y	Administracion:
	Redaccion
MERCEDES 1762	
	U. T. 69-1567
	Bs. Aires
	★
N A	R O e N I N A :
	Za eno leto
	$ 8,—
	Za pol leta
	$ 5,—
	Za inozemstvo
	1551
SiovcHSKi Glas
Franqueo Pdgado Concesion 3159	
Correo Argentino Procedencia Central B.	Tarifa Reducida
	Concesion No.
(B.A V« Z ESIOVENA,	ItEGISTRO	NACIONAL
PERIODICO QUINCENAL DE LA COLECTIVIDAD ES LOVEN A (YUGOSLAVA) PARA TODA SUI) AMERICA	LA	PROPIEDAD
INTELECTU AL
ORGANO DEL CON SEJ O E S L O V E N O QUE REPRESENTA TODAS LAS SOCIEDADES ESLOVENAE
No. 225027
leto (aso> i.
BUENOS AIRES, 30 I)E NOVIEMBRE (NOVEMBER) 1946
štev. (Ntim.) 6
23 — XI — 1343
Ei dia 29 de Noviembre de 1943 quedara grabado en la historia de los Pueblos de Yugoslavia como simbolo de gloria para iodas sus liberlades.
Este dia fue anunciado al mundo la COSTITUCIOIJ del gobierno pro-visional de Yugoslavia en la ciudad de Jajce, donde se habian reunido los representantes de todos los pueblos de nuestra palria, que sellaron el fumbo a tomar, examinando lo pasado, estudiando el presente y tamando resoluciones para el futuro de nuestro pais. Esta asamblea historica se ha realizado dentro del infernal fragor de la lucha inigualada donde se baiian fcuesfros pueblos en vida y muerte contra los enemigos invasores de sus lacayos y quislings de adentro.
Esto no era tarea facil de realizar; no solamente porque el pais estaba en guerra, sino porque mas de la mitad de los representantes tuvieron 'lue representar a aquellos que los han elegido, han tenido que franquear hasta centenares de kilometros para llegar en aquel lugar entonces seguro de los ataques de los enemigos. Nuestro pais puequeno en poporciones geogrdficas, en su principio fue ocupado por los enemigos de par en par, que tuvieron que arrebatarselo casi se puede decir sin medio alguno para Poder presentarle batalla. Narrar todo lo que soportaron y lo que han he-cho estos indomables y gloriosos pueblos de Yugoslavia no cabe espacio
Y	nosotros aca para conmemorar esta gloriosa fecha del cual nos referi-°ios solamente queremos testimoniar nuestra hermana y fraternal adhesion hacia aquellos que no escatimaron nada y tod han dado para el bien de todos nosotros y de la humanidad. Dijimos que mas del 50 por ciento de *Os representantes de esta historica asamblea tuvieron aue recorrer cente-*iares de kilometros para llegar a la historica ciudad de Jajce, pero tam-bien tenemos que decir que hasta entonces habia pasado ya casi dos anos de cruenta lucha. En abril de 1941, Yugoslavia; el pais cayo en manos de los peores enemigos de la humanidad, en manos de los sangrientos y mor-aferos canibales, las huestes del sadico Hitler y sus temibles esbiros, los barbaros compuses de la gestapo. Frente a todo esto nuestros pueblos no se doblegaron, por lo contrario asumieron todas las responsabilidades del ^ornento, enalteciendo su moral ardiente y juraron luchar. Las primeras arremetidas fueron pequenos destacamentos de los guerrilleros aislados, *lue se iban formando de mas en mas, constituyendose en un lapso de cor-*o tiempo en batallones y brigadas.
Pero hemos dicho que el pueblo estaba indefenso y que no tenia me-dios como para arriesgar en un caso de semejante ambiente teniendo en cUenta todo lo que lo esperaba. Pues bien. Los pueblos de Yugoslavia pre-firieron tomar la resolucion de este cruel destino, y morir de pie, que vivir sUmiso y en el infiemo de la esclavitud. Asi fue, empezaron con manos va-cias a asaltar los cuarteles de la temible gestapo y la imponente Wer-*ttacht, proveyendose de esta manera de las primeras armas, con las cua-les empezaron a presentar batalla. Mucho han sufrido, mucha sangre ha corrido y muchas victimas hubo, pero el comienzo fue enaltecido con la ^oral inigualada que poseen todos nuestros pueblos y los sacrificios de ellos fueron coronados con la gloria del triunfo.
Mediaron escasos dos anos de lucha a muerte y la mitad del territorio 'te nuestro pais estaba limpio de los sangrientos invasores y en este terri-*°rio se encontraba la ciudad de Jajce donde se realiz6 este heroico con-9reso de todos los pueblos de Yugoslavia, que quedara grabado como el acto mas grande habido hasta entonces en todos los tiempos de nuestra e*istencia. Hasta este momento dirigian los destinos de la lucha para los PUeblos de Yugoslavia hombres probos y con temple de cristalinas visio-nes y estos hombres formaban el "Vijece Antifascista" (asamblea de emer-9encia) en el cual habia representantes de todos los matices de tendencias dernocraticas de nuestro pais, pero el peso de las responsabilidades y carino de los pueblos residia y pesaba sobre aquellos hombres y partido, *JUe se llamaba del pueblo y era comunista. A ellos mas que a nadie se ebe la valentia y la abnegaci6n y heroismo sin par, para llegar a estas Srandes glorias que viven en unisono hoy en dia todos nuestros pueblos.
llegamos a la segunda etapa de nuestra histcria, en la lucha para Nuestro patrimonio sagrado, yendo de triunfo en triunfo, que mas tarde o Illas bien dicho agregando dos anos mds de sangrientas y titanicaš luchas ^°n la ayuda de todos nuestros aliados y en primer termino de la Union Sovietica conquistar el mds grande de los triunfos que ajmas se ha cono-^do a travžs de la historia humana. A ellos todos juntos, a los del “Vijece **ntifascista", a los hombres del gobierno provisional elegido en Jajce el a 29 de Noviefnbre de 1943, a todos los pueblos de Yugoslavia que con valentia y honor patrio supieron conquistar estos grandes laureles que ja-^as seran borrados de las mentes y coazones de nuestras generaciones.
M
qucdaran grabados como simbolo de nuestra existencia justa, libre, pro-gresista e indipendiente donde fue sellado la Yugoslavia nueva, Federal
Y	Democratica, guerida desde hcce siglos por todos sus pueblos y razas.
MILOVAN DJILAS
IVA ŠA AIIMAIIA - KO V Ar IVICA IVOVIH IJI »1
Nobena druga vojska, razen Rdeče armade, ni med zadnjo vojno v tolikšni meri razvila množičnega heroizma. V našo vojsko so med vojno pritekli stotisoči delavcev, kmetov in intelektualcev, v nji rasli, se razvijali in prerajali v zavedne, disciplinirane borce, organizatorje in voditelje, v nove ljudi, v graditelje novega življenja.
Kako je bilo to mogoče v takšnem obsegu in s takšno hitrostjo v armadi ?
Zato, ker je naša armada nova armada, nova po svojem duhu, po idejah, ki je z j njimi prežeta, ki so jo vodile med vojno in j ki se je na njihovi podlagi gradila, borila in zmagovala.
To so najdoslednejše demokratične ideje našega časa: borba za svobodo narodov, za pravice delovnih ljudi, za bratstvo in enakopravnost narodov. To so prav za prav ideje, ki gta jih dala svetu Lenin in Stalin in ki jih je v naših razmerah mojstrsko u-resničil tovariš Tito z vstajo ljudskih množic in z borbo za zgraditev države. Te ide-
je so napravile iz naših’ navadnih, malih ljudi, od katerih vladajoči razredi niso pričakovali ničesar, razen, da bi jim bili sužnji, največje junake v zgodovini naših narodov, sposobne, da premagajo vse težave, zdrobijo vse trdnjave — sposobne da u-stvarijo novo in srečnejše življenje.
Naša armada se je gradila in se gradi prav na podlagi teh idej.
Prav tako, kakor sd med vstajo v armadi prerajali naši ljudje, zdaj rasejo v nji, se vzgajajo in peobrazujejo v nove ljudi. Prav tako kakor je delala velike korake v svojem razvoju med vojno, ko je rasla iz partizanskih odredov v sodobno armado, tako tudi zdaj v razdobju miru koraka naprej ter se izpopolnjuje tudi v notranjem življenju in v svoji organizaciji. V naši armadi živijo in delajo najbolji ljudje naše države, v njej se vzgajajo zavedni borci, pripravljeni, da žrtvujejo vse tudi, kar je najbolj dragoceno človeku — in človeštvu — svoje življenje za ljudstvo, za ljudsko ob-
VsI K® Proslavo tretje obletnice Antifašističnega Vifeca, katera s© bo vršila 20 novembra ob 9 uri zvečer v dvorana Principe Jorge Sarmiento 1230
uničeval««
MNfteafi ja
Ko so se leta 1915 radi napovedi vojne Italije napram Avtriji morali umakniti Primorci s svoje zemlje ter iti v begustvo je bil med begunci tudi neki Sebastjan, ki se je dotlej bavil z malim poljedelstvom ter se zraven ukvarjal še z mesarstvom ter si je na ta način zaslužil od 2 do 3 krone na dan. Naši ljudje so bili s prvega poslani v Gmind na Češko in od tam v Bruk ob Litvi, kjer se je nahajala tudi neka kon-servna tvrdka. Brž so dobili tam naši ljudje zaposlitve. Plačali so od 5 do 10 kron dnevno. Kot nekaj vešč mesarske obrti jp bil sprejet na delo tudi naš Sebastjan iti so mu plačali 10 kron dnevno, čutil se j s zelo visokega ko je dobil tako lepo plačo.
Doma ni mogel zaslužiti čez tri krone tu pa kar naenkrat 10. Po nekaj mesecih si je že prihranil lep denar in se mu je zdelo, da mu denar raste kot kvas. Doma ob Soči je pustil lepo hišičo z vrtom in nekaj dobro urejenega polja, kar je upal, da bo po končani vojni vse dobil kot je pustil. Tudi družina ni bila radi vojne prizadeta, sam je bil prestar da bi ga bili vppklicali pod orožje in sinčka sta bila premlada, tako da je imel vso srečo, kot se reče: bil je s ženo in družino ves čas vojne skupaj.
Neka nedelje so se zbrali možakarji pred barako taborišča ter se pogovarjali o vojni in poročilih, ki so prihajala iz soške fronte. Med navzočimi so bili doberdobci, podgorci in iz kanalske doline ob Soči; vseh je skrbelo, če bodo še dobili svoje domove kot so jih pustili, če se bodo sinovi vsi vrnili iz raznih bojišč, mnogi pa so že vedeli, da sina ne bo več nazaj; sploh je
bil ves pogovor tragičen in obupen, kar si da. Kaj jim mar človeško trpljenje in gorje lahko misliti.	j je, potoki krvi in gore mrličev, samo da
Med poslušalci je bil tudi Sebastjan ter oni zaslužijo, mirno vse poslušal kot bi se njega gorje | Ravno ta čas lahko opazujemo kako se drugih ne tikalo; seveda on ni bil v vojni Sebastjani vsega sveta družijo ter pod to in njegovih nihče. Hkoncu pa se je tudi on ali ono krinko delajo propagando za novo oglasil k besedi; dejal je: Radi mene lah-j vojno, ki se jim zdi najbolj dobičkonosno ko traja vojna 20 let. Meni ni šlo nikoli ta- \ podjetje. Zato je potrebno, da se človeštvo
združi proti tej plagi ter se ne pusti potegniti za tuje koristi v novo še večjo nesrečo. Nastopati moramo odločno proti vsem velikim in malim Sebastjanom.
Tomaž Kodelja.
ko dobro kot sedaj. Vsi so ga začudeno pogledali ter se mrmraje razšli, kajti takega načina govorjenja niso pričakovali:
Nesreča drugih je bila njegova sreča in ga ni bilo sram tega v obraz povedati. Radi desetih kron ki jih je dnevno zaslužil, ja
zatajil vsako čustvo do bližnjega; ni mu	„
bilo mar nesrečo ostalih tovarišev-očetov	•TSsJi©1®’	tiJB*&dal
in mater, ki so brisali solze za svojimi izgubljenimi. Radi njega bi bila lahko voj-
na dvajset let, četudi vsi drugi poginejo ali tavajo v žalosti, samo da on ni prizadet, da bo služil na nesrečo drugih lepih denarcev.
Takih Sebasjanov je bilo vedno na svetu I in so tudi danes. Poznamo jih visokega kalibra pa tudi med navadnim delavstvom in morda se celo med Slovenci kateri dobi, ki mu je umrl vsak čut do trpečih v,domovini, ki so prestali toliko gorja in ga še prestajajo. Kolikokrat se sliši: Naj uredijo kot vedo in znajo, meni ni nihče pomagal. Ali pa: Ko bodo enkrat vse uredili se bom vrnil, če bom videl da bo zame. Jaz sem sposoben in si bom znal povsod pomagati. V resnici pa so take besede brez podlage in ne veljajo nič ter so taki ljudje podobni našemu Sebastjanu.
Samopašnež Sebastjan je izgubil čut do bližnjega za borih deset kron za katere je moral trdo delati in kašni so šele oni Sebastjani ki na račun vojne služijo debele tisočake in največkrat brez velikega tru-
Predsedstvu Vflade Lit S
NAŠIM DRUŠTVAM IN POEDINCEM!
časopise, revije, pesmarice, itd.), kaj za politično vzgojo (brošure).
Upamo, da dobimo čim prej od Tebe odgovor, da začnemo s sistematičnim delom sodelovanja.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
last, za domovino. V nji se v razdobju mi- I Borila se je za nove odnose v Jugosla-ru vzgajajo in nastajajo bodoči heroji in j viji — za ljudsko oblast, za oblast delov-
hkrati se usposabljajo stotine, tisoči, deset-tisoči najboljših sinov naše države, da se bodo laže, hitreje in z večjim znanjem ter spretnostjo po odhodu iz vojske lotili dela za povzdigo države, za ustvaritev boljšega življenja zase in svoj narod.
Podlaga, na kateri se gradi naša armada ter vzgajajo borci, omogoča, da iz armade izhajajo povsem drugi — novi ljudje, ljudje, ki so znatno više po splošni kulturni ravni, politični zavednosti, strokovni usposobljenosti, vsestranski organiziranosti in disciplinarnosti pri delu.
V naši armadi je na povsem drugih načelih določeno razmerje med starešino in
nih množic, delavcev in kmetov in izvoje-vala je to oblast.
Vnji in z njeno pomočjo sta se kovala in sta bila skovana bratstvo in enotnost naših narodov. Borila se je za pravice delovnega ljudstva in jih je izvojevala; tisti, ki so jo sestavljali in v nji umirali — delavci, kmetje in ljudska inteligenca, so ustvarili prav to, kar ustreza njihovim željam in
in njihovim interesom............ ............
Armada še nadalje varuje te pridobitvi, straži meje naše države in vliva strah ter spoštovanje vsem našim sovražnikom.
Naša armada, čeprav nova v vsakem pogledu, hkrati nadaljuje vse slavne vojaške
Tajnik Odbora “Za Jugoslovansko Primorje’’ v Uruguaju, tovariš Mirko Babu-der, je sprejel iz Tiskovnega Urada pri Predsedstvu Vlade Ljudske Republike Slovenije, sledeče pismo, ki ga vsled svoje vsebinske važnosti za poedince in društva priobčujemo v celoti:
“Predsedstvo Vlade Ljudske Republiko Slovenije. — Tiskovni Urad., Tyrševa 1/IV v Ljubljani, dne 15.X.194G. — Tovariš Mirko Babuder, calle Ramos 4034, Montevideo — Uruguay. Dragi tovariš, od tovarišev goriškega okrožja smo dobili Tvoj naslov in poslali tudi njihovo pismo na Tvoj naslov.
Istočasno smo opozorili tovariše v Trstu, da stopijo s Teboj v stik.
Tiskovni urad pri Predsedstvu vlade LRS ima nalogo, da čim bolj pojača stike naših izseljencev z domovino, da se ne bi več dogajalo kot v stari Jugoslaviji, ko,- se nihče ni zanje zmenil.
Posrečilo se nam je navezati stike z našimi izseljeniškimi organizacijami v Severni Ameriki, ne pa v Južni, kjer je nastanjenih posebno veliko število naših primorskih rojakov.
Po krivični razsodbi izseljeni od anglo-ameriških velekapitalističnih držav, že vemo približno, kako bo tekla meja po francoskem predlogu in da bo večji del Primor-! mo na tisoče in tisoče, požganih in poruše
Gorica, dne 20. avgusta 1946.
ODBOR
“ZA JUGOSLOVANSKO PRIMORJE”
Montevideo.
Neposrednim potom smo prejeli od Vašega odbora pismo z dne 23. julija t. 1. naslovljeno na Slov. Rdeči Križ, Gorica.
Kakor je znano, je bil Rdeči Križ Slovenije ustanovljen že v času narodno osvobodilne borbe in je deloval po vsem osvobojenem teritoriju, kakor tudi na neosvobo-jenem v ilegalni obliki. Ko je pa anglo-ameriška zaveznižka vojaška uprava zasedla del Slovenskega Primorja, je razpustila na tem ozemlju Rdeči Križ, češ, da v Gorici in Trstu obstoji italijanski Rdeči Križ, ki je mednarodno priznan in ker ta teritorij je še vedno sestavni del Italije. Kljub protestom in intervencijam nam ni uspelo pri “Zaveznikih”, da bi bil Slovenski Rdeči Križ na tem ozemlju priznan. V nadomestilo Rdečega Križa v Gorici smo ustanovili “Podporno Društvo”. Za Tržaško okrožje, oziroma v Trstu samem, se je izposlovalo dobiti izpostavo osrednjega odbora RKJ. Podporno društvo deluje za celo Goriško okrožje, kjer ima pod seboj 9 o-krajnih odborov, ki skrbijo za nujno pomoč vojnim sirotam in ostalemu siromašnemu prebivalstvu.
Okrožni Narodno Osvobodilni Odbor za Goriško se Vam zahvaljuje za vse Vaše delo, ki ga opravljate v Urugvaju med Slovenci in ki s tem podpirate našo borbo za priključitev celotne Julijske Krajine k svoji domovini Jugoslaviji.
Kakor Vam je znano, je naša Primorska mnogo pretrpela v času narodno osvobodilne }>orbe; dala je mnogo najboljših sinov, ki so žrtvovali svoja mlada življenja; dala je mnogo materialnih žrtev, tako, da ima-
slce vključen v Ljudsko Republiko Slovenijo traj
državice. Za rojake, ki bodo stanovali v tržaški državici, bodo skrbeli tovariši v Trstu, za vse ostale pa, kar se tiče informativnih in kulturnih vezi z domovino, bo držal veze naš Tiskovni urad.
Kot ostalim izseljeniškim organizacijam
nih domov. Mnogo je vdov in sirot, mnogo Edino kraji v bližini Trsta bodo zno- j je dece brez očetov, mnogo jih umrlo v meje nove tržaške napol-kolonialne nemških in italijanskih taboriščih. Petnajst
mesccev je minulo odkar je končala druga svetovna vojna, a kljub temu se je pri nas pri obnovi gospodarskega življenja pod zavezniško vojaško upravo malo ali nič sto— rilo. Ljudstvo si pomaga s samopomočjo, tako, da z malimi prispevki pomaga onim,
podrejenim, med oficirji in vojaki. V naši i tradicije naših narodov. Uresničila je sanje armadi ni bilo nikdar — kakor v sari kra- naših pradedov, povzdignila še bolj njiho-
ljevski vojski — psovk in pretepanja, zakaj smoter naše armade je, da vzgoji zavedne in disciplinirane borce, ki je njihova dolžnost braniti domovino in pridobitve ljudske vstaje. Zato rasejo iz naše armade najboljši organizatorji našega zaledja, najboljši delavci v naših tovarnih in na pji-vah.
Zato ni naključje, da se sleherni naš človek ponaša, da je služil v aripadi ter s posebnim zanosom in radostjo pripoveduje o dneh, ki jih je prebil v nji.
Zato ni naključje, da je našo armado med vojno obdajala ljubezen ljudstva, da si je naš kmet odtrgoval od ust svojih otrok zato, da je dajal armadi.
Naša armada je ljubljenec naših narodov. Sad je njihovih najplemenitejših in največjih naporov. Za njeno zmago so dali življenje največji junaki naše domovine, za njeno zgraditev so delali najboljši duhovi naše dežele, nad njo bdi oko njega ustvarjalca in voditelja tovariša Tita.
Borila se je za osvoboditev izpod tujega jarma, s svojo krvjo je umivala in umila sramoto ter madež, ki so ga na našo slavo, na naše tradicije, na orožje naših narodov vrgli izdajalci in izrodki. Borila se je za neodvisnost naše države in je izvojevala to neodvisnost.
va junaštva, obdala z novim sijajem njihovo slavo in mogočnost, pokazala, da med našimi narodi ne more nikdar umreti duh svobode, ampak da rase čedalje močneje iz dobe v dobo.
Zdaj pa, v razdobju mirne graditve, ko naša armada daje vse nove borce za zgraditev države, ko prevzgaja tisoče navadnih ljudi v zavedne borce in graditelje in omogoča uresničenje velikega Titovega dela — zgraditev srečnega življenja ljudstva — morajo biti obveznosti ljudstva in ljudskih oblasti do armade še večje in ljubezen j ljudstva še globlja in še bolj vroča.
V naši ljudski armadi je cvet našega | življenja, stražar naše neodvisnosti, ki nam omogoča, da zgradimo boljše življenje naših narodov, da iz zaostale dežele ustvarimo cvetoč vrt srečnih in za vedno svobodnih ljudi.
Zato ni večje časti in sreče kakor služiti v tej armadi, biti del srca vsega ljudskega življenja, biti tam, kjer dan za dnem nastaja novi — pogumnejši, odločnejši kulturen in razumnejši človek. Zato ni večje in častnejše obveznosti, kakor obveznost do armade, pomagati armadi, da se povzdigne ter da postane čim boljše orožje, čim bolj strašna sila za vse sovražnike naših narodov, miru in demokracije.
v svetu, smo tudi Vam pripravljeni poši- ki so najbolj potrebni.
ljati slike o aktualnih dogodkih doma, no- [ Da je na našem ozemlju, ki je pod ZVU, vo izišle knjige in brošure, plakate, poroči- tako socialno stanje, je krivo pristransko ]a, itd.	j	vladanje in posebna politika, ki jo vodijo
Vemo, da je precaj naših ljudi v Brazili- anglo-amerikanci v tem kotičku Evrope, ji in drugih južno-ameriških državah, samo Tako v Trstu, kakor v Gorici so na oblasti po vojni ne moremo navezati pravih stikov skoro isti ljudje, ki so bili na površju v ča-j z njimi. Prosimo Te, da obvestiš napredne su 25-letnega vladarjja fašističnega režima, organizacije, pa tudi posamezne zavedne in Razlika je vtem, da so ti fašisti koncentri-napredne naše ljudi, da se obrnejo na nas, rani v Trstu in v Gorici in da na deželi jih da jim pomagamo v njihovem delu.	j	ni, kajti ljudstvo ne dovoli več, da bi se po-
Ti pa nam sporoči, kaj rabijo naši ljudje novila tragedija 25-letnega suženjstva pod v Urugvaju v pogledu društvenega delo-j krutim fašističnim režimom, vanja (dramska dela, knjige za čitalnico,! Z veseljem prejemamo vest v Vaši inicia-
S. P. D. “Ivan Cankar” mladinski odsek vabi na svojo POMLADANSKO PRIREDITEV v proslavo trstje oblctnice Antifašističnega Viječa, ki je postavila temelje Nove Jugoslavije 1943 - 29. XI. - 1946 ki se bo vršila dno 30. novembra ob 21 uri v društvenih prostorih, ulica Ramallo št. 4962. Spored: Otvoritev: govor od Mladinskega odseka; Deklamacija; Tamburaški orkester (Lipa); Vera Leban mezzo "oprano iz svojega repertoria; Nastopa pevski zbor mladinskega odseka (vodi J. Kaušič); Deklamacija od Ljudskega odra; Poje mešan zbor pod vodstvom B. Cibič; šalcigra v enem dejanju “DVE TETI”. Osebe: Lizika — Elena Bažec, Olga — Anica Rijavec, Anica — Marija T. Baša. Režiser: Rudolf Švagelj; Iznenadenje. Po sporedu bo plesra zabava do jutra. S vira jugoslovanski karakteristični orkester LIPNIČAN. — Vstopnina: Moški $ 1.50, člani $ 1.—, ženske $ 0.50, članice $ 0.30.
V slučaju slabega vremena se vrši v nedeljo 1. decembra ob 17
uri.
Bodočnost je Mladine
Mladina je bila vedno tisti nepokvarjen ideal, na katero se je zidalo bodočnost. Če pa pregledamo od generacije do generacije dozorelo dobo ln in življenje tiste mladine, vidijo, da se njih ideali v praktičnem življenju niso obnesli kot so bili zamišljeni in so jih v svojih nepokvarjenih dušah sanjali.
Zakaj? Odgovor je lahek! Ker je bil družabni sistem v bistvu pokvarjen in protisocialen. Nemogoče je zidati neko stavbo na slabo podlago, da bi se nekega dne ne podrla in če ne ravno podrla je življenje v njej nepriporočljivo. Takšne zgradbe so bile države do dvajsetega stoletja in za te trhljive sisteme so navduševali mladino. Razumljivo je, da mladina v takšnih nenaravnih družabnih okoliščinah ni mogla praktično izvesti svojih idealov, marveč se je postopoma v boju za obstoj popolnoma Pokvarila in desorientirala ter se je vsak posamenznik kot je bolje vedel *n znal in kot so mu okoliščine in znanje dopuščalo boril za svojo lastno udobnost oziroma neudobnost, kajti večina se je morala boriti z revščino, revščino v vsakem oziru, bodisi kulturno in gospodarsko, kajti od kapitalističnega sistema ni bilo mogoče drugega pričakovati.
Proti tej socialni krivici so se koncem devetnajstega stoletja dvignili v Franciji, ki pa niso mogli doseči namena, marveč je prinesla revolucija samo prehod iz fevdalizma v liberalizem, kar je praktično pomenilo z dežja pod kap. šele ruska revolucija, ki je vsekakor idejna naslednica francoske, je dosegla in izvršila popoln preobrat med starim in novim družabnim sistemom. Čeprav ruska
revolucija še ni povsem izvršena niti v Rusiji sami ne, je vendar v polnem razmahu na potu v novo bodočnost. Ideali ruske mladine se ne morejo več razbliniti v nič, marveč postajajo resnično dejstvo boljše družabne bodočnosti. Vsi ruski filmi, ki imamo nekatere priliko videti tudi v Buenos Airesu, so zamišljeni in zgrajeni na tej podlagi. Vsa ruska literatura, znanost, umetnost, gospodarstvo in sploh vse služi in stremi k tem načelom. Zato so ideali ruske mladine na trdni podlagi na kateri jim je zagotovljena resnična velika bodočnost v socialnem smislu pomena besede, kajti svet je ustvarjen v znosno življenje vsem ljudem in ne samo nekaterim kot so ustvarjeni živi jenski pogoji v kapitalističnem svetu.
Tekom krvave in strahovite vojne proti notranjemu in zunanjemu sovražniku, za ceno skoro dveh milio-nov žrtev, so tudi jugoslovanski ’ narodi postavili nove temelje svoji bodočnosti. Še" danes pa se dobijo ljudje od znotraj in zunaj, ki se proti tej začetni zgradbi v vso silo in z vse mi sredstvi zaganjajo, hoteč jo podreti. Kdo so ti ljudje? Tisti ki so na račun ljudskega siromaštva gradili lastno bodočnost in osebno udobnost. Začetnih temeljev za zgradbo nove skupne države jugoslovanskih narodov, oziroma novih družabnih pogojev, pa ne bo mogoče več razbiti, ker so zgrajeni na trdni podlagi; na tisti podlagi za katero načela se je jugoslovanska mladina vseh generaci.] borila in katerim so tekom življenjske borbe vkljub vsemu preganjanju in vsakdanjemu siromaštvu mnogi zvesti ostali, kot maršal Tito, Kar-
tivi in v Vaših nalogah, ki ste si jih zadeli, da ste začeli z nabiralno akcijo za “Slovensko Primorje’’. Vsak dar, posebno če je poslan od naših sorojakov, nam je dobrodošel, kajti le na ta način v danih razmerah bi mogli priskočiti na pomoč našim vojnim sirotam in ostalemu prebivalstvu, ki je strašno trpelo v tej drugi svetovni vojni.
Naše Goriško okrožje se razteza od biv-8e Tržaško-Goriške province pa do Bovca pod Matajurja. Imamo 9 okrajnih Narodno Osvobodilnih Odborov in sicer 6 na slovenskem teritoriju, oz. izključno slovensko prebivalstvo, 2 v Furlaniji, to jfe, Gradiška in Krmin in Gorica z mešanim prebi-valstvom. Nadalje je 170 krajevnih Narod-n° Osvobodilnih Odborov, ki so bili izvolje-111 na tajnih volitvah in ki dalje vršijo svojo funkcijo v kolikor ni ta omejena od stra-n* ZVU. Naše demokratične ustanove, ki so Nastale v času osvobodilne borbe in ki so Se razvile po osvoboditvi, so sedaj dnevno Podvržene preganjanju od strani Zavezniške Vojaške Uprave, odnosno Civilne in Vojaške Policije. Ni dneva, da bi se ne are-! hirali antifašisti; ni dneva, da bi se ne vrši-obsodbe antifašistov, samo zato, ker Grenijo ono, kar je bilo pridobljeno v težki ^orbi. Naše ljudstvo vztraja in nadaljuje sv°jo borbo. Pri tem ne štedi z žrtvami in' ^asom za manifestacije in demonstracije,!
so na dnevnem redu v celem našem! okrožju. Po goriških in tržaških ulicah od casa do časa teče kri, kajti naše množice | ne dopuščajo in ne bodo pod nobenim pobojem dopustile, da bi se porodil v kakršnikoli obliki novi fašizem. Reakcijonarni in imperialistični krogi poskušajo s svojo vojaško in finančno močjo na vsak način vsi-j Uti nekaj, kar je proti načelom ljudske de- ^ ftiokracije, 'kar proti slovenskemu in itali-: Janškemu tu bivajočemu antifašističnemu ■
ljudstvu. Ko je naš narod trpel in krvavel, in ko se je sam osvobodil, bi si nikar ne mislil in nikdar ne pričakoval, da bo mogel po svoboditvi vršiti nadaljno borbo in braniti svoje narodne in kulturne interese na ta način proti vojnemu zavezniku. Naše ljudstvo je odločeno se nadalje boriti, dokler ne bo izvojevana dokončna zmaga in ne bo nikdar dovolilo, da bi katerikoli Slovenec, oziroma slovenska vas, ostali pod Italijo. Za Jugoslavijo se je borilo, v Jugoslaviji hoče živeti!
Svetujemo Vam, da vse darove, ki bi jih tam nabrali, naj si bode to v denarju ali blagu, pošljite Slovenskemu Rdeečmu Križu v Ljubljano, kateri bo vse to dostavil po svojih poteh našim humanitarnim ustanovam v takozvani zoni “A” Julijske Krajine. Tako bo tudi po uvidevnosti razdelil gotov del na tržaško in goriško okrožje. Ta pot bo najbolj sigurna, kajti, ako bi poslali našim naslovom, nemoremo garantirati, da bi to prišlo v naše roke, kajti bi ZVU stvar preprečila in bi izročila italijanskemu Rdečemu Križu, ki je nam popolnoma sovražen.
Apeliramo na vse Slovence in ostale Jugoslovane v Urugvaju naj nam pomagajo nadaljevati našo borbo v teh odločilnih trenutkih ko se črtajo naše narodnostne meje. Dnevno naj dvigajo svoj glas in zahtevajo, da naj se celotna Julijska Krajina priključi k Lljudski Republiki Jugoslaviji!
Mi smo v borbi za dosego našega 1.300-letnega hrepenenja:	popolna osvoboditev
našega naroda, priključenega k svojim bratom, ki svobodno žive v svobodni domovini materi Jugoslaviji!
Smrt fašizmu - svobodo narodu!
Štrukelj Jožef, predsednik,
Vižintin Bogomil, tajnik.
delj, Kidrič in na tisoče drugih, ki so mladini pokazali jasno novo pot za katero so se oni sami vse življenje j borili in katerih ideal se jo mogel še- j le sedaj v tej splošni svetovni zmedi praktično izvesti. Jugoslovanska j mladina je šla brezpogojno v smrt I za uresničitev svoj ih idealov in danes jugoslovanska mladina nesebično, to je brez da bi zahtevala ali pričakovala takojšnjega plačila za žrtve in trud, dviga iz ruševin porušene domove, mesta in vasi, gradi ceste in mostove ter regulira reke in potoke. Po vsej Jugoslaviji so se organizirali udarniški mladinski delavski bataljoni z lopato in krampom v roki, kot so bili za časa vojne s puško in bržol strelnico ter ročnimi granatami. Z eno besedo: Jugoslovanska mladina si resnično ustvarja novo bodočnost, ne v oblake zidane, marveč praktično na zemlji ustvarjajoče. Zato je boljša bodočnost jugoslovanskih narodov zagotovljena.
Kaj pa naša izseljenska mladina?
Ko so pričeli prihajati prvi naši priseljenci v Argentino, kar bo približno od petnajst do dvajset let, so bili večinoma mladeniči in mladenke, ki so danes že možje in žene. Prinesli so s seboj polno mladeniškega ognja in navdušenja do dela, bodisi kulturnega in za vsakdanji kruh. Ta mladina, posebno s Primorske, ni našla
v	novi in nepoznani zemlji nekake zaščite in je bila prepuščena popolnoma lastnim inicijativam in borbi za obstanek. Ni naš namen, da bi sedaj na tem mestu pisali o vseh težavah, ki jjh je bilo naše izseljenstvo deležno v veliki meri, mnogo večji kot bi se površno mislilo, posebno tekom let znane svetovne gospodarske krize, marveč se bomo dotaknili samo v glavnem naših pionirskih izseljenskih začetkov.
Naše izseljenstvo je brž pričelo ustvarjati društva v katerih so gojili z vso vnemo in požrtvovalnostjo našo kulturo, kar edino je bilo v danih razmerah in okoliščinah mogoče, čeprav je bila naša izseljenska kultura sama na sebi enotna in skupna, nas je delilo politično naziranje, kajti na del izseljenstva je imel vpliv splošni svetovni socialni delavski nazor, mnogokrat komunistično nastrojen, na drugi del pa starorežimski jugoslovanske narodne pobarvanosti
in tretji se je neuspešno boril med obema ekstremoma. Vsi poizkusi enotnega delovanja so se izjalovili, dokler ni nad našo domovino zavihtel strašen bič naših zunanjih nacifa-šističnih sovražnikov in notranjega razpora, ki je za ceno strašnih žrtev jugoslovanskih narodov streznil zapeljano ljudstvo, vendar je še ime-
lo	moči, da je v zadnjem hipu spoznalo svoje resnične voditelje ter se jih je z vso dušo oklenilo in jim sledilo do končne zmage, šele tedaj smo tudi v izseljenstvu spoznali, da se moramo združiti in kreniti za njimi, če nočemo ostati kot slepci sredi neznane pustinje, kjer smo obsojeni na pogin.
Naši voditelji v domovini so znali čudovito rešiti vsa narodna vprašanja, oziroma doseči praktičen sklad, harmonijo, vseh narodnih čustev in na podlagi teh izvesti revolucijo. Niso zavrgli narodnih niti verskih čustev, celo okrepili so jih in ravno radi tega jim je bilo omogočeno doseči socialen preobrat, kajti ljudstvu je bilo z lahkoto razumeti, da s tem ne bo ničesar izgubilo, pač pa samo pridobilo vse tisto, za kar se je ne samo sedaj z orožjem, marveč ^e davno preje z idejo in mislijo borilo.
V	našem izseljenstvu smo dosegli združitev listov in sodelovanje društev v enotnih načelih. To je vsekakor zelo velika pridobitev, a manjka še zelo mnogo do praktične izvršitve in napotka našega izseljenstva. Treba je sezidati en sam izseljenski dom, za kar je treba pripraviti in organizirati vsa naša društva in vse naše izseljenstvo. Le tedaj bi bil uspeh zagotovljen.
Medtem pa bi bilo potrebno orga-niizrati našo mladino, našo bodočnost, kot smo v začetku rekli. Treba ji je odstopiti v listu svoj prostor ter jo zainteresirati na naših odrih; poprijeti tam kjer bodo starejši pričeli popuščati, kajti starejši, ki so danes dozoreli možje in žene, naj posvetijo več svojih moči gospodarskemu podvigu naše kolonije. Le tedaj, če bomo vsak na svojem mestu, bomo dosegli kar vsi skupno želimo in potrebujemo. Vemo, da to ni lahka stvar in da zahteva velikih žrtev, a z dobro voljo in vstrajnostjo se bo in se more vse doseči.
G. P. D. S. vabi vse cenjene rojake in rojakinje na PRVO POMLADANSKO PRIREDITEV, ki se bo vršila dne 8. Decembra, točno ob 6 uri jjop. v društvenih prostorih, ulica Simbron 5148, s sledečim bogatim sporedom: Mešan zbor pod vodstvom J. Krebelja; Deklamacija izvaja O. Čotar; Dr. Fr. Detela: Drama v treh dejanjih: “BEGUNKA”. — Po sporedu prosta zabava s plesom. Igra slovenski orkester “KARLITO”.
Mladinski Odsek Gospodarskega Podpornega društva Slovencev priredi VELIKO PRIREDITEV, 22. decembra v ulici Simbron 5148. Spored: Petje, pod vodstvom V. Lazariča; Drama v treh dejanjih, ki jo je spisal naš znani rojak Ivan Kacin “USODNA LJUBEZEN”. Režira Vera Leban. V igri nastopajo solisti, zbori in godba pod vodstvom V. Lazariča. Po končanem sporedu prosta plesna zabava. Svi-ra orkester “ISTRA”.
Vabi mladinski odsek.
Ženski odsek Jug. Društva Samopomoč Slovencev vabi na svojo TRETJO PRIREDITEV ZA POMOČ DOMOVINI, ki se vrši v soboto 30. novembra, ob 9 uri v društvenih prostorih, Centenera 2249. Spored je sledeči: Deklamacija; Kuplet, izvajata Marija Uršič in Vinko Truden; Burka v enem dejanju “BOTKA NERGA”. Osebe: Jože Počasnik, mlinar — Anton Žnidaršič; Lenka, mlinarjeva žena — Sonja Golja; Dobrikar, nju boter — Franc Intihar. Po končanem sporedu ples do 3 ure zjutraj. Svira karakterističen orkester pod vodstvom M. Sepokarja. Bufet bo dobro založen.
Se uljudno priporoča	ženski odsek.
V slučaju slabega vremena se vrši 1. decembra ob 4 uri pop.
SlomSKi GLAS
Propietario: CONSEJO ESLOVENO
Director: JOSE NOVINC — Administrador: METOD KRALJ PODUPRAVE SLOVENSKEGA GLASA
Gospodarsko Podporno Društvo Slovencev v V. Devoto: Simbron C148. U. T. 64-1509. "Ivan Cankar”: Ramallo 49G2 — Saavedra.
Ljudski Oder: Coronel Ramon Lista 5158. U. T. 50-5502.
Jugoslovansko Društvo Samopomoč Slovencev: Centenera 2249. U. T. 01-1701. Slovenski Dom: San Blas 1951. U. T. 59-3667.
Udruženje Svob. Jugoslavija, Slovenski odsek: Cnel. R. Lista 5158. U. T. 50-5502.
ZASTOPNIKI:
Za Cordobo in okolico: Franc Kurinčič — Pinzon 1639.
Za Rosario in okolico: Štefan Žigon — Avenida Lagos y IIorqueta.
Za Lomo Negro in okolico: Golobič Marko.
Za Florido in okolico: Gregorc Ivan — Lavalle 3297, Florida, F. C. del E.
Za Villa Calzada in Temperley ter okolico: Luis Furlan — Cnel. Flores, V. Calzada. Za Villa Lugano: Jose Brišček — Beron de Astrada 6488.
Za Caballito: Marija Klarič — Jose Bonifacio 663, Buenos Aires.
Za Caseros in Tropezon: Ivan Hrovat — Lisandro Medina 1386.
Za Montevideo: Juan Ogrizek — Rectificacion Laranaga 2235.
Na Paternalu: Matevž Simčič — Warnes 2101, Buenos Aires.
Buenos Aires, 30 de Noviembre de lOJ+G
No. 6
Prava in Navidezna Demokracija
Neki komentarist londonskega radia je pred kratkim predlagal, naj bi se v mednarodnih političnih razgovorih beseda demokracija sploh ne vporabljala več. Utem-ljeval je predlog s tem, da je različno pojmovanje te besede že večkrat pripeljalo do nesporazuma. Iz izvajanja komentarista je bilo razvidno, da spada med tiste angleške kroge, ki menijo, da je prava demokracija doma samo v Angliji in Ameriki in morda še v nekaterih zapadno evropskih državah, povsod drugod pa da so na vladi demokracije nižje stopnje ali pa naravnost diktature. Ti krogi sicer stalno povdarja-jo, da morajo prave demokracije na prvem mestu dovoljevati svobodo govora, tiska, vere, političnega prepričanja, aktivno in pasivno volilno pravico itd. V resnici pa’ je težišče njihovega pojmovanja o demokracij drugo.
Ti krogi naprimer zastopajo stališče, da v Sovjetski Rusiji ni prave demokracije, ni svoboda besede, tiska, trgovine, političnega in verskega naziranja, skratka, da tam teče vse življenje po nekakšnem načrtnem in diktatorskem sistemu. Z dobro organizirano propagando o takšnem neutemeljenem pojmovanju notranje politike in sploh družabnega življenja v Sovjetski Rusiji so zajeli dobršen del politično ne zrelega ljudstva. Zelo previdno podmetavajo diktaturo; zelo radi se obregnejo ob rdečo vojsko, potem Bolgarijo, Jugoslavijo, češ, da se v teh državah pojavljajo več ali manj diktatorski režimi. Nemorejo' oziroma nočejo razumeti, ker njihovim interesom ni koristno, da bi narodi enotno nastopali k enotnemu cilju; ta način političnega in družabnega zadržanja je za njih diktatura, medtem ko smatrajo za demokratično politične strankarske borbe, da se ljudstvo medsebojno prepira in s tem pozablja na svoj bedni položaj, ko si oni na račun ljudskega nesoglasja delajo dobičke. Nerna-rajo razumeti, ko S. Z. trdi in tako tudi vse ostale prej omenjene demokratične države, da so njih režimi in vlade popolnoma demokratične, od ljudstva izvoljene, ki je najvišje oblast svoje lastne usode. Tako misli tudi velik del angleške in ameriške javnosti.
Kje je sedaj resnica? Poglejmo najprej kaj pravzaprav beseda demokracija pomeni. Sestavljena je iz dveh grških besed: “demos’’ narod in ‘‘kratia” oblast, moč.j Demokratična država je ista, kjer vodi upravljanje države narod po svojih voljenih predstavnikih, ne pa kak posameznik ali previligiran sloj. Enakost pravice in dolžnosti bi morala ne glede na versko in rasno pripadnost biti vsekakor temelj vsake demokratične urejene države.
Kako so rešena ta vprašanja naprimer v Angliji in Združenih državah Ameriških ter Sovjetski Zvezi ? Vzemimo na primer človeka s ceste na eni strani in na drugi bogatega podjetnika. Oba sta sposobna, ali je pa tudi njun gospodarski delež enak? Uživata enake pravice? Ne! Dobita ras v roke vsak svojo volilno pravico, a je ogromna razlika v uveljavljanju besede. Država se ne more imenovati demokratična, če v njej ni socialne enakosti. Četudi sta v današnjih takozvanih demokratičnih državah delavec in bogatin politično enakopravna, nista tudi gospodarsko. Zato je socializacija narodnega bogastva' v Rusiji, Jugoslaviji, Bolgariji resnično demokratično delo, v prid celemu narodu in ne samo nekaterim. Zlobno je podtikanje, da je ta demokracija podobna fašistični ali nacistični. Fašizem in nacizem so gospodarsko predstavljali organizirani kapitalisti, ki so bili pod državno zaščito, da so skupno lažje izkoriščali ubogo ljudstvo, ki ni imelo zaščite nikjer.
V današnjem pojmovanju demokracije oziroma kot bi hoteli, da bi jo široke ljudske plasti pojmovale, je imetnikovo mnenje mirodajno postopamo navzdol do naj revnejšega, ki so od njega gospodarsko odvisni. S svojimi denarnimi in položajnimi zvezami drži cele množice njemu koristno prepričanje. Lahko financira časopisje v katerih na prefrigan način prikazuje to ali ono vprašanje kot najbolj demokratično rešitev. Tak primer so Hearstovi listi v Združenih državah, ki v milionskih nakladah izrablja svobodo tiska ter potvarja demokracijo po svoje v smislu kapitalističnih interesov. Seveda prinaša to časopisje za povprečnega čitatelja obilo vsakovrstnega čtiva, za vse okuse in sentimente, da ga imajo na ta način privezanega na svoje gospodarske interese oziroma mu ne dajo priliko drugače misliti.
V današnjih takozvanih demokracijah naj bo delavec še tako sposoben, bo njegova beseda in mnenje težko seglo preko domačega praga ali ožje družbe. Če pa je le preveč slišati katerega glas, ga hitro označijo zk prevratneža in škodljivega človeški družbi. Skušajo ga prisiliti na izbiro: molči ali pa v ječo. Pod navidezno de-
esti iz orgamzacji
%
ZA SREBRNIČEV SPOMENIK
Sporočamo, da smo prejeli svoto $ 71.— od tovariša Franca Šinigoja iz Cinco Sal-tos, ki jo je nabral med tamošnjimi rojaki. Denar, ki je bil nabrani na polo št. 28 je namenjen za postavitev spomenika pok. Jo-četu Srebrniču, delavskemu voditelju, ki je padel za svobodo naše Primorske.
Odbor ki si je nadel to nalogo, poziva vse tiste rojake, ki imajo nabiralne pole, da nadaljujejo z nabiranjem; kdor pa ima pole že gotove, naj jih izroči J. Srebrniče-vemu odboru ali pošlje v društvo Ljudski oder.
J. Srebrničev odbor bo zaključil svoje de-
lo	koncem tega leta, na kar bo nabrani denar poslan v domovino. Imena nabiralcev bomo ob zaključku priobčili v našem listu, kakor tudi skupno nabrano svoto v ta namen.
Za odbor: Albert Šuligoj...
nega slovenskega lista v Argentini.
Kot zastopnik Slovenskega Glasa itak nč živim na primernem kraju, kamor bi se ob vsakem slučaju in času lahko obrnili naročniki za informacije. Tudi nimam na razpolago primernih prostorov, ker moj urad je še vedno moja soba, ki je obenem moja spalnica in delavnica, kjer ni gospodinje nikoli doma in je zato vedno vse v prijetnem neredu in jaz uradujem radi pomanjkanja časa ter tu pa tam kaj napišem v list, največkrat šele popolnoči.
Drugega interesa nimam kot da se listu zagotovi redno izhajanje, da bo mogel še nadalje pod modrim vodstvom Slovenskega sveta v Buenos Airesu uspešno vršiti svojo nalogo med slovenskimi naseljenci v Argentini, kar bi mi bilo v največje zadoščenje in najlepše plačilo.
F. Kurinčič.
IZ CORDOBE ZA CORDOBO!
Med slovenskimi rojaki v Cordobi je vladalo vedno veliko zanimanje za naša javna vprašanja v naselbini in v svetu, kar je brez dvoma znale visoke zavesti tukajšnjih naših naseljencev. Zato sem gotov, da tudi sedaj, ko smo dosegli toliko zaželejeno združitev obeh naših listov, bomo v naselbini v polni meri še več kot doslej vršili našo narodno dolžnost.
“Slovenski Glas” je po mojem mnenju najlepši dar, kar smo jih slovenski izseljenci kdaj prejeli od postanka slovenske naselbine v Argentini; je zares sladki sad naše dolgotrajne borbe za duhovno združitev Slovencev v tej zemlji; je in mora bi-, ti še bolj tesna vez in brezpogojno v služ- j bi priseljencev in nove Jugoslavije. Zato. ga moramo podpreti, ga hočemo pod-1 preti!
Upam torej, da mi boste šli vsi čitatelji bivših listov “Pravice” in ‘‘Slovenskega lista v Cordobi.
Sporočam tudi vsem naročnikom gori imenovanih listov, da zastopstvo Slovenskega' glasa v Cordobi ni nikak monopol podpisanega, kot se sliši včasih, marveč je na razpolago kateremukoli, ki je pripravljen sprejeti misijo zastopnika tega edi-
Članski sestanek G. P. D. S. Odbor omenjenega društva sporoča svojim članom in članicam da se bo vršil v nedeljo 15. decembra ob 5 uri. Sestanek se bo vršil v društvenih prostorih.
Tiskovni sklad. Za tiskovni sklad so darovali: Piškur Josip $ 2.— in S. J. $ 2.—. Darovalcem najlepša hvala.
Udruženje Svobodna Jugoslavija Slovenski odbor in vsi njeni pododbori, društva Ljudski oder in Ivan Cankar organizirajo velik
PIKNIK
kateri sc bo vršil 15. decembra t. 1. na prostorih “RECREO YOCKEY CLUB” ul. SAENZ PESJA vogel LA RIBERA v San Isidro, F.C.C.A.
Žalostna vest. Greta Petrovčič, roj. Fo-šnarič je dobila od doma žalostno vest, da ji je umrl dne 16. junija 1946 oče Jožef Fošnarič v starosti 85 let. V Argentini žalujeta hčerka In zet, ostalih pet hčera pa v Jugoslaviji.
Išče se Josip Ukmar iz Gaberja pri Štanjelu. Za njega ima pismo: Luis Petelin, Achfival Rodriguez 1301, Cordoba.
mokracijo hoče obdržati reakcija oblast v rokah. Tako Vidimo v Angliji, Združenih državah in drugod.
Proti naši Novi Jugoslaviji se tudi slišijo nasprotni, da ne rečemo naravnost sovražni glasovi od vseh strani, češ, da je na vladi najhujši teror, ki nasilno drži v oblasti “ubogi” narod. Kako se jim naenkrat “smilimo”. Mi pa dobro vemo, da vlada v današnji Jugoslaviji popolnoma ljudska svoboda za vse poštene ljudi; tako povedo tudi številna pisma, ki jih naši izseljenci dobivajo od doma. Za nas so te preproste vrstice mamic, očetov, bratov in sester bolj zanesljive in verodostojne priče ko poročila v “demokratičnih” listih onih izdajalcev naše domovine, ki iz inozemstva mečejo blato na našo prerojeno Jugoslavijo.
Jugoslavija potrebuje inteligentnih delavcev z glavo in rokami. To ni nobena tajnost, niti sramota, baš nasprotno. Temu vprašanju je posvetila današnja vlada svo pažnjo. Zato je Jugoslavija na potu resnične velike bodočnosti, po vzgledu Sovjetske Rusije.
V Sovjetski zvezi je že omogočeno brezplačno šolanje vsakomur do tiste stopnje izobrazbe, za katero je kdo dovzeten. Lastnina je omejena; bogatinov tam ni. Nihče ne more z denarjem vsiljevati svojega prepričanja. Tudi ni rasne razlike, marveč so vse narodnosti enakopravne; vsi imajo iste pravice in iste dolžnosti. Vsak ima po svojih sposobnostih besedo pri državni upravi. Kdor več zna, več koristi sebi in sebi enakemu. Plačilo za delo je prav tako deležen cestni pometač kot vladni minister; vsak na svojem mestu je koristen celoti.
Mar ni to resnična demokracija? Kaj ni Sovjetska zveza vpravičena trditi, da jo nje socialni sistem resnična demokracija? Trgovanje v svrhe posameznikov v S. Z. ni dovoljeno, kar smatrajo v “demokratičnih” državah za kratenje svobode. Narod si svoje pridobitveno bogastvo -sorazmerno medsebojno porazdeli, kar prinaša resnično narodno blagostanje in zadovoljstvo. Narod sam ne dovoli razkrojnih ideologij, sicer pa lahko misliš in pišeš kar kočeš. Resnična demokracija je torej doma na vzhodu in prihaja od tam. Poleg slovanskih držav se polagoma oklepajo te nove demokracije tudi v Franciji in Italiji, kakor smo videli iz zadnjih volitev. To je zelo dobro znamenje človečanske bodočnosti.
1» O II 4» « I L O >1 A II K A L A T I T A
Na zasedanju AVNOJ-a o delu vlade, o političnem in
gospodarsken položaju Jugoslavije 1
‘‘Ko dajem pred tem visokim predstavništvom to svoje poročilo, smatram za po-tiebno, da v njem obseženi v najkrajših črtah dobo od drugega zasedanja AVNOJ-a dne 29. novembra 1943 pa do danes. To je bila zelo pomembna doba v preteklosti na-*®Ka osvoboditelnega boja, ne samo zaradi vojnih, temveč tudi zaradi političnih dogodkov. Drugo zasedanje AVNOJ-a je bilo v času, ko je v naši deželi z vso silo besnel ®*>j. Komaj sta se končali dve veliki sovražni ofenzivi, četrta in peta, ki sta bili Jzmed vseh najbolj siloviti in sta imeli za cilj, da uničita našo narodno osvobodilno vojsko, da zadušita tudi celotno osvobodilno gibanje, že se je začela šesta sovražna ofenziva. V takem položaju je bil na drugem zasedanju AVNOJ-a razen zelo važnih •dločitev sestavljen Narodni odbor osvoboditve Jugoslavije, ki je dobil značaj začas-' ^e vlade z nalogo, da podvzame vse ukrepe za nadaljnje uspešno vojevanje, za okrepitev narodnih oblasti in za pravilno delovanje le-teh, za organiziranje gospodarstvu na osvobojenem ozemlju, za ukrepanje vsega potrebnega za obrambo pridobitev narodno osvobodilnega boja, za podvzemanje ukrepov za ublažitev bede v krajih, ki jih 3« osvobodila narodno osvobodilna vojska, za vzpostavitev zvez z našimi velikimi zavezniki in za zahtevo po priznanju obstoječega stanja v Jugoslaviji oziroma narodno osvobodilnega gibanja ter odločitev AVNOJ-a na drugem zasedanju. Razume Se, da je bilo delo Narodnega odbora Jugoslavije zelo otežkočeno zaradi razcepljenosti svobodnih ozemlj in zaradi njihove nestabilnosti. Sovražnik je še vedno usmerjal Slavne udarce na ozemlje in na ono mesto, kjer je bil sedež Vrhovnega štaba, ker Pa je bil to navadno tudi sedež Narodnega odbora in AVNOJ-a, je sovražnik delal še Yečje napore, da bi nas ne samo iztisnil z dotičnega ozemlja ali mesta, temveč da bi »'as tudi uničil. Tako je nilo z napadom sovražnika na zapadno Bosno oziroma na Jajce v času šeste ofenzive in kasneje v sedmi ofenzivi na Drvar. V takih razmerah je moral del članov Narodnega odbora in AVNOJ-a oditi na svobodno ozemlje Hr-Vatske in Slovenije, kjer je mogel kljub temu opravljati koristno delo za vzpostavitev in okrepitev ljudske oblasti. Šele po napadu na Drvar, ko se je Vrhovni štab preselil na otok Vis, se je mogel tudi Narodni odbor zbrati na Visu, da bi se lotil učinkovitejšega izvršenja svojih nalog. V tistem času zavezniki niso priznavali Narodnega odbora, temveč samo Vrhovni štab. Zatorej sem mogel kot vrhovni poveljnik reševati z zavezniki mnogo velikih vprašanj, kar se bo videlo iz tega poročila. Ta vpra-Sa*>ja so se reševala po zavezniških vojnih misijah, ki so bile pri Vrhovnem štabu, in Prav tako po naši vojni misiji, ki je bila pri zavezniškem poveljstvu v Kairu, v Ita-*'ji in kasneje v Angliji. Tako se nam je posrečilo z zavezniško pomočjo prepeljati iz Italije v Afriko nad 25.000 beguncev z otroki. Razen tega smo z letali prepeljali bodisi v Italijo ali na Malto 10.000 ranjencev. V sporazumu z eavezniki smo ustanovili v ariju svoje vojno oporišče, ki je razen dela za preskrbo naših vojaških enot opravljalo tudi vse spredaj navedene posle. Sedaj je oporišče v Bariju v likvidiranju, ker Njegov obstoj v Italiji ni več potreben.
SPORAZUM Z ŠUBAŠIČEM
Z odhodom naše misije, na čelu z generalnim majorjem Velebitom, najprej v ^airo, n^to pa v London, je bil vzpostavljen prvi stik s političnimi krogi v zavezniških deželah. Po tej vojni misiji se nam je posrečilo seznaniti zavezniško javnost v yeliki meri s stvarnostjo v Jugoslaviji. Razen tega nam je to omogočilo, da je prišlo do sestanka z g. šubašičem, kraljevim mandatarjem, za sestavo nove vlade v Londonu. Sestanek je bil 16. junija 1944 na otoku Visu, kjer je bil sklenjen sporazum o odelovanju vlade g. šubašiča z Narodnim odborom, o vstopu treh ministrov iz domovine v njegovo vlado. Po sestanku z g. šubašičem sem se v Italiji sestal z zavez-l"škim vrhovnim poveljnikom Wilsonom in nekaterimi drugimi vodilnimi osebami zaradi vojaških vprašanj. Ob tej priliki sem se sestal z g. Churchillom. Ta sesta-^k z g. Churchillom je bil v zvezi s pospešitvijo sestave enotne vlade. Na njem smo Pretresli nekatera vprašanja v zvezi z vzporeditvijo operacij. Ob tej priliki je bilo tu-rešeno v prašanje izročitve vojne mornarice Jugoslaviji, toda žal se je mogel ta sPorazum uresničiti šele pred nekaj dnevi po krivdi nekaterih ljudi, ki nam niso bili aklonjeni. Pred nekaj dnevi je bilo to vprašanje končno veljavno odstranjeno z dnevnega reda, ker se je našemu zastopniku v Italiji pri razgovorih z zavezniškimi ^ojaškimi oblastmi posrečilo doseči, da bo jugoslovanska vojna mornarica takoj pre-la v naše roke. Te ladje se sedaj vračajo v našo domovino. Posadkam na teh ladjah Je bilo dano na prosto voljo, da se izjavijo, ali gredo z ladjami v Jugoslavijo ali pa kanejo v tujini. V tem primeru so se zavezniki obvezali, da jih bodo zbrali v taboriščih.
MOJA POT V MOSKVO
Septembra meseca 1944 sem odpotoval v Moskvo, da bi prosil za pomoč pri hi-rejšem izganjanju okupatorjev iz naše dežele. Ker je Rdeča armada prišla že skoraj **a meje naše dežele, je bilo potrebno, da se sporazumemo o vzporeditvi operacij. . zen tega pa sem prosil sovjetsko vlado, da naj čete Rdeče armade prestopijo me-vzhodne Srbije, da bi pomagale skupno z našimi silami osvoboditi Srbijo in Beo-^ad. Nemci so v tem času imeli zelo močne svoje sile in sile quislingovcev v Jugo-S*aviji, p katerimi smo vodili neprestane težke boje. Razen tega so Nemci imeli še Grčiji in na otokih močne sile, ki bi se morale umakniti preko Jugoslavije. Vse to je Zahtevalo temeljito pripravo v vojaškem pogledu, da bi se naša Zemlja čimprej °Svobodila in da bi na ta način prepričili sovražniku, da bi med svojim umikom popolnoma uničil ne samo naše prometne zveze, temveč tudi tovarne in mesta. Poseb-110 Važno je bilo, da čimprej osvobodimo Beograd in na ta način ustvarimo pogoje ^ko za delo Narodnega odbora kakor tudi vseh drugih vojnih in civilnih oblastev.
je bilo potrebno tudi zaradi učinkovitejšega bojevanja in hitrejše osvoboditve na-Se dežele. Sporazumeli smo se, da bodo močnejše sile Rdeče armade prešle preko Donave v vzhodno Srbijo in da bodo skupno z našimi silami osvobodile Beograd. Razen
tega je dala Sovjetska zveza veliko količino orožja, vseh vrst sodobnih vojnih sredstev, od pušk in topov pa do tankov in letalstva za našo vojsko, s čemer smo mogli oborožiti mnogo naših divizij in jih usposobiti, da izvrše težko nalogo, ki je bila pred njimi. S pomočjo slavne' Rdeče armade sta bila naglo osvobojena Beograd in Srbija, s pomočjo bolgarske vojske pa je bila osvobojena Makedonija. Z osvoboditvijo Beograda nam je bilo mogoče izvršiti vse priprave za vojaške operacije večjega obsega, ker je bila sedaj naša vojska zaradi pomoči Sovjetske zveze tehnično zelo okrepljena, obenem pa smo mogli izvesti tudi mobilizacijo novega moštva. Razen zgoraj navedem' pomoči nam je Sovjetska zveza s svojo rečno flotilo omogočila preskrbo Beograda z gorivom in življenjskimi potrebščinami, tako da je bila zagotovljena Beogradu razsvetljava, voda in prehrana. Razen tega nam je dala Sovjetska zveza 50.000 ton žita za prehrano ne samo Beograda, temve tudi nekaterih drugih krajev.
POMOČ OSTALIH ZAVEZNIKOV
Z druge strani sta si naši zaveznici Anglija in Amerika močno prizadevali ?a oskrbo naših čet, posebno v Dalmaciji, Sloveniji in Bosni. Ta pomoč je prihajala z letali, najpogosteje ponoči. Smatram za svojo dožnoSt, da izrazim priznanje in hvaležnost onim angleškim in ameriškim letalcem, ki so ob največji nevarnosti leteli podnevi in ponoči in zalagali naše boi-ce z vojnim materialom in drugimi potrebščinami. (Navdušeno ploskanje.) Izražam svoje priznanje vsem onim sovjetskim letalcem, ki so brez strahu za svoja življenja prinašali vojni material našim borcem podnevi in ponoči in ki so tako podpirali naš težki boj. (Navdušeno ploskanje). Da, naši veliki zavezniki so nas podpirali v boju in mi smo jim za to hvaležni. To je bila podpora, zaslužena z nečloveškimi napori in žrtvami v boju za skupno zavezniško stvar, ker smo mi dve leti in pol vodili brezkompromisen boj proti okupatorju brez pomoči kogar koli. To je bila upravičena podpora, ker so tudi odgovorne osebe naših velikih zavezniških dežel bile na jasnem o tem, da je v Jugoslaviji samo narodno osvobodilno gibanje, gibanje brezkompromisnega odpora proti okupatorjem, vse drugo pa je bila laž, s katero so Draža Mihajlovič in njegovi somišljeniki v tujini goljufali svet. čeprav smo do osvoboditve Beograda imeli v glavnem prostovoljsko vojsko, ki je v tem času štela okoli 350.000 borcev, smo vendar takoj po osvoboditvi Beograda začeli redno mobilizacijo, tako da se je to število podvojilo. Organizirali smo s pomočjo sovjetskih inštruktorjev močno topništvo, odlično letalstvo in tankovske enote. Vse to nam je omogočilo, da smo spomladi letošnjega leta podvze-li na vsej fronti od Srema pa do Dalmacije energično ofenzivo, ki se je končala z našo zmago na mejah Soče in Karavank. V tej končni ofenzivi smo popolnoma razbili ne samo nemško vojsko, temveč tudi Paveličevo vojsko, ki je štela nad 200.000 vojakov. Zaradi močnega odpora je bilo uničeno ogromno število Nemcev in ustašev, ujetih pa jih je bilo okoli 200.000; zaplenjena je bila ogromna količina vojne opreme, na tisoče kamionov in topov, vsakovrstnega orožja, streliva itd. Pri tem je važno pripomniti, da se sovražnik ni hotel vdati ali kapitulirati niti po nemški kapitulaciji. Vsako ped naše zemlje, do same meje, so morale naše enote osvojiti s svojo krvjo,i dokler sovražne sile, ki so se hotele vdati samo zavezniškim silam, niso bile v Sloveniji obkoljene ali uničene. To je bila glavna in zaslužena zmaga naše v krvavem boju ustvarjene ljudske vojske. To zmago si je priborila vojska, ki se je skovala v boju od leta 1941'. iz partizanskih odredov in ki je narastla do velike, dobro oborožene vojske, zmagovalke in zvestega varuha tistih pridobitev, za katere so umirali najboljši sinovi naših narodov. Tej vojski bodo bodoči rodovi hvaležni za svojo srečo. (Burno odobravanje).
SESTAVA ENOTNE VLADE
Dne 1. novembra 1944 je prišlo do novega sestanka z g. šubašičem na našem ozemlju, kjer smo se sporazumeli o sestavi enotne vlade. Dne 7. marca 1945 je bila sestavljena v Beogradu naša enotna vlada, v katero so vstopili člani Narodnega odbora in člani vlade g. šubašiča. V svoji deklaraciji je vlada označila smernice svoje politike o demokratizaciji in obnovi naše dežele, ki jih je do danes točno izvajala, kakor tudi nasvete velike trojice s konference na Jalti, o čemer najbolje pričajo dosedanji ukrepi in načrti zakonov, ki jih vlada predlaga v odobritev zasedanju razširjenega AVNOJ-a. Naloge, jih je imel Narodni odbor po prihodu v Beograd, in ki jih je imela enotna vlada, ki je sestavljena, so zelo težke. Treba je bilo ustvariti skoraj ves državni aparat znova, ker je okupator razbil starega ali pa je bil ta v njegovi službi. Organizacija ministrstev in poslaništev zaradi pomanjkanja zavednih domoljubnih uradnikov in strokovnjakov še do danes ni izvršena ali pa ni na oni višini, ki bi ustrezala potrebam posameznih resorov za pravilno opravljanje vseh poslov v korist države. Enako je bilo tudi v vseh federalnih vladah in nižjih uradih. Prav tako je bilo in je še danes v državnih in zasebnih podjetjih.
Okupator in narodni izdajalci so zapustili globoke sledove v vsem našem družabnem življenju 7— gospodarskem, kulturnem in političnem. Vlada si je in še silna prizadeva, da .bi odstranila vse te pomanjkljivosti in da bi čimprej usposobila državni aparat kakor tudi aparat v narodnem gospodarstvu za pravilno delovanje. Mnogi ljudje z zlobnimi nameni niso razumeli in še vedno nočejo ali ne morejo razumeti vseh teh težav, s katerimi se mora nova vlada boriti. Nasprotno, zlonamerni ljudje izkoriščajo te težave za svoje nazadnjaške cilje proti narodno osvobodilnim oblastvom in gibanju. Pri svojih poskusih, da čimprej obnovi gospodarsko življenje, se je vlada morala zaradi zmede v denarnem sistemu, ki jo je napravil okupator, lotiti izmenjave različnih okupatorskih ali quislinških novčanic za novi dinar DFJ. To je bilo in je še zmerom zelo zamotano delo. Pri tej operaciji je bilo nekaj pomanjkljivosti, posebno v Bosni, Hrvatski in Sloveniji. Te pomanjkljivosti so videti kot nekaka nepravičnost do teh federalnih enot, toda one nimajo subjektivnega, temveč objetiven značaj, in jih vlada skuša popraviti in jih bo popravila. Pri obnovi naše industri-
je, njenem vzpostavljanju v pogon, kakor tudi pri obnavljanju našega gospodarstva sploh in prometa je bil izvršen s pomočjo federalnih vlad ogromen napor in so bili poseženi zelo lepi uspehi. Najboljše uspehe smo dosegli pri vzpostavljanju prometa, pri graditvi mostov, pri popravljanju železniških prog in cest. Seveda pa moramo biti najbolj hvaležni za te uspehe naši mladini, našim delavcem, našim ženam, našim vojakom, ki so delali in delajo najpogosteje brezplačno s poletom, ki ga do sedaj ni bilo, in z željo, da se naša dežela čimprej dvigne iz te porušenosti. Množice najboljših domoljubov so vložile mnogo dela za blaginjA vse skupnosti, kar mora služiti za zgled vsem onim, ki stoje ob strani s prekrižanimi rokami, onim, ki le kritizirajo in nekaterim, ki naravnost sabotirajo. Veliki so napori pri prehrani prebivalstva v opustošenih krajih, v črni gori, Dalmaciji, Gorskem Kotarju, v Kordunu. v Bosni in Hercegovini, v Sloveniji itd. Pri tem so doseženi dobri uspehi ne glede na pomanjkanje prometnih sredstev. Doslej je bilo razdeljenih nad 400.000 ton razne hrane in drugih predmetov, potrebnih za življenje. Skoraj ‘četrtino tega je dobavila UNRRA. Ta problem prehrane postaja zaradi velike suše v teh krajih še aktualnejši in zahteva ogromnih naporov, da bi bilo ljudstvo v teh krajih rešeno lakote. Te kraje moramo oskrbeti s potrebno hrano do zime, dokler ne zapade mnogo snega, ko bo vsak prevoz nemogoč. Vlada si zelo prizadeva, da bi te kraje preskrbela tudi z drobnico in živino in je v ta namen dala kredit 50 milijonov dinarjev za nabavo
200.000 glav drobnice in živine, katerih je nad 100.000 kupljenih v Makedoniji, Srbiji in Bolgariji. Razen tega je naša vojska dala gospodarstvu na razpolago okoli
45.000 konj. Iz vsega tega se jasno vidi, da nosi naša država velika bremena in napore, da bi čimprej ozdravila rane, ki nam jih je zadal okupator.
REPARACIJE
Naša dežela je strahovito opustošena in izropana. Glavna krivca za to pustošenje sta Nemčija in Italija. Do sedaj nam nista vrnili ničesar za ono, kar sta izvozili in izropali iz naše dežele, a kaj šele, da bi nam plačali vojno škodo. Edino Madžarska je na račun 70 milijonov dolarjev reparacij, kolikor je pripadlo Jugoslaviji, začela izvršati svoje obveznosti proti nam. Splošna številka skupne škode, ki jo je pretrpela Jugoslavija med to vojno, je ocenjena na Gl milijard dolarjev. Razume se da dober del tega odpade razen na Nemčijo tudi na Italijo, tako da mora biti človek prav zaradi tega presenečen nad drznostjo onih reakcionarnih elementov v Italiji, ki se danes iz krivca izpreminjajo v tožitelja in obrekovalca naših narodov, katerim so prav oni zadali toliko zla in opustošenja. Mi smo si na jasnem o tem, da onih desettisočev naših žen, otrok in mož, poklanih in postreljenih od italijanskih fašistov v Sloveniji, Dalmaciji, črni gori, Hercegovini, Liki itd., nikdar ne bo mogoče nadomestiti, toda ona požgana in podrta mesta in vse ono, kar je pordpano v teh krajh, mora biti nadomeščeno na breme teh reakcionarjev, za to pa mora poskrbeti italijanski narod. Vprašanje plačila reparacij s strani Nemčije je zelo nujna stvar za našo deželo. Če gledamo realno, more naša dežela dobiti samo nadomestilo v naravi za storjeno škodo, to pa v glavnem na ta način, da dobi od Nemčije celotne tovarne, ki so potrebne za obnovo naše dežele. Tako zahtevo bo naše zastopstvo predložilo zaveznikom. (Pritrjevanje).	.
ZUNANJA POLITIKA
Narodni odbor kakor tudi enotna vlada sta stremela in stremita za tem, da bi bila naši odnošaji z zavezniki čim boljši. Še več, v interesu odstranitve vsega onega, kar je bilo negativnega v zunanji politiki v preteklosti, smo se čvrsto odločili, da ponudimo roko v spravo našim sosednim deželam, ki so jih potegnili v vojno proti naši deželi profašistični vladni krogi v teh deželah. Že v pretekli jeseni sem na sestanku v Krajovi z zastopniki Bolgarije sklenil sporazum o prijateljstvu, bratstvu in sodelovanju ter skupnem bojevanju proti Nemčiji. Ta naš prvi korak je rodil dober plod. Sprejet je bil tako pri našem kot pri bolgarskem narodu z velikimi simpatijami. Otečestvena Bolgarija nam je začela po lastni iniciativi pomagati na različne načine čeprav je sama v precej težkem gospodarskem položaju. Bolgarska vojska je skupno z našo vojsko osvobodila Makedonijo. Vse to z vsakim dnem krepi bratstvo med obema deželama in odstranjuje tisti jez, ki so ga nekoč umetno delali reakcionarji, ki so upravljali Bolgarijo in Jugoslavijo. Danes imamo normalne diplomatske stike ter gospodarsko in kulturno sodelovanje z Otečestveno Bolgarijo. Še več, danes so ti stiki, da more ljudstvo obeh dežel mirno gledati v svojo srečno bodočnost in v uresničenje svojih stoletnih teženj.
Skupni boj in trpljenje albanskega naroda in našega naroda za svojo svobodo sta tesno povezala obe deželi. Stiki med obema deželama so zelo prisrčni in vsi poskusi raznih sovražnikov, da skale te od noša je, so ostali zaman. Mi smo prvi priznali demokratično albansko vlado z vzpostavit jo normalnih diplomatskih odnošajev. Med obema deželami je gospodarsko in kulturno sodelovanje. Po okupatorju porušena
SLOVENSKA JUMDICNA PISARNA
ODŠKODNINE — ODSLOVITVE — NEZGODE — DEDŠCINE IN VSE SODNIJSKE TRAMITAC1JE Uradne ure: od 18 do 20 DIAGONAL NORTE 1119 - Piso 8** - Escritorio 823	Buenos	Aires
Nasproti Obelisku	U.	T.	35-G243	y	35-291G
M 1J flft O L F K L A IS I Č
INDUSTRIJA ELEKTRIČNIH IZDELKOV JOSE BONIFACIO 663	BUENOS	AIRES
I NSTITUTO E N T A L M O II> E L O de Espccialidadcs Dircetor: 10r. M. 9MUCIIJ\MK
SANTA FE 3511	U.	T.	71-5692
GOVORI SE SLOVENSKO CENE ZMERNE
dežela in obubožani albanski narod sta zaslužila s svojimi žrtvami in doprinosom v boju največje simpatije in vsako pomoč, ki mu jo naši narodi morejo nuditi, tem bolj, ker so se neke albanske enote borile za izgon okupatorja iz Črne gore in Sandžaka (ploskanje). Ta skupen boj je ustvaril nerazrušljive zveze med demokratično Albanijo in demokratično federativno Jugoslavijo.
Najpomembnejše dejanje v zgodovini Jugoslavije je bilo izvršeno dne 11. aprila 1945 v Moskvi s podpisom sporazuma o vzajemni pomoči in prijateljstvu, gospodarskem in kulturnem sodelovanju s Sovjetsko zvezo. (Burno ploskanje). To veliko zgodovinsko dejanje so z navdušenjem pozdravili vsi naši narodi. S tem dejanjem je izvršeno ono, za čemer so stoletaj stremeli vsi naši narodi. Toda šele 26 let po nastanku Jugoslavije, šele po tej veliki katastrofi, ki je doletela našo deželo 1941. leta, šele po tem, ko so narodi Jugoslavije dosegli s svojim osvobodilnim bojem to, da vzamejo usodo v svoje roke in odstranijo vse one, ki so ovirali zbližanje z bratskim sovjetskim ljudstvom, šele potem so bile končno uresničene stoletne težnje našega ljudstva, šele sedaj je vzpostavljena nerazdružljiva zveza s Sovjetsko zvezo, ki b|> jamstvo varnosti in zelo koristna za razvoj naše dežele. (Burno ploskanje).
Kar se tiče Poljske je bila Jugoslavija ena prvih dežel, ki je pozdravila začasno demokratično vlado Poljske in vzpostavila normalne diplomatske odnošaje z njo. To dejanje naše vlade so radostno sprejeli naši narodi, ki žele živeti z bratskim poljskim narodom, katerega usoda je bila podobna usodi naših narodov, v najboljših odnoša-jih in v bratskim sodelovanju.
Naši odnošaji z bratsko Češkoslovaško niso pretrpeli nobenih bistvenih sprememb. Ponovno so se normalizirali z osvoboditvijo češkoslovaške in se bodo še bolj kot pred vojno okrepili in poglobili v korist obeh dežel. Sedaj se dela na tem, da so znova obnovi gospodarsko in kulturno sodelovanje z bratsko Češkoslovaško, do katere naši narodi goje globoke simpatije.
Kar se tiče naših velikih zaveznikov Amerike in Britanije, ima naša dežela z njimi tudi normalne diplomatske odnošaje. Prepričan sem, da izražam misli vas vseh, ako rečem, da želimo in da bomo stremeli za tem, da bi bilo naše sodelovanje in stiki s tema dvema velikima deželama ravno tako čvrsti v miru, kot so bili v vojni. Še več, želimo da bi bili še prisrčnejši. Neki reakcionarni elementi iz poraženih dežel skušajo s klevetami izvati nerazpoloženje naših zaveznikoV do Jugoslavije. Trpljenje in žrtve ter doprinos narodov Jugoslavije k skupni zavezniški stvari so tako veliki in neizpodbitni, da na temelju tega globoko verjamemo, da naše upravičene zahteve na mirovni konferenci ne bodo osporavane. (Burno in dolgotrajno ploskanje).
Z osvobojeno Francijo naša vlada sedaj vzpostavlja normalne diplomatske odnošaje. Ni nobene ovire, da bi se med svobodoljubnim francoskim narodom in narodi Jugoslavije ne vzpostavili najbolj prijateljski odnošaji ter kulturno in gospodarsko sodelovanje na korist obeh dežel.
Z našima sosednjima deželama Rumunijo in Madžarsko, ki imata zdaj demokratične vlade, smo že vzpostavili gotove odnošaje, in sicer dobre odnošaje, ki se bodo vedno bolj poglabljali med našimi narodi in narodi teh dežel. Pomirljivo in prijateljsko stališče Jugoslaviji do narodov teh dežel, ki so bile potegnjene v vojno ob strani Nemčije proti svoji volji, je z radostjo sprejeto v teh sosednjih deželah in pripravlja pogoje za take odnošaje, ki bodo trajno jamstvo, da se ne bo mogla več ponoviti žalostna zgodovina iz preteklih časov.
Torej, v dobi dvajsetih mesecev so doseženi z ogromnimi napori tako na bojnetn polju, kot na polju izgraditve naše dežele lepi uspehi. Največjo in najtežjo nalog® je izvršila naša slavna-vojska, ki je za ceno ogromnih žrtev osvobajala našo deželo in jo je končno osvobodila z materialno pomočjo naših zaveznikov in s pomočjo slavne Rdeče armade. (Navdušeno burno in dolgotrajno ploskanje).
Na polju organizacije in okrepitve ljudske oblasti so bili doseženi veliki uspehi ne glede na mnoge težave, zlasti če se upošteva zelo kratka doba, odkar je naša dežela popolnoma osvobojena. V pogledu organizacije in delovanja državnega aparata je bilo tudi storjeno mnogo, ne glede na to, da še mnogo stvari in v redu in da jih j® treba popraviti. V pogledu obnove naše dežele so doseženi tako veliki uspehi, da narr* dajejo najbolj optimističen pogled za nadaljnjo izgraditev naše dežele. V pogleda odnošajev naše dežele z drugimi državami stojimo danes na boljšem kot je kdaj ko-
li	stala Jugoslavija. Zaradi žrtev, ki so jih naši narodi dali za skupno stvar zmage nad sovražnikom, imamo danes več prijateljev po svetu, kot jih je kdaj koli imela naša dežela. (Ploskanje).
če je naša dežela izšla iz te vojne razrušena in materialno obubožana, je pa isto-i časno izšla duhovno prerojena in pripravljena na največje ustvarjalne napore. Izšl» je zedinjena in v bratstvu umirjena nova demokratična federativna Jugoslavija. N» koncu so neizmerne žrtve in trpljenje naših narodov v tej vojni poplačane z mljvečji-1 mi pridobitvami, ki so si jih priborili naši narodi, to pa je: Uničen je peklenski načrt okupatorjev in domačih izdajalcev, da s sejanjem medsebojnega sovraštva preprečijo ustvaritev močne Jugoslavije. Ustvarjeno je nerazdružljivo bratstvo in enotnost narodov Jugoslavije, ustvarjena je ljudska oblast, ki je jamstvo za pravičen socialen red in demokracijo. Ustvarjena je močna državna skupnost enakopravnih narodo* Jugoslavije. (Burno navdušeno in dolgotrajno ploskanje).
FAllIKICA DE MIJEIBLES ARTISTICOS
LA MAYOR EN SUD AMERICA EN SU GENERO
PROVENZAL — COLONIAL — RUSTICO
f A D EM A 12
★
Soc. Rcsp. Ltda. - Capital $ 100.000.—
VALENTIN VIRASORO 1865 — U. T. 54- 6656 — BUENOS AIRES
Reke bodo pokorne
Pisatelj Miško Kranjc, doma iz Prekmurskega ki se je svoj čas mislilo da so ga nacisti ubili, je napisal naslednji zanimiv članek, zlasti za mladino. - Uredništvo.
(Obisk pri Pesnici)
Y	Murski Soboti so mi rekli, naj obiščem Prekmursko brigado pri Pesnici, ki si je priborila, naslov Udarniška. Rekel sem, da jo bom obiskal. Ko nem prišel v Dornavo in me je komandant mladinske delovne divizije vodil od skupine do skupine in mi z zanosom razkazoval delo mladih ljudi, so mi rekli: Damo vam podatke, slike in načrte, ko boste pisali o nas.
Niso me vprašali, če hočem pisati, ^e kaj in kako bom pisal, temveč: Ko boste pisali...” Rekel sem, da bom pisal.
Tako se oddolžujem, ne tistim, ki so mi v Soboti rekli, naj si ogledam Prekmursko brigado, niti tečajnici Pedagoškega tečaja iz Ptuja, ki mi je rekla: “Boste kaj pisali?” Niti temu niti onemu, ki morda pričakujejo navedbe in pohvale posameznih, temveč: slovensl/, mlačeni in njenemuj Realizmu.
Pišem o naših mladinskih briaa-dah.
Ne morem pa si kaj, da se ne bi spomnil nekoga od naših bralcev, ki je zadnjič dejal, da morajo biti v članku predvsem podatki, čim več podatkov, da se ljudje kaj naučijo On sicer da, zna v,se, da si lahko poskrbi podatke drugod, da pa vendar skrat-^a; podatke! In tako, preden preidem v svoj slog, nekaj podatkov, da ”i tudi onemu tovarišu, ki si je želel tega, bilo jasno:
Pesnica je reka, ki izvira, na avs-T^jskem ozemlju, teče pa počez po ovenskih goricah •in se izliva pod bujeni v Dravo. Po pesniški dolini, Jer teče, dela strašno vijugasto pot tn ob nalivih napravi po vsej dolini, ogromno škodo. Ko sem zadnjič obis-slovensko mladino ob njej, je bito navaden, skoraj docela usahel potok, in mislim, da se ni izlivala nika-kamor. Vendar je že stara Jugosla-Vl3a čutila potrebo, da je začela z regulacijo. Najbrž seveda na drezanje P° kakem poslancu, ki je tam nabiral i asove. Sicer se ne bi moglo zgoditi, a so delali tako brez načrta, kakor se je dogajalo s to regulacijo: zdaj so ■>e lotili tu, zdaj tam in uspeh je bil a«, kakršnega doseže lcmet,, lci pre-Kopa na svoji meji in spusti vodo s v°'Je njive na sosedovo.
Slovenska mladina se je poleg onih ki so šle gradit, progo v Br-c °” l°tila tudi regulacije Pesnice in Pr'ed šestimi tedni se je zbralo v Dor-1 avi m Mezgovcih sedem, brigad, ki \e nm je pridružila še Ptujska lete-a brigada, sestavljena iz tečajnikov Pedagoškega tečaja in kmečke mladi-e Dve ljubljanski, dve mariborski, e jska, ptujska, ptjuska lete č a,, Prekmurska Tisoč pet sto ljudi, ki aV> svoj štab, svoje komandante, v°]o ambulanto, odseke, — na delu celo eeta Akademskega pevskega
■ ,. Kadar pušHjate zavoja v domovino
n'. 1 ze el' poslati obuvalo za moške, ženske in otroke, obrnite se do
iti S-CJ ?mfce_ tvrdke čevljev, ki ima nalašč v ta namen urezane čevlie
i-J*e7 ¥ ■ doma v Evr°Pi samo sešiti po meri. Obrnite se pismeno ali telefonicno do:
ttratov KMiSlEH
CENTENERA 1140 U. T. 60-0176	BUENOS	AIRES
zbora. V delovnem tednu, se napravi skupaj okrog šest tisoč delovnih dni, nad trideset tisoč delovnih ur, izkoplje nekaj tisoč kvadratnih metrov ruše, izvozi okrog pet tisoč kubičnih metrov zemlje; kulturne prireditve, študij, okrog štirideset sten-časov. Ka j naj še pride med podatke ? Vprašal sem: Kaj pa žulji? Nekdo se je zasmejal in mi pokazal d,Umi: Je že dobro, je dejal. Imajo obvezane roke in noge. Tudi to spada v statistiko. Ampak še bolj bi spadala med podatke dobra volja, smeh, mladost.
Zares, nekdo v Soboti mi je bil rekel: V članek je treba podatkov, d,a se ljudje kaj naučijo. Zbral sem torej nekaj podatkov za tiste, ki se učijo, in za tiste, ki dvomijo, kakor so dvomili dornavski in mezgovsld kmetje, da bi taka mladina bila kos tisoč dve sto metrom struge, ki so si jo določili za svojo nalogo. Ali so stvari, ki se ne dajo stisniti v podatke, v statistiko. To je sineh, dobra volja, mladost. Za take stvari, ni rubrik. In vendar je to tisto, o čemer bi rad pisal. Letos je mladina iz Jugoslavije gradila progo Brčko - Banoviči. O j tem se je mnogo pisalo, o mladini pri Pesnici in drugod nekoliko manj. So mnogi ljudje, ki mislijo, da gre za progo, za njeno dolžino in zgolj za premog, ki je skrit nekje v bosanskih gorah. So taki, ki mislijo, da gre zgolj za število delovnih ur, dolžinskih metrov in kubičnih metrov in ne vem, za kaj vse še. In celo med mladino samo se najde kateri, ki misli, da, gre za dobro karakteristiko, da gre za osebni uspeh.
Ne to. Nekaj drugega.
Namreč, da imamo mladino. Vedro, zdravo, idealizma polno mladino, mladino, ki se je rodila, v štirih težkih letih, lci se pr ero jeva sleherni dan naše sedanjosti.
Gledal, sem jo ob Pesnici, ko je kopala, ko je v samokolnicah odvažala zemljo, gledal sem zagorele obraze, zagorele po tistem soncu, ki je okoliš-nje pašnika spreminjalo v sivo pusti, njo, ki je prepekla ilovico v opeko. Poslušal sem njihove pogovore. In takrat sem se spomnil nekdanjih časov, ko smo■ mi bili taka mladina. Spomnil sem se tistih pogovorov in debat. Kako strašno daleč je vse tisto. Ne morda po času, temveč po vsebini. Nismo gradili železnic, nismo regulirali rek, postavljali smo lestvo proti nebesom in se sprehajali po belih oblakih, od koder smo komaj videli trdo zemljo. Bežali smo pred svetom. Ne v brigade, umikali smo se v osa melost, odmaknjenost. Bežali, da smo se potem s toliko večjim trudom in bolečinami vračali na zemljo, ko so se zaceli pred, nami razblinjati oblaki naših vizij. In še strašnejši časi so bdi na svetu, ko so dekleta prednice teh, ki danes kopajo trdo ilovico ob Pesnici, posedale v senci svojih zlatih mamic za zavesnimi okni,, vezle in sklanjale glavice, mamice pa napletale misli na tista leta, ko bo treba iskati moža, očetje pa skrbeli za doto.
Danes dekleta ne sanjajo o dotah. Otožne sonate starih časov ob sanjavih večernih zarjah danes nadomeščajo pesmi naših brigad, ki si jih sami ustvarjajo, in bi jih pojo stotera grla: “...tovariš vsem ljudem povej: to pesem je junakov dela. . .”
Zares, ne otožne sonate serenade in romance. “To pesem je junakov dela”. Čas se je prelomil, mladi rod je zasekal kramp in lopato v trdo zemljo. Gradi železnice, regulira reke, obnavlja vasi.
Ne, to. Mnogo več. železnice so gradili tudi nekoč. Brez mladine. Regulirali so relce brez mladine, zidab hiše, vasi, ■mesta brez mladega, rodu. To se da. Vse države na svetu grmadijo železnice in regulirajo reke, a brez mladine. Potreben je denar, ne mladina. Mi ima,mo mladino. Ne zato, da bi gradila železnice, ceste, hiše, regu-rila reke in ne vem, kaj še. Imamo mladino za' druge, večje stvari. Treba bo regulirati vse večjo, vse drugačno reko: življenje. Naši narodi so štiri leta regulirali tisto reko, ki je rodovi pred njim niso mogli, ko se je življenje razlivalo kalcor mlakuže po prostranem polju. V štirih letih so bi-
li	napravljeni ogromni načrti, bilo je mnogo reguliranega. Vse ni moglo biti. Treba bo do kraja izkopati prekop, da se življenje ne bo zaustavljalo po ovinkih, da se ne bo razlivalo
po poljih in se tam zasmrajalo, temveč da, bo teklo po najkrajši, najpri-ldadnejši poti in brez ovir k svojemu cilju, k prostranemu morju človeštva.
Treba, bo graditi vse drugačno progo za izletnike, niti progo do kakega rudnika; veliko progo, ki bo peljala, okrog vse zemeljske oble, ki bo zajela vse ljudi, vse narode. Danes so se pridružile naši mladini, mladinske brigade le nekaterih sosednih držav, pride čas, ko se ji bodo pridružile mladinske brigade vsega sveta.
Imamo mladino. Prav gotovo je to naš največji zaklad. Imamo mladino, ki, je zdrava in polna najlepšega in svetega idealizma. To je mnogo več. A še mnogo več je, da ta mladina Iju-i bi svojo domovino, da je voljna za \ njo žrtvovati vse. Danes gradi svojo \ “mladinsko" progo, regulira Pesnico.
Nisem jih spraševal o ničem,er. Čemu pa? Poslušal sem, jih. Še niso dokončali dela in že so delali načrte: “Drugo leto!” Kaj bo drugo leto? In kaj potem? Zakaj nekoč bodo stali pred, tisto veliko reko, ki se ji pravi življenje;. In nekoč bodo stali pred tisto progo, po kateri naj se delovno človeštvo popelje do zmage.
To in samo toliko sem hotel pisati ob obisku pri mladinskih delavnih brigadah ob Pesnici.
Mako fss5w3a	umetnik	fšožidar	Jaka«*
Slovenski umetnik Božidar Jakac je tudi izven Jugoslavije poznan kot eden najboljših in priznanih sodobnih umetnikov. V stari Jugoslaviji so se umetniki, pisatelji in pesniki največkrat morali boriti s siromaštvom, med katerimi je bil tudi Jakac, v No
vi	Jugoslaviji pa je tudi umetnikom in sploh vsem poštenim delavcem, z glavo in krampom zagotovljeno plačilo za delo, to je da bodo od svojega poštenega dela tudi pošteno in dostojno živeli. Pred kratkim je Jakac pisal neki svoji, prijateljici v Severno Ameriko, ki mu je oskrbela barv za slikanje. Med drugim piše takole:
Mnogo je težav, še več pa je dobre volje, in izvršenega je mnogo. Če se spominjam na razmere po prvi svetovni vojni ali pa sedaj, sploh ni primere. Če bi se pa nekateri državniki in njihovi podpihovalci zavedali miljanov in milijonov mrtvih in mučenih, bi se, če niso bedaki ali zločinci, lotili drugačnega dela za mir, kot pa je to dejstvo danes. Najgloblje smo užaljeni spričo postopanja z nami od strani zaveznikov, to je Anglije in Amerike.
Sramotno je, da se o vprašanju priključitve Primorske, Istre in Trsta sploh debatira in razpravlja, in to še na tak način, ki je za nas, ki smo za skupno stvar tako ogromno žtvovali, skrajno poniževalen. Postavlja se nas celo nižje kot onega,
Restavracija
A. HENULIČ & KUŠERIČ
★
Izborna hrana	Zmerne	cene
CHORROARIN 596
ki je napadal, moril, požigal in zasužnjeval. Očividno jim je tisti priljubljenejši. S tem so pokazali odkrito, da jim je demokracija fraza, svoboda Slovanov pa strašno nezaželjena. Zdi se, da so nekateri gospodje prespali to vojno, ali se jim je spričo nje zelo dobro godilo. Seveda, glavna bolečina je, da se ne bo dalo sveta in ljudstev tako na debelo izkoriščati. V tem grmu pač tiči njihov zajec. Za nas pač ni sprejemljiva nobena polovičarska rečitev! Za nas je to vprašanje življenja, poleg vseh moralnih in vseh ostalih pravic. Če ne bi bilo Sovjetske zveze, ta konferenca sploh ne bi bila podobna mirovni konferenci!
Silno se motijo, če mislijo da se je povrnilo leto 1918, ko so nas prodali. Pa kaj bi Vas mučil s tem, ko sami čutite in veste kako je. Pri nas vkljub vsemu teče življenje v velikem tempu dalje in če ne bi bilo seveda takih motenj in pa podpihovanja in potuhe reakcijonarjem in podobnim tičem, bi izgledalo pri nas in po vsem osvobojenem svetu precej drugače. Pa tudi to še pride, o tem, sem prepričan.
Važno je za nas, da nas tudi vnaprej s tako vnemo podpirate, da Vas ne moti zločinska in bedasta propaganda, ki je tako silno na delu.
MATERIALES para CONSTRUCCION
MIGUEL M. BRUNO
Juan A. Garcia 3675 U. T. 67-9380 Buenos Aires
CORT1NAS ENROLLABLBS de MADERA COMPOSTURAS EN GENERAL
^3
CALDERON 2851. Bs. As. U. T. 50-1344
KROJAČNICA Frane Melinc
Pas Soldan 4844
U. T. 59-1356
PRVO SLOVANSKO POGREBNO PODJETJE Peter Šanehuh
Av. San Martin 5468-. U. T. 50-8539
Oton %u|iaii<*ič o tržaškem vprašanju
Največji sodobni slovenski pesnik Oton Zupančič je držal v Ljubljani sledeči govor, ki se nanaša na naš Trst. Rekel je:
Dolgo teče ta naša pravda za Trst. Čudno teče ta naša pravda. V neprestani napetosti se mora boriti napredno ljudstvo dveh narodnosti za svojo pravico in svobodo na rodnih tleh, tej važni točki naše zemlje, in ves svet spremlja to dramatično borbo in se je po svoje udeležujejo z zanimanjem ter opazuje s 'pridržano sapo menjajoče se faze v njej, zakaj ves svet se zaveda, da gre tukaj za velike stvari, pomembne za Trst, njega bližnjo okolico in daljno zaledje, za sosednje države in tiste dele Evrope, katerih promet se po naravnih poteh steka v tržaško luko.
Mislim, da ga pri nas ni zlepa najti človeka, ki si ne bi bil glede tega vprašanja na jasnem, toliko je bilo že pisanega razpravljanja o tržaškem kompleksu z etničnega, gospodarskega in političnega stališča: vse je na drobno prerešetano, vse je razčiščeno, osvetljeno na dlani, samo malo dobre volje pri odločujočih bi bilo treba, prav malo dobre volje, in tržaško vprašanje bi bilo rešeno tako, da bi bila rešitev sprejemljeva za vse prizadete in bi se svet po dolgi dobi zopet oddahnil. Res, gre za velike gospodarske koristi, za gmotni razmah in prospeh široko razprostranjenih ozemelj, gre pa tudi še za nekaj prav tako važnega, ako ne celo važnejšega: za duhovno bodočnost sveta, za pravo pijmo-vanje demokratičnosti, za pravilno in trdno osnovo reda in dela v povojnih razmerah; gre za vero malih narodov v pravico in svobodo, za idejno usmerjenost, za ravnovesje in duševno zdravje novega človeka, ki je izšel iz vojne mogoče s polomljenimi udi, toda s celo miselnostjo in neupogljivo voljo, da bo poslej živel za tiste ideale, za katere je nesel svojo mlado glavo v boj na življenje in smrt.
Toda podoba je, da pri naših vojnih zaveznikih ni tiste dobre volje, ki smo upali, da se smemo nanjo zatrdno zanesti po vsem, kar smo storili za skupno stvar, po neprimernih žrtvah, ki smo jih brez pomisleka prevzeli na svoje rame, da smo nje, velike razbremenili in jim prihranili precej kapljic tiste skrivnostne, dragocene tekočine, ki se imenuje kri. Naš partizan ni varčeval z njo, z zdravo, vročo, dvajsetletno, življejija željno, v kipečih curkih mu je vrela iz ran, ker je brezmejno ljubil tisto drugo, zlato dragocenost — svobodo svoje domovine. In so lačni in žejni, bosi in raztrgani padali na gosto, kakor trava pod koso, ker jim je . pela čudežne pesmi ona, omamljivka.. Pela jim je pesem otožno o ponižani, razkosani Sloveniji, o tlačenem Korotanu, o žalujoči, zapuščeni Gospe Sveti in pesem zanosno in strastno o morju in Soči, o Trstu in Gorici, da niso čutili meje med bitjem in nebitjem, tako so bili zamaknjeni v zarjo bodočega dne, ko so omahnili v navdušenem zaletu.
Vidim njih osteklenele oči kako zro nepremično in strme skozi rušo in ne morejo razumeti, da tako vroča ljubezen na-
leti na tako hladne račune, da je mogoče tako svete stvari sprejemati s tako mrzlim srcem, tako čiste žrtve s tako o-šabno dvignjeno glavo.
Oni imajo potuho, ki so bili še včeraj verni in zvesti zavezniki najgroznejšim krvnikom kar se jih je izkotilo v najtemnejših dobah. Tisti, ki jim je poverjena skrb za red v teh krajih, hočejo skrbeti za red in pomagajo njim, ki se znajo znašati nad nebogljenimi otroki, nad šibkimi ženskami, nad neoboroženimi mirnimi ljudmi, ki divjajo nad zavodi, postavljenimi s poštenim delom, nad ustanovami ljudstva, vnetega za kulturo in napredek. Kako značilno: maščujejo se nad knjigami, ker knjige razodevajo ljudstvu resnico, ker mu prižigajo luč idej vodnic, kre ga uče spoznavati svet in sile, ki ga vladajo, in prezirati brezdušno mišljenje nacistične fašistične samogoltnosti, spoštovati pravico in ljubiti domovino in nje svobodo. Ali slišite pisatelji sveta? Na grmado z njimi! Na grmado z idejo, pravico in svobodo! Ali slišite, pisatelji vsega sveta? Vpričo vsega sveta se ne sramujejo uganjati teh ostudnih orgij besnega sovraštva in zaslepljenega divjaštva. Toda, prepričan sem, da ves pošteni svet vidi z nami vred, kako se iz plamena zmagovito dviga ptič Feniks, neumrljivi, s svetlobo obdan. Ali si je mogoče misliti, da svet to nespodobno, poniglavo početje gleda in ga ne oceni primerno, to se pravi ga ne oceni, prekolne in zavrže ? Svet se ne more tako globoko pogrezniti, da bi take metode o-dobril in potrdil ter celo poplačal z mastno nagrado z lepim mestom in njega zaledjem, krasno primorsko ljudstvo pa, ki že poldrugtisoč let na tej zemlji prebiva in jo vsako leto pogrne s zlatim žitom,
obstre z oljkami in trtami, ki jo ljubi in brani, to ljudstvo pa da bi vklenil v jarem, ker je bilo zvesto sebi in svetlim idealom človeštva.
Ako pomislim na fašista s puško na rami, z bombo in nožem v roki, s krvoločnostjo v srcu, kako se mi zasveti naš človek nasproti njemu! S tako mirnim,, samozavestnim korakom stopa ta naš človek po poti človečanstva v svojo bodočnost! Po vsem preganjanju in mučeništvu hodi po-koncu, poznati mu je, da ga prevzemajo visoke misli in globoka čustva, da ga vodi vera v' bratstvo narodov, v skupne cilje človeštva: v radostnem delu hoče najti srečo in zadovoljnost sebi, svojemu narodu, pa tudi italijanskemu delavnemu ljudstvu, ki je z njim enih misli in želja in si želi Jugoslavijo in njeno svobodo. So mračni trenutki tesnobe, ko se mi zavali usoda našega tako bridko preizkušenega ljudstva s pezo težkega kamna na prsi — spomnim se pokončnega človeka teh krajev in odleže mi.
In tudi v tej naši dolgi in hudi pravdi za Trst, ki se bliža svojemu zaključku, smo imeli in imamo velike, spretne in modre vodnike in zagovornike: našega spoštovanega maršala Tita, tovariša ministra Kardelja, sovjetskega ministra Molotova, tovariša Bevka, pisatelje Francije, Amerike in vse svobodoljubne in blagomiselne duhove sveta. S hvaležno in s toplo mislijo se spominjam njihovega dela za našo svobodo in za priključitev Trsta k Jugoslaviji. Tudi misel na našega primorskega človeka mi je bila v najtemnejših urah največja opora in tolažba. Veliko je moje zaupanje vanj, in on s svojim delovnim tovarišem italijanskega rodu mi je porok, da bo ta pravda dognana srečno za nas in s tem bo njem zaključek pravičen za Italijo in pravi za ves svet!
Gorica in meje okoli nje
Slovenski zgodovinar, dr. Milko Kos, je napisal o naši sončni goriški 'naslednji zgodovinski članek ter obenem prikazal, kako krivična bi bila po Francozih predlagana meja, o kateri se je na konferenci v Parizu toliko razpravljalo in se, naravno, ni moglo ničesar zaključiti in se ne bo tudi sedaj v New Jorku, če nam ne priznajo naših pravic. Dr. Milko Kos piše :
“Vas, ki se v jeziku Slovencev imenuje Gorica”, tako se nam leta 1001 predstavi Gorica prvič v zgodovini. Kratek podatek zgodovinskega vira izpred blizu tisoč leti nam jasno pove, da so tamkaj takrat prebivali Slovenci in da je ime njihove vasi slovensko. Listina nam ga ne sporoča v obliki, navadni danes med Italijani ali Nemci, marveč v lepi in čisti slovenščini: GORICA.
Gorica, postavljena kot selišče na zadnjo “goric” Vipavske doline v smeri proti Soči, je po svoji legi in nastanku značilna za te kraje. Večje število vipavskih vasi ima prav tak položaj vrhu vinorodnih ‘‘goric". Ta Gorica je sprva kaj neznaten kraj.
Po pomembnosti jo je daleč nadkriljeval bližnji Solkan, kjer je stal grad, starejši od goriškega in kjer je nastala fara, v katero je sprva spadala tudi Gorica.
Pa ne samo kot vas vrhu ene vipavskih goric, tudi po svojem nastanku kot mest je izvor Gorica domač, tako kot ga najdemo pri številnih mestih slovenskega ozemlja. Ob vas Gorico je fevdalni rod vrh hriba postavil svoj grad. S tem je začel pomen kraja rasti. V naselbino se začno naseljevati ljudje od zunaj: uradniki, vitezi in služinčad fevdalnega gospoda, ki se po kraju in gradu, sezidanem ob njem, začenjal imenovati goriški grof. Ob gradu nastane tržišče, ki je privabljalo za stalno ali začasno tuje ljudi, trgovce in obrtnike. Med doseljenci fevdalnega, trgovskega in obrtniškega stanu niso bili le Slovenci; prihajali so semkaj tudi Italijani, Furlani, Nemci in Judje. Kraj je postajal čimdalje pomembnejši, tako, da je naselbina vrh gorice ob gradu dobila leta 1307 mestne pravice. Na hribu ob gradu pa je bilo le malo prostora; naselbina le tamkaj ni mogla širiti. Nastajale so hiše pod grajskim gričem; najprej tam, kjer je pot z grada pri-
RECREO E U R O P A
Pripraven za nedeljske izlete v Tigre. - Prevoz s postaje Tigre F.C.C.A. do Iiecrea in nazaj:
S 1.— za otroke $ 0.50
★
Lastnika: BRATA ROVTAR
'h
Rio Carapachay
Tigre FCCA. U. T. 749-589
peljala v ravnino. Tukaj so postavili tudi cerkev, današnjo goriško stolno cerkev, ki pa je še dolgo podružnica fare v bližnjer* Solkanu. Vas pod gričem se začenja širiti na vse strani, proti Travniku na severn* stran, proti Podturnu na vzhod, zajema posamezne kmečke domove in selišča v ravnini. Tudi v spodnji Gorici nastane tržišče, tudi semkaj se začno naseljevati ljudje od zunaj; leta 1455 dobi tudi ta del Gorice mestne pravice.
V	novi dobi se je Gorica še nadalje širila. Izven tesno obzidanega prostora prot»i Soči na zapad, kjer je vodil most čez reko, okoli gradu in proti vzhodu na vipavsko stran. Najbolj sta pa ekspanzijo Gorice usmerila in usmerjala oba kolodvora, oni Ju*šne železnice, ki je pri Gorici stekla leta 1860, in severni kolodvor takoimeno-vane bohinjske železnice, ki je bila odprt* leta 1906.
Že iz navedenega je razvidno, kako je ta kraj organično rastel iz vasi v tržišče, iz tržišča v mesto, kako se je širil iz prvotno oKko odmerjenega ozidanega prostora v okolico, ki jo čimdalje bolj uklepa v svoj® območje in kako mu je končno novodobni promet nakazal nove razvojne možnosti i* smeri. Razvoj in rast Gorice je taka kot pri veliki večini slovenskih mest: vas —-fevdalni grad — tržišče — mesto — fara — sprva izven kraja. Rast Gorice je pognala iz čisto slovenskih korenin: tu nimam* nikakršne v stari vek segajoče komunalne ustavne ali upravne tradicije kot pri mestih v Italiji; tu ni nikakršnega cerkvenega sedeža, na katerega bi navezal kasnejši razvoj. Tu je enostavna slovenska vas, ob kateri in s katero je vzrastla naselbin* meščanskega značaja, kot mnogo takih »a prav enak ali podoben način drugod na Slovenskem. Od mest v našem Primorju i» Istri je po svojem nastanku Gorici še najbolj podoben hrvaški Pazin.
Navedel sem vse te stvarne in nemara suhoparne podatke, da bo tembolj razvidno, kakšno že tisoč let organično rastočo i» vzrastlo celoto hoče nbva meja, predlagana med Jugoslavijo in Italijo, na nesmiseU način presekati na dvoje. To kar je rasti« in je že dolga stoletja eno, kar je po gospodarstvu tesno povezano v eno celoto, te naj bi bilo odslej dvoje.
Pa ne samo mesto, tudi njegovo okolico trga predlagana meja. V zgodovinskem, razvoju v eno politično in gospodarsko enoto z mestom vred vzrastla okolica Gorice in goriško podeželje je tudi prišlo pod nož. Zgodovinsko jedro Goriške kot dežele je nastalo okoli Gorice in na slovenske« ozemlju, se širilo najprej in prvenstven* v slovenske dele Posočja in zajemalo vseskozi po večini predele, ki so bili in so po svojem prebivalstvu slovenski. Zgodovinsko jedrb, iz katerega je vzrastla Goriška kot pokrajinsko-politična enota, se je razprostiralo na slovenskem ozemlju:	med
obronki Trnovskega gozda na severu, reko Vipavo na jugu, Sočo na zapadu in Vrto-vinskim potokom sredi Vipavske doline na-vzhodu. Iz tega prostora se je zgodovinska Goriška kot dežela polagoma širila:	V
“Gore” na severu, kjer ji je najprej priključeno srednje Posočje s Kanalom i» Banjško planoto, kasneje pa Tolminsko in Bovško. Druge smeri politično-teritorialne ekspanzije so šle v Brda, v zgornjo Vipavsko dolino in na Kras. Kras je obsegla zgodovinska Goriška ozemlje do meja Istre, goriška Brda pa v celoti med Sočo in Idrijo. Vsi ti predeli so slovenski po svojem prebivalstvu. Mnogo šibkejša je bila poli-tično-teritorialna ekspanzija v ravno Furlanijo. Kajti tukaj je imel dolgo časa glavno besedo oglejski patriarh, kasneje pa Benetke, ne gc^iški grof. Kar je bilo goriškega v Furlaniji je v zgodovinski dobi razkosano in razbito: beneška in oglejska zemlja se prepleta z goriško; Gradež in Tržič sta beneška, Krmin je goriški, Gradiška nekaj časa tudi beneška, kasneje pa zavze-
ma poseben politično-upravni položaj. Šele mejne ureditve po koncu beneške republike so dale Goriški kot deželi v Furlaniji sklenjene meje. Furlanija kaže v preteklosti razbito politično-teritorialno podobo, kakršne v slovenskem delu dežele ne najdemo.
Skozi dolga stoletja niso politične meje okoli Gorice potekale tako, da bi bil težišče Priključka zapad, vedno tako, da so mesto družili s predeli, katerih naravno središče Je, to je v “Gorami”, Vipavsko dolino in delom Krasa. Tako je bilo v srednjem veku 2a časa goriških grofov, tako je bilo v času, ko je bila Gorica pod avstrijskimi Habsburžani del “cesarstva”, tako je bilo ^a časa Napoleonovih Ilirskih pokrajin. V dolgih stoletjih je mesto Gorica in dežela Goriška le v letih med prvo in drugo svetovno vojno v političnem oziru del Italije.
Sedaj pa naj nova meja ne preseka le 'flesta samega, marveč tudi to, kar je že v Preteklosti predstavljalo z mestom vred ('n° politično in gospodarsko enoto. Sto in stoletna izskušnja, ki je družila skupaj to, ^ar spada skupaj po gospodarskih potrebah, bi bila sedaj postavljena na glavo. Ne Klede seveda na vse druge argumente, da nasprotujejo predlagana mejna črta jasno Draženi volji prebivalstva, izpričani z ■°rožjem v rokah in z živo ter pisano besedo. da nasprotuje narodnosti pripadnosti Prebivalcev v Gorici in okoli nje, ki so po vecini Slovenci, da je v zasmeh vsakemu bodočemu razvoju tega predela.
Da je Gorica s svojo bližnjo okolico tes-no povezana enota, to je uvidela tudi italijanska uprava, ki je združila z mestom gorico okoliške vasi kot predkraje v eno občino. Ta tako ustvarjena “velika Gorica” P° narodnostni pripadnosti svojih prebiralcev nima več italijansko-furlanske, marveč slovensko večino po štetju iz leta 1910. Tudi to “veliko G orico’’ bi nova meja raztrgala na dvoje, večji del mesta z nekaterimi predkraji bi prišel pod Italijo, manjši 2 drugimi predkraji pa pod Jugoslavijo.
Že nemalokrat je bilo poudarjeno, da je Dorica naravno središče slovenskega dela iežele. Gorica je edino mesto v slovenskem delu dežele (če izvzamemo neznaten in povsem poljedelski Sv. Križ v Vipavski do-Gorica je stičišče cest, ki vodijo z Gora’’ v srednjem in zgornjem Posočju, iz ®rd, iz Vipavske doline in s severozapad-,lega Krasa. Sedem velikih cesta vodi v Gorico iz slivenskih delov dežele in le ena furlanskega. Od sedmih cest iz slovenskih krajev bi jih bilo šest pred mestom 'a*> pa v mestu samem, po državni meji presekanih.
Gorica je kmečki trg pretežno za slovenski del dežele. Vsak,, kdor razmere le ma-*° pozna, ve, kako na goriškem kmečkem trSu daleč prevladuje slovenski kmet in okoličan nad furlanskim in italijanskim. Dorica je s svojo zelo razvito izvozno trgovino sadja ter zelenjave navezana v prvi vrsti na slovenskega okoličana. Nova me-Ja bi mu to tržišče z vsemi k njemu spadajočimi prostori in napravami zaprla. Za-Padni Bric bi po jugoslovanskem ozemlju *e po velikem ovinku mogel priti do Soče, •ez reko pa težko, kajti na ozemlju, ki bi Prišlo pod Jugoslavijo menda tamkaj ni Nobenega mostu. Gorjan in Vipavec bi pač Prišla v mestno obrobje, na trg, kjer sta bi-*a so bili njuni predniki vajeni že sto-*etja prodajati in kupovati, pa le če bosta
imela dovoljenje za prehod čez državno mejo.
Velike neprilike bi imel tudi goriški meščan. “Italijanski” Goričan bi imel dostop do nekaterih bolnic in zavetišč le preko državne meje. Voda po vodovodu bi mu pritekala iz Jugoslavije. Svoje umrle na staro pokopališče bi moral hodit obiskovat v Jugoslavijo. Še slabše bi se pa godilo jugoslovanskemu Goričanu; ta bi bil z državno mejo odrezan od svojih dosedanjih uradov, šol in cerkva v središču mesta, trgov in trgovin, številnih delavnic in tovarn, v katerih si je doslej služil svoj kruh.
*
Razmejitveni komisiji, postavljeni za študij in predloge glede bodoče meje med Jugoslavijo in Italijo je bilo naročeno, naj “sestavi poročilo o črti, ki naj bi bila v glavnem narodnostna in ki bi pustila čim
manj prebivalstva pod tujo vladavino”. Ugotoviti moramo, da se sklepi konference v Parizu, ki domnevno slone na poročilih razmejitvene komisije, v kolikor se tičejo jugoslovansko-italijanske meje med morjem in Kanalsko dolino, od tega daleč oddaljujejo. Po predloženi meji bi na italijansko stran prišlo 60.000 Slovencev ob robu Krasa, okoli Gorice, v delu Brd, vsi Beneški Slovenci z Rezijo vred in oni v Kanalski dolini, na jugoslovansko stran pa mogoče nekaj stotin Italijanov v vzhodnih in severnih goriških predkrajih. Za okoli
14.000	Italijanov v mestu Gorici naj damo 60.000 naših ljudi. Tako so torej pri zeleni mizi v Parizu pojmovali razmejitveno črto med Jugoslavijo in Italijo, “ki naj bi bila v glavnem narodnostna in ki bi pustila čim manj prebivalstva pod tujo vladavino’’.
Letošnja žetev v Sloveniji
Izseljenci ste imeli -priliko citati še več člankov iz pod peresa, dr. Metoda Mikuž, ki je po poklicu duhovnik in je bil ves čas vojne na strani partizanov. S tem je dokazano, da poštene in resnicoljubne duhovnike, ki so se z narodom borili trpeli in mu svetovali, tudi v današnji “komunistični” Jugoslaviji spoštujejo in cenijo. Škoda, da je bilo takšnih duhovnikov, ljudskih duhovnikov, tudi v Jugoslaviji le premalo, česar pa so od svojih predstojnikov zapeljani le delno krivi in se jim je zato tudi oprostilo, izven kateri se niso direktno udeleževali pobojev in izdajstva našega naroda. Naslednji članek je zanimiv ne samo z gospodarskega stališča, marveč Uidi z političnega in verskega. Dr. Mikuž piše:
Ljubljana. — Težko smo prva partizanska leta pričakovali žetve. Posebno na Notranjskem in Kočevskem, kjer so dobri ljudje živeli iz rok v usta in so nam bili v tempogledu popolnoma podobni. — Kraje, kjer so bile tudi čez pomlad in zogdnje poletje kašče še vedno polne in v kleteh še dovolj krompirja, je obdal okupator z bodečo žico in ko je brigadnim in bataljonskim intendantom zmanjkalo res prav vsega, se je bilo treba spuščati globoko v rodovitno šenjernejsko polje, v bližnjo okolico Fibnice, Novega mesta. Trebnjega, v okolico Starega trga ob Kolpi. — Res je J potem okupatorju služeče ljubljansko časo- j pisje pisalo o partizanskih roparskih napadih in klicalo na nas vso božjo in peklensko kazen, a to nas ni niti najmanj bole-
lo	iri skrbelo.
Kdor je bil v partizanih prva leta ve, kaj nam je pomenila Notranjska in Kočevska, pa tudi, kako lačni sta ti dve deželici z najboljšimi ljudmi, z majhnimi njivami, polni leskovih grmovij, brinja, skal in mogočnih gozdov. Prišlo.je že v izrek, da se na tem delu slovenske zemlje more dalje časa zadržati samo Šercerjeva brigada, rekrutirana iz najboljših partizanov domačinov, ki so ti znali pričarati iz zemlje skoraj da celo cigarete, ali pa iti po hrano v samo Cerknico ali Kočevje. Včasih pa so odpovedale tudi take čarovnije in je bila
izključena še taka predrznost in takrat je bila lakota, da smo začeli dobivati privide. Prevrnjene smreke so postajale pota, ki vodijo v bogate vasi, trda skala je bila prijazna hiša, iz katere se je kadilo in kjer so dobri ljudje kuhali za vso brigado in bomo lahko še vzeli s seboj.
Ko so prividi odšli, si včasih že takoj, zaverovan v vse te dobrote, padel v jarek ali z glavo zadel v skalo. Bolj ko je šlo na pomlad, hujše je vselej bilo in noben gospodar, noben agronom in noben priro-dopisec ni nikdar s takim živim zanimanjem ogledoval posejanih njiv kot smo jih mi. Celo tisti ki poprej niso poznali ne oblike ne barve ne velikosti komaj vzkale-nega in odgnanega žita, so vse to začeli prepoznavati in čim lepše je bila njiva zelena, tem večje upanje smo imeli, ki pa je seglo samo do ječmena, kajti ta dozori najprej. Na pšenico — beli krhu — si nismo upali niti pomisliti in vriskali bi kot obsedeni, če bi oves dozorel že za veliko noč. In ko so poželi ječmen, ko je vsaj za silo dozorel zgodnji krompir in ko so jablane in hruške komaj dobro odcvetele, v brigadah in bataljonih ni bilo več lakote.
Dobri ljudje so delili z nami, kar so pridelali in prav tej nesebični dobroti revnih, od okupatorja izmučenih in preganjanih ljudi, smo dolžni največjo zahvalo. Ljudem, ki so za sam božič jedli repo, a pogostili ves bataljon s kruhom in za veliko noč poslali brigadi v Mokric ali nad Pred-presko meso, češ, da je zanje dober tudi krompir sam. Že takrat se je zdelo človeku vse to tako lepo, da so mu prišle solze same od sebe in ob spominu navso to veliko ljubezen in dobroto teh ljudi še danes pri še tako trdni volji ne more biti drugače.
Danes partizani niso več v gozdovih in ne spimo več kje na mahu, dračju ali kar na poti sami s kamnom ali nahrbtnikom pod glavo. Močno pa nas, kot je to bilo vselej, zanima letošnja žetev in veseli smo, ker je dobra. In kot so nam želeli včasih in še danes hudobni ljudje, da bi poginili kot stekli psi nekje v grmovjih, pa nismo, tako je tudi letos moralo miniti veselje vseh teh hudobnežev, kajti ob taki žetvi in
'\Carpinteria Mecanica/:
l 1 *'
■ v-fs
v	M	UR	G	U10 N D 0
1365
U. T. 08-0015
Za načrte, betonske preračune in Firmo obrnite se do tehničnega KONSTRUKTORJA
Franica Hi. Iti n jšeh
HABANA 4321 vogal SANABRIA
ROJAKI V ROSARIO IN PROV. SANTA FE
če potrebujete uradne prevode vaših krstnih, poročnih in drugih listin, obi'-nite se na našega prevajalca (Traduc-tor Puhlico Judicial)
SAN LORENZO 937	Rosario
g S »» i: Cj AL ljn.A D
Kadar imate opravka v Bs. Airesu ne pozabite, da boste najbolje postreženi po zmernih cenah v HOTELU
"PACIFICO”
CHARCAS 769 — BUENOS AIRES
Anton llojtinovie
letini svobodni in novo domovino ljubeči slovenski narod ne bo umrl.
Že vso zimo smo lahko poslušali vso to borno peščico sovražnih ljudi, ki so govorili, da bomo že videli, kakšna lakota bo in kako bomo pocrkali. Ni bilo snega in grozili so nam z mišmi, črvi, pozebo in ae deseterimi drugimi nesrečami. Ko je prišla pomlad, so spet vpili, da bo vse zgorelo kajti nevernikom, kot smo, Bog ne bo pošiljal dežja in zato bo spet lakota. Ker pa je 'suša grozila tudi njihovim njivam, so delali procesije, a glejte, ker Bog prav gotovo ni hudoben kot oni in ne špekulant z življenji kot oni, na še tako verno pojočo in vpijočo sosesko in poslal dežja. To je bogomolske hudobneže nekoliko zbegalo, a spet jih je postavil na noge koloradski hrošč, češ, božja kazen je to za neverne i« brezbožne kraje. No, hrošč, v kolikor ni še ugnan, pa ima krila in leti tudi na njihove njive. Zaupali so dalje, da bo Bojr vsaj toliko potegnil z njimi, da bo poslal nad neverne kraje točo. Pa je spet ni ia danes je pšenica, rž in ječnem že na varnem, koruza lepo raste in tudi hrošč se b* unesel.
Nič ni torej pomagalo sovraštvo in iskrena želja, da bi Bog kaznoval naše njive, našo setev in našo žetev. Preostane jim samo še to, h čemer so se zatekali že štiri leta, ko jim je pošla vsa hudobija, tiha, mežnarska in hinavska vdanost,, a še ta pomešana z nekrščanskim sovraštvom: Kuj hočemo, Bog itak drži s partizani.
Kakor koli že, eno se je letos ponovno izpolnilo: Kar smo pomladi ali jeseni izročili zemlji, to nam danes zemlja večkratna vrača. Takrat smo svetovali, prosili in pisali, dajte, ubogajte in zaupajte zemlji! Čim več, tem boljše. Res je steklo obilo znoja in še bodo krvavi žulji, še zgodnje vstajanje in pozni počitki, a prav zato je tukaj tudi uspeh, ki ga mora biti vesel vsak.
Kjer se torej niso izpolnile želje hudobnega človeka in kjer so naša polja rodila v dovoljni meri, se hudobni človek te dni že spreminja v obliko in podobo hudobnega in nevarnega izkušnjavca, ki bo in je na vse. načine prigovarja, naj vendar ničesar ne oddamo, kar imamo več kot odvišnega i* preveč. Greh je, dajati brezbožnim ljudem, lakota bo drugo leto, takrat bo sicer drugače in bo hudo kaznovan, kdor ho leto* kaj dal, in tako podobno. Ali bomo poslušali glas našega skupnega sovražnika, tistega, ki nam je za to leto želel miši, črve, sušo, točo, hrošča in lakoto?
Dali bomo torej, kar je po postavi od odvišnega potrebno dati. In prav gotovo je, da nam pri tem ne bo potreba dati toliko, kot so dajali tisti dobri ljudje, ki so ohranjali pri življenju prve partizane, zadnji krompir in zadnje prgišče moke. Jugoslavija namreč, ki so jo ustvarili s pomočjo poštenih kmečkih ljudi partizani, je letos rodila toliko, da bomo od lastnega odvišnega dali toliko, da bo vsak državljan živel že boljše in lepše kot lani. To seveda zopet ne bo všeč hudobnim ljudem in obenem jih je še sram, kajti letos jih je pustil na sramotnem cedilu sam Bog, pošteno obdelena in negovana slovenska zemlja in njeni dobri ljudje.
“Slovenski poročevalca”.
TRGOVINA JESTVIN 'JUGOSLOVANSKA ZVEZDA'
33»enih Ivan
SARACHAGA 4800 U. T. 67-6988
P 1 Z Z E R I A Emil L n v r c n č i e
Avda. Fco. Beir6 5315 U. T. 50-3525
Z o b w z il r a v p i k n ih'n. Snmoilovie Dr. Feliks Falicov
Sprejemata od 10—12 in od 15—20 ure DON ATO ALVAREZ 2181
\
Zadružni vestnih
NAČELNE RAZLIKE MEO STARIM ZAKONOM
O	GOSPOOARSKIR ZAORIJCiAM IN NOVIM SPLOŠNIM ZAKONOM O ZADRUGAH
Novi zadružni zakon postavlja zadružništvo v popolnoma drugačen odnos nasproti družbi in gospodarskemu redu kakor pa po starem zakonu o gospodarskih zadrugah. .
V	predaprilski Jugoslaviji so govorili zadružni ideologi o zadružništvu kot samostojnem gibanju, izoliranem in popolnoma ločenem od ostalega družbenega in gospodarskega dogajanja. Postavljali so celo teorijo o zadružni državi. Živeli smo v individualnem, kapitalističnem gospodarstvu. Kolikor je bilo v zadružništvu zdravega, se je združevalo v obrambo proti kapitalističnemu izkoriščanju v zadruge. Ponekod je bil ta odnos celo borben, vendar pa v splošnem to borbenost zastonj iščemo. Krotili so jo na vse mogoče načine voditelji našega prejšnjega zadružništva, ki so bili tesno povezani z vodilnimi protiljudskimi silami.
Tako je imelo zadružništvo v svojih najnižjih in najmanjših celicah v splošnem le slaboten obrambni značaj, v vrhovnih pa je bilo zaradi svojega vodstva kapitalistično, protiljudsko in izkoriščevalno.
Stari zadružni zakon je seveda takratno dejansko stanje uzakonil. V svoji definiciji o zadrugi ne govori ničesar o odnosu zadruge nasproti družbi ali državi. Zadrugo opredali s suho juridično definicijo, in sicer s tem, da našteje njene bistvene lastnosti, ki jo ločijo od delniške družbe ali družbe z omejeno zavezo, kakor so pač u-strezni zakoni podajali definicijo drugih1 majcj so trgovskih družb. Po tem zakonu nima torej zadružništvo ničesar, kar bi ga spajalo
v	organično povezavo z družbo temveč je ena izrAed oblik trgovsko-gospodarskega udejstvovanja.
Stari zakon o gospodarskih zadrugah je poln formalnosti in birokratizma, že ustanovitev zadruge je bila tako zapletena, da ustanovitelji po še tako podrobnih navodilih, ki jih je izdajala revizijska zveza, v večini primerov niso bili sposobni, da b u-stanovli zadrugo sami brez pomoči zveze.
Registracijo so izvajala registrska sodišča, ki niso imela in tudi rtiso mogla imeti nobenega vpogleda, ali je ustanovitev te in te zadruge gospodarsko smotrna in utemeljena. Zakon sodiščem te pravice tudi ni dajal.
Registrska sodišča so se omejevala izključno le na presojo formalne zakonitosti.
Preizkušala so, če so vse ustanovitvene listine pravilno sestavljene in zadostno podpisane, če pravila ustrezajo formalnim zakonitim določbam itd. Nobene pravice pa niso imela registrska sodišča, da bi zavrnila registracijo zadruge, če je znašal n. pr. zadružni delež le 50 par in je bilo jamstvo le enkratno, ali če je obstojalo v kraju, kjer se je zadruga ustanovila, že več istovrstnih
zadrug, le da ni bila firma popolnoma enaka že registriranim zadrugam itd. Zadruga je morala zapisnik o vsaki skupščini predložiti registrskemu sodišču, ki je smelo preizkusiti zopet samo formalno stran poteka skupščine. Takega birokratizma v starem zakonu kar mrg-oli.
Tudi mnogo protidemokratičnih določb je imel stari zakon. Tako so imeli člani v zadrugah za proizvajanje, predelovanje in prodajo lahko po več glasov, in sicer kolikor deležev, toliko glasov, vendar največ pet. V zvezi z zakonom o obrtih niso smeli biti člani obrtno produktivnih zadrug pomočniki in kvalificirani delavci, tako da so morale te vrste zadrug nujno poslovati s tujo, najeto delovno silo.
Zakon o gospodarskih zadrugah je posvečal posebno pozornost kreditnim zadrugam in pri tem seveda uzakonil le obstoječe stanje. Kreditno zadružništvo je bilo namreč še na poseben način izrabljeno v kapitalistične in protiljudske namene. Po določbah zakona o gospodarskih zadrugah se kreditna zadruga ni smela baviti z ne-
in obrtnega gospodarstva z zadružnim organiziranjem koristno uporabi in vključi v splošni državni gospodarski načrt. Pri ogromnih nalogah obnove in načrtne izgraditve naše države si delita državni in zadružni sektor svoje naloge tako, da zajame državni sektor večje naloge industrijskega značaja, zadružni sektor pa naj poveže predvsem drobno gospodarstvo in naj ga vključi v splošni državni gospodarski načrt. Zadružni sektor naj mobilizira vse tiste drobne sile in sprosti ljudsko pobudo s silnimi možnostmi razvoja povsod tam,
žic na deželi in v mestu pri organiziranju proizvodnje, preskrbe in razdeljevanja blaga.
S spolnjevanjem teh nalog pomagajo zadruge državi pri dviganju blaginje najširših ljudskih slojev. Zadruge so opora drža-
vi	pri izvajanju državnega gospodarskega načrta in pri krepitvi zveze delovnih mno- I žic dežele in mesta. One so ^sredstvo za- f splošno ljudsko pobudo in za razvid in nad- j zorstvo v gospodarstvu.”
Novi zakon pa nalaga tudi državnim or- j ganom, da podpirajo zadruge, ki s svojim j rednim in pravilnim zadružnim delom iri
kjer državni sektor s svojim, do neke mere-
nujno centraliziranim aparatom, nikdar te prispevkom za izvajanje splošnega držav naloge ne bi mogel izvršiti.	nega načrta ustrezajo cilju in vlogi zadru-
Uzakonjen je bil zakon zato, da bi zadru- ge. Tem zadrugam so zagotovljene velike ge dajale posebno varstvo in podporo siro- ugodnosti. Še posebna pažnja je posvečena j mašnemu in srednjemu kmetu. Zapet je kmečkim delovnim zadrugam, kot najbolj j poudarjen družbeni smisel zadružništva, ki j naprednim.
ga v starem zakonu zastonj iščemo. Sploš- j Po splošnem zakonu o zadrugah se re- [ ne kmetijske zadruge, zlasti 'pa zadruge za j gistracija zadrug ne vrši več pri registr-skupno obdelavo zemlje ali kmečke delov- j skih sodiščih, ki presojajo lahko zgolj for-ne zadruge, kakor jih imenuje novi zakon, I malistično. Pravila potrjujejo izvršilni od-
naj bodo tista opora, tisto sredstvo, ki naj služi ljudski državi pri zaščiti drobnega kmeta pred izkoriščanjem, ki ga je bilo toliko na naši vasi. Kmetijske zadruge naj vodijo kmeta v najprednejši način gospodarstva, one naj dvignejo tako nizko stoječo življenjsko raven našega bajtarja, vin-čarja in srednjega kmeta.
Splošni zakon o zadrugah se izdaja na-
kreditnimi posli, medtem ko se nabavne in dalje tudi zato, da se pravilno organizira prodajne zadruge, kmetijske zadruge in preskrba najširših ljudskih slojev. Nabav-
TRGOVINA ČEVLJEV BELTRAM Vas po domače postreže.
Če hočete biti elegantno in dobro obuti, posetite to trgovino, imeli boste na razpolago veliko izbero vsakovrstnih čevljev, copat za delo, šport in izlete. — Pridite, pa se boste prepričali!
Se priporoča
Albert B e B 1 r a ni
DONATO ALVAREZ 2288 Buenos Aires
obrtno produktivne zadruge niso smele pečati s kreditnimi posli. Pri tem je bila notranja zgradba kreditne zadruge taka, da nikdar ne bi mogla postati množična organizacija, kar je bistveno za pravo zadružno obliko. Člani so morali biti le posojiloje-se seveda ogibali vsake tesnejše povezave z zadrugo in niso prihajali na zadružne skupščine;, dočim vlagatelji niso bili zavezani postali člani. Zaradi neomejenega jamstva, kakršno je bilo običajno v kreditnih zadrugah, vlagatelji tudi niso imeli nikakega interesa, postati člani. Tako je postalo nujno, da se je udejstvovalo v kreditnih zadrugah le nekaj ljudi in da so prihajali na skupščine ter zadrug le člani upravnega in nadzorstvenega odbora, pa še ti ne vsi. Tudi nujnost take notranje konstrukcije je bila eden izmed razlogov, da je kreditno zadružništvo začelo propadati ne glede na to, da so prejšnji voditelji strahotno izrabljali prav te vrste zadrug.
Novi splošni zakon o zadrugah uvaja v naše zadružništvo popolen preobrat. Motivi, s katerimi je Ljudska skupščina zakon sprejela, navajajo med drugim:	Ljudska
skupščina izdaja zakon zato, da bi mogle zadruge postati čvrsta opora državi pri varovanju koristi delavnega ljudstva. Zadružništvo je torej izgubilo svoj izolirani, lahko bi rekli, sektaški značaj. Zadruge so postavljene v službo države, torej vsega delovnega ljudstva. Zadruge naj skupaj z državnim sektorjem pomagajo ščititi ljudske koristi. Zadružništvo se poveže v družbenogospodarski red ljudske države v eno samo gospodarsko politično silo z državnim sektorjem, tako da med njima nikdar niti pojmovno ne moro priti do boja. Zadružni sektor dopolnjuje državni sektor in mu pomaga pri varovanju skupnih koristi delovnega ljudstva. Zakon je izdala skupščina zato, da se gospodarska moč vaškega
ne in prodajne zadruge naj skupaj z državnim sektorjem pravilno organizirajo razdeljevanje blaga. Tu lahko ugotovimo, da je razdeljevanje blaga sicer že v veliki meri prešla v roke ljudskega zadružništva, da pa bo treba še veliko dela v globino, da se izločijo obstoječe napake.
Isti družbeni poudarek ter vključitev pobude in delavne sprostitve najširših ljudskih množic v splošni državni gospodarski načrt, kakor je naveden v motivih, je uzakonjen tudi v 1. členu, ki govori o bistvu zadruge: “Zadruge so prostovoljne gospodarske organizacije delovnega ljudstva, ki zaradi razvoja narodnega gospodarstva s skupnim delom povezujejo in pospešujejo kmetijsko gospodarstvo in obrtno delavnost j gresivnem smislu in razvijajo pobudo najširših ljudskih mno-1 E. C.
bori okrožnih ljudskih odborov, za višje' vrste zadrug pa resorna ministrstva, medtem vrše registracijo okrajni ljudski odbo-ri. Ti organi pa imajo vse možnosti, da n«' presojajo zgolj formalno, marveč, da upoštevajo pri izdaji dovoljenj predvsem splo- : šne gospodarske vidike in gospodarska-smotrnost. Tako po novem zadružnem za-.:, konu, kakor tudi po splošnem zakonu (r ljudskih odborih sta zadruga in ljudski odbor zrasla skoraj v eno telo. Ljudski odbori imajo pravico, da nadzirajo zadruge iw skrbe, da te pravilno vrše svoje naloge.
5 člen novega zakona daje tudi kmečkim, zadrugam, tako nabavnim in prodajnim, vijo z zbiranjem prihrankov in dajanjem kakor tudi produktivnim možnost, da se ba-kreditov. Prav tako lahko izvršuje kreditne-posle tudi obrtna produktivna zadrug-a. Nakazana je torej možnost, da se kreditno zadružništvo v celoti reorganizira in postane v eni ali drugi obliki prava množična organizacija.
Po načelih, ki jih postavlja splošni zakon' o zadrugah, bo moral biti izdelan tudi naS slovenski zadružni zakon, ki bo podrobneje uredil organizacijo zadružništva v pro-splošnega zakona Dr.
INDUSTRIJA PAPIRJA W I D E R Andrčs Fereyra 3965	'	U.	T.	61-2260
Buenos Aires
Stiavhinska Kovača
G.
ŠTAVAR & K. KALUŽA
\
ZIDARJEV IN TESARJEV NAM MANJKA
Štiriletna vojna, ki je divjala po naših naloga in skrb resornega ministra, ministr-krajih in prizadejala Slovencem ogromno j stva za gradnje.
škodo, je zelo razredčila vrste stavbinskega j Ministrstvo za gradnje je z delom že pri- i delavstva. Mnogo zidarjev in tesarjev je čelo. V počitniško prakso je bilo poslanih | pomrlo v okupatorjevih taboriščih, mnogo 30 akademikov - gradbenikov in arhitektov,-1 jih je padlo v boju, nekateri pa so zamenja- J kj bodo zainteresirali fante z dežele za .zi- j
li	poklic. Med vojno so prenehala z delo- , darski in tesarski poklic. Pred odhodom na vanjem stavbinska podjetja na deželi, tako; deželo je bil prirejen akademikom tridnev-da naraščaja v tem poklicu zadnja leta nj tečaj praktičnih strokovnih nasvetov-sploh ni bilo.	j	Akademiki so odšli na sedeže tehničnih ba*
Smo komaj v drugem letu po vojni in. in se tam povezali z ljudskimi odbori i» gradbena delavnost je zajela vso našo drža-! množičnimi organizacijami. Dobra pomoč vo. Po vsej Jugoslaviji se grade ceste, mo- j pri tem delu so jim vodje tehničnih baz, ki stovi, postavljajo tovarne in obnavlja po- j jih je delo pri obnovi že seznanilo s pro-deželje. Za vsa ta dela so preskrbljeni kre- j blemi in načinom življenja na podeželju-diti, na razpolago je gradbeni material, Študentje so si na deželi pridobili že mar-manjka pa delovne sile in to predvsem pro-j sikatero izkušnjo, ki jim bo V bodočem in-fesionistov. To, kar so prerokovali mlačneži. ženirskem poklicu koristila, in nasprotniki naše mlade države, ki	spre-1	Zidarsko	in tesarsko obrt	še mnogi orna-
jemajo vsako začeto delo skeptično in	takoj	:	lovažujejo,	češ,	da zanje ni	potrebno mno-	J
s prstom kažejo na najmanjše napake, ki	I	g0 znanja.	Kot	prihajamo pri vsakem delu	|
so pri tej delavnosti čisto naravne —	se ni	j	k načrtnosti in	temeljitosti,	tako se bo tu-
zgodilo: brezposelnosti pri nas ni. Nasprotno, občutiti je pomanjkanje stavbinskih delavcev: zidarjev in tesarjev.
V	bližnji bodočnosti bo potreba po stavbinskih delavcih še večja. Treba je čimprej rešiti to neodložljivo vprašanje. V stavbin-ski stroki je treba vzgojiti naraščaj. To je
di od bodočih zidarjev in tesarjev zahtevalo mnogo več znanja. Dober zidar mora natanko poznati vse vrste gradbenega materiala in njegove lastnosti, da more presojati, kateri material je za posamezna del» najboljši. Isto velja pri tesarju za les. Zi'
II
Lapiida 2443
Florida, FCCA
IM
E R It E R I A DE O B R A
HUMAR y MAKUC A v. Central : 720
Calle No. 2 o720.	U.	T.	741-4520
-vru23JS»
»Sekše Ehtor
MIZARSKA DELAVNICA Dr. Luis Belaustegui 4466 U. T. 67-3621
TRGOVINA JESTVIN Src&ko Tu m'vi ★
TRELLES 1402	U.	T.	59-4104
‘darji in tesarji imajo v bodočnosti na široko odprta vrata. V danih množnostih se bodo lahko usposobili res temeljito za svoj poklic. Posamezniki se bodo lahko specializirali za posebno delo svoje stroke in bodo Prejemali tudi višje plače. Omogočen jim bo dostop v višje šole in sposobni bodo lahko postali učitelji na šolah novim kadrom.
V začetku novembra, to je po zaključku gradbene sezone se bo pričela redna šola za učence zidarske in tesarske stroke. Šolam bodo priključeni internati, kjer bodo učenci preskrbljeni s hrano in stanovanjem. Šole z internati bodo ustanovljene v Ljubljani, Mariboru, Celju, Novem mestu in Kranju, kjer so sedeži državnih gradbenjih Podjetij, šolanje bo trajalo tri leta. Redni Pouk bo v zimskih mesecih, med gradbeno sezono pa bodo učenci zaposleni pri praktičnem delu. Ves čas šolanja bodo učenci Plačani po vajeniških mezdah in bodo deležni vseh pravic vajeniške zakona. Učence bodo zaposlovala pri prevzetih delih državna gradbena podjetja, skrb za šolo in internate pa bodo prevzelo ministrstvo za gradnje v zvezi z okrožji. Prvi pomočniki bodo izšli iš šol v zimi 1948-49. Sposobni učenci bodo po predpisani praksi nadaljevali šolanje v svoji stroki, tako da bodo lahko postali specialisti za svojo stroko, oziroma učitelji na teh šolah. Prav tako bo sposobnim omogočen celo univerzitetni študij. Dane so široke možnosti, uspeh pa zavisi
bodočih učencev samih. Poskrbljeno bo za dobre učne moči, učni program je v glavnem že sestavljen. Za šolanje naj se odločijo fantje, ki so telesno primerno moč-ni in imajo smisel ter veselje do poklica. Ne sme več veljati načelo, če ni za drugo,
zidarja bo že. Potreba po zidarjih in te-®arjih je velika, vendar potrebujemo dobrih in sposobnih delavcev. Bodoče naloge *n delo v tej stroki bodo zahtevale temeljitega znanja. Samo tisti, ki se bodo dela lotili v veseljem do poklica, bodo tem nalogam lahko kos.
Pomislek, češ, čemu toliko učenja zidarske in tesarske obrti, ko so vendar tesarji 111 zidarji nekaj mesecev v letu brez posla, Je neutemeljen. Zidarstvo in tesarstvo je danes res še sezonsko delo, v bližnji bodočnosti pa z industrializacijo in tipizacijo doseženo, da bodo tesarji in zidarji zaposleni tudi v zimskih mesecih. Izdelani so že predlogi in tudi že poslani na merodajna mesta, da bodo mezde zidarjev in tesarjev zvišane, tako da bo razlika med kvalificiranim delavstvom in težaki večja, obenem bo to Presežek za mrtve mesece. Provizoriji bodo kamenjani z modernimi objekti in pred na-•ni stoje največji gradbeni podvigi. Vse to Zahteva številnega dobrega delavstva. Vodi se natančna kadrovska politika, ki bo ^edno prav usmerjala bodoče kadre. V primeru, da bo tekom let vrzel v stavbinski stroki izpopolnjena, se bo za nekaj časa ^manjšal sprejem učencev v stavbinske šole. .
V novembru bosta v Ljubljani prirejena tečaja za priučene zidarje in tesarje in te-<aj
za polirje. Tečaj bo trajal dva do tri
mmiAHA NASE IZSELJENiŠKE MLABPBNE BZ IEIAACBJE V EMMOVim
28. avgusta so prispele na svojem potovanju po Jugoslaviji v Ljubljano štiri inozemske mladinske brigade, ki se vračajo z dela na mladinski progi. Tisoči Ljubljančanov, zlasti mladine, so se zbrali k sprejemu in prisrčno pozdravili albansko, madžarsko in poljsko mladino, ki je prišla pomagat naši mladini gradit mladinsko progo in tako utrjevat prijateljstvo in enotnost med jugoslovansko mladino in demokratično mladino teh narodov. Prisrčno smo med njimi pozdravili brigado naše izseljeniške mladine iz Francije. Bili so najbolj tihi in kakor zavzeti, da se jim je izpolnila davna želja, obiskovati domovino svojih staršev in videti Ljubljano.
To je delavska mladina iz premogovnih revirjev
Za gradnjo mladinske proge so izvedeli iz časopisov. Že pri branju te vesti je mnogo prevzela želja, da bi prišli pomagat, tem bolj, ker jih je že prej mikalo, da bi vrnili v domovino in spoznali novo Jugoslavijo, o kateri svet toliko govori in piše. In vse, kar so brali in slišali o domovini, je v njih vzbujalo ponos, da so njihovi starši doma iz te dežele. Večina izmed njih so še jugoslovanski državljani, čeprav le redki dobro govore slovenski. Hodili so v francoske šole i in rastli v okolju francoskih premogovnih j revirjev. Junaški boj jugoslovanskih narodov proti okupatorjem in ogromni napor jugoslovanskega ljudstva v obnovi in za izgradnjo novega boljšega sveta je poživel v njih narodno zavest. Ko se je ob koncu junija mudil v Franciji predsednik LMJ Rato Dugonjič, ki je zastopal jugoslovansko mladinsko organizacijo na sestanku odbora Svetovne zveze demokratične študentovske mladine v Parizu, so prišli slovenski mladinci iz pariške okolice slučajno z njim v stik in tako se je rodila misel izseljeniške brigade za gradnjo mladinske proge. Ker ie imela slovenska mladina v Franciji že svojo organizacijo in ker so se vsi navduševali za gradnjo mladinske proge, se jih je na prvo vest o brigadi takoj prijavilo 130. Vendar so sklenili, da lahko gre samo tisti, komur ni treba vzdrževati z zaslužkom staršev ali drugih sorodnikov. Tako jih je bilo sprejetih v brigado samo 108, od tega 36 ( deklet. Med fanti je 55 rudarjev, 2 študenti i in en inženir, ostali imajo pa razne druge j poklice. Dekleta pa so služkinje in tekstilne delavke, nekaj pa jih je delalo celo v premogovnikih pri izbiranju premoga.
go. Utaborili so se pod šotori. Dekleta in del fantov so gradili nasip, 30 fizično najmočnejših pa je delalo v tunelu. Od začetka 1 so se morali že nekoliko potruditi, da so' vzdržali. Tekmovanje z ostalimi brigadami, ki so bile že vajene dela in klime, je zahtevalo od njih vse, kar so mogli dati iz sebe, zaostajati pa niso hoteli. Najhujša pa je bila vročina. Dekleta so bila od nje včasih čisto izčrpana. Prišli so dnevi, ko ni mogla nobena na delo, vendar so ostala ta vrla delavska dekleta vedno korajžna in vesela. Na noben način niso hotele zaostajati za dekleti iz drugih brigad, in hudo jim je bilo, če so morali ostati v taborišču, ko so odhajali tovariši na delo. Toda počasi so se navadila tudi dekleta na vročino, in potem so s prav takim navdušenjem kakor njihovi tovariši in z isto enakomernostjo, ki je izdajala izkušenost, zabijale gramoz v nasip. Poleg dela na progi pa tudi niso zanemarili prosvetnega dela. Ker skoro vsi bolj ali manj slabo obvladajo slovenščino, so se učili predvsem svojega maternega jezika in srbohrvaščine. Skoro vsak večer so prihajali tovariši iz III. ljubljanske brigade in jih učili. Priredili so tudi svoj kulturni nastop v slovenščini. Zelo so se sprijateljili z ljubljansko brigado, pa tudi z minersko, hercegovinsko, tuzlansko, vojvodinsko in čačansko, ki so taborile v bližini. Od začetka so jih imeli vsi za Francoze, od francoskega konzula v Splitu do "Tanjuga”. Toda pomota se je hiti'o pojasnila.
21. avgusta so skupno z albansko, madžarsko in poljsko mladinsko brigado odpotovali z mladinske proge, da si ogledajo pred
odhodom v Francijo domovino svojih staršev, ki je zdaj tudi njim prirastla k srcu. Preko Zagreba so obiskovali Karlovac, Su-šak, cono B, kjer so preživeli v Opatiji dva prijetna brezskrbna dneva počitka, skoro ves čas v morski vodi. V Postojni so si ogledali znamenito podzemeljsko jamo, od tam pa so pripotovali z ostalimi brigadami v Ljubljano, na katero*'so se najbolj veselili. Niso mogli dočakati, da bi jo zagledali. Prisrčni sprejem v Ljubljani jih je zelo razveselil. Skoro vsi imajo v Sloveniji sorodnike, zato so se po nekaj dneh bivanja v Ljubljani razkropili na vse strani. Okrog dvajset jih bo ostalo v domovini, nekateri pa bi se radi še prej pogovorili s svojimi sorodniki, preden se odločijo. Ostali se bodo vrnili v Francijo 2. septembra.
Med vojno je slovenska mladina v Franciji
sodelovala v francoskem odporniškem gibanju
Med vojno je velik del slovenske izseljenske mladine sodeloval v francoskem odporniškem gibanju. Vršili so sabotaže v tovarnah in rudnikih ter na železnici. Mladinec Vili Zupančič, član brigade, je preživel štiri leta v nemških zaporih in koncentracijskih taboriščih, od tega tri leta v Mauthau-senu. Že 1. 1941 so ga aretirali Nemci skupno s 14 slovenskimi mladinci in Francozi, s katerimi so sodelovali. Takoj po vojni si je slovenska mladina v Franciji ustanovila svojo mladinsko organizacijo, da bi vskladila svoje delo po delu mladine v domovini. Zdaj snujejo skupno organizacijo mladine vseh jugoslovanskih izseljencev v Franciji. Sodelujejo pa tudi s francosko napredno mladinsko organizacijo Union de la jeunesse republicaine francaise.
Česa nas uti razprava proti izdajalcu Rupniku in ostalini?
Razprava proti Rupniku in osta-1 Ko zasledujemo manevre in grozo-lim je v vsej goloti razkrila pravi ob- dejstva teh izdajalskih klik, se nam raz izdajalske reakcije v Sloveniji, misli vračajo v dobo težkih borb pro-Odpadle so vse krinke (o “obrambi ti okupatorju in domačim izdajalcem vere”, o “boju proti brezbožnemu ko- ter ■— do podrobnosti spoznavajoč te
mumzmu" itd.), ki so se jih posluževale izdajalske klike in ki se jih še J. danes poslužujejo nadaljevalci njihovega dela. Pred našim ljudstvom je
manevre — vidimo, kako pravilno pot je ubrala Osvobodilna fronta, kako dalekovidna in modra je bila politika njenega vodstva. Brez te pravil-
Potovali so z jugoslovansko ladjo “Srbin”
Večina izmed njih živi v industrijskih in premogovnih revirjih Pas de Calais. Ta skupina je odpotovala 11. julija v Pariz in še isti večer naprej v Marseille, Tam so se sešli na jugoslovanskem tovarnem parniku ‘Srbin’’ z drugo, manjšo skupino, ki je pri-
vstala celotna, realna slika zločinske ne politike, izražene v govorih, claiv-igre izdajalcev in vojnih zločincev: kih in razpravah maršala Tita, tova-njihovo preračunano, hladnokrvno riša Kardelja, Kidriča in drugih, ne varanje ljudstva, njihovo sovraštvo bi bila mogoča zmaga nad tein kom-do vsega ljudskega, do bratske So- plotom združene, nizkotne, a spretne vjetske zveze, njihovo iskanje pomo■ izdajalske reakcije. V tej luči brez či pri tujih, našemu narodu sovraž- dvoma razprava stopnjuje predanost nih silah, njihova popolna enotnost, našega ljudstva svojim preizkušenim i kadar gre za zatiranje demokratičnih voditeljem, ki so z veliko dalekovid-1 stremljenj lastnega naroda, njihovo nostjo in neizmernim čutom odgovor-brezobzirno poseganje po kakršnih nosti znali uspešno dobojevaai boj
koli sredstvih za uničenje teh strem-' Ijenj.
Slovenskemu narodu razkriva ta razprava, s kakim podlim trdoživim,
Mesece. Namen tečaja bo izpopolnitev zna- j ■ Metza v Alzaciii S narnikom so no- i , „ .	.	.	.
nja delavcev, ki v tej stroki že praktično; toyali gest dni do gplitaj ne da bi bili med krvoločnim m spretnim sovražnikom
delajo, manjka jim pa zadostnega znanja I potjo kaj pristalL z
njimi so potovali
,n nimajo za izvrševanje poklica potrebnih ,
,zPričeval. Po končanem tečaju bodo ti to-
i je moral voditi težko, dolgoletno bor-
variši lahko opravili tudi izpit. Za informacije glede tečajev naj se posamezniki obračajo na ministrstvo za gradnje, kadrovski
oddelek.
,	,...	,	,	bo!	Zato	ga	zmagoviti	izid	te	borbe
domovino tudi vojni ujetniki, ki so bili od-	tavitev vodllnih akterjev nje-
puscem iz zavezmsk.h ujetmških taborišč,	SQvražnikov _ Rupnika, Rož-
mana, Kreka itd. — pred narodno sodišče — navdaja s ponosom in samo-
U
de
I O Y E R I A ” I G U A Z
JUAN KOSLOVIČ CREDITOS A SOLA FIRMA Cangallo 1705, piso I	U.	T.	38-2164
Ur. Minko Bialpern
Specijalist notranjih bolezni ^rdinira vsak dan od 16 do 20 ure San Martin 955 - 1 nad. - dep. C U. T. 32-0285 in 0829
Spali so kar na krovu in kjer je že bilo. Ker je bilo domenjeno, da se bodo po poti sami prehranjevali, so si bili vzeli s seboj na krov hrane za šest dni. 19. julija so se izkrcali v Splitu. Tam so se udeležili protestnega mitinga splitske mladine proti Francovemu režimu v Španiji. Ob tej priliki so prvič prišli v stik z mladino v Jugoslaviji. Odločnost in zavednost te mladine jih je naravnost presentila. Počutili so se srečne, da so odslej tudi sami del samozavestno jugoslovanske mladine.
Pri gradnji mladinske proge
21. julija so prispeli na mladinsko pro-
zavestjo, ga potrjuje v pravilnosti in uspešnosti njegove poti. Hkrati pa nudi razprava bogato gradivo, ki uči in usposablja naše ljudstvo za še uspešnejši boj proti tistim bednim ostankom izdajalskih klile, ki kljub brezizglednosti svojih manevrov še vedno niso položile orožja in ki bodo za svoje zločine prej ali slej odgovarjale pred narodnim sodiščem. Gradivo in rezultati razprave bodo brez dvoma krepili budnost našega ljudstva.
nad takim zverinskim in izkušenim sovražnikom naše svobode.
Prav iste misli in ugotovitve veljajo v še večji meri za razpravo proti Draži Mihailoviču, s katerim je bila izdajalska banda v Sloveniji najtesneje povezana, saj je predstavljala sestavni del kvizlinških sil, ki so se zarotile proti svobodi in neodposnos-ti narodov Jugoslavije. Zato so izkušnje in spoznanja obeh razprav važen doprinos k obogatitvi našega ljudstva v njegovih političnih izkušnjah, kar mu bo zelo olajšalo boj proti Icla-vrnim ostankom i.daje in reakcije, krepilo njegovo enotnost, stopnjevalo njegovo, budnost, preprečevalo nove nakane sovražnikov, preprečevalo nove žrtve.
Medtem ko je razprava proti Draži Mihailoviču pokazala in razkrila široko razpredeno mrežo izdajalskih klik, povezanih z mednarodno reakcijo, usmerjenih na to, da bi z lažjo
in nasiljem, oprtim na okupatorja, preprečile osvobodilni boj in osvoboditev narodov Jugoslavije in Balkana sploh, pa je razprava proti Rupniku in ostalim predvsem razkrila še veko dejstvo:
kam privede usluševanje cerkve in duhovščine okupatorju, izdaja nad lastnim, narodom, lcam privede izrabljanje vere v izdajalske politične namene!
Strahotne so bile slike na razpravi, ki so še enkrat pred očmi vsega ljudstva in vse svetovne javnosti razkrile zločine duhovnikov, ki so “bolje vihteli brzostrelke kot monštrance”, ovajali za 5000 lir svoje sorojake okupatorju itd., itd. Poslušalcem v razpravni dvorani je zastajala sapa od, groze in zgražanja, ko je priča Kumšetova s plastično jasnostjo, živo in presunljivo pripovedovala o oni strašni noči, ko so jo domobranske zveri skupaj z nekaterimi tovarišicami obsodile na smrt, in ko jih je par ur pred usmrtitvijo pod krinko spovedi zasliševal in psoval neki duhovnik. — Cerkveni aparat s škofom na čelu, se je vdinjal okupatorju, v škofijskem dvorcu so sklenili, da je okupatorjev teror preslab in. da je treba na najvišjem, mestu okupatorja v Rimu zahtevati še večje zločine, “ostrejše m,ere” proti lastnemu ljudstvu; pri papežu so dobili tudi vzpodbudo, zbirarati podatke za knjigo o “mučenikih” (tako so nazvali denuncjan. te in krvnike lastnega ljudstva), v svet pa so zatulili, da je “vera o nevarnosti”, da se bore za “Kristusa hi Rupnika”.
Razprava, tisočkrat potrjuje in o-pravičuje misel, ki jo je izrazil tovariš Kidrič na 1. kongresu Osvobodilne fronte v Ljubljani julija 1945: “Imamo moralno pravico in moralno dolžnost, preprečiti, da bi verska čustva in cerkev še izkoriščali za narodno izdajstvo, za borbo proti lastnemu narodu in lastnemu ljudstvu, preprečiti da bi z narodnim izdajstvom še kdaj zastrupljali naše množice in našo mladino”.
Razprava je izrazito osvetila pot, protiljudske duhovščine, njeno izdajo in zločin ter je glasen, opomin vsem onim, duhovnikom ki se tudi še danes odtegujejo ljudstvu in ki ponovno izrabljajo religijo za protiljudsko politiko Maršal Tito je na sestanku z zastopnicami AFŽ organizacij pribil:
“Nekoč, na, sestanku z zastopniki visokega klera v Zagrebu sem dejal, da duhovnikom ne bomo delali nobenih ovir v opravljanju njihovih fun-cij. Naj opravljajo svoje verske fun-cije, nikar pa naj se ne vmešavajo v
v	politične stvari. Nikar naj ne odvračajo ljudstva, od tistega, kar smo tako krvavo pridobili. Zahteval sem od njih, naj bodo bolj z ljudstvom, ne pa, da poslušajo inozemstvo, Rim, in druge”.
★
Da, “inozemstvo, Rim in druge...!” S tem\ pa smo se že približali dru-
MEHANIČNA DELAVNICA Anion Klim*
★
Tinogasta 4386-88 U. T. 50-5750
g emu osnovnemu, nauku iz razprave proti Rupniku in ostalim. Prav tako kot razprava proti Draži Mihailoviču je tudi razprava proti Rupniku pokazala, da se izdajalske klike potem, ko jim je postalo jasno, da so zgolj “suha veja na živem narodovem telesu”, začno obračati po pomoč, na inozemske reakcionarne sile. V svojem brezmejnem odporu proti lastnemu ljudstvu podpihujejo, prosijo, rotijo in pozivajo tujca, naj jim pomaga razbiti to zgledno narodno enotnost, proti kateri so same brez moči. Krek je prototip takega “belega Rusa” kot se sam naziva, ki usmerja vso svojo aktivnost na to, da bi dosegel intervencijo tujih sil proti lastnemu ljudstvu. Komaj se je posušilo črnilo na njegovi prošnji angleški komandi, naj zasede vso Julijsko krajino, Zader itd. (o času, ko so naši borci osvobajali Trst!), že piše drugi poziv silam na zapadu, naj nastopijo z oboroženo intervencijo proti novi Jugoslaviji, ter ga podpiše z izdajalcem Topolovičem in A. Pribičevičem. Ko je še v teku proces proti njegovemu sodelavcu Draži Mihailoviču, že intervenira zanj pri — papežu, pri tej opori italijanskega imperializma v njegovi ekspanziji proti narodom Jugoslavije. Narodi Jugoslavije vedo, koliko potokov krvi so prelili za svojo neodvisnost in koliko gorja jim, je prizadejal tujec, na katerega še danes polagajo vse nade emigrantske bande naših izdajalskih elementov. Ni večjega, zločina nad ljudstvom kot iskanje, pomoči pri njegovih zuna njih neprijateljih in ni večje nesreče za narod kot je ta, da bi se pustil vplivati od teh tujih sil! Narodi Jugoslavije, stoletja zatirani in pod nasilnimi vplivi od zunaj, smatrajo priborjeno neodvisnost za svojo največje pridobitev ter z gnusom in prezirom, gledajo na to izdajalsko in brezplodno početje novopečenih “belih Rusov”.
Značilno za Krekovo izdajalsko delo je, da ve, da je njegovo delo brezplodno, in vendar — zavaja tisoče emitrantov in jim prikriva resnico!
Po drugi strani pa je v ozadju teh izdajalskih klile — strah pred Sovjet, sko zvezo, mržnja do tiste velike sile, v kateri je ljudstvo uresničilo svoje stoletne sanje. Ni slučaj, da krvnik Hacin — papagajsko ponavljajoč Rozmanove fraze o “legitimnosti okupatorjeve oblasti” in o “brezbožner* komunizmu in OF” — govori o “neredih” v Sovjetski zvezi “vsaj v prvih letih revolucije” (kakšen umik tega zakrknjenega zločinca!). Prav tako,ni slučaj, da pravi Rupnik, ko ga predsednik sodišča vpraša, ali je v domobranski prisegi Hitlerju, pod besedo “zavezniki” mislil tudi Ruse: “Ah, ti so bili še daleč!”, ter omalovažujoče zamahne z roko. — Da, g. Rupnik je kot noj potiskal glavo v pesek pred — Rusi!
Razprava je na primerih razvojne poti voditeljev izdaje z neusmiljeno ostrino pokazala, alternativa: ali z ljudstvom in z bratsko Sovjetsko zvezo ali pa, proti ljudstvu, v izdajo in zločin, v naročje sovražnega, tujca proti lastnemu narodu.
*
Tretji nauk razprave se tesno veže na gornjo ugotovitev. Kljub različ- j
nim geslom in taktikam je vendarle — prav tako kot proces proti Draži Mihailoviču — tudi proces proti Rupniku pokazal na enotnost izdajalskih klik, na enotnost protiljudskega tabora. V kolikor se na začetku zagrizene izdajalske klike niso mogle zediniti, je prišlo povelje Draže Mihailoviča, naj se združijo! Dejansko je ves čas osvobodilne vojne bila, na čelu izdaje klika, združena v ,pestri “Slovenski zavezi'’ z bivšim škofom Rožmanom■ in Natlačenom (SLS), dr. Zajcem (JNS), finančnikoma, Basa-jem .in Avsenekom, socialistom Jelencem in drugimi, tesno povezana s kvizlingom Rupnikom, s “sredino”, s Krekom in Mihailovičem in seveda zlasti z — okupatorjem. Ta klika združenih izdajalcev je imela svoje niti povsod, pa četudi je v različnih razdobljih, v različnič slojih in skupinah menjavala gesla in svoj zunanji obraz. Maja 1945, tik pred priho-
dom naše vojske v Ljubljano, se je ta; ista klika z istimi ljudmi z odobren-jem okupatorja “legalizirala” v “Narodni vladi”. Zakulisni organizatorji in “ideologi” bele in plave garde. okupatorjevi vohuni a la Zajec in fi-nancieri izdaje (Basaj itd.) naj bi za nagrado za svoje zločine, za strahotno trpljenje in muke slovenskega ljudstva predstavljali slovenski narod “po zmagi zaveznikov”. Zasledovanje igre tega zločinskega legla, njegove ze,stave, njegovih zvez, njegove naslonitve na take kriminalne rablje, kot sta okupator Rosener in krvnik Hacin — vse, to bo našemu ljudstvu razkrilo do podrobnosti pra-
vi	obraz enotne reakcionarne, izdajalske klike v Sloveniji v dneh okupacije, navdalo ga bo s -še večjim, prezirom. do nje, okrepilo bo njegovo budnost proti vsem tistim, zločincem,, ki jih ljudska sodba še čaka,.
(“Ljudska Pravica”).
Trsi je g»» volji %ag»a«ii£iRa zav^ztikov njiva.	iiK[Mkva	fašizem
Režim terorja in revščine v Trstu že sedaj kaže bodočo sliko in usod f Trsta pod “nepristransko” mednarodno upravo, ako mirovna konferenca ne bo ugodila upravičenim zahtevam Jugoslavije.
Pariz.— ‘‘France d’Abord” objavlja pod j doživel svoboden gospodarski polet in da
ritsl* M? HANC
STAVBENO PODJETJE
Hormig6n Armdo MERCEDES 1764 U. T. 69-1567
naslovom "Po volji zaveznikov je Trst postal nova njiva, kjer uspeva fašizem” članek, ki pravi, da so zavezniške oblasti na-mestu, da bi si vzele za zgled jugoslovanske vojaške oblasti v coni ‘‘B”, ki v svobodno izvoljenih odborih izvršujejo svoje funkcije, pričele z njihovo sistematično likvidacijo, vsled česar ni čudno, če so v coni “A" kolaboracionisti, fašisti in vojni zločinci zopet dvignili glave in se opogumili.
V članku je nadalje rečeno, da zavezniške oblasti z ukinitvijo ljudskih oblasti in svobode nadaljujejo igro stare fašistične reakcije, ki je imela takoj po zavezniški zmagi nad nacifašizmom priliko videti, kako so v tej coni ponovno stopili v veljavo njeni zakoni, njen upravni aparat in sicer pod zavezniškim okriljem.
Dopisnik poudarja, da zavezniška okupacijska oblast upravlja Trst že nad leto dni, da pa doslej ni še nič pripravila za svobodo volitve, ki so bile že po vsej Evropi in celo v Nemčiji. Pravice, ki se dajejo premagani Nemčiji, se torej ne priznavajo prebivalstvu cone “A’’ Julijske krajine, ki se je borilo ob strani zaveznikov in je bilo odločeno da osvobodi svojo zemljo izpod fašističnih okupatorjev. Ali je to morda slika internacionalnega Trsta? Prepričani smo, da je junaško prebivalstvo Trsta dovolj jasno pokazalo, da je sposobno samo odločati o svoji usodi.
V članku je nadalje rečeno, da je treba Trstu predvsem omogočiti sestavo začasne demokratične ti'žaške vlade, da se aa ta način vzpostavijo najosnovnejši pogoji, ki bi Jugoslaviji dokazovali, da bo Trst
KROJAČNICA Stanislav Maurič
VELIKA IZBIRA MODERNIH OBLEK
T R E L L E S 2642 U. T. 59-1232
F. HRADILAK
★
FIAMBRERIA- — Puesto N* 8 Mercado "LAS MAGDALENAS" Fco. Beiro 5276 - U. T. 50 - 6990
REST AUR ACIJA
“PRI ŠKODNIKU”
Kroglišče in Keglišče
Jožef škodnih
Anasco 2652	U.	T.	59-8995
Dr. CONSTANTINO VELJANOVICK
Sala especial para tratamientos del reumatismo y sala de Cirugia
Atiened: Lunes - Miercoles y Viernes Pedir hora por telefono
Defensa 1155
U. T. 34-5319
Krojačniea ''Gorica” Vrane Leban
WARNES 2191	Buenos	Aires
Naproti postaje La Paternal
bo jugoslovansko in italijansko prebivalstvo Trsta v miru delalo pri graditvi svojega skupnega življenja.
V	članku je rečeno, da se je jugoslovanska armada, ki je osvobodila Trst, u-maknila iv, njega na podlagi sporazuma-med zavezniki in da je takoj zatem zavezniška vojaška uprava prekršila beograjski sporazum, ukinila ljudske oblasti ter jih zamenjala z reakcionarnimi in fašističnimi.
Nadalje je opisano stanje, ki je nasta-
lo	kot posledica samovolje in nasilja fašistov, fašistom naklonjene civilne policije, nered na gospodarskem polju in trpljenje prebivalstva.
Članek zaključuje, da imajo vsi demokrati Julijske krajine prav, ker ne sprejmejo sklepov nedavne konference ministrov za zunanje zadeve v Porizu, ki se tiče Trsta in Julijske krajine. Režim terorja in revščine, ki vlada že nad leto dni. nudi že sedaj bodočo sliko in usodo Trsta ter Julijske krajine, ako mirovna konferenca ne bi ugodila upravičenim zahtevam Jugoslavije.
Nato je podana kritika o pariških sklepih, ki jo je izrekel Kardelj, in se navajajo posamezni deli njegovega govora v Ljudski skupščini.
Kar se tiče internacionalizacije Trsta, j je ob koncu članka rečeno, je jasno, da mora Jugoslavija zahtevati resna jamstva, da to pristanišče ne bo postalo nov Gdansk. Nujno je, da to mirovna konferenca vse to upošteva, ker ustreza to željam vseh Slovanov in demokratičnih Italijanov Julijske krajine, kakor tudi interesom miru.
“SLOVENSKI GLAS” —  ---------
V UH2K I JE ZOS*ET TEKLA MIKI
Civilna in vojaška policija je hotela 'preprečiti, da ne bi goriško ljudstvo poslalo svojih zastopnikov k jugoslovanski mirovni delegaciji, ki odhaja	v Pariz.
Gorica. — Kakor poroča “Primorski	čeno so antifašisti nastopali	proti	onim,
dnevnik”, je ob odhodu jugoslovanske de- i ki služijo po	izvajah visokih	zavezniških
'egacije v Pariz goriško ljudstvo sklenilo,	funkcjonarjev	interesu demokracije,	reda
da odpošlje k podpredsedniku vlade FLRJ Edvardu Kardelju posebno zastopstvo, ki naj mu še enkrat razloži želje vsega -prebivalstva. Da bi bil odhod tega zastopstva <:im bolj slovesen, se je ljudstvo spontano P° prvi manifestaciji ob obhodu štafeta zbralo še enkrat zvečer ob 20. Korzo Ver-in Ljudski vrt sta bila prenapolnjena, sta prispela s Trga sv. Antona preko Travnika na Korzo v bližini Ljudskega
in mira. Dasi je bilo mnogo ljudi aretiranih, je bilo vendarle še več onih, ki so jih ogorčene množice v naskoku iztrgale iz rok policije.
Ker množic ni bilo mogoče zadržati, so se pričeli policisti z motorji, konji in avtomobili še bolj divje zaganjati mod ljudi. Ob tej priliki je kamion štev. 1645 povozil Virgilija Prinčiča iz Števerjana in še nekega drugega človeka. Sličnih primerov doma avtobusa, okrašena z jugoslovanski-' je bilo zelo mnogo, vsakokrat pa se je 1,11 in italijanskimi zastavami z rdečimi zgodilo, da so se morali civilni policibti s zvezdami, je množica vzvalovila in se str- j kamionom prav naglo ymakniti, ker ogorčene množice ni bilo mogoče zadržati.
Po dveurnem pretepanju, razganjanju so se množice pričele razhajati, povsod pa
ttila krog niju.
Na krov prvega avtobusa se je povpel tov- Rosmini, ki je množici sporočil, da °dhaja zastopstvo Goriške v Jugoslavijo, kjer bo šefu jugoslovanske delegacije na Mirovni konferenci tov. Edvardu Kardelju Ponovno izrazilo odločno voljo slovenskih ,n furlanskih množic po priključitvi k Titovi Jugoslaviji.
Množica je pri teh besedah pričela z nepopisnim navdušenjem vzklikai: “Tito! Jugoslavija!” Vzklikanje pa se še ni poleno, ko so že pričeli civilni policisti z vso 8Urovostjo naskakovati množico. Avtobusa
je odmevalo navdušeno prepevanje slovenskih in italijanskih pesmi ter vzklikanje maršalu Titu, Jugoslaviji, Edvardu Kardelju in bratstvu narodov.
Še pozno ponoči so civilni policisti dirjali na motorjih po mestnih ulicah, vozili po pločnikih in preganjali vsakogar, ki so ga srečali.
V surovosti so se odlikovali vsi civilni policisti, med njimi poročnik civilne policije Rihard Treven iz Idrije, podporočnik Žakelj iz Spodnje Idrije in južnjak Delis-si Giglio.
Med ranjenci so tudi Pran Kramar, ki ga je povozil avtomobil, Cvetko Baša, ki je bil ranjen na glavi, Vazilij Šurihen, ki je bil ranjen na roki. Težko poškodovan je Virgilij Prinčič, ki ga je povozil avtomobil. Nadalje so bili ranjeni Joža Žnidaršič, Julka Krušnovec in Valerija Gorjan, vsi na glavi, Podberšič in Gragotin Jelačič, ki so ga vrgli na tla in pretepali do krvi, Tomaž Pegan in Ivan Komel, ki je bil ožgan na roki.
I\
V
»ELO V SOVJETSKI ZVEZI ŽIVLJENJ E pokrajinah s substropskim podnebjem
V E K S J E R
A .
Ob obali Črnega morja od mesta Soči do
ha v teku bodoče petletke. Najbojše uspevajo mandarine vrste “unšiu”, ki so jih uvozili z Japonskega. Plodovi dozore je-
pred hladnimi cikloni, ki vejejo s severnega se pričela pomikati naprej po Korzu,1 g-a Kavkaza, a morje prinaša z juga to-
turške meje leži sovjetska republika Gru- | seni in brez škode prenesejo 12 stopinj zija. Visoke planine Kavkaza jo varujejo | Celzija pod ničlo. Te rastline so, kakor je
znano, zelo nežne. Subtropski pas Gruzi-
je je na skrajni severni meji, kjer je sploh
morja zelo toplo poletje, toplo jesen in limone. Zato gredo napori sovjetske vlade
milo zimo. Obala ima subtropsko podnebje. Rastline so vedno zelene.
Prej je bilo v Gruziji kamenje in rodo-
za tem, da ustvarijo najodpornejše vrste teh rastlin, posebno limon. Sovjetski selek-cionisti so ustvarili izredne vrste poma-
vitna zemlja. Stali so neprehodni gozdovi, ranč, mandarin in limon, ki dobro uspeva-pridelovali pa so le koruzo, fižol in trave, j jo tudi v gruzinskem podnebju. Med njimi Naravna bogastva dežele, ki je bila zao-J so najbolj znane pomaranče “štev. Bil” in stala carska pokrajina na robu države, so pomaranče suhumske vrste ter limone iz bila mrtev kapital, kmetijstvo pa je bilo Novograzinska in Sočija.
,z ljudstva pa so se čuli ogorčeni vzkliki ple struje. Zato imajo na obali Črnega še mogoče gojiti pomaranče, mandarine in Protesta. Tedaj so civilni policisti planili z Motornimi vozili s kiji in pušknimi ko-Piti proti množici, med katero je < gorče-*1Je čim dalje bolj naraščalo. Množica se Je Pričela odločno pomikati proti civilnim Policistom, ki pritiska niso mogli vzdržati.
Ogromen sprevod desettisočev se je pomaknil do Ljudskega doma, kjer so natopili proti množici številni policisti na onJih ter jo skušali razgnati s palicami.
^družili so se jim še drugi civilni pol.i-c'sti, ki (so se pripeljali na komionih. Če-Prav so surovo pretepali manifestante, ni-j,° lr|ogli zadržati sprevoda. Zato so priče-metali solzilne bombe. Potrpljenja mno-flce je bilo dovolj. Ljudje so skočili naprej lri Prisilili policiste na konjih in na motornih vozilih k umiku.
Civilnim policistom so prihiteli na po-^oČ zavezniški vojaški policisti, policisti
Ha
motorjih in pozneje še z brizgalnami.
na najnižji stopnji.
Sovjetska oblast je preuredila ta kraj sonca, toplote in svetlobe. Orača poedinca je zamenjal kolektiv, leseni plug pa je nadomestil traktor.
V republiki so uvedli novo subtropsko kmetijstvo. V Gruziji so začeli gojiti mnoge tuje rastline. Pripeljali so jih tja iz raznih krajev sveta: iz Amerike, Avtralije, Afrike, Kitajske, Japonske, Italije, Španije,, Turčije in Irana. Tu so osredotočene
Rli„i, .	,	„ ,	najboljše	rastline subtropskega pasu, rast-
‘jub temu slovenske m furlanske množi-	,	.	, . .	. ,	...
ce	i.i___:i„ xt_______i________x..i~ i lme> k' dajejo vlakna, eterična olja, zdra-
j vila, barve, lake itd.
V stari Rusiji so uvažali čaj preko puščave Gobi iz oddaljene Kitajske. Zdaj raste-
^zklikanje: “Hočemo Tita! Hočemo Jugn-dVlJo! Proč z vsemi črtami! Naše meje So tam, kjer so naše žrtve!”
t Ogromna množica je strnjena nadaljeva-! -j0 v Gruziji milijoni čajnih grmov. Gruzi-svojo pot po Korzu Verdi in je niso mo- ^	postala	sovjetski Cejlon. V lo letih
® 1 razbiti niti konjeniki niti policisti na so nastale ogromne plantaže. Dežela do-n°tornjih niti vsi drugi, ki so surovo pre- biva iz njih vsako leto na desettisoce torj
Sovjeti so vzgojili vrsto mandarin in li-
mon, ki so odporne proti mrazu in katerih plodovi imajo okus mandarine, aromo in kislino pa kakor limona. Pogosto se na vrtovih vidijo mali grmiči, na katerih vise sivo-zeleni plodovi, podobni kumaram. To je fejhoja, ki so jo uvozili iz Južne Amerike. Mnogo goje nizko drevo z velikimi temnordečimi plodovi, japonsko hurmo, ki ima navadno grenkoben okus. Sovjetski selektorji pa so tudi ta neprijeten okus izločili.
Nedavno so v Gruziji začeli gojiti mehiš-j ko drevo avokado, katerega plodovi vsebujejo maščobo, ki je podobna presnemu maslu. Železo najbolje obvarujemo pi;ed rjavenjem, ako ga namažemo s tungovim oljem. Še pred 30 leti so tungovo olje uva-I žali s Kitajskega. Zdaj imajo v sovjetski ! Gruziji plantaže tunga, ki zavzemajo več ! kakor 31.000 ha površine. V industriji zelo 1 uporabljajo vrsto tungovega drevesa fordi, ki je bila uvožena s Kitajskega in iz Amerike. Na kolhozih Gruzije goje mnogo rastlin, ki dajejo sterilna olja za parfumske proizvode in mila, med njimi geranijo, sor-go, bolgarsko rožo in druge. Največ goje rdečkasto geranijo.
Kininsko drevo je tropska kultura Peruja in Bolivije. Sovjetski agronomi so od tega drevesa vzgojili enoletno rastlino. Iz njenega listja, skorje in stebla dobivajo ki-ninski alkalij ki popolnoma nadomešča pravi kinin.
Na obali Gruzije odlično uspevajo palme, bambus, plutovinasti hrast itd. Te rastline krijejo najrazličnejše potrebe industrije.
Sovjetsko subtropsko kmetijstvo je še mlado. Velika domovinska vojna proti fašistični Nemčiji pa je pustila hude sledove in preprečila, da bi se še hitreje in uspešneje razmahnila. Šele zdaj se je začelo znova intenzivno razvijati. Toda že uspehi, ki so bili doseženi, lahko služijo kot prepri-pričljiv dokaz o uspešnosti kolhozne ureditve, ki je preobrazila kmetijstvo gruzinske sovjetske socialistične republike.
topali s kiji, s kopiti pušk in brzostrelka- čaja. /a gojenje čaja so se zavzeli selekcio-mi' Tudi solzilne bombe in brizgalne niso nisti> fiziologi, biokemiki, geologi, tehno-®°ttiagaie. Ljudstvo je bilo zaradi suiove-nastopa policije le še tem bolj ogorče-
'
Preko kupol pogled na rusko prestolico ki je 800 let stara.
ln odločno.
Na čelu sprevoda, ki se je kljub vsem °v*rani pomikal po Korzu Verdi do ulice aribaldi, so vihrale slovenska in italijan->.a Zastava z zvezdo ter delavska, mno-a Pa je neprestano prepevala bojne pe-Ko so došla nova ojačenja zavezniške civilne policije, so policisti pričeli še J besno nastopati in pretepali antifaši-e' Mnogo ljudi je bilo ranjenih. Na Kor-’ v Ljudskem vrtu in v drugih ulicah
«o
'Si
Ljudskem vrtu in ostali vidni krvavi sledovi. Med ranjen-
so bile celo ženske z otroci v naročju. ® Korzu pred Ljudskim vrtom je več ci-. policistov pretepalo človeka, ki jo el ves obr&z zalit s krvjo. Hoeli so ga Vsak način aretirati in odpeljati z “jee-
Poin’’
Pol,
iiič
Na desetine ljudi je bilo v enakem
°zaju in so jih mnogo aretirali, toda r>i prestrašilo furlanskih in slovenskih °zic. Nasprotno, še bolj odločno in ogor-
logi in drugi znanstveniki. Njihovemu dol-j goletnemu delu se je treba zahvaliti, da je | bilo mogoče v drugačnih podnebnih razmerah vzgojiti takšne vrste čaja, ki rastejo na Kitajskem, na Cejlonu in v Indiji. S hibridizacijo in selekcijo indijskih ter kitajskih vrst so sovjetski selektorji ustvarili nove dragocene vrste čaja, ki se odlikujejo po velikem pridelku in odpornosti proti hladu. Nekatere vrste dajejo do 400 kg. čaja na hektar. V Gruziji je bil ustanov- j ljen znanstveno raziskovalni institut za proučevanja čaja, ki se je proslavil s svo | jimi velikimi uspehi. Ustvaril je novo agrotehniko za gojenje čaja, izdelal nov tehnološki postopek pri predelavi čaja itd. j Gruzinske tovarne čaja so urejene po naj -1 novejših principih sodobne tehnologije in proizvajajo najboljše vrste čaja.
Na obali Gruzije rastejo mandarine in limone. Plantaže teh rastlih zavzemajo več kakor 18.000 ha. Nedavno je sovjetska vlada sklenila povečati te plantaže za 29.000
Ferdinand 4'otie
Trgovina z železnino Lops de Veqrt 2989 U. T. 50-1383
TRGOVINA JESTVIN
" S® DS 0 r E ES IV I C IT' Viktor tfernie
CORONEL RAMON LISTA 5650 U. T. 64-1509
TRGOVINA JESTVIN {P to n T ur 6*1
ANDRES LAMAS 1265 U. T. 59-1892
F r a n e & t v k cs r
Stavbinski podjetnik
Ramon L. Falcon 6371 U. T. 64-3084
SLOVENSKA BABICA Filomena ES v noš de CSilets
LIMA 1217. U. T. 23-3389. Buenos Aires
MERCADITO "CHISPAZO"' MILAN ŠIRCA
Lope de Vega 2746
ZAHVALA
Viktor Baschi, počivaj v miru. Umrl. dne 20 oktobra 1946.
Žalujoči ostali se iskreno zahvaljujemo vsem onim, ki so nam na katerikoli način izrazili sožalje in naklonjenost v izgubi našega dragega očeta.
Najlepša hvala posameznikom in druš-tvam za poklonjene vence ih cvetje, kakor tudi vsem, ki so ga pospremili na njega zadnji poti.
Išče se Ivan Spetič, ki ima pisma iz Jugoslavije, katera lahko osebno ali pismeno dvigne pri: Čadonič Nikola, calle Victoria 1361, San Juan.
---------
IŠKA LOKA
Prebivalci požgane vasi Iška Loka so sklenili na množičnem sestanku, da si zgradijo nov gasilski dom, ker so prejšnjega skupno z domovi požgali Italijani. Z veseljem so se domačini lotili de la in vsak je doprinesel po svojih močeh. Eni so da-
li	denar, drugi vprežno živino, tretji so pomagali s prostovoljnim delom, tako da je pri gradnji gasilskega doma sodelovalo prav vse prebivalstvo vasi Iška Loka. Sedaj, ko je dom dograjen, >so vsi vaščani zadovoljni in s ponosom kažejo na plod skupnega dela.	Vaščani	Iške	Loke.
ŠTORKLJA
Predkratkim je obiskala štorklja Leonarda Bujac in njegovo ženo Nelido v Cordobi ter jima podarila krepkega fantiča prvorojenca, ki so mu dali ime Marko. Čestitamo! j
D. K. D. Ljudski oder izraža najskrenej-še sožalje družini Košuta iz sv. Križa pri Trstu, radi smrti njih ljubečega sina in brata, Karlota Košuta, ki se je ponesrečil na cesti med Lokvo in Bazovico.
Odbor.
ZAHVALA
Ženski odsek G. P. D. S. se najlepše zahvaljuje rojaku Francu Lojk za prezplačen prevoz blaga iz društva na Koordinadoro, katero se je nakupilo za pomoč potrebnim v domovini.
POMOČ DOMOVINI
Pripravljalni odbor Trgovskega doma je j izročil Slovenskemu Svetu potom tov. • Al-1 fonza Blažina, svoto $ 1.616.—. Omenjeno svoto denarja so darovali sledeči rojaki: Rudolf Klarič $ 100.—; Alfonz Blažina j in Družba •$ 100.—; Franc čoha $ 50.—; j Franc Uršič $ 50.—; Carrasco y Cia. $ 50.— j Novak in Družba $ 20.—; Ernesto Micche-i luzzi $ 50.—; L aopold Ušaj $ 20.—; Gomila flnos. $ 15.—; E. Sanguinetti $ 50.-—; Svido $ 40.—; Gal var '$ 50.—; Eliseo Igle- '
sias | 50.—; Armando Grinberg $ 35.—; Adolfo Pereyra $ 20.—.; Pire Grudsky $ 50,—; Domingo Vertone S 20.—; Rudolf Ukmar $ 100.—; Knetschel y Kraliczek $ 10.—; Ferdinand Cotič $ 50.—; Emil Živec $ 5.—; Justin Pahor $ 50.— Franc Lojk j $ 55.—; Casa Pet^el, Sr. Enrique $ 100.—; Casa Petrel, Leon $ 50.—; Casa Grinberg $ 100.—; Casa San Pietro $ 20.—; Josip Oguič $ 50.—; Fca. Goma “Punual’’ $ 40.—; Emilio Lavrenčič $ 50.—; Čeligoj Anton $ 146.—.
Slovenski Svet je izročil to svoto Koordinacijskemu odboru v pomoč domovini.
PLANOS — CALCULOS IIORMIGON ARMADO CONSTRUCCIONES V. LOJK Tecnico Constructor Pedro Moran 5130	-	U.	T.	50-7186
KROJAČNICA “LA TRIESTINA”
Izdeluje po najmodernejšem kroju
DANIJEL KOSIČ
Calderon 3098 - Devoto - Buenos Aires
Naši istrski rojaki na čajanki v prostorih G.P.D.S.
civa popolnoma brezplačno v pomoč potrebnim v domovini, da jim tako pomagamo lečiti težke rane.
Poleg starejših je bila tudi mladina zadovoljna, ker je prvikrat videla kos naše Istre prenešene na tuja tla.
BREVES, PERO SIGNIFICADAS PALABRAS DEL PRESIDENTE
Compenaros y Companeras,
Camaradas:
Por primera vez se ve aqui reunidos en una franca cordialidad, a los Istrianos en este primer lunch, organizado por la CO-MISION ISTRIANA, con la cooperacion de los amigos ESLOVENOS, muchos de los
grande y libre, como lo es aetualmente, encabezada por el primer soldado Yugo- j slavo, MARISCAL CAMARADA TITO. (Aplausos).
Esta campana tuvo gran exito, puesto que se han agrupado en torno nuestro, una gran cantidad de ISTRIANOS, que ponen todo su afan para ayudar a los que tanto necesitan de nosotros.
Como Presidente de esta Comision feli-cito y aplaudo a todos los que estan po-niendo su buena voluntad para engrande-cer la ayuda, queriendo destacar entre ellos, al gran companero PASCUAL RU-BA. (Aplausos).
Camaradas: luchemos para que nunca mas resurja la bestia fascista.
po $ 25.—: Antonio Mazan, Juan Kalebič, Lourenzo Perusko, Mateo Benkovič, Jose Brosan, Antonio Mikovilovič, Jos§ Zvitko; po $ 10.—: Mateo Kontosič, Martin Čerin, Paskval Rubka, Evegenio Janukjevič, Milan Lisjak, Jos? Klunič, Jorge Druzetič, Antonio Milotič, Mateo Kralič, Jose Hečič, Carlos Damjančič, Fidel Bresič, Antonio Brozan, Federico Jazbec, Juan Otočjan, Martin Ferlin, Marja Ferlin, Antonio Ferlin, Erminio Ferlin, Marja Ferlin, Mirte Ferlin, Francisco Debeljič, Marcos Franko-vič, Juan Frankovič, Juan Vretenar, Luis Berglioffa, Juan Motosovič, Jose Druzetič.
Skupaj: $ 545.—
Ivan Jugovac, blagajnik.
X A I* n 4» * E N »
Sao Paulo, 20 de Novembro de 1946.
Jaz Virgilio Bruno Paternost« sin Franja Paternosta ki se mo-mentalno nahaja v Jugoslaviji, poživljam v njegovem imenu urednika DUHOVNEGA ŽIVLJENJA da razčisti pri “CENTRALNEM ODBORU JUGOSLAVOS UNI-DOS DO BRASIL” — Rua Bertio-ga 127, Sao Paulo, Brasil — svoj članek priobčen v Oktober-Novem-berski številki Duhovnega Življenja, posnet iz AMERIŠKE DOMOVINE katero sem že tudi pozval na odgovor v tem časopisu in v NARODNEM GLASNIKU, iz Pittsburga. V njem se ome da so moj oče in drugi iz Sao. Paula proti ' NOVI JUGOSLAVIJI. V nasprotju s tem smo vsi za NOVO JUGOSLAVIJO odkoder imamo resnične novice o progresu in lepi bodočnosti. Upam da ne bo treba zavzet drugih korakov in da bo dal urednik Duhovnega življenja odgovor dostojen izseljeniškemu duhovniku.
Virgilio Bruno Paternost.
NAPHO&KNA IZJAVA
Sao Paulo, 18. novembra 1946.
Poživljam odgovornega urednika “Duhovnega življenja” da v zadoščenje resnici dokaže nemudoma javnosti realne dokaze njegovega članka priobčenega v oktober - novemberski številki v katerem je vmešano tudi moje ime.
V	nasprotnem slučaju se bodo povzeli drugi koraki, da se vsa stvar razčisti in se opozori vso jugoslovansko javnost na način reakcionarnega delovanja.
Ing. Anton Kadunc.
Ur. A. Kirschbaum lira. Maria Kirschbuufl*
DENTISTAS LOPE DE VEGA 3382 U. T. 50-738?j _____________________________
Cor|»oracion Medica "SUIPACHA”
ZDRAV. POMOČ ZA VSE BOLEZNI Directores:
Dr. A. Izaguirre, Dr. H. J. Duran y Dr. L. V. De La Puente Sprejem: od 9 — 12; pop. od 15 — 20. Ob nedeljah-praznikih: od 9 — 12. Govori se Slovenski
S U I P A C H A 28
HERRERIA DE OBRAS BRATA RIJAVEC
Izdeluje vsa v stroko spadajoča dela Segurola 1608-14	U.	T.	67	-625»
Buenos Aires
cuales se hallan presentes, para los cua-les pido un gran aplauso. (Aplausos).
Aprovechando que todos estamos pre-I sentes en esta magnifica fiesta, quiero dar una rešena de como ha surgido nuestra COMISION ISTRIANA.
Invitados por la Agrupacion Yugoslavia Libre, COMISION ESLOVENA, varios ISTRIANOS hemos encaminado una gran | campana para agrupar a nuestros Compa-triotas, con el unico fin de ayudar a nuestros hermanos, que heroicamente han com-batido para tener una YUGOSLAVIA|
Arriba Yugoslavia!
• Viva el Mariscal Tito!
Viva el General Ilič!
Viva la Republica Argentina!
(Calurosos aplausos).
Dohodkov od čajanke je bilo ? 811.80, stroškov $ 257.90, čistega dobička $ 553.90
★
Istrski Odbor, ki je udružen v Svobodni Jugoslaviji je nabral v pomoč domovini lepo svoto ter so prispevali sledeči v Titulih:
Po $ 50.—: Mateo Hrelja, Juan Erman;
l	k 0p p ob. n v š a S
Ko ste se odločili, d» si naročite obleko obiščite nas. V zaloffi imamo veliko izbir0 angleškega in doma" čega blaga. Obiščite našo krojačnico in Vas bomo v vsakefl* sprejeli.
Avda. FRANCISCO BEIRO 5380-82 U. T. 50-4542	VILLA	DEVOTO
iz čajank«; Istranov
Naša čajanka prikazuje kako je naš narod želel videti in od bliže spoznati svojo organizacijo. Kakor hitro je naše izseljenstvo dobilo poziv od svojega prvega Istrskega Odbora, odzvali so se od vseh strani Buenos Airesa in okolice, da vidijo našo skupnost, naše narodne običaje, da slišijo našo domačo pesem; plesalo se je naše domače plese po taktu domače godbe.
Čajanko je organiziral naš Ženski odbor, •ki je pripravil vsake vrste domačega pe-
Ez skupne sobotne prireditve juifoslovunskiSi izseljencev
IZVAJALA SE JE SLOVENSKA OPERA KOVAČEV ŠTUDENT
V	soboto dne 16. novembra se je v počastitev proglasitve tretje obletnice ustanovite Federativne Ljudske Republike Jugoslavije vršila velika skupna prireditev Vseh .jugoslovanskih izseljencev v veliki dvorani “Principe Jorge’’, ki pa je bila vWjub obsežnosti polno natlačena in sko-r° Polovico ljudi ni dobilo sedežev, a niso radi tega prav nič godrnjali, vendar prav nic godrnjali, vendar prav radi nekomod-n°sti posetnikov ni bilo v dvorani potreb-ncf?a miru in reda, kar je zelo motilo iz-VaJanje sporeda, posebno tako občutljivega kot je izvajanje opernega petja, ki za-
hteva popoln mir in tišino v dvorani. Na s°botni prireditvi pa ni bilo potrebnega redu, nekaj iz prej navadenih vzrokov in Pa ker prireditolji niso poskrbeli za reditelje v dvorani; treba je razlikovati shode od kulturnih prireditev.
Prireditev se je otvoril z nagovo-r°m predsednik^ Koordinadore, tov. Ko-r®na, ki je najpreje pozdravil predstavnike Jugoslavije tov. Jakaša, ker so bili dru-službeno odsotni ter ostale predstavni-e naših organizacij. Nadalje je omenil ^anien in pomen prireditve ter odnošajev Jufcoslovenskega izseljenstva napram do-
m°vini. Njegov govor je bil z velikim od-bobr
vačev študent”. V tem pogledu smo Slovenci še zelo mladi in nepripravljeni ne samo v izseljenstvu, marveč tudi v domovini. Opere zahtevajo kokavost in posebno izvežbanje posameznih glasov in zraven še zahtevajočo mimiko in poznanje orkestracije s katero sodeluje pevec v tesnem stiku in harmoniji. In ravno v tem pogledu naši pevci še niso dovršeni. Imajo sicer dobre glasove a ne dovolj izvežbane, izven A. Hrovatina, ne poznajo še dovolj umetnosti rabljenje glasu in celotne kompozicije umetniškega dela kot so vse opere, bodisti lažjega ali težjega značaja, kot rečemo, a so vse na enaki podlagi precizne umetnosti. Brez tega pojmovanja ni mogoče misliti na dovršen uspeh. In zraven petja se jo treba skladno kretati tudi s zahtevajočo mimiko. Kot rečeno, tej skladnosti petja in mimike, našim solistom še zelo mnogo manjka, a smo prepričani, da bodo tudi to kmalu dosegli, če ne bodo v svoji začetnosti, kakor smemo smatrati naše pevce in voditelje v tem pogledu, popustili ter odločno korakali obetajočim uspehom naproti. Dobro se zavedamo, da zahtevamo preveč od nšoih pevcev, ki v borbi za vsakdanji kruh nihče nima dovolj časa na razpolago za tolikšno žrtvovanje na altar naše izseljenske (Umetnosti, a obljubljamo, da jih bomo za njih
ravanjem sprejet. Sledila je deklama- trud vsa;> moralno z vsemi našimi močmi
ClJa Martite Lojkove, ki je kot vedno pokornost
podpirali. Z eto odločno naprej!
Kot je znano se je operi “Kovačev štu-^ st vseh takoj priklenila nase. Za tem dent- pridali uvod> kateremu je pripravil
_ nastopili skupni zbori pod vodstvom V. J besedilo Jan Kacin, uglasbil pa H. Resch,
Saksida, J. Krebelja in C. Jekšeta, ki so *a svoje dovršeno izvajanje želi gromovita aplavza. Mnenja smo, da so naši zbodle sedaj dosegli mesto dovršenih puv-C6Vv s katerimi se lahko brez skrbi in u-Pešno nastopa. Koliko truda in žrtev je ,tal° Pevcev in še posebno pevovodji tani let naše emigracije, da so dosegli to °Pnjo, a njih trud in žrtev je sedaj kro-ano z valikim uspehom vsakokratnega castoPa. Vso čast in prizpanje našim pev-10 in pevovodjem ter upamo in pričaku-, P’ da nas bodo v bodoče presenetili s a'irni novimi skladbami.
D
rui?i del programa je bil opera “Ko-
ki je že preje, kot je tudi znano, orkestriral celo opero in smo že o priliki prejšnjega nastopa o dovršenosti tega dela pisali. Uvod je bil skladba dovršene umetnosti, morda še preveč z ozirom na ostalo Vodopivčevo preprosto skladbo, a je delo v popolnem skladu z miselnostjo in značajem “Kovačevega študenta’’. Začetek nastopa je obetal sijanen razvoj nadaljevanja, le mimika je bila izven pri Kovača in ponekod tudi pri njem naravnost po-menjkljiva, dokler ni kvartet proti koncu zvišal intonacijo, pri čemer je bil orkester prisiljen odpovedati in s tem preprečil nesoglasje med kvartetom in godbo. V prvem delu se je spet ponovila ista napaka,
AlftllKSION »K LJITUŠKI
<:ow»iieso
ODEIl Al. ESLAVO
Mladinski Odselit Slovenskega E$oma
VABI NA SVOJO
P EU V O E° R E R E EE E T E W v B*OMEM: REVNEM1 v EEOMOVBNB
KI SE BO VRŠILA V SOBOTO
7 dcccinbra
začetek točno ob 9 uri zvečer, z pestrim sporedom. Za obilno udeležbo vljudno vabi
Odbor MLADINSKEGA ODSEKA. Slov e k1 s h i EE o en
skupno z Ženskim in Mladinskim Odsekom VABI NA
1® 08 V I S 0. CD V n; Ei I Bi e Sl M E S
ZA
P0M0V POTREBNEM V BtiEMOVENE
ki se bo vršil v društvenih prostorih, ulica:
SAN BLAS 1951 — Bs. As. v §>©Ib®1o S 0 decembra
od 7 ure zvečer do jutra in
v Nedeljo 22 decembra
od 5 ure popoldne do 12 ure zvečer.
se kes reuiizudo con gro.it exito en los primeros duus de este me s.
AL IIONORABLE PRESIDIUM DEL SEGUNDO CONGRESO ESLAVO EN LA REPUBLICA ARGENTINA:
La Sociedad Cultural Eslovena “Ljudski Oder” se adhiere al Segundo Congreso Es-lavo con el mas profundo convencimient j de que solo la ferre$ union entre los Pue-blos Eslavos, sera capaz de contener y des-baratar los planeš reaccionarios profascis-tas que estan preparando nuevas aventu-ras de sumision economico-social y cultural, sobre nuestras respectivas Patrias, que con rios de sangre derramada por sus pre-claros hijos, han conseguido, en desigual lucha contra el agresor nazifascista, lo mas noble y precioso para el hombre: la liber-tad.
Si queremos apoyar dignamente a nues-tros respectivos Pueblos, čada Eslavo re-
ko je pismonoša zvišal kar za cel glas, medtem ko sta bila ostala dva leta zelo dobro podana.
Izven navedenega in še nekaj manjših napak je bil “Kovačev študent” tudi to pot dobro podan ter je bilo občinstvo silno navdušeno ter je nagradilo peves z navdušenimi aplavzi, čeprav sta bila Miro Merkuža, ki je vodil opero v celoti in Resch, ki je uglasbil uvod in pripravil o-stalo orkestracijo, vidno nejevoljna nad u-spehom, sta vendar morala na dolgotrajno zahtevo občinstva na oder, kjer se jima je z gromovito ovacijo zahvalilo za trud in požrtvovalnost.
Mnenja smo in z hami brez dvoma vsi ljubitelji naše domače umetnosti, da je treba' “Kovačevega študenta” ob prvi priliki spet postaviti na oder in da bodo vrli pevci in pevke napravili vse, da bo “Kovačev študent” z vsakim nastopom dovr-šenejše podan. Prepričani smo, da bomo tudi v tem pogledu, kot smo v začetku omenili, zmagali.
Pl VARNA — Kroglišče in Keglišče D J U RO KOVAČ
Warnes 2113	La	Paternal
MIZARSKA DELAVNICA
Izdelava pohištva IGNAC K O Š E R
Guido Spano 655	Munro,	F. C. E.
MEHANIČNA DELAVNICA JOSIP HLAČA Villa Real 110. J. Ingenieros. U. T. 757-610
EHcincaldo Wtisscrmtsn
MEDICO
Nazca 2381
U. T. 50-2845
sidente en el exterior, debe ser un fiel guardian en su respectiva colectividad y prestar la maxima atencion para deseubrir y desenmascarar a los elementos reaccionarios profascistas al servicio de los anti-guos rerimenes antidemocraticos desplaza-dos, que esperan volver a sus puestos, para imponer nuevamente sus dictaduras de es-clavitud economica y moral.
Para la Sociedad Ljudski Oder, estas ta-reas no son nuevas. Desde la fundacion del Comite Eslavo en la Argentina, eštuvimos en sus filas, soportamos los periodos de iiegalidad y clausuras, como las demas instituciones que participaban en la lucha por la emancipacion democratica. Soportamos todos los sinsobores sin que nuestra moral hubiera decaido, contrariamente a lo esperado por muchos, que, con cinico opor-tunismo esperaron el resultado de las lu-chas de Liberacion de nuestras Patrias, que se debatian por su existencia.
Sabemos que el camino del Comite Eslavo no sera facil. Aun quedan los restos del nazifascismo que pondran muchos escollos en el camino progresista que ha emprendi-do la Union Eslava.
Para aplastar a estas oscuras fuerzas que se presentan bajo diferentes 'caretas democraticas — debemos estrechar todas nuestras filas genuinamente democraticas
FARMACIA "SOLEH"
Servicio noeturno de urgencia Avda. Fco. Beiro 4984	U. T. 50-2079
Slovenska Cvetličarna “LOS ALPE S”
EBostur Anton
Triunvirato 4223	-	U. T. 51-0732
Se priporoča rojakom dobro znana ČEVLJ ARNIČA
L. BRANKOVIČ Morloto 138	La	Paternal
FABRICA DE MOSAICOS
ALBERTO GREGORIČ Venta de materiales de construccion Avda. Fco. Beiro 5671	U.	T.	50-5383
ELECTRICIDAD Y PLOMERIA
JOSE RAD AN Bernaldez 1550	Buenos	Aires
Prevozno Podjetje "GORICA"
SjOjSi E rune
Villarroel 1476	U.	T.	51-5172
TOVARNA POHIŠTVA VINI&C&
BLANCO ENCALADA 249-261 VILLA ESCASO	U.	T.	652-0133
Tiendn a Vili a” PARA COMPRAR MEJOR
________LOPE	DE	VEGA	3186_______
RESTAURANT
Peter Bloje
LORIA 472
ESesSaciraiid
“La FLOR de Parque CHACABUCO"
Prostori za družine Avda. Cobo 1702	U.	T.	63-3590
F«čo Arte BI A15 C O S
Najpopularnejša na Dock Sudu Facundo Quiroga 1325	U.	T.	22-8327
Grem Recreo
*Bunn
Rio Carapachay
"LLAO-LLAO"
fbfoerdanh
U. T. (749) Tigre 0589
Tiendct — Merceria — Confecciones Abraham Btlinder
Tte. General DON ATO ALVAREZ 2180 U. T. 59-0314
ŽELEZO - BETONSKO PODJETJE Btrntov EZomel
ZA NAČRTE IN PRERAČUNE Bernaldez 1655	U.	T.	67-1411
M E R C A D O "Las Magdalen as”
CARNICERIA — RAVBAR Puestos 21. 24. 25. Avda. Fco. Beiro 5276
EDINA SLOVENSKA ^STAVBENIKA
V	S/\AVEDRT ANDREJ BOŽIČ in SIN
Tehnična konstruktorja Ruiz Huidobro 5454-58 U. T. 70-6112
n An - r a z es i .3 a
Vedno sveže pivo in druge vsakovrstne pijače. — Rezervirani prostori za družine.
E9 e ter Filipčič
W ARNES 2101 vogal GA.RMENDIA na Pai<‘rnal:i	U.	T.	59-2295
TISKARNA
Rudolf 'Živec x
SARMIENTO 40	Caseros
LA VOZ ESLOVENA
EDITADO POK EL CONSEJO ESLOVENO FORMADO POR TODAS LAS SOCIEDADES ESLOVENAS
Eseribe Triesiitta eh* SanituTitsa:
Ccmo Vive flcs TVlujei* Campesina
La vida de las mujeres campesinas es pesima, porque las condiciones en que transucurre las mortifica material y espi-ritualmente.
La mujer vive esclava, porque ademas de <?umplir sus tareas de madre y esposa, de-be trabajar como peon en las faenas del campo. Vive pendiente del trabajo, y des-pues de cumplir una jornada agotadora, le falta lo mas inlispensable: una vivienda, ya que ni casa, sino choza se dobe llamar a sus habitaciones. Las ilusiones de la madre carhpesina, de ver a sus hijos sanos e instruidos, muy pronto se desbaratan, pues desde pequenos los ninos del campo que de-sean estudiar, no pueden hacerlo porque se tienen que ocupar en los trabajos del campo: sembrar en los surcos, ir desde la madrugada a la arada o a la rastriada.
Aun cuando la cosecha sea buena, no al-canza a cubrir los gastos de una chacra, pues la mayor pare de las ganancias se la llevan los grandes especuladores. Para ganar un poco mas, es que deben trabajar junto al hombre, la esposa y los hijos, cualquiera sea su edad.
Para terminar con todo esto, es necesa-rio que las mujeres campesinas meditemos un poco y nos organicemos, colonia por co-lonia, en comisiones femeninas, sean estas de los Comites pro Reforma Agraria o de las seccionales de la F. A. A., para pedir la reforma agraria, escuelas en el campo, es-cuelas da arte y oficios, para que los hijos del campo puedan ir, despues de su trabajo, a la escuela nocturna; exigir que en el campo haya asistencia medica suficiente, maternidades para que cuando las necesi-ten las niadres campesinas esten a su al-cance.
Hay colonias, como la de Otto Bemberg, que quedan a una distancia de 7 u 8 kilo-metros de los pueblos vecinos, y las que no llega ningun medio de transporte, en primer termino por falta de caminos; donde no pasa ni un solo omnibus y donde los chacareros viven en covachas, en vez de hacerlo en oasas comodas y sanas; alli tam-poco hay escuelas ni salas de asistencia medica. Supongamos que algo grave suce-da, en que apuro se ve uno; antes que el enfermo haga 8 leguas, ya tiene tiempo ■de dejar su existencia por el camino. En dos hijitas, una de ocho anos y la otra de diez, ninguna de las cuales sabe leer ni es-cribir. Es vergonzoso que en una colonia que esta tan distante de los pueblos mas poblados, no haya escuelas ni salas de asistencia medica. Por eso es que, como mujer campesina, reclamo que es necesaria la unidad de todas las madres para pedir y exigir lo que a los hijos de la paria les ha-ce falta; debemos pensar, companeras, que ahora la mujer tendra el voto; nosotras las mujeres, debemos tambien unificarnos para luchar por nuestras reivindicaciones. Puesto que somos ciudadanos, tenemos la obligacion de exigir de nuestro gobierno que cumpla con la reforma, que expropie a los grandes terratenientes sus tierras y se
y progresistas, alrededor del Comite Esla-vo, y defender sin desmayo los princi pios democraticos de los Pueblos Eslavos, tem-plados durante las luchas de Liberacion de nuestras respectivas Patrias de origen.
La Sociedad Ljudski Oder defendio y de-fendera consecuentemente estos principios, que constituyen nuestra bandera de lucha y que son la razon de nuestra existencia y de la existencia del Comite Eslavo.
Buenos Aires, noviembre 2 de 1946.
Jose’ Vižintin, Secretario.
Hector Jekse, Presidente.
las de a los campesinos. Ya dijo el presidente que la tierra debe ser del que la tra-baja y no para bien de renta. Debemos exi-gir que en el campo se solucione el problema de la vivienda, de los caminos... Tenemos ahora un plaVt quinquenal presen-tado por S. E. el presidente de la Nacion, pero en ese plan no hay reforma agraria, si bien es cierto que se firmarian nuevos contratos condicionales de acuerdo al va-lor del cereal. Pero no es suficiente; no puede elevarse un plan quinquenal sin la reforma agraria: en este caso los terratenientes y latifundistas salen ganando, porque entonces ellos seran siempre los se-nores de grandes propiedades que por el sistema del arrendamiento tendran en la esclavitud al verdadero hombre de campo.
Es necesario que pidamos a nuestro gobierno que, dentro de los 27 articulos, este tambien el articulo 28, que debe ser el de la Reforma Agraria.
Como puede eonstruirse un plan quin-quenal sin la reconstruccion economica dal pais, que debe partir de la verdadera reforma agraria, con las viviendas, las escuelas, asistencia medica, maternidad en el campo? De donde viene el progreso del pals? El progreso del pais viene del campo. Y entondes, £por que permite nuestro gobierno que la tierra quede en manos de los grandes feudalistas, de los consorcios, de los grandes acaparadores?
iPor que da nuestro gobierno perspecti-vas de nuevos contratos al margen de la Reforma Agraria, que necesita y reclama el pais para encauzarse por la senda del progreso? ^Es que nuestro senor presidente se olvido de la Reforma Agraria, se ol-vido de las promesas contraidas con el cam-pesinado? iQue significa esto? Pero dentro de este nuevo' contrato, si las camaras legislativas lo aprobaran, hay, articulos los que perjudican a los colonos. Estamos, pues, en visperas de nuevos grandes desa-lojos, pese a que tenemos una prorroga hasta diciembre de 1947; si quieren los terratenientes echarnos a la calle, £como no lo van a hacer cuando con la nueva ley de arrendamientos, articulo 3-o, tienen para ello facultades en los nuevos contratos? Quiere decir que si a todos los grandes terratenientes se les ocurre echar a la calle a todos los colonos con el pretexto de frac-cionar para vender o ocuparla directamen-te, estan en su derecho? [No!
Contribuyendo la mujer campesina, con su participacion al lado de nuestros hom-bres, \para impedir que se legisle sin la es-tabilidad minima de diez anos. Pero, me pregunto como campesina, podemos nos-otros vivir permanentemente en el campo en estas condiciones? £ Donde iremos las familias campesinas si a todos los terra-tanientes y feudalistas se les ocurriera ocupar ellos el campo, aunque sea con dos vacas o si todos piensan venderlo en lotes? i Que solucion podemos darle a ešto ? La solucion es que toda madre y esposa debe ocupar un puesto en el frente de batalla en las grandes organizaciones; debemos formar comites pro reforma agraria en pleno campo; estos comites no son para l desorientar a la F. A. A., sino para ayu-I dar a la mišma Federacion; exigir que todo hombre que aun no haya ocupado su I puesto en la F. A. A., lo haga cuanto an-i tes, porque alli esta el grueso de la masa laboriosa campesina, y hoy se debe luchar fervientemente por una verdadera Feforma Agraiia y las reivindicaciones inmedia-tas, dando asi r,o!ucion a nuestra dificil si-tuiicion m el campo.
Venado Tuerto - Santa Fe).
NEKAJ MISLI ZA ZGRADITEV VSESLOVENSKEGA DOMA
Razmere zahtevajo od nas nekaj več kot kar z vso vnemo vršimo in tudi moremo j napraviti. Seveda bi morala biti konstrukcija tehnično dobro pripravljena in prera-čunama, vpoštevajoč vse naše razpoložljive moči. Resnici na ljubo moramo priznati, da doslej izrabljene moči v naši naselbini ne dajo zaželjenega uspeha, kot bi ga lahko dale, če bi bile vse naše kulturne in gospodarske moči osredotočene. Slovenski izseljenci imamo pravico zahtevati od Slovenskega sveta, ki je nekak Centralni odbor našega izseljenskega delovanja, da prične izvrševati nalogo, katero si je nadel.
Vsa naša društva imajo svoje članstvo razkropljeno in bi bilo želeti ter tudi praktično in koristno, da bi se izseljenci učla-nili v tistem društvu, ki mu je najbliže. S tem bi se prihranilo mnogo dragocenega časa našim kulturnim delavcem in bi seveda mnoga več koristili naši skupni stvari. Seveda je treba vsa društva napotiti k skupnemu cilju, bodisi v kulturnem, bodisi v socialnogospodarskem smislu. Naloga Centralnega odbora je ne poslušati in morda celo vpoštevati katerakoli nesoglasja, ki so in morajo biti prehodnega značaja, marveč ustrajno delati in voditi k skupnemu cilju. Vemo sicer, da Slovenski svet še ni zakonita naša izseljenska oblast, ker ni še bil postavno izvoljen na izseljenskem Kongresu, a moramo biti toliko uvidevni in pametni, da ga bomo do takrat podpirali,
če je ali če ni po mnenju vseh na prave® mestu in kos svoji veliki nalogi.
Delo Centralnega odbora mora biti pio-nirsko, privlačno silo; vsa društva morajo biti federativna, člani sinovi iste Centrale j z enakimi pravicami in dolžnostmi; vsako društvo naj bi imelo svoj odbor za društvo, ki bi bil istočasno podobor Centrale enakega duha z ostalimi; ideja vseh je ideja Nove Jugoslavije. Izvršiti reorganizajo naše kolonije bo težko delo, a ga je treba pri-: četi izvrševati. Morda se bodo dobili, ki naj bodo zadovoljni s to modernizacijo; ten> je treba dati razumeti, da se v življenju vse prenavlja in modernizira in v družabne® življenju prav tako.
Naše dosedanje društveno delovanje je jako nepraktično, stane mnogo časa, moč> in denarja in ne prinaša zaželjenih uspehov. ('e pa bi bile naše moči osredotočeni bi dosegli deskrat več uspehov in z d ese' krat manjšim trudom, bodisi na kulturnem ali gospodarskem polju. Vsekakor smo v tem smilu pričakovali več inicijativ uspehov. Ni priporočljivo pisati o negativi?; je pa priporočljivo priporočati, da skupnost se doseže z iskanjem istem kar sili nar®' zen spraviti skupaj.
Slišal sem nekaj, da se bo priporočalo posameznim društvom, naj bi prodala svoje društvene lastnine in si postavile nov skti' pen dom. Ta ideja je dobra in brezdvoffl^ najboljša, vendar je potrebno zelo premis' ljenega in tehničnega načrta ter upoševa-
(Nadaljuje)
MECANICA y ELECTROTECNICA
E.	LOZEJ y VV. COX Avda. Riestra 1115	U.	T.	61-0655
Colocacion de Vidrios, Cristales y Espejos
MOISES GERBIEZ
Nazca 695 (planta baja) U. T. 63-7714
STAVBENI KOVAČ FRANC ČOHA Calderon 2779	U.	T.	50-6655
RADIOTEHNIK
AVGUST COTIČ Excelsior 1500	U.	T.	757-301
Saenz Pena, F. C. P.
ZALOGA VINA
FRANC KURINČIČ Garay 3910	U.	T.	61-5384
SLOVENSKA GOSTILNA
ALEKSIJ TREBŠE Avda. San Martin 6470 U. T. 50-510«
RAZPRODAJA KRUHA
TROBEC GUŠTIN Dovažam na dom Heredia 477	U. T. 51-7165
STAVBENI PLESKAR IN TAPETAR MARIJ MEDVEŠČEK Guevara 525	U.	T.	54-0624
BAZAR “ D A N U BI O"
D. UGLESSICH Avda. San Martin 2902 U. T. 59-0838
ZIDARSKO PODJETJE JAKOB LISJAK
F.	Bauza 2694	U.	T.	64-1509
“ALMACEN”
PETER ČUČIČ Excelsior 1500 - U. T. 757-301, Saenz Pena
CASA “SOULET
Materiales de construccion Electricidafl - Sanitarios - Maderas Av. F. Beiro 5682. U. T. 64-3288. Bs. As.
LEOPOLDO ŠKRBEC
Estropajos de ac&ro, cap. e inter.
Pje. Valencia 2025	U.	T.	69-1567
UMETNO STAVBENO MIZARSTVO
Kovinska Okna in Polkna FRANC BANDELJ Avda. de los Incas 5021 U. T. 51-518*
Queseria y Fiambreria “LA AMERICA' de Cuero y Fernandez Avda. Fco. Beiro 5399 — U. T. 50 - 856»
JUGOSLOVANSKA GOSTILNA
V	MUNRO
JANKO POLJAK	M
Ituzaingo 4267 %	*	MUNP
TRGOVINA JESTVIN "TRST'
S. C. MIHELJ
U. T. 72-495^
Cljarcas 3120
PRODAJA SADJA IN ZELENJAVE J. TRUDEN in B. TRAMPUŽ Triunvirato 2901
RESTAVRANT “ČAVEN IVAN LEBAN Lope de Vega 2931	Bs.	Air^
RESTAVRACIJA
IVANČIČ RUDOLF
Anasco
2625 C
ELEKTRIČNE INSTALACIJE GILDO KLINEC Morlote 159 ________U. T. 59-229»
KROJAČNICA
CIRIL PODGORNIK
Tinogasta 52^
SLOVENSKI ORKESTER
CARACTEP.ISTICA« “CARLITO” <1 Bulgaria 4288	U.	T.	50-51®,	{);
ZIDARSKO PODJETJE
FRANC LEVPUŠČEK Calderon 3062	U.	T.	50-8037
KROJAČNICA
J. R. BOŽEGLAV Triunvirato 2891________ U.	T.	54-26^
RESTAURANT "LAS ROSAS
Krogljišče in kegljišče Cnel. R. Lista 5042	Buenos	Air1,
F I D E O S F R E S C O S
de NATALIO DOMINI
Bazurco 3425	U.	T.	50-89*	11
V(
SPLOŠNO STAVBENO MIZARSTVO j«, ANTON FORNAZARIČ Espaiia 558 — J. Ingenieros — F. C. 1 U. T. 757 - Santos Lugares - 271	^
d