne. Kdor kaj potrebuje, naj se z zaupanjem obrne na omenjeno tvrdko.
Mirodilnica A. Ukmar
Trst, Sv. Ivan, ul. S. Cilino 751
ima v zalogi barve, čopiče, firneže, mineralne vode, steklo, petrolej, špirit, sveče, gumi ln mazilo za čevlje, cement, kredo, uzorci za slikarje, vrvi, krtače in metle, glavnike, gumaste predmete, pisarne potrebščine, železnine, milo in profume, vosek, olje ln barve za pod, esence za likerje, nafto, kanforo, prah za golazen, žveplo, bakreni sulfat in druge predmete, VSe po najugodnejših cenah. — Pričakujoč obilen obisk se beleži udani
ANTON UKMAR.
lobro rodbinsko kavo
priredi že tnali dodatek „ pravega : Francka:" s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. — Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti našel je prav Franck toli priljubljeni sprejem v slehernem gospodinjstvu
Biran X.
»EDINOST« št. 189.
T Trstu, dne 9. julija 1911.
A AlTfUJE IN PRODAJA s
▼BEMTOST1TB PAPFBJE, RKSTE, OBLIGACIJ*, »A-
SUTii piska, prijoritbte, delnice, sk&cks no. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI
TRST, VIA CASSA DI RJSPAR1H0 ST. 5 (LASTNO POSLOPJE*
VLOGE NA KNJIŽICE
OD DNEVA VLOGE £ % DO DNEVA VZDIGA
wa TUMoann papirje m bijioo lesečb t JAVNIH S K LAD iS ČIH.
SATE - DEPOSITS. — PROMESE.
BRZOJ ATI: JADRAK8KA.
MT MENJALNICA. mWm
RJ5KTNI 8ATBK PiuAĆUJE BANKA IS SVOJEGA.
NA TEKOČI IN ŽIRO-RAČUN PO DOGOVORU. ŽIVAHNA ZVEZA Z AMERIKO. - AKREDITIVI. URADNE URE: 9—12, 21/*—5Va.
ESKOMTUJE: M^KI^ BEVIZS IN PAKTUB®.
ZAVAROVANJE
VREDNOSTNIH PAPIRJEV PROTI EURZNI IZ9UBL REVIZIJA ŽREBANJA SREČK ITD. BREZPLAČNO.
STAVBNI KREDITI. REMBOURS-KREDITL
K*лm PROTI DOKUMENTOM D K UGANJA.
BORZNA NAROČILA. - INKASO.
_TELEFONI: 1463, 1793.
Filijalke v Opatiji in Ljubljani
227

ebhb——
s
RESTAVRACIJA
flURORA
Trst. nI. CarSucct št. 13.
DUNAJSKI : DAMSKI : OSKE-— STER —
6 DAM. — 2 GOSPODA.
Po uspešni umetniški turneji v Rimu, Turinu, Milanu in Genovi (Orfeo Zolesi), kjer se je nahajala osem mesecev, bo ta slavna družba koncertovala vsak večer
od 7. ure do 12. zv. Izbran glazbeni program, specia--1- J« <-»neretah pod
V noven? kinematografu
m AS
Crsf, via pi*m ficcoia (za magistra ao palačo), 2rst.
Od sobote 8. julija do vštevši lO julija: 1. Železnica Črez Ture, krasna projekcija po naravi. — 2. Nilova zaročnica, dramatični predmet v 40 slikah. — Policijski agent in
njegov komisar, za smeh.
ZOBOZDRAVNIK
UNIV. MED.
Dr. Mnx Bsrry Brlllant
v Trstu, ulica Acquedotto 13.
Izdeluje zadelanje z emajiem, porcelanom,
•rebrom ln zlatem. Izdeluje posamezne umetne zobeve, kakor
187	tudi eele zobovje.
ORDINIRA od 9.—12. predp., 3.-5. popol.
B9D
K
S7 Zaloga neke prve vrst«. $7

ji
Aleks. RunnicK & C.e - trst
ulica Squero Nuovo št 11
- - Aiminn 7nln0n
M
Frodajalriica ur
mm. i
Trs!, Čarapo S. $ac<m:c 5.
(slovenska hiša). - Velik izbor ur na sidro in 21a goape. - Izbor verižic vsake vrate, - Budilniki K ii-30. Regulatsrji Kron 20.
Poprave po najzmernejih cenah.	51
iNorberto Nachtiga
: MIKUS : i
1
naznanja slavnemu občinstvu, da je odpri poleg svoje pekarne in sladči-Carne na trgu S. Francesco 7 tudi
PRODAJALNICO SLANINE
w kateri se dobijo razni salami, sir, mast, praške in graške gnjati ter gorke dun. in kranjske klobase.
Priporoča se za obilen obisk. 2014
Brzojavi.
ulica Nuova 41, i rst. (PALAČA • SALEM)
Zaloga in zastopstvo zelo ugledne švicarsket o varne
to Vsakovrstne uruC iepne 1) ure od 5 kron dalje.
W Budiln ki od K 2*40 dalje.
Zlatnina se prodaja po ugodnih cenah.
lUl lUPlHHIIBHi IIB'IIHllM,
aesnss Tvrdka vstsnovljsr.a ieta 1377. vzvzvzaznz
Schnabl & C° Succ. - Trst
U
TAŽNO ZA VSAKEGA!
POZOR ! !
gostavojfbrco&C.
Trst, ulica Coraneo U. 45, Trst
TELEFON štev. 19SO	mi
Velika zaloga Baradnega stekla, oieglošega 1» za ur«. Yelikl	predm* tev za lekarne i* mirodilaiee. Porcelanasta in zenljeaa lofidevlna, očak i! a e, steklesise Itd. Velike množine predmetov k steklenine in porcelana. Laatai zavod za, ^arvasje in okrašeuje porcelana. Cene, da se ni bati konkurence. - Na zahtevo se pošlje cenik zastonj. - JBopiaovanJe r slovenskem jeziku. OMENjENA tvrdka, edina le troke v Trstu, priporoča se vsem slovanskim trgovcem.
(Inženir G. Franc & j. Kra *z) Urad : rali©a Mleclo Mackiavelli št.
Skladišča: ulica Gioachino Roasini.

Kaslov za barojarte :
,Utilyersumu —Trst,
Telefona:
urad: 14-09. — Skladišče: it. 91.
Prodajajo po zmomih cenah s
Sesaijke za vino in vodo na transmisija in na roko. Cevi vsake vrste za aapsžjavs vede, pissa in par«. Pipo, guarnicije in te hsičm predajati vsaka vrste. Motorji, stroji
in kotit na pare. — Priporočajo 3vci tehnični urad
za Izdelovanje ln askršUenJe ssaftotf sirila strojev za oDrt
--— Conlki s&Mtaaj.---
]VSirodilnica Jflarlo ferlin
Trst, Sv. Marija M. zgornja 2 (Bivio) PODRUŽNICA: Sv. Marija M. zgornji 386
bivši Rud. Skerl.
Velika izbera kraiueufj, barv, šip, žebljev, petroleja 1. t. <1.
Redilni prašek za pitanje svinj, krav, konj, itd. itd. lekarnarja dr. TRNK0CZY-ja v Ljubljani. Prodaja na drobno in debelo.
IVAN KRZE
Trat - Fiazza S. G-iovanni št.
Zaloga
debrov in kad,
kuhinjskih in kletarskih potrebi i a od lesa in pletenin; škafov, hrt nt (•odčakov, lopat, rešet, ait in vaalio ■ vrstnih košev, jerbasev in metel ter mnogo dragih v to stroko spadajo* p^mAfAAO svojo trgo , čih predmetov. — « « I|JUf OUd vino 9 ka. hiajsko posodo vsake vrste bodi od porcelana, zemlje emaila, kosi terja ali cinka, nadalje pasamauterje-kletke itd. — Za gostilničarje pipe, krokije, zemljeno m Btekleio posodo za vino.
- V LASTNI HIŠI
Vhod po glavnih vratih —I
Pozor Slovenci!
Nov veliki dohod moških, deških in otroških oblek za poletje. Velikanski izbor blaga za obleke po meri po cenah brez konkurence v dobroznani trgovini
.fALLA CITTA' Di TRIESTE"
Trst, ilira Giosnfi Carincei it. 40 (prej Terrente)
Obleke za moške iz blaga od K 13—48 Obleke „ „ „ platna w „ 4—18 Obleke za dečke iz blaga od K 10—28 Obleke „ „ „ platua , w 6—12 Velik izbor oblek za otroke od K 2*14—14. Zaloga hlač, srajc, delavskih srajc itd. itd.
ALLA CITTA' DI TRIESTE i
Trst, ulica Giosie Carlicci Jtci. 48 drej Torreate)
Tržaška posojilnica in hranilnica
Piazza della Caserma št. 2. — Telefon 952.
w Ima na razpolago Jekleno varnostno celico
ki je varna proti vlomu in požaru, v kateri so SELRAMBICE, ki Be oddajejo strankam v najem in sicer
za celo leto kron 30, za Četrt leta kron 12 za pol leta „ 20, za en meseo „ 6
Shrambice so 24 cm viicke, 24 cm Široke, 49 cm globoke. Shrambic ne more drugi odpreti kakor stranke, ki same osebno shranijo avoje stvari, kojih ni treba prijaviti,
BS" Oddaja hranilne pusice
katere priporoča posebno starišem, da na ta najnovejši in najvspešneji način navajajo štediti svojo deco. Nadaljna pojasnila daje zav«d ob uradnih urah.
ALESSAHDRO PANCIMLLl
Platneno in bombažnato blago = Trst ==
ulica San Sebastiano štev. 6.
——————----■ '	r-^^v.	~--- -
Točne ure prodaja
Zrnilio piitr
dsgtinusfc nt ▼ TRŽTTJ
vis	Hcsvae B
vilieT^bkba
varižlo, zlatih In srsb-nžh ur, kakor tucži
titsnskSh ur vtaks vre$9
»umi HiI NltlUUl 1859.
-I