Političen list za slovenski narod.
polti prejemali velja: Za oelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta i gld., za en meaec 1 gld. 10 kr. V administraciji prejeman Tel J d: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta I gld., za en me»ec 1 gld. V Ljubljani na dom poiiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28.
Naznanila (inseratf) se sprejemajo in valji tristopna peti t-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
TredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja Vsak dan, izvzemsi nedelje in praznike, ob ",6. uri popoludne.
Štev. 291.	V Ljubljani, v sredo 18. decembra 1889.	Letnili XVII.
Državni zbor.
Z Dunaja, 17. decembra.
Plenerjeva interpelacija.
Ministerski predsednik grof Taaffe je danes odgovoril na interpelacijo poslanca Plenerja in tovarišev njegovih zastran državnega prava češkega. Po zadnji izjavi grofa Taaffeja je zbornica ta odgovor za danes pričakovala, zato so vsi klubi k današnji seji sklicali svoje odsotue člane, da bi levičarji desnice ne iznenadili s kakim osodepolnim predlogom.
Pa tudi občinstvo se je zanimalo za ta odgovor, kar so pričale tesno natlačene galerije. V loži gospodske zbornice so bili: knez Altred Wiudisch-griitz, grof Ilarrach, baron AValterskirchen, grof Teobald Czernin in drugi. Poslanci so se že v pri-četku seje vstopali okoli ministerskih sedežev, da bi tem bolje slišali odgovor; ministri so bili razven preblajenega grofa Falkenhayna vsi prišli in nastala je velika tihota, ko se miDisterski predsednik vzdigne, da prečita toliko zaželjeni in pričakovani odgovor.
Obseg njegov je bil ta, da se more država utrditi in razvijati na podlagi ustave, da je pa pre-memba ustave postavuim potom mogoča; vendar se vladi ne zdi primerno, da bi se ustava v sedanjem času preminjala, zato dotičnih zadev češkega deželnega zbora cesarju ne more priporočati. Hvaležno priznava, da je deželni zbor češki sam spoznal neugodnost sedanjih političnih razmer za koronanje vladarja kot kralja češkega, ker je odklonil predlog poslanca Julija Grigra. Kar se tiče pravičnih zahtev nemškega naroda na češkem, hoče jim vlada enako ustrezati, kakor pravičnim zahtevam drugih narodov.
Levičarji so grozili z osodepolnimi nasledki, ako bi jim odgovor ministerskega predsednika ne zadostoval, in mislili so, da pobero šila in kopita, ako se desnica ne ukloni njihovi želji. Pa pričakovanega viharja ni bilo, in temni oblaki so se raz-vlekli brez vsakega gromenja. Poslanec Plener je sicer predlagal, naj se v jutranji seji prične raz-
prava o ministrovem odgovoru, ali ta predlog je bil odklonjen s 143 proti 114 glasovom, dasi so z levičarji glasovali Mladočehi, južni Tirolci in Coronini-jevci. To je najboljše znamenje, da so se liberalci sami v istini le malo brigali za odgovor, in da je bilo vse njih groženje le navidezno. Zato pa tudi ni bilo slišati navadnega godrnjanja in kričanja o > zatiranji svobodne besede, ko je večina odloČila, ( naj ne bo nobeuega razgovora, ampak levičarji so ! se mirno v božjo voljo udali, in zbornica je prestopila na dnevni red, kakor da bi se ne bilo zgodilo ničesar.
K tej nepričakovani pohlevnosti nemških liberalcev je gotovo mnogo pripomoglo zadržanje nemškega prebivalstva na češkem, ki ni zadovoljno, da so nemški poslanci izstopili iz deželnega zbora češkega. Ravno sedaj razširjajo listi volilni oklic nemškega kmetskega društva, katero ostro obsoja izstop dosedanjih poslancev in za prihoduje volitve priporoča take kandidate, ki se bodo zborovanja udeleževali. Vsled teh prikazen se levičarji boje, da bi nemškemu ljudstvu na češkem naposled ne pešla potrpežljivost in da bi jim ne dalo potepenega pisma, ako od svoje trdovratnosti ne odjenjajo, zato so začeli misliti, kako bi na lep način zopet prišli v deželno dvorano. Zdaj vemo, zakaj je tudi včeraj pri shodu zaupnih nemških mož v Pragi vlekel nenavadno miren veter.
Nagrobni govori.
Nedavno je konservativni list „Vaterland" omenjal govorov, ki so se pri pokopu pesnika An-| zengruberja vršili na centralnem pokopališči, ter je | v imenu katoličanov odločno oporekal grdi razvadi, da neduhovni govore pri cerkvenem opravilu in na blagoslovljenem mestu, če je pa to s cerkvenega stališča že samo po sebi graje vredno, treba je še odločneje obsojati take govore, ako prihajajo iz ust nekatoličanov in morebiti še naravnost napadajo sv. vero, katoliško cerkev in njene obrede, kakor se je zgodilo pri pokopu Anzengruberjevem. V prvi vrsti so pač cerkvene oblasti poklicane, da ustavijo in odpravijo take razvade, ki
se zlasti v velikih mestih z liberalnim prebivalstvom pogostoma Donavljajo, ali podpirati jih mora v tem tudi posvetna gosposka zlasti v krajih, kjer so pokopališča lastnina občinska, ker bi sicer težko prišlo do izvršitve take cerkvene prepovedi. To je bila misel, ki je vodila poslanca Zallingerja in tovariša njegove, da so včeraj z ozirom na govore pri prej omenjenem pokopu do ministerskega predsednika stavili vprašanje: kaj hoče od svoje strani ukreniti, da se pri katoliških pokopih zabranjujejo veri sovražne in nekrščanske demonstracije ?
Budgetni odsek in Lienbacher.
Pri včerajšnji seji bila je tudi dopolnilna volitev za budgetni odsek namesto poslanca Lienba-cherja, ki je one dni izstopil iz tega odseka. Lienbacher je bil v ta odsek izbran kot član Liechten-steinovega kluba in je imel v rokah eno izmed najvažnejših poročil,namreč justično ministerstvo. Dokler je bil v zvezi z desnico, opravljal je jako hvalevredno svoj težavni posel, ko se je pa od desnice ločil in je začel svoja lastna pota hoditi, je semtertje kako prav grenko zasolil slovanskim zastopnikom, ker niso zadovoljni, da bi bila justica zgolj nemška. Ko so se letos razdeljevala poročila o državnem proračunu, večina justičnega ministerstva ni hotela več izročiti Lienbacherju, ampak ga ja izročila poljskemu poslancu Mahalskemu, Lienbacherju pa je prepustila brzojav in pošte. Iz prva se je ta kazal, kakor da bi bil s tem zadovoljen, ali pozneje se je premislil in je izstopil iz budgetnega odseka, v kateri je bil včeraj po predlogu središčnega kluba izvoljen konservativni štajerski poslauec Pscheiden.
Nedavno so se pri Lienbacherju vršila posvetovanja zaradi ustanovitve katoliškega središča v našem državnem zboru po vzgledu zbora nemškega. Lienbacher se je zanašal na podporo poslancev Zallingerja, Oelza in Thurnhera. Ali s Zallingerjem sta že razpadla in tudi Predarelcem nova Lienbacherjeva stranka ni po volji, ker se postavlja na centralistično in na nemško-kouservativno stališče. „Na Pred-arelskem", piše tamošnji „Volksblatt", „so v resnici
LISTEK.
Strašno maščevanje.
(Spisal Nikolaj Vasiljevič Gogolj.)
XVI.
V mestu Gluhovu se je zbiral narod okolu starca pandorista; že sem slišal včasih, kako igra slepec na pandori. Tako čudnih pesni) in tako lepo pa še ni pel noben pandorist. S prva je razvijal prejšnjo hetmanščino za Sagajdačnega in Hmel-nickega. Tedaj so bili drugi časi: kozaštvo je bilo v slavi, teptalo je s konji sovražnike in nikdo se ni smel norčevati iz njih. Pel je tudi vesele pesni starec in gledal s svojimi očmi na narod, kakor bi ne bil slep ; a prsti, s pridelanimi kostmi, letali so kakor muha po strunah in zdelo se je, da strune same igrajo; a naokrog je narod, stari ljudje po-vešajo glave, a mladi vpirajo oči na starca in še šepetati ne smejo mej seboj.
„Postojte", reče starec, „zapojem vam o nekem davnem dogodku." Narod stisne se še tesneje in slepec zapoje:
„Za gospoda Stevana, kneza sedmograškega (bil je knez sedmograški tudi kralj Ljahov) sta živela dva kozaka: Ivan in Peter. Živela sta tako kakor brat z bratom. „Glej, Ivan, vse, kar le dobiš — vse razdelim; kadar je kdo vesel, vesel je i drugi; kadar je komu gorje — gorje je obojim; kadar kdo dobi — razdeliva dobitek; kadar kdo pade v plen — prodaj drugi vse in daj odkup, a če ne to, stopaj sam v plen." In res, vse, kar sta le dobila kozaka, vse 6ta delila na pol; odgnala sta li tujo živino ali
konje, vse sta razdelila na pol.
* *
*
„Vojeval je kralj Stevan s Turčinom. Že tri tedne vojuje s Turčinom, a kar ne more ga odgnati. A Turčini so imeli takega pašo, da je lahko posekal sam z desetimi janičarji cel polk. Kar razglasi kralj Stevan, ako se dobi predrznež, ki mu privede pašo, živega ali mrtvega, da d& njemu samemu toliko plače, kolikor je du vsi vojski. „Pojdiva lovit pašo, brate!" reče brat Ivan Petru. In odrineta kozaka,
jedni v jedno stran, drugi v drugo.
* *
*
Naj bi lovil še ali ne lovil Peter, že vede Ivan pašo na konopci za vratom k samemu kralju. „Vrli
mladenič!" reče kralj Stevan in ukaže dati njemu samemu tako plačo, kakoršno dobiva vsa vojska; in ukaže mu odmeriti zemlje tam, kjer si on izmisli, in mu dati živine, kolikor poželi. Še tisti dan, ko je dobil Ivan plačo od kralja, razdeli vse naravnost mej seboj in Petrom. Peter vzame polovico kraljeva plače, a ne more prenašati, da je dobil Ivan tako
čast od kralja in skriva globoko v duši maščevanje.
* *
H:
Odpotujeta oba junaka na podarjeno zemljo od kralja, za Karpate. Kozak Ivan posadi še k sebi na konja svojega sina in ga priveže nit-se. Že nastane mrak — a le še potujeta. Mladič zaspi; dremlje sa i Ivanu. Ne dremlji, kozak, po gorah so pota nevarna ! ... A kozak ima takega konja, ki sam znajo povsodi pot: ne izpodtika se in ne izgreši pota. Mej gorami je prepad, na dno prepada nikdo na vidi; kolikor je od zemlje do neba, toliko je do dna tega prepada. A nad prepadom samim je pot — dva človeka mofeta še iti po njej, trije pa kar ne. Varno začni stopati konj z dremajočim kozakem. Poleg njega gré Peter, ki se ves trese in skriva duha veselja. Ozré se in pahne nazvanega brata v
konservativni, nikakor pa ne centralistični. Tudi so zadosti nemški in kakor rečeno tudi konservativni, kar priča preteklost, toda nemško-konservativni niso, kakor tudi slo v a n s k o-konservativni ne." Ce se pa Zallinger in Thurnher Lienbacherju umikata, kje hoče iskati privržencev za novo nameravano stranko ?
Mornarski red.
Včerajšnja razprava je dospela do § 7. Pri § 3. je Vitezič predlagal, naj se kadetje prištevajo k častnikom, nostromi in piloti pa k podčastnikom. Vladni zastopnik je oporekal temu predlogu, ker so kadetje mladi neizkušeni ljudje, piloti pa se rabijo samo ob morskih bregovih. Tudi Klaič je nasprotoval predlogu Vitezičevemu, ki je pri glasovanju res ostal v manjšini. Pač pa je bil pri § 7. sprejet predlog Vitezičev, da je za sprejem med kadete potreben z vspehom dovršeni konečni izpit nautične šole, ki smé izdajati državno-veljavna spričevala.
Danes se je obravnava nadaljevala, pa ni upanja, da bi bila dovršena, ker ima zdaj ta, zdaj oni kaj omenjati. Predsednik bi še več reči pred Božičem rad dovršil, zato ni gotovo, da bi ne bilo še v petek seje.
Politični pregled.
V Ljubljani, 18. decembra. Notranje dežele.
Berolinska „Nat. Ztg." piše: „Na Dunaji se je govorilo, da bo grof Taaffe odstopil. Ta vest se ni potrdila. Govor ministerskega predsednika je tako odločen, da mora vsakdo čutiti, kakô trdno sedi v sedlu. In tako bomo doživeli, da bode v Avstriji kakor na Češkem vladal nepopoln parlament." V tem smislu prêté tudi vsi avstrijski nemško-liberalni listi. Ce so mislili, da bodo s tem preplašili Taaffeja, motili so se zelo ter se sami prepričali vsled včerajšnjega odgovora na Plenerjevo interpelacijo.
„N. Wr. Tgbl." poroča pod naslovom „Skrivnosten sestanek" : Iz Požuna nam je došla vest, da so v soboto semkaj došli mladočeška poslanca dr. Eugel in Vašaty z Dunaja ter ogerski poslanec Ugron. Posvetovali so se ter ob enem ž njimi tukaj bivajoči poslanec Thaly, potem pa se zopet odpeljali na Dunaj, oziroma v Budimpešto. — Ta novica ni neverojetna. Ze pred tedni so šli na Dunaj košutovci ter razpravljali z Mladočehi. Obe stranki namreč hrepenite po personalni uniji ter ogerski skrajno-Ievičarski listi jako laskavo pisarijo o Mlado-čehih. Ako lojalni elementje naše države ne bodo kmalu spravili s sveta gotovih vprašanj, zgoditi se more, da se bodo nekega dne prav neprijetno iz-nenadeni zbudili.
Tnanje države.
Turški sultan je vsem oblastnijam v Albaniji zaukazal, naj kolikor moči pomagajo naseljenim Črnogorcem. Ob enem je knezu Nikiti poslal večjo svoto, naj jo razdeli mej svoje uboge podanike. Kakor znano, nastanilo se je v Srbiji 7800 Črnogorcev. Dva tisoč jih je bilo zopet na poti iz domovine, tu pa je srbska vlada črnogorski naznanila, da ne more več vsprejemati izseljencev. Napo-minanih 2000 ubožčkov je moralo ostati doma. Vzrok temu postopanju srbske vlade je baje ta, ker se kaže mej došlimi Črnogorci vsled nezadostne podpore vznemirjajoča nezadovoljnost.
Leta 1887 je srbska radikalna skupščina pooblastila finančnega ministra, naj za odkup samo-
prodaje duhana vsprejme posojilo petih milijonov. Kmalu potem je moralo radikalno ministerstvo odstopiti ter je Milan pozval na ministerski stol Kri-stiča. Dotični sklep je potem naprednjaški finančni minister Rakic izvršil, toda vsprejel je namestu petih deset milijonov kot loterijsko posojilo proti 7°/0 obre-stovanju in dveodstotni amortizaciji. Nominalna vrednost posojila je znašala 6,100.000 frankov, tako da bo morala Srbija v 65 letih za teh 6 milijonov plačati z obrestmi vred blizo 23 milijonov. Zaradi te „protipostavnosti" se bo baje zoper Rakiea pričela pravda.
Nova bolgarska postava o splošnji orožni dolžnosti obsega tudi določbo, po kateri se bodo morali vsi dijaki srednjih šol od petega razreda naprej vojaški vežbati. V ta namen se bodo v vseh večjih posadkah ustanovili dijaški tabori. Kako bo mogoče to naredbo dejanjski izvrševati, nam ni znano; gotovo je pa toliko, da se nikakor ne vjema s pedagogiškimi načeli. Ob enem bodo morali vsi bolgarski podaniki, ki so zaradi telesnih hib za vojake nesposobni, plačevati na leto od 10 do 200 frankov.
Jako se moti, kdor meni, da je v Nemčiji že prenehal kulturni boj. Papež Leon XIII. je založniku lista „Trier. Landesztg.", kapelanu Dasbachu, poklonil častni križec „Pro Ecclesia et Pontifice". Odlikovanem je prosil cesarja dovoljenja, da bi smel ta red nositi, toda naznanilo se mu je: „Nj. vele-čanstvo z odlokom z dne 18. novembra 1889 tega ni dovolilo."
Bruseljski diplomatski krogi prav malo vspehov pričakujejo od protisnženjskega posvetovanja. Glavna težava tiči v tem, da se več zastopnikov protivi nekaterim načelnim predlogom, pred vsem pa prepovedi glede uvažanja orožja v afriške pokrajine. Mogoče je tudi, da bo konferencija za nekaj časa pretrgala svoje zasedanje.
Francoska vlada še vedno ustavlja plače katoliškim duhovnikom. Ta osoda je nedavno zopet zadela pet župnikov v departementu Ariege in deset župnikov v najrevnejši škofiji Francije, v ajaccijski na Korziki. Dotični ukazi prefektov se odlikujejo s posebno surovostjo. — Pariški boulangistiški odbor je sklenil pri novih volitvah postaviti vse stare kandidate ter zaradi skupnega postopanja pričeti obravnave s konservativci.
Angleška vlada namerava, kakor trdi neka loudonska brzojavka, nenadoma razpustiti parlament. Vladna stranka je računala gledč prihodnjih volitev na Gladstone-ovo starost ali celo smrt, toda neprestano napredovanje liberalne stranke in njenih načel tako v Angliji kakor v Irski je vlado preplašilo, ker se je preverila o resničnosti Gladstone-ovega izreka, da bo tem sijajnejša liberalna zmaga, kolikor več časa bo imela liberalna stranka, da popravi hibe vsled desorganizacije leta 1886.
Liverpoolski „Mercur" pravi, da Anglija namerava Stanley-ja imenovati za gubernatorja vseli svojih posestev v vzhodnji Afriki. Upa namreč, da bo veljava tega moža v onih pokrajinah mnogo pospeševala angleške koristi. Če je ta vest resnična, potem je jasno, da hoče Anglija ustanoviti veliko angleško-afriško državo.
„North China Herald" trdi, da bo v Kitaji izbruhnila vstaja, katero bode vlada težko zadušila. Posebno v Pekingu je velika vznemirjenost. List meni, da bo Anglija v vsa trgovinsko-važna pristanišča črez zimo morala poslati vojne ladije
Izvirni dopisi.
Iz Prage, dne 14. decembra. (Riegrov 71. rojstveni dan. — Nadškofijski pastirski list. — Hus in naš mestni zastop. — Raznoterosti.) [Konec.] Toda žal! V isti dan, ko je
najvišja avtoriteta sv. cerkve na Češkem povzdignila svoj svarilni glas zoper ploščo in spomenik Husov, ki je bil pravično obsojen radi svojih zmotnjav, tako usodnih češkemu narodu, glasoval in odobril je mestni zastop kraljeve in slovanske Prage z ogromno večino: „Deželni odbor se prosi, plošča na novem muzeji bodi na čast Husu vzidana." Vse je bilo bob ob steno, da bi bila govorila mestna odbornika, kanonika čast. gg. dr. Borovy in dr. Karlach, v angeljskih jezikih, vsa zadeva bila je že naprej dogovorjena. Odbornik V. NAprstek je celo predlagal, naj se takoj v mestni hiši prične z zbirkami za Husov spomenik, in misli, da bodo v ta namen darovali tudi Cehi v Ameriki. Predlog za vzdržanje spominske Husove plošče na muzeji utemeljeval je poročevalec dr. Podli p ny ter zajedno prečital dotično peticijo do deželnega odbora.
Kanonik čast. g. dr. Borovy pomiluje, da je mnenje njegovo inače v tej zadevi, nego ono celega zbora. Vendar mu nikdo ne more in ne bode očital, da ni rodoljub. Od te dobe, ko je nesrečna usoda zadela Jana Husa, veselil se je narod češki večkrat boljših časov, in vendar v takih dobah ni prišlo na misel ni največjim rodoljubom, naj se Husu postavi spomenik, kajti gotovo niso smatrali rodoljubje samo v tem, da se Husu gradijo spomeniki. Temu nasproti so katoliški duhovniki dokazali v dobah, ko se je marsikdo sramoval svojega materinega jezika, da so pravi rodoljubi: s propovednic oznanje-vali so besedo božjo češki in poučevali ljud! Teh zaslug jim nihče ne sme odrekati. Ti duhovniki so bili gotovo rodoljubi, in govornik pravi še, da na tem stališči svojega duhovniškega poslovanja boče ostati rodoljub.
V daljšem svojem govoru poudarja, da ga nekoliko to pomirja, ker se v tej zadevi v prvi vrsti poudarja narodni in kulturni moment, in ne verski, vzlic temu pa ne more ostati nebrižen, kajti merodajen je njemu ukrep kostniškega zbora, ki je proglasil Husov nauk za bloden. Konečno de, da uvideva v tem predlogu s svojega stališča demonstracijo in provokacijo proti katoliški cerkvi in duhovščini, in zatorej bo glasoval zoper predlog mestnega sveta.
Kanonik čast. g. dr. Karlach poudarja, da že sedmo leto zaseda na staromeŠKi „vadnici" in še nikoli se ni tako težko oglasil k besedi, kakor baš v tej seji. Noče netiti ognja, a tudi ne prilivati olja. Govoriti hoče stvarno. Govornik je katoliški duhovnik, in predmet razprave se silno dotika poklica, kojemu je posvetil vse svoje življenje. Ko bi bila Husova ploščica sodobno zasajena s pločicami Komenskega in drugih slavnih mož, še v sanjah bi mu ne bilo prišlo na misel, o tem govoriti. Toda okoliščine, v kojih se to zdaj dogaja, mora smatrati v škodo cerkvenih koristij. Kdo mu more zagotavljati, da se nočejo s tem izzivljati nove verske razprtije? Je li česa bolj nevarnejšega, nego izzivljati take spore? Najstrastnejši boji divjali so vselej radi verskih zadev in so imeli grozne posledice. Akcija, koja se je pričela, slična je iskri, iz katere lahko more nastati požar. Radi tega bi rad potlačil to iskro. V husitskih dobah napadal se je narod sam: brat bil je zoper brata, sin zoper očeta. Narod je pa
prepad; in konj s kozakom in mladič polete v prepad.
* * *
Prijel pa se je kozak za vejo in samo konj zleti na dno. Začne plezati na vrh, s sinom na ramab; ni prilezel še daleč, ko vzdigne oči in vidi, da je nastavil Peter sulico, da bi ga pahnol nazaj. „Ti pravični moj Bog! rajši bi ne vzdignil oči, kakor da bi videl, kako nastavlja rodni brat sulico, da bi me pahnol nazaj! . . . Brat moj mili! zakolji me s sulico, če mi je vže tako napisano na rodu; a vzemi sina: česa je kriv nedolžni mladič, da bi storil tako grozno smrt ?" Zasmeja se Peter in sune ga s sulico in kozak s fantom zleti na dno. Vse dobro vzame Peter za-se in začne živeti kakor paša. Nikdo ni imel takih konjskih čred kakor Peter, ovdc
in koštrunov ni bilo nikjer toliko. In umrl je Peter.
* *
*
Ko Peter umre, pokliče Bog k sodbi duši obeh bratov, Petra in Ivana. „Velik grešnik je ta človek!" reče Bog. „Ivane! jaz mu ne izberem takoj kazni; izberi mu ti sam kazen 1" Dolgo misli Ivan, izmišljuje kazen in reče konečno: „Zelo me je razžalil ta človek: izdal je svojega brata kakor Judež in vzel je meni častni moj rod in potomstvo na zemlji.
A človek brez častnega rodu in potomstva je to, kar krušno seme, ki se vrže v zemljo, a izgine v zemlji brez sadu." Ne požene — nikdo ne ve, da se je vsejalo seme.
* * *
„Naredi tako, Bog! da ne bode imelo vse potomstvo njegovo sreče na zemlji; da bi bil poslednji v rodu tak hudodelec, kakoršnega še ni bilo na svetu, in da bi ne našli od vsakega njegovega zlo-dejstva dedi in pradedi njegovi miru v grobeh in trpeli muko, neznano na svetu, in bi se vzdigo-vali iz gomil! A Judež Peter, da ne bi imel moči vzdigniti se in bi zato trpel še hujšo muko; in bi jedel zemljo, kakor obsedenec in bi se zvijal pod zemljo.
* * *
„In kadar pride čas mere v zlodejstvih temu človeku, dvigni mene, Bog, iz tega prepada na konji na najvišjo goro in daj, da pride on k meni in ga pahnem s te visoke gore v najglobokejši prepad, in vsi mrtveci, njegovi dedi in pradedi, kjer bi le živeli, da bi vsi pritekli od raznih strani zemlje grizti njega za te muke, katere jim je on nanosil, in da bi ga grizli večno in bi se jaz veselil, gledaje njegove muke! A Judež Peter, da bi se ne mogel
dvignoti iz zemlje, da bi trgal in grizel sebe, a grizoč samega sebe da bi kosti njegove rastle čim daljše tem večje, da bi postala nad tem še silnejša njegova bol. Ta muka bode zanj najstrahovitejša: kajti za človeka ni boljše muke, ko se hoče maščevati, pa se ne more."
* * *
„Strašno kazen si si izmislil, človek!" reče Bog: „bodi vse tako, kakor si rekel; a tudi ti sedi večno tam na svojem konji in ne bode ti nebeško^arstvo, ker bodeš sedel tam na svojem konji!" In tako se je vse zgodilo, kakor je bilo povedano: in do sedaj sedi na Karpatih na konji Čudni vitez in gleda, kako grizejo v brezdnem prepadu mrtveci mrtveca, in čuje, kako raste pod zemljo ležeči mrtvec, gloja v strašnih mukah svoje kosti in strašno trese vso zemljo . .
Vže je končal slepec svojo pesen; vže je začel znova prebirati strune; vže je začel peti smešne pripovedke o Homu in Eremu, o steklarji Stokozu; a stari in mladi se še vsi niso mislili zavedati in dolgo so stali, povesivši glave, premišljevaje o strašnem dogodku, pripetivšem se v starih časih.
Previl —h—
zopet sam pokopal Blavo svojo. To so tožni spomini, kojih nihče ne izbriše, in svedočijo, da verski razkoli pripravijo narod na kraj propada. In zdaj na-staje doba, ko je brat zoper brata in sinovi zoper očeta, med narodom pa rastejo stranke. V tem tre-notji ima pred očmi Svatopolka, ki kliče: „Svornč, Cechovel" In zoper to nekdo hoče klicati: „Roz-brojem ke slave a ke blahul"
Mestni odbornik V. Ndprstek dokazuje, da je kanonik g. dr. Borovy vzor husitskih nazorov, ter navaja, da je bil on leta 1870. med onimi profesorji na vseučilišči, ki so se oglašali zoper to, da ' se papeževa nezmotljivost proglasi za dogmo. Tedanji nadškof praški, pokojni knez Schwarzenberg na čelu duhovščine, med katero sta bila tudi škofa pokojni budjejoviški škof Jirsik in vladika Strossmayer, je baje svaril, da bi nauk o papeževi nezmotljivosti ne postal dogma.
Konečno pravi še dr. Podlipny, da čisla prepričanje obeh čč. gg. kanonikov in ponavlja, da se Husova zadeva ne tiče verskega stališča. Ne odreka duhovnikom zaslug za češki jezik v dobi narodnega probujenja, toda priznati se mora tudi zasluga pri-prostega češkega kmetskega ljudstva, koji je v svojih kočah ohranil materini jezik. Odločno ugovarja, da se s tem namerava demonstracija zoper katoliško cerkev od strani mestnega zastopništva. To je narodno vprašanje in v tem treba sloge. — Na to se predlaga glasovanje po imenih. Odbornik Dittrich je zoper tako glasovanje. On je katoličan, vzlic temu bode glasoval za predlog mestnega zastopništva, kajti Hus je bil fenomenalni pojav in si je stekel za češki jezik velikih zaslug.
Pri glasovanji so razun duhovnih zastopnikov in M. Novaka vstali vsi mestni očetje in s tem odobrili predlog mestnega sveta skoro enoglasno.
„Novodobnim husitom se je posrečilo za seboj potegniti ne samo zbor starejšin kraljeve Prage, temveč i Staročehe" — pravi „Čech". To je faktum, na kojem ne premeni nobena soiistika niti črkice. In to je samo po sebi umevno. Z isto pravico mogli bi katoličani na Nemškem graditi spomenike i Lutru Martinu ter se izgovarjati, da je gradijo samo kot reformatorju nemškega jezika, in ne ustanovitelju nove cerkve. Kar je bilo Husovo ime v husitskih bojih, to je bilo ime Lutrovo za tridesetletne vojne. Živi mo v dobi, ko se nasprotnikom sv. cerkve postavljajo spomeniki. V tem tiči mnogo sofistike, hoteč trditi, da je možno Lutra, Husa, Bruna itd. razpoloviti na dvoje: na učenjaka-pisatelja ali slov-ničarja in na nasprotnika sv. cerkve. S sličnimi razlagami hote Staročehi samo prikrivati ali zagovarjati svoje vjetje od Novohusitov. Glasovanje v mestnem zastopu imelo bode najnepovoljnejši vtis na nemške odkritosrčne katoličane ne samo na češkem, temveč povsodi drugje, ter bode gotovo neugodno vplivalo na naše zaveznike v državnem zboru. Nič osodnejšega pač nismo mogli izumiti, ko ta busitizem, da postanemo v Avstriji popolnoma osamljeni.
„Qui vivra, vevra!" Toda zgodilo se je. To glasovanje pomeni list v češki povestnici. Možno, da bodo o tem očetje mesta Prage skoro sodili inače. „Sploh pa sodimo — nadaljuje „Čech" — „da se velika množina — dasi ne večina — češkega ljudstva s tem glasovanjem ne bode strinjala. Bodi pa temu v obče, kakor hoče, katoliška duhovščina zdaj vi, na čem stoji, in kak nalog ji nastaje v bodočnosti. Predvsem treba, da se najtesneje zbere okolu svojih velepastirjev in se trudi, za seboj potegniti še ostali zvesti svetovaclavski ljud, koji se v bodočnosti mora odločiti, hoče li hoditi za sv. Vac-lavom ali za Husom. Hus ni bil in nikdar ne bode svetnik svetovaclavskega naroda.
Duhovščina se mora zdaj bolj zjediniti, nego katerikolikrat. Duhovščina poznala je svoje nepri-jatelje že od nekdaj, ali stoprav zdaj je spoznala svoje neprave prijatelje, dasi smo jo že davno pred njimi svarili. Gospoda, le nikarte se sramovati. Zdaj je že vse jedno. Ko ste pali (Staročehi) v roke No-vohusitom, le iskreno je pritisnite k srcu in — priredite jim skoro v mestni hiši prostor: To glasovanje pomeni zmago Ml&dočehov na celi črti. Finis Staroeechiae I"
Konečno še malo črtico o Novohusitih iz davne dobe. Ko se je leta 1869. v Husinci (rojstni kraj Husov) proslavljala 500letnica Husovega rojstva, prisoten je bil tej slavnosti pokojni dr. K. Slad-kovsky, tedanji vodja Mladočebov, in ž njim pokojni Anton Tomšič kot odposlanec slovenski. Že tedaj je ' reke! pokojni škof Jirsik, da Sladkovsk^ hoče samo
izpodriniti Biegra in postati sam kolovodja. Toda ad remi Pri tej slavnosti torej jame Sladkovsky v obširnem govoru pred mnogobrojnimi kmeti pove-ličavati Jana Husa, njegovo pobožnost, krepost in neustrašenost. Kar se oglasi zvon k opoludanji molitvi. Vsi poslušalci se prekrižajo, toda dr. Slad-kovsky govori in navaja Husovega duha dalje. Hkrati izpregovori neki starček: „Ta-le gospod doktor tako lepo pridiguje o Husu, kako je bil pobožen itd. — sam pa ne moli, črt mu verjemi, vsaj je doktor!" — Na to se obrne proti domu, za njim pa vsi drugi. Menim, da to večno hvalisanje Husove po-božnosti in neustrašenosti iz ust naših „Mladih" je skoro že odveč. Glavni greh človeka, ki vso krepost razjeda v srci, je — ošabnost!
Izmed vseh dežel na letošnji pariški izložbi obračal je najbolj pozornost tujcev avstrijski oddelek krasnih umeteljnosti in v prvi vrsti bili so češki umeteljniki, kojih proizvode so vsi občudovali. Poleg Brožikove prelepe slike bila je zlasti: Zagrinjalo „Narodnega gledišča" od Hynaisa, koje je budilo veliko pozornost obiskovalcev. Zdaj se poroča iz Pariza, da je Hynaisovo zagrinjalo pridobila za javno galerijo „Union centrale des beaui art decoratifs", koja je ponudila lastniku Hynaisovega umotvora, g. J. Gadillotu, 48.000 frankov. Gadillot ni vsprejel te svote in je podaril Hynaisov obroz zbirkam na-pominanega društva kot mojstersko delo novošegne umeteljske smeri.
Ruski pevski zbor g. Dimitrija d' Agrenjeva Slavjanskega dospe sem dne 18. decembra in bode koncertoval v Rudolfinumu. Zbor broji 80 pevkinj in pevcev in je nastopil v Parizu na svetovni izložbi in prvih francoskih mestih, kakor v Havru, Bordeauxu, Lausanne-u, Versaile-u, Amiensu in Lyonu, ter se mudi zdaj na Nemškem, zadnje dni v Draždanih. Slavjanskij bode tudi koncertoval v čeških mestih po deželi, dalje v Olomuci, Brnu, na Dunaji in Budimpešti. Njegov pevski vodja je gosp. Lad. Lašek iz Časlava, odličnjak v igranji na gla-sovirji in najbolj omiljeni glasbeni skladatelj na Ruskem. V Parizu je bil g. Slavjanskij odlikovan za svoje izvajanje v izložbi z zlato svetinjo, koja odlika doslej ni bila podeljena nobenemu ruskemu umeteljniku!
Iz mestnega zbora ljubljanskega.
V Ljubljani, dne 17. decembra.
I.	Gospod župan imenuje overovateljema današnjega zapisnika gg. svetovalca Kajzola in Rav-niharja, ter naznani, da je mesto Solnograd poslalo računski zaključek za leto 1888, Lvov prvi se-šitek poročila o mestnem arhivu in izkaz gospodarskega poslovanja v letih 1883—1888. Gospod dr. Fr. Lampe je mestu poklonil eden izvod „Drobtinic 1889", za kar izreka darovatelju zahvalo.
II.	Namesto odstopivšega g. Ignacija Kotnika se enoglasno v upravni odbor mestne hranilnice izvoli g. Karol Pollak, hišni posestnik.
III.	Svetovalec g. Ravni h ar poroča v imenu finančnega odseka o mestnih računskih zaključkih za leto 1888. Izid je jako povoljen. Številke bodemo o svojem času priobčili, ko nam dojde tiskani izkaz. Zaključki se potrdijo ter ob enem sklene, da se morajo računi o izvršenih mestnih stavbah takoj, najkasneje pa tekom šestih mesecev predložiti.
IV.	a) Gosp. dr. Stare poroča o prošnji filbar-moničnega društva, da bi smelo prizidek ob obeh straneh gledališčne razvaline pri novi zgradbi proti Kongresnemu trgu do glavnega pročelja podaljšati in da bi mesto dotični prostor brezplačno odstopilo v zameno za primeren prostor za vodo, kateri društvo mestu prepusti za svoječasno napravo nabrežja. Svetovalec Hribar temu oporeka ter nasvetuje, naj se stvar še enkrat izroči združenima odsekoma (finančnemu in stavbenemu) v presojo. Po daljši razpravi obvelja nasvet odsekov.
b) Svetnik pl Zitterer predlaga, naj se priziv Janeza Borštnika v Kurji vasi zaradi nekega žleba odkloni, dovoli pa naj se mu, da mu ne bo treba cevi vzidati. — Obvelja.
Svčtnik Stare poroča o treh prizivih Janeza Podkrajška. Dva priziva se odbijeta, eden pa potrdi.
V.	Svetovalec Hrasky predlaga, naj se dela za električno razsvetljavo pri vodovodni napravi v Klečah izročč pražki tvrdki Fr. Križik za 2528 gld. 40 kr., kar obvelja.
VI.	Svetnik prof. T. Zupan nasvetuje, naj mestni zbor dovoli knjižnici družbe sv. Cirila in Metoda znesek 500 gld., prej pa to zadevo v pre-
tres izroči finančnemu odseku. Ta njegov samostalni predlog se enoglasno potrdi.
Ko se po nasvetu g. župana namesto gosp. dr. Mosche-ta v vodovodni odsek izvoli g. Hrasky, sklene se javna in prične tajna seja.
Dnevne novice.
(Razstava slik.) Kdor si je ogledal v dvorani tukajšnje realke slike, katere je razstavila gospodi-čina J. Kobilca, vsakdo je priznal veliko nadarjenost domače umetnice. Brez dvoma najboljše delo je slika št. 3: „Mamica kavopivka". Mnogim prav posebno ugajajo portreti v suhih barvah, ki se v resnici odlikujejo po dovršeni tehniki. Naj nihče ne zamudi ogledati si umotvore domače umetnice. Kakor smo že omenili, namenjen je čisti dohodek ljudski in dijaški kuhinji.
(Iz Celovca) se poroča: Z mnogih strani se čujejo pritožbe, da družba sv. Mohorja prepočasi razpošilja svoje knjige Te pritožbe so neopravičene. Udov je 46.000, torej se knjige ne morejo tako hitro natisniti in razposlati, kakor pred leti, ko je štela družba 26.000 udov. In da bi se osobje pomnožilo, ne dopuščajo prostori. Tudi ni res, da so jedne škofije vedno prve, temveč se vrstč. — Kako predrzni so nemški nasprotniki, dokazujejo tudi nemškoliberalne „Freie Stimmen". V svoji 98. štev. so namreč „obžalovale" delovanje Mohorjeve družbe, češ, da pod plaščem češčenja svetnikovega uganja „narodnostni šport" in da so celo otroci udje druž-bini, ter ovajajo one koroške učitelje, ki so člani družbe. Na Koroškem torej še vedno gospodari terorizem nemškoliberalne klike, zato je tudi mogoče, da ovaduštvo rodi sadove. Toda: Svaka sila do vremena !
(Kranjska industrijska družba,) je imela, kakor se nam poroča, dne 3. t. m. svoj 20. občni zbor. Predsednik g. Jos. Luckmann poroča, da je bilo vposlanih 4029 delnic, ki reprezentujejo 391 glasov z glavnico 2,014.500 gld. Prisotnih je bilo osebno 21 delničarjev, ki so zajedno skoro večinoma tudi v upravnem svetu „Kranjske hranilnice", od narodne stranke je bil med njimi edini gosp. dr. Ahačič. V minolem gospodarskem letu je imela družba prebitka 17.670 gld. 13 kr. Pri glasovanji, ali se naj razdeli dividenda 17.000 gld. ali ne, glasovalo je 209 glasov za razdelitev, 174 proti. Od 17.000 gld. i pripade torej na vsako delnico 5 gld. dividende, ostanek 670 gld. 13 kr. se pa pripiše na nov račun. Konečno bodi omenjeno, da je bil promet in raz-| pečavanje moke iz ljubljanskega parnega mlina tudi i letos nepovoljen in se je radi tega poslovalo samo po dnevu. V mlinu se je smlelo tekom 1. 1888/89. pšenice 2,025.915 kg. in dobilo 2,023.245 kg. raznih mlinskih pridelkov. Poslovalo je 27 delavcev.
(Upravni odbor okrajne bolniške blagajnice ljubljanske) je izvolil v svoji seji dni 30. novembra t. 1. v veliko skupščino odposlancev za zvezo okrajnih bolniških blagajnic za Trst, Primorsko, Kranjsko in Dalmacijo kot svoje odposlance: gosp. načelnika Ivana Foderla in upravna odbornika gg: Luko Breskvarja in Leopolda Scharnerja. Umestno bi bilo, da se zbero gg. odposlanci za Kranjsko pred velikim zborovanjem v Trstu, da se dogovore o enotnem postopanji gledi dotičnih določil.
(Iz Št. Vida nad Ljubljano) se nam poroča, da je odbor okrajne bolniške blagajnice za okolico ljubljansko izvolil za svoja odposlanca k prvemu zborovanju zveze okrajnih blagajnic za Trst, Primorsko, Kranjsko in Dalmacijo g. Antona Belca iz Št. Vida, predsednika bolniške blagajnice za ljubljansko okolico, in g. Jakoba Travna, trgovca in posestnika mlina na Glincah.
(Deželno gledališče.) Deželni stavbinski urad je izdal nov načrt za deželno gledališče. Ta načrt ugaja v vsakem oziru, osebito v finančnem, ker pro-računjeni troški ne presezajo dovoljenega kredita v znesku 190.000 gld. Poleg parterja bode gledališče po tem načrtu imelo tri nadstropja (etaže). V parterji je 10 vrst foteljev za 143 sedežev, 12 lož in še prostora za 150 oseb. V pritlični vrsti je 21 lož; v drugi vrsti jo pa balkon z 12 fotelji in 20 sedeži; v tretji vrsti je 124 sedežev. Vsega prostora je za 700 oseb.
(Umrl) je danes zjutraj umirovljeni c. kr. dež. nadsodišča svetovalec g. Josip Perschč, star 67 let. Pogreb bode v petek popoludne. R. i. p.!
(Umrla) je dne 16. t. m. v uršulinskem samostanu v Škofji Loki č. m. Alfonza Orni g, stara 51 let. E. i. p.l
(Umeščen) je bil danes čast. g. Josip Lavrič na župnijo Ambrus.
(Akademično društvo „Slovenija") na Dunaji je izvolilo za častnega člana č. g. župnika Davorina Trste n jaka.
(S Šenturške gore) 15. decembra: Zapazil sem v „Slovencu" št. 286, da je puščavnik pod B. neopravičeno pred svetom osramotil našo duhovnijo, češ, da nima nobenega uda družbe sv. Mohorja. Da se potolaži, bodi mu naznanjeno, da je iz du-hovnije Šenturške Gore to leto vpisanih 13 udov, in sicer: Robič Simon, Robič Neža, Podgorškek J., Vrhovnik J., Dolinškova hiša, Bobkova hiša, Stular J., Jagodic P., Lamberger M., Remic M., Bundrova hiša, Likovič J. in Grilec U. Ta imena najde vpakdo med onimi cerkljanske župnije, katera nabira in zapisuje g. nadučitelj in župan A. Vavken. Tem smo se pridružili vsako leto, ker nismo imeli svoje vpisne pole. Da nas zopet ne zadene enaka usoda, omislili si bodemo prihodnje leto svojo tvrdko. Sicer sem pa vesel, da je 13 udov v šenturški župniji, ki šteje le 355 duš. Bilo bi jih več, ko bi znali brati naši gorjanci. A to ne gre brez šole.
(Hripa) ali nahodna mrzlica se širi tudi po Ljubljani. Kakor se nam poroča, zbolele so v Kolizeji tri gospice za to boleznijo. Trese jih mraz, boli glava in silno kihajo.
(Koroški deželni šolski svžt) je imenoval dosedanjo učiteljico v Škocijanu na Dolenjskem, gdč. Marijano Pirnat za učiteljico v Skocijanu v Pod-junski dolini na Koroškem.
(Dijaških ustanov) na Kranjskem je razpisanih triinpetdeset. Prošnje do 10. januarija deželni vladi potom šolskih ravnateljstev.
(Pri občinski volitvi v Idriji) je bil za župana izvoljen g. Štefan Lapajne, trgovec; za odbornike gg.: Valentin T r e v e n , trgovec; Fr. Goli, trgovec; Josip Serjun, urar in kavarnar, in Maks Košir, c. kr. notar.
(Vipavska čitalnica) bode imela v nedeljo dne 22. t. m. svoj redni občni zbor, h kojemu najuljud-neje vabi p. n. gg. ude	odbor.
(Konkurz) je proglašen od ces. kr. okrožnega novomeškega sodišča ua premakljivo in nepremakljivo imenje nevknjiženega trgovca g. J. Tramposcha v Kočevji; konkurzni komisar je okr. sodnik gosp. Stuchetz in upravnik odretnik g. Brunner. Likvidacijski rok je v dan 15. febr. 1. 1890.
(„Poviest Rusije od početka do danas.") Tako se imenuje večje delo, katero bode ta mesec pričel izdajati zagrebški vseučiliški knjigar Franjo Zupan. Knjigo je spisal pariški profesor in član petrograjske akademije Alfred Ram b a ud, ki je dobil za to delo posebno nagrado od francoske akademije. Knjiga je preložena že na več evropskih jezikov, na hrvatski jezik pa jo je preložil profesor dr. Peter Tomič, ki je več let živel v Rusiji ter prepotoval vse znamenitejše kraje evropske in azijske Rusije. Hrvatska knjiga bode imela nad 100 slik in dva zemljovida. Knjiga bode izhajala v snopičih po 50 kr. vsak 3. ali 4. teden. Za vsak snopič treba priložiti 5 kr. poštarine.
Narodno gospodarstvo.
Škode, leta 1889 provzročene po povodnji, toči, mrazu, požarih ali na drug način.
(Poročilo deželnega odbora kranjskega.)
(Dalje.)
V podružničnem okraju vrhniškem je letošnja večkratna povodenj napravila jako veliko škodo, kajti po nižavah ležeči kraji, zlasti po barji, preplavljeni so bili popolnoma. O najneugodnejšem času, ko so imeli kmetje na svojih starinskih seno-žetih travo odkošeno, vdarila je umazana voda čez travnike ter deloma odnesla, deloma zmešala odkošeno travo v sosedovo ter jo vso povaljala; kar pa je bilo trave v kopicah, pokvarila jo je voda v spodnjem delu kopice.
Ker te trave dolgo časa ni bilo možno posušiti, spremenila se je v gnoj, tako da jo je za krmenje le prav malo bilo rešene ter bode pridelana morala služiti za nasteljo.
Otave je sicer mnogo zrastlo, ali vsled vednega deževja jo skoro ni bilo možno spraviti, ker se je je prar mnogo pokvarilo. Bati se je torej velikega pomanjkanja živinske klaje.
Glavni pridelki v podružničnem okraju so krompir, ajda iu fižol. O teh pridelkih je podružnica le ¿e slabeje poročala, kajti krompir, ki je prišel v vodo, segnil je popolnoma, da ga ni bilo kaj kopati in je v bližini krompirjeve njive bil opaziti ostuden smrad po gnjilobi. Kar pa je bilo krompirja na trdem svetu, segnil ni sicer na njivi, tembolj pa
potem v kleti, razun prav malih izjem. Fižol po barji izginil je, da ga ni bilo kaj spraviti. Enako godilo se je tudi z ajdo; kajti še skoro nobeno leto v zadnji döbi ni zgodnji mraz ali slana vzela ajdo tako popolnoma kot letos. Zelje je slabo obrodilo in tudi repa morala se je boriti z gosenicami, katere so jo hotele uničiti. Zdaj v jeseni pa silno gnije vsled vednega deževja.
Edino ozimnega žita se je nekaj pridelalo, pa še ta pridelek skrčil se je, ker so zlasti barjani po dvakrat rž sejali ter jim je voda obakrat pobrala vse seme.
Sadja, kakor skoro povsod na Kranjskem, iz-vzemši nekaj češpelj in orehov, ni bilo skoraj nič, deloma vsled mrčesa, deloma vsled druzih nepoznanih uzrokov, kajti tudi ona sadna drevesa, katera po gosenicah niso bila objedena, niso obrodila nikakega sadu.
V obče je opaziti, da se ljudstvo boji prihodnosti, in bati se je res velike bede in pomanjkanja živeža za ljudi in živino.
(Dalje sledi)
!	Telegrami.
Dunaj, 18. dec. Zbornica poslancev: Od-govarjaje na Fussovo interpolaoijo naznanja Gautsch, da je načrt o novih farmacevtiških študijah in izpitnem redu cesar dne 8. dec. potrdil; razglašen bo v kratkem ter postal 1 pravomočen s pričetkom prihodnjega šolskega | leta. Naredbi z dne 9. in 29. okt. glede ponesrečenih dežel Galicije, Šlezije in Bukovine na eni ter Tirolske in Koroške na drugi strani vzame zbornica na znanje. Nadaljuje se nadrobna razprava o mornarskem redu. Türk in tovariši interpelujejo zaradi izvrševanja izjemnih postav, Tiirnkranz in tovariši pa nasvetujejo postavo za uničevanje strupene rose. Prihodnja seja bo zvečer.
Dunaj, 18. decembra. Vsi jutranji listi, tudi najodličnejša opozicijonalna glasila, so zadovoljni z odlomkom Taaffejevega govora, ki zadeva ustavno pravico. „Fremdenblatt" pravi: „Govor je tak, kakoršen je moral dati cesarski, avstrijski minister. Vsi prijatelji ustave smejo biti pomirjeni vsled javnega zatrdila Taaffejevega." „Presse" pri-1 pominja, da je vlada ustanovila jasen po-j ložaj, ker je odstranila vsak povod za vznemirjanje. Odgovoru ni treba komentarja, ker pomeni resno zagotovilo ustavne nedotakljivosti. „N. Fr. Pr." vidi, da je ustava zavarovana, ker jo je Taaffe imenoval edino podlago napredujočega in mirnega razvoja. „Extrablatt" meni, da bi celo Auerspergovo ministerstvo ne bilo moglo jasneje in odločneje izraziti ideje državne enotnosti.
Reka, 17. decembra. Dne 22. t. m. bo cesar pri Trstu zasidrano mornarico nadzoroval. Jahta „Greif" bo isti dan v Mira-maru vzela cesarja na krov.
Atene, 17. decembra. V zbornici je včeraj Delyamis zaradi kretskega vprašanja in-I terpeloval. Kazprava se je na jutri preložila.
Zanzibar, 17. dec. Buširija so včeraj vojnosodno obsodili na smrt ter takoj razsodbo izvršili.
Listnica opravništva:
G. J. K. v S.: Vse so je vpisalo za prihodnje leto; ne tedaj za četrt, ampak za pol leta je vpisano.
1 Dani	Cas	Stanje		Veter	Vreme	.iS ■iss I S rt 0
opazovanja		zrakomera T mm	toplomera po Celzija			
17	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zvee.	750-1 750 1 7Ó0-4	-2 0 -0-6 -10	si. vzh. n »i	oblačno „ n	0'00
G. X. T.: Ñeque pro futuro, ñeque pro praesenti, sed et pro praeterito non sunt adhuc omnia.
Vremensko »poročilo.
Srednja temperatura —13° za 0 2° pod normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 18. decembra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 85	gld.	80	kr.
Srebrna „ „ 100 „ „ 16 * „ 86	„	35	„
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 107	„	90	„
Papirna renta, davka prosta......100	„	65	„
Akcije avstr.-ogerske banke......918	„	—	„
Kreditne akcije ..........316	„	25	„
London.............117	„	55	„
Srebro .............—	„	—	B
Francoski napoleond.........9	„	33	„
Cesarski cekini...........5	„	61	„
Nemške marke ..........57	„	77'/»„i
ZA ZIMO ! ! !
Preč. duhovščini, p. n. gg. zdravnikom, logarjem, tovarniškim uradnikom, oskrbnikom in vsakateremu
v varstvo zoper prehlajenje
nnjbolje priporoieno: 1 trikot - flanelen telovnik in 1 take spodnje
hlače skupaj.......gld. 2-75
isto za gospe....... „ 3*—
otroška spodnja obleka . . „ Ido VSO.
Naroibe posreduje I. avstrijska trgovska nazna-
novaluica v Krim. (30—29) (I. oester. Handels -Auskunfts - Bureau Brünn.)
Kašelj, hripavost, ?*tub°;
pljuč ozdravljajo katranove pustile lekarja Piccoli-ja v Ljubljani.
Skatljica 25 kr. Vnanja naročila izvršujejo se z obratno pošto.	(8)
XXXXXXXXXXXXXXXXXX
* Brata Eberl, x
V izdelovalca oljnatih barv, firnežer, lakov y	in napisov.
X Pleskarska obrt za stavbe in meblje.
H	jfcij s* RBJI jaa sas»,
^ xa Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4.
X priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse X v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot
znano reelno fino delo in najnižje cene. X Posebno priporočilne za prekupcc so oljnate barve X v pločevinastih pušicah (Blechbüchsen) v domačem ZI lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boliše nego vse te vrste v prodajalnah.	(18)
Oenilte nti znhtevni^jo.
ÍKXXXXHXXXXXXXXHK1
Gradec: Lekarna Vendellna pl. Trnkoczyja, deželna lekarna, Sackstrasse.
Dunaj: Lekarna Viktorja pl. TrnkoczyJa, „pri sv.Frančišku" (ob enem kemična tovarna) V., iiundsthuriuerstr. 113.
Nepresegljivo za zobe
I.
je
aromatična, vpliva okrepčevajoče,
zabranjuje gnilobo zob ter odstranjuje iz ust neprijetni duh. Jedna v lika steklenica 60 kr.
IL
splošnje priljubljen, vpliva jako okrepčevajoče ter ohranjuje zobo svetlo-bcle, ii 30 kr. Navedeni sredstvi, o katerih ja došlo mnogo zahvalnih pisem, ima vedno sveži v zalogi
lekarna Trnkoczv
zraven rotovža v Ljubljani.
Dunaj ¡ Lekarna Julija p* Trnkicryja, „pri zlatem levu",	Zunania naročila.
VIII., JosefstMterstrasse št. 30.	zunanja rmrocua,
Dunaj: Lekarna dr. Otona pl. Trnkiczyja, „pri Bideeklju", se * P^VO pošto i»vrnu-
III., Itadetzkyplatz št. 17.	(1)	jdjo. '