K. K. S i aaTSANWALTSCHAFT föAftßURG "Riti I JLÜ» am R- ÖKT. 1911 St. 42. ¡mit Beilagen - -Mariboh dne 8. oktobra 1914. —i Tečaj XLVIII. List ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za $»trt leta 1 C Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijska dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „KatuU tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vfai. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inseratl se sprejemajo do torka opoldne. — No zaprte reklamacije so poštnine proste. :imi dogodki. •••««seigss- ^^^^ Na pragu velike bitke v .Galiciji. — Naša armada ima ugodno stališče. — General Auffen-berg navdušuje vojake. — Kaj pripovedujejo slovenski junaki. — Častniki iz Nemčije hvalijo slovenske vojake. — Nova zmaga generala Hindenburga. — Črnogorci in Srbi pri Foči odbiti. — Dva srbska bataljona ujeta. — Srbi ne voljni na Ruse. — Trosporazum preti Turčiji z vojsko. — Na Francoskem še bitka ni končana. — Antwerpen pred padcem. — Posamezni slučaji kolere v Avstro-Ogrski. -- Grozen potres v Aziji. Armada molilcev. V hudih časih živimo. Kri se preliva na bojnih poljih. Sovražniki nas obdajajo od vseh strani. Lakota, kuga trka na naše dnri. Naše upan,e v teh dnevih stiske in groze je naša armada, ki se bori pogumno in vstrajno za dom in cesarja. Vemo pa: „Ako Gospod ne zida hiše, zaman se trudijo, ki jo zidajo". Zato se obračamo zaupno k Bogu, da blagoslovi naše avstrijsko orožje in mu da zmago. Zatekamo se k Bogu zlasti v tem mesecu po priprošnji preblažene Device Marije, Kraljice sv. rožnega venca. Mesec oktober, posvečen sv. rožnemu vencu, naj zbere vse Marijine otroke v armado molilcev, Že od nekdaj se moli v vsaki dobri slovenski hiši zvečer skupno rožni venec, zlasti po zimi. Kjer se to dozdaj še ni zgodilo, tam začnite sedaj! Kjer i-mate vaško kapelico ali v hiši kako Marijino podobo, tam ji zažg te sedaj po večerih luč, ki naj vas opominja k goreči molitvi. Naj bodo to kresi, ki bodo goreli po vsej slovenski domovini v znamenje, da se dvigajo naša srca zaupno k Mariji, ki je že tolikokrat izprosila zmago katoliškemu orožju. Naši sinovi, bratje in očetje, se borijo z orožjem v roki proti sovražnikom, mi doma se pa strnimo v močno armado molilcev, da nam po Marijini priprošnji nakloni Bog zmago in časten mir! Naši poslanci opravičeni. Zadnja leta so godrnjali že marsikateri stanovi radi velikih bremen, katera smo nosili davkoplačevalci za vojaštvo in oboroževanje. Vsako leto so stavile vojaške oblasti in vlada večje zahteve na ljudske zastopnike v delegacijah in državnem zboru. Kakor vidimo sedaj v resnih časih svetovne vojske, so bile te zahteve vojaških oblasti in vlade popolnoma upravičene. Pametni in razsodni zastopniki so tudi stali vedno na stališču, da mora biti država na vse pripravljena, naj stanejo priprave, kar hočejo. Sedaj, ko vsakdo, tudi manj šolan človek, uvidi, koliko škode bi se lahko celi državi povzročilo, če bi ne bila tako preskrbljena z vsemi sredstvi, kar jih potrebuje vojaštvo v vojski, pač z mirno vestjo in lahkim srcem opozarjamo naše čitate;lje ha stališče, katero so zavzemali pri vsaki priliki zastopniki Slov. Kmečke Zveze. Kadarkoli je prišla od strani vlade predloga za vojaške potrebščine, so glasovali do zadnjega moža za njo. Neštetokrat so bili ljudski sloven-• ski poslanci v najhujšem boju z vlado, toda vsikdar so ji dovolili vse, kar je potrebovala za oboroževanje. Se več; pozabili še irsmo, da so bili poslanci večkrat v najhujši obštrukciji. Ostavili so jo takoj, če je bilo treba dovoliti novih rekrutov, velikih svot za ladje in za vojaško opravo. Politični nasprotniki so zaradi tega napadali poslance S. K, Z. Toda oni so vedno dobro preudarjali kot zvesti državljani, da je nujna potreba, da se država oborožuje, če še morajo davkoplačevalci nositi tako veflika bremena. Kako smotneno, zares patrijotično delo so poslanci s tem nastopom izvrševali, dokazuje dovolj svetovna vojska. Ljudje božji! Pomislite samo, kako bi se državi, cesarski rodovini in vsem državljanom godilo, če bi ne bila Avstrija tako sborožena in na vse pripravljena že več let sem. 2e 1. 1908. bi bili Srbi in Rusi planiii nad nas, če bi ne bili vedeli, da smo dobro pripravljeni. Kako bi se nam sedaj godilo, ko mrgoli sovražnikov na vseh mejah! Ti bi planili nad nas, pustošili naša polja, plenili naše domove. Izgubilo bi ljudstvo v kratktem času svoje imetje. Bremena, ki smo jih nosili kot davkoplačevalci, se nam povračuje-jo že sedaj stotero. Na Spodnjem Štajerskem in pa na Kranjskem imamo mnogo ubogih, revnih beguncev, ki so morali bežali iz Izhodne Galicije, z meje, kjer nastopa kruti sovražnik.' Poglejte te siromake! Prej so živeli mirno na svojih domovih kakor vi sedaj; uživali so srečo med svojimi ljudmi pod mogočnim varstvom države; sedaj pa bežijo v tuje kraje, da bi bili varni pred Rusi. Na hrbtu nese žena vse imetje, zavezano v culico; mož vodi vse premoženje seboj, to so sestradani, ubogi otroci. Žena išče svojega moža, mož svojo ženo, otroci svoje stariše; izgubili so na begu drug drugega. Lepo polje, ki je bilo njih last, je v pesteh sovražnika, lepi domovi, ki so jim nudili varno streho, so često porušeni do tal. Iz teh dogodkov in lastne izkušnje bodeš spoznalo slovensko ljudstvo, kaj ti ščiti oboroženi vojak, Vse, kar imaš, ti zamore ohraniti presvitli cesar le tedaj, če ima dovolj oboroženo in močno armado. Za to je pa treba denarja, je treba žrtev, Vojaki prihajajo ranjeni domov; ti lahko spri-čujejo, kako lepo so se uporabile velikanske svote, katere so dajali davkoplačevalci za vojaštvo. Ko se je odzvalo na stotisoče, da, milijon krepkih sinov države, pozivu svojega vladarja in so prihiteli v skupna zbirališča, je bilo za vsakega vse pripravljeno. 0-gromna množica je stala v nekaj dneh popolnoma o-skrbljena z vsem za vojsko. Ali bi bilo to mogoče, če se ne bi bilo skrbelo že poprej leta in leta? Človek občuduje vse te priprave; vse je šlo gladko izpod rok. Vojaška oblast zasluži v tem oziru vse priznanje. Ranjenci pa lahko spričujejo tudi, kako je bilo za nje povsod olajšano njih stanje. Z veseljem povdarjajo in s hvaležnostjo se spominjajo skrbne postrežbe po bolnišnicah. Za take vsestranske priprave je treba dela in dela, je treba denarja* Iz vseh dogodkov dosedanje vojske se torej u-č:mo, da so bila bremena, katera smo nosili za vojaštvo, le dobro naložen denar. Ljudstvu se vrača v stoteri obliki. Smatrali smo za potnebno, da opozorimo ljudstvo ravno sedaj na ta dejstva, ko vidi lahko samo, za kako važne potrebščine je plačevalo svoje davke. Prepričani smo pa tudi, da bode naše dobro, svojemu cesarju udano kmečko ljudstvo, vedno razumelo zavrniti politične nasprotnike, ki bi si drznili, napadati poslance Slovenske Kmečke Zveze, Indar bodo zopet rade volje dovolili kake kredite za vojaštvo in oboroževanje. Avstrijsko-srbsko Mšfe Maribor, dne 6,. oktobra. Naši boji proti Srbom in Črnogorcem so uspešni, General Potiorek, poveljnik naših čet v Bosni in Hercegovini, je izdal dne 2. oktob- ra uradno poročilo, v katerem pravi, da naše napadalno prodiranje v Srbijo napreduje na celi Črti, sicer počasi, a vstrajno. Srbi i,n Črnogorci pošiljajo svoje četaške oddelke v Bosno, kjer ni dovolj močnih avstrijskih čet. A ti upadi so brezpomembni. Našim se je posrečilo, da so zajeli zadnje dni meseca septembra cel srbski četaški bataljon, ki je pri Sandžar ku udri v Bosno; tudi na severni strani srbskega bojišča (ob Drini) je padel drug srbski bataljon v naše roke. Naši so zajeli več srbskih topov in drugega gradiva. Avstrijcem se je posrečilo, da so ob hercegovski meji v petek, dne 2. oktobra, prišli za hrbet dvema črnogorskima brigadama ter so ju hudo porazili. V Srbiji vladajo silno žalostne razmere. Vojaki se puntajo, med ljudstvom pa vlada velika nezadovoljnost in mržnja proti kralju, ministrom in — Rusom, ki so potisnili Srbijo v to nesrečno vojsko. Srbija ho težko vzdržala. Zagreb, dne 4. oktobra. Zagrebški namestnik državnega pravdnika, dr. Zimpermann, je dobil z južnega bojišča dopisnico, ki mu jo je pisal neki višji častnik; med drugim piše: Kar me v teh napornih dneh zadovoljuje, je, da napredujemo, in ne verujem, da bi se mogli Srbi še en teden ali dva držati. Lakota, slabo vreme in pomanjkanje municije nam pomagajo, da jih uničujemo. Kralj Peter na begu. Atene, dne 4. oktobra. Grški listi poročajo, da so dosedanji občutni srbski porazi silovito uplivali na kralja Petra in cel srbski kraljevi dvor. Kralj Peter živi v vednem strahu pred bodočimi dogodki, posebno, od kar se je ponesrečil vpad Srbov v Srem in je bila uničena timo-ška divizija. Strah kralja Petra je postal tem večji, ko je zadnji čas — kakor poročajo grški listi — so nameraval nanj napad in se je še-le v zadnjem hipu posrečilo, ga preprečiti. Kralj Peter je dne 25. septembra zbežal iz Niša v mesto Prizren, kjer životari grozno preplašen v družbi malega števila zvestih mu državnikov in dvornih oseb ter je dobro zastražen. Med srbsko in grško vlado se vrše sedaj pogajanja, naj bi Grčija dovolila kralju Petru, da bi se on za nekaj časa naselil na kakem grškem otoku. Tam bi si rad Peter izboljšal svoje zdravje, ki se je zadnje dni zelo poslabšalo. Krvava nstaja v Novi Srbiji, Solun, dne 4. oktobra. V Stiplju je prišlo med tamošnjim prebivalstvom in srbsko žandarmerijo do krvavih spopadov. Prebivalstvo v mestu in okolici se je odločno branilo, vstopiti v srbsko armado ter je raje vzdignilo zoper Srbe svoje orožje. Punt se širi po vsej srbski Macedoniji. Najnovejša poroiila se nahajalo pred inserati. L Srbi proti Rusom? Ounaj, Sne 5. oktobra. „Badalavisobe Korrespondenz" poroča iz Niša, da sfl jfi sedaj javno mišljenje velikega dela srbskega ljudstva začelo obračati proti Rusiji. Posebno trgovci In oibrtniki dolžijo Rusijo, da je ona kriva nesreče, v katero je sedaj prišla Srbija. Glasilo srbskega trgovstva, katero urejuje bivši minister Gaja, piše med drugim: ,„Z veliko skrbjo se povprašujemo domoljubi, kak konec nam bo prinesla dosedanja nesrečna rusofilska politika Srbije. Mi jadramo ali'v popolno pogubo ali prav popolno rusko hlapčevstvo. Gospodarstvo ruske knute pomeni isto, kar je pomenilo nekdaj za Poljake popolno hlapčevstvo. Trupla nedolžnih žrtev ruske politike trohnijo na bojnem polju, mi tiščimo naše glave v težki ruski jarem, Srbija po-ginja, a naša vlada še vedno ne spoznava, kako daleč je zavozila. Naš glas, ki svari Srbijo pred nesrečno rusofilsko vratolomno polivko, pa ostaja zopet samo glas upijočega v puščavi." Srbom se odpirajo oči, da jih je Rusija vodila za nos in jih speljala na led. Avstrijsko=rusko bojišče. Maribor, dne 6. oktobra. Kakor je posneti iz poročil, ki prihajajo iz a v -strijs ko-ruskegaboj i ščav Galiciji, se je nova velika bitka med Avstrijci in Rusi že pričela. Vrhovni poveljnik naše armade, nadvojvoda Friderik, je poslal v nedeljo, dne 4,. oktobra, cesarju Francu Jožefu ob priliki njegovega godu v imenu cele armade prisrčno čestitko, v kateri naznanja, da so avstrijske čete, ojačene ter polne zaupanja v zmago rama ob rami z zavezniško nemško arKado, začele prodirati proti Rusom. Nadvojvoda pravi v tem brzojavu, da so vsi: častniki kakor moštvo, pripravljeni žrtvovati za domovino in cesarja kri in življenje. Cesar se ie na brzojavno čestitko prisrčno zahvalil ter je poslal armadi svoj pozdrav z željo, naj Vsegamogočni spremlja njegove ljube bojevnike. Poznavatelji razmer pravijo, da se je nova bitka, ki bo gotovo ena najbolj srditih in krvavih, že v nedeljo, dne 4. oktobra, pričela. Do danes, v torek, dne 6. oktobra, ko gredo te vrstice v tisk, še nimamo podrobnih poročil, kako se bitka rvzvija, Citatelji bodo novejša poročila našli zopet med zadnjimi vestmi. Kako je razpostavljena naša armada, kje je njena glavna bojna črta in v kateri smeri bo prodirala proti Rusom, iz važnih vojaških razlogov ne smemo zapisati. Eno pa je gotovo, da naša armada ne stoji sama proti Rusom, ampak imajo Avsitrijci in Nemci sedaj sklenjeno, skupno bojno črto. Ce smemo verjeti poročilom, ki smo jih dobili z bojišča, Rusi tudi nimajo več premoč nad našo armado. Zadnjič smo poročali, da so Rusi vrženi s Karpatov nazaj v Galicijo. Ta vest pa se, kakor govore te dni došla nam poročila, žal, ni popolnoma uresničila. Naši so sicer vrgli Ruse pri prelazu Uszok in Toronya iz Ogrskega čez Karpate, a Rusi so udrli s tem večjo silo pri prelazu KtfrftsmezO na Ogrsko in so prišli celo v dolino reke Tise. Naše čete so se morale umakniti pred rusko premočjo do mesta Hoss-zumezo. Mesto Marmarossziget (na zemljevidih =» M. Sziget), ki leži ob gornjem toku reke Tise, so naši izpraznili. Kak namen imajo ruske čete, ki so prodrle tukaj na ogrska tla, se ne more reči. Ker niso posebno močne, hočejo menda saano vznemirjati ogrsko prebivalstvo. Sicer pa se bo v nekaj dnevih videlo, ali bodo Rusi poslali še večje čete na Ogrsko. Vsekakor stojimo pred velikimi dogodki. Naša armada bo vršila svojo nalogo v polni meri. Posebno naši vrli slovenski vojaki se borijo kakor levi. Celo nemški častniki slavijo naše slovenske fante in može ter jih stavijo za vzgled vsem drugim. Imejmo zaupanje v božjo pomoč in srečo našega orožja. Kjer je krepka volja, tam je tudi zmaga! Kako je naša armada slavila cesarjev god. Dunaj, dne 4. oktobra. Na bojišču v Galiciji se je cesarjev imiendan na posebno slovesen način obhajal. Generali, ki sodelujejo v vrhovnem poveljstvu, in vse prosto moštvo, se je udeležilo slovesnih sv. maš. V vrhovnem poveljstvu se je priredil skupen obed za vojskovodje. Obeda se je udeležil tudi prestolonaslednik Kari Franc Jožef. Ko se je prebrala cesarjeva brzojavka, v kateri se cesar zahvaljuje za častitke, ki mu jih je poslal nad-vojvoda Friderik v imenu cele armade, je zaoril na bojišču mogočen Idie iz tisočerih in tisočerih grl: „"Živi o cesar!" Tudi vojaštvo je dobilo prlboijšek r hrani in druge ugodnosti. Po taboriščih se je razlegalo veselo petje in ukanje navdušenih vojakov. General Auffenberg na junaško svojo armado. Armadni poveljnik vitez pL Auffenberg je izdal povelje : Vojaki četrte armade 1 V osemdnevnem, junaškem boju, sle premagali pri Komarovem—Tyszovoe mnogobrojnega, hrabrega sovražnika. Ni še utihnil grom topov te bitke, niso še bili tSsoči junakov, ki so obležali na tem bojnem polju, pokopani, ko ste zopet v požrtvovalni zavesti svojih dolžnosti obrnili svoje, z lavorikami okrašene zastave, na južno smer, da bi pomagali svojim tovarišem sosedne armade, ki je bila ogrožena od premoči. V teku nekaj dni so bile s krvjo prepojene poljane o-krog Rava-Ruske, Magierova, \Visnenke priče hrabrega naskoka vrle četrte armade na novega, še mno-goštevilnejšega sovražnika. Tovarišem v stiskah je bilo pomagano! Zastonj je pošiljal sovražnik vedno nove čete nasproti četrti armadi; vse te so bile odbite in poražene vsled vaše vstrajne hrabrosti. Največjo hvalo domovine ste si pošteno zaslužili! Z zlatimi črkami bodo za vse čase zaznamovana vaša dela v zgodovini naše slovite armade in v zgodovini naše ljube domovine! Nič manj občudovanja vredno in pa slavno je bilo jekleno, vstrajno postopanje, s katerim se je rešila armada grozečemu sovražnemu obkoljeva-nju s težavno in naporno hojo. 'Sedaj so končani naporni marši, rama ob rami stojite pripravljeni z drugimi armadami Najvišjega poveljnika, s slavnimi nemškimi zavezniki, da pokar žeta zopet sovražniku, da jeklena četrta armada ni pozabila naskakovati, zmagati in če je treba, veselo umreti za cesarja, kralia in domovino! NaS* armada l«a ti£«dit« stalflK«. Dunaj, dne 4. oktobra. Vojni poročevalec lista „Rundschau* brzojavlja s severnega boiišča: Bitka se bo topol vršila pod znatno ugledne j Si pogoji. Nova bojna črta je jato ugodna. Zvezni armadi imata veliko napadalno silo, med tem ko je ruska moč že skoro zlomljena. Razpoloženj« v obeh zveznih armadah je veselo in upapolno. Lvov bo kmalu zopet naš. Berolin, dne 5, oktobra. Bivši nemški poslanik v Lvovu, Heinze, je rekel krakovskemu dopisniku „Berliner Tagblatta" kadeče: Nemško poslaništvo se je iz Lvova za sedaj preselilo v Zakopane. Mi smatramo to preselitev s«/-mo kot začasno in upamo, da bomo v sredi oktobra zopet v Lvovu. Koliko ima Rusija ranjencev. Milan, dne 4. oktobra. Angleški list „Daily Telegraph" je dobil iz Moskve poročilo, da se pripelje v Moskvo vsak dan o-krog 5000 ranjencev z bojišča. Poznavalci razmer pravijo, da bo imela Rusija, predno bo vojska končana, gotovo nad 1 milijon ranjencev. Večinoma vse šole, cerkve in zavodi so spremenjeni v bolnišnice, tj Potrtost v Petrogradu. Iz Kristijanije na Norveškem poroča pisatelj, ki se je povrnil iz Rusije, da je zmaga generala Hin-denburga in poraz ruskih čet v glavnem mestu Petrograd osupnil vse prebivalstvo. Ravno taka žalost je spreletela Ruse, ko so izvedeli, da sta padla dva najboljša generala (imena so zamolčali), na katera so stavili vse nade.. Občinstvo so o teh nesrečah obvestili le počasno in prikrito. Niso namreč navedli nobenih podrobnosti, toda očito so priznali veliki pomen poraza. Od tega trenotka se je celo ohladilo navdušenje za vojsko, toda vendar še z zaupanjem pričakujejo srečnih dogodkov v bodočnost in upajo na zmago, dasiravno se bojijo, da Ima ruska armada prema-lo častnikov. Kaj pripovedujejo Slava pešpolku št. 87! Vojak, bivši gimnazijec, piše svojemu profesorju: „Rad bi Vam natančneje opisal na bojiščih razmere. Bil sem že dvakrat v ognju: prvikrat od petka do nedelje, drugikrat od ponedeljka do petka v noči torej 3 in 4 dni. In v kakšnem ognju! Kdor tega ni videl, ne more verjeti, da je kaj takega sploh mogoče. Čudim se, da še živim. Zato pa tudi vsak večer predno zaspim, zahvalim Vsegamogočnega, ki tako očetovsko čuva nad menoj. Ako mi da sreča junaška, da se zopet vidiva zdrava, povedal Vam bom stvari, o katerih bodete mislili., da so nemogoče,. V ponos pa si štejem, da služim pri našem domačem 87. pešpolku. Pevaje in vriskajo smo šli 26. avgusta v boj, brez za-slomb, po odprtem polju, proti zakritemu sovražniku, od dveh strani obsipani s kroglami in šrapneli; pa šli smo naprej, častniki, med njimi sam general in več majorjev, sami s puškami v rokah v prvih vrstah. In smrt je imela žetev, grozno žetev! Ko je iz Nemčije navzoči general to videl, je rekel: „Videl sem že mnogokaj, toda kaj takega še nikoli. Kaj takega ne zmore noben drug polk. O tem bom poročal tudi v Nemčijo, ta polk mora dobiti tudi od Nemčije odlikovanje." — Poveljnik našega 3. bataljona 87. polka, stotnik Hahnschlager, rodom Nemec, je rekel našemu moštvu, stoječ zraven mene: „Slovenci, Vi ste junaški fantje, izborno ste se borili. Pred takimi vojaki klobuk dol!" — In če smo na pohodu kaj počivali ter so jezdili razni častniki mimo nas ter povpraševali, h kateremu polku spadamo in ko stmo rekli, da k 87., takrat so se izražali ti gospodje, med njimi celo od generalnega štaba: „O tem polku smo že dosti sliša. il, to so sami vrli junaki!" Glejte, gospod doktor, pri takih besedah pridejo vojaku solze v oči in potem naj ne bom ponosen, da sem pri tem polku?! Pred nekaj dnevi sem bil z g. Tajek-om skupaj ter pregovoril ž njim par besed. Kolikor se mi dozdeva, ga je vojska telesno že precej zdelala. Rad bi Vam še veliko povedal, pa saj sami lahko uvidite, kako je z menoj, da sem namreč vojak. Prosim, pozdravite mi vse znance ter mi oprostite, če Vas nadlegujem s tem pismom. Oprostite mi tudi, da pišem s svinčnikom, ni mogoče drugače, zamenjali smo črnilo s krvjo. Bodite mi iskreno pozdravljeni tam v naši lepi domovini! Slovenci premagali Ruse. Narednik našega slovenskega celjskega polka št. 87, katerega so v bojih v Galiciji zadele 3 krogle, pripoveduje: Bilo je pri G, Kar naenkrat smo začuli na levem krilu povelje za naskok z bajonetom. Začul se je klic „Hura!" in Bošnjaki so kakor vihra planili proti Rusom, Takoj nato pa je dobil isto povelje tudi naš bataljon in drli smo proti sovražniku, ki nas je obstreljeval, a nam ni prizadeval posebnih izgub. Bili smo oddaljeni od sovražne črte le kakih 50 korakov, Moj voj je imel pred seboj sovražni voj, ki je šteil morda kakih 50 mož^ in vsi ti so, kakor na povelje, dvignili roke kvišku, znak, da se nam udajo. Napredovali smo dalje, a ko smo prekoračili kakih 20 korakov, so Rusi hipoma pograbili za puške in nas sprejeli s salvo, ki je iz take bližine napravila res precej škode, a nas nikakor ne zadržala. Strela božja, tako se pa nismo zmenili! sem za.-čul poleg sebe nekega pešca, rodom iz Primorskega, in zagrmela je brez povelja tudi z naše strani salva, ki je kar pometla po sovražnem voju. Nato smo pa udrli nad nje. Večina Rusov je padla, ostanek je pa drvil v divjem begu nazaj. Pred nami so ostali le še štirje: častnik in pa 3 pešci. Kot poveljnik voja sem ukazal desetniku, naj ujame častnika, drugim pa, naj primejo pešce. Desetnik, oddaljen le še kakih 8—10 korakov od ruskega častnika, je, držeč puško z bodalom pripravljeno za naskok, stopil tja k ruskemu častniku, ki je držal roke kvišku. Ko je bil že tik pred njim, le še tako daleč od njega, da ga ni mogel doseči z bodalom, je častnik naenkrat z desnico kakor blisk hitro posegel po revolverju, ki ga je imel ob pasu, in že sem mislil, da je moj desetnik izgubljen.Toda le-ta je bil previden človek in je držal prst na puškinem trnku. listi hip, ko je segel častnik po revolverju, je pritisnil desetnik na trnek in ruski častnik, zadet pod brado, se je mrtev zgrudil na tla; o-slale tri smo ujeli, ne da bi bil kdo iamed njim le mignil s prstom. Ta dogodek nas je poučil, da ne smemo zaupati sovražniku prav nič, da moramo biti skrajno previdni vselej in povsod. Tako smo tudi potem vedno delali in zgodilo se nam ni nikdar več, da bi nas bili Rusi, ki so že držali roke kvišku, potem še pozdravljali s salvami. Moj voj pa k sreči tudi vsled povedano ruske zavratnosti ni imel težkih izgub. Bilo je le nekaj ranjencev, ki pa so bili vsi lahko ranjeni, tako, da jim ni bilo treba iskati pomoči za bojno črto. 8, oktobra 1914. SLOVENSKI 6 O S P O D A K. Jugoslovani se bije jo kakor levi. Namestnik štajerskega deželnega glavarja, drž. in dež. poslanec g. dr. Franc Jankovič, je dobil od vojaškega asisteučnega zdravnika g. dr, Robiča,, sina rajnega profesorja dr. Robiča, s srbskega bojišča dopisnico sledeče vsebine: •Na bojišču, 28. IX. (1914. Velecenjeni gospod poslanec! Naši vojaki tukaj, večinoma Jugoslovani, se bijejo kakor levi. V najhujšem ognju so vzeli strme hribe z neizmerno hrabrostjo.. Sedaj so sovražne čete samo 30 korakov oddaljeno zakopane. Po dnevu se pojejo vesele pesmi, po noči pa neprenehoma streljajo. Kdor le malo vzdigne glavo, je izgubljen. Ranjencev je sedaj manj. Izvršil sem lepo število vsakovrstnih operacij. Krogelj imaun že polno škatljo. St ri ujete vojake-sanitete so Srbi zopet izpustili. Zadnjič sem obvezql dva po 10 in 12 let starai srbska lai.ta, ki sta bila težko ranjena. Sedaj smo na varnem. A vendar vidimo eksplodiranje šrapnelov. Ranjen nisem bil nikakor, pač pa v ognju i» bližine 80—200 korakov. Zdravja sem boljšega nego dana, ker sem vedno na prostem. Danes hvala Bogu zopet sije solnce. Srčno Vas pozdravljam! Slovenci se bijejo sijajno in veličastno. V Ljubljano je dospel te dni podpolkovnik 27. brambovskega pešpolka g. Brückner. Ranjen je bil na severnem bojišču od Šrapnela v desno spodnjo laket. Ce tudi rana še ni zaceljena in desna roka, še zelo oslabljena, vendarle opravlja vojaško službo v Ljubljani, dokler se ne more povrniti na polje slave. G. podpolkovnik je posetil deželnega glavarja, da mu pove, kako junaško se je boril kranjski domobranski pešpolk na severnem bojišču. ,„¡Občudovanja vredni kot vojaki in ljudje", tako se je izrazil o naših Kranjcih./ Ko jih je peljal v dežju sovražnih Šrapnelov { proti sovražnim postojankam, so izvršili povelja hladnokrvno in točno, kakor na vežbališču. Kratko: zadržanje naših rojakov pred sovražnikom je bilo sijajno in veličastno. (Hrabrost' nepresežna. Ravno tako' tudi zadržanje ranjencev* na obvezališču. Ni se slišalo niti enega stoka. Vsi so moško in tiho prenašali bolečine Ves polk je iia.vda;ala le ena misel, le ena volja: zmagati ali umreti! Zelo pohvalno i je bilo tudi obnašanje našega moštva napram galiŠKemu prebivalstvu, Niti najmanjše pritožbe ni bilo, Občevali so »nagi junaki z vsakim Poljakom, Rusinom in tudi Židom prijazno in ljubeznjivo. Tako so se odlikovali tudi po zgolj člove-veških in krščanskih svojstvih. Podpolkovnik Brückner je izrecno povdaril, da izgube vrlega| brambovskega pešpolka od daleko niso tako velike, kakor se je govorilo. ' Kljub neusahljivi bojevitosti, neprestanega nabadanja sredi sovražnega ognja, je Še par tisoč neranjenih mož, od izgub pa ogromna množina le tako ranjenih, da jih je mnogo že okrevalo, a drugi so na poti popolnega okrevanja,. , ' Z veseljem bo seznala cela dežela zaslužno pohvalo kranjskih junakov iz poklicanih ust. Z veseljem pa tudi vest, da izgube nikakor niso tako hude, kakor se je govorilo* Junaškemu podpolkbvnikü Brücknerju pa, ki je poklican, v kratkem prevzeti poveljstvo polka na bojišču, želimo, da s svojim kranjskim polkom doseže še mnogo lavorik in ga pe'lje od zmage do zmage v Čast in blagor skupne avstrijske domovine. Slava slovenskemu junaštvu! Slovenski vojak ujet na Ruskem. Enolet'ii prostovoljec pri 47. pešpolku, Jožef Pov-šič, se je udelež 1 hudega boja dre 26. avgusta pred Lvovom. Stariši od 23. avgusta niso dob ili nobene vesti od njega. Dne 28. septembra pa je dobi oče iz Moskve po posredovanju Avstrijskega, Rudečega križa naslednje pismo: „Moskva, 18. septembra 1914. -Ljubi oče! Radi mene se ne bate! Bil sem v Galiciji dne 26. avgusta ranjen, a ne nevarno. Potain so nas kot vojne ujetnike prepeljali v Rusijo. Seclaj sem v Moskvi in moram čakati, da, bo vojska končana, potem se vrnemo domov. Tudi ne vem, če boste to pismo dobili ali ne. Gre mi dobro. Radi tega bodite brez skrbi! Po vojski se zopet vidimo. Srčno pozdravljam vse! Vaš Josip." Kakor je razvidno iz štampilje na kuverti, se g. Jožef Povšič nahaja v moskovski bolnišnici št. 3. Kako je v vojski. Narednik Kari Blatnik, doma, v Št. Jurju pod Taborom, piše svoji sestri Ivani, omoženi Goltnik, go-stilničarki na Paki, naslednje pismo: „27. septembra 1914. Draga sestra! Danes se enkrat pripravim, da ti malo bolj natanko opišem, kako se imam. — Ravno danes je 2 meseca, kar se je začel ta kritičen čas. Veruj mi, ljuba Ivana, da sem v tej kratki dobi veliko puestal. 'S>am nfeem verjel, da toliko zdržim, pa hvala Bogu, do sedaj je šlo čisto dobro. Vprašala si zadnjič, če sem v pisarni. Seveda sem bil kot računovodja, toda moral sem tudi iti s trajnom (to je vozovi, na katerih se vozi hrana in pa strelivo). Bil sem tudi parkrat v ognju. Frčale so mi svinčene krogle okrog ušes, pa zadela, me ni hvala Bogu, nobena. Bal se nisem nič in se tudi ne bojim ter upam. da pridem zdrav nazaj. Bil sem že precej daleč na Ruskem v bojih, o katerih si gotovo brala, pri Lipskem, Zamošu, D'uku in Lvovu. Sedaj se zopet pripravljamo na nove in mislim, odločilne boje, V prvih bojih smo zmagali, Če bomo še sedaj, potem mislim, bo kmalu konec. Veliko, zelo veliko bi ti imel pisati o bojih, krajih, šegah in dogodkih, 'pa nekaj ne smem, nekaj nimam časa. Pa ti bodlem že vse ustmeno povedal, kadar bodem zopet tako srečen, da se snidemo; Bog daj, da se to kmalu zgodi! Seclaj sem prideljen pešpolku. št. 84„ imam oficirsko menažo na skrbi in računu, mi gre dobro. Tudi z zdravjem stojim čisto ugodno, to dela, mislim svež zrak, saj sem dan in noč na prostem.. Zadnji sem bil 14 dni neprenehoma, pod milim nebom." Zadnji čin umirajočega. O prisrčnosti razmerja med častniki in moštvom priča nastopni pretresljivi dogodek z bojišča. Neki, v Zagreb dospeli ranjenec, je pripovedoval: Kos šrapnela mi je naravnost razmesaril roko. Rana je tako zelo krvavela, da so me že zapuščale moči in nisem mogel več dalje po poti do obvezovališča. Obležal sem poleg nekega nadporočnika, ki je vsled grozne rane že skoro umiral. Tedaj je pa poročnik obrnil oči proti meni in ko je videl, da mi teče kri iz rane na roki, je rekel: ..Brate, če sem že jaz izkrvavel, ni tireba, da. bi tudi tebe zadela ista usoda!" Izgo-vorivši to, je Častnik še s svojo zadnjo močjo iztrgal srajco na svojih pršili in je pofsnil cunjo v rano vojaka, da mu ustavi kri. Potem je zaprl zopet, oči in jih ni — kakor sodim — odprl nikdar več! — Vroče solze so mi rosile preko lic, ko so čast uka odnašali in ko sem mu pogledal zadnjikrat v bledi obraz! Bil je menda že mrtev. NI spoznala svojega sina. V neko dunajsko bolnišnico je prišla stara mamica in vprašala za svojega ranjenega sina. Peljali so jo k neki postelj1, kjer je ležal z zaprt mi očmi mož, sivih las in kuštrave brade. — „To ni moj sin! Moj sin je bil mlad!" — Med tem pa odpre ranjenec svo-e trudne oči in t ho reče: „Mati!" — Se-le zdaj je spoznala mati po glasu, svojega sina. ki je, v vojnih grozotah izgub 1 obe nogi in je vsled groze in bolečin rVul sive h se. Poročila, dosla v sredo 7* okt. Avstrijsko=rusko bojišče. Rusi pri reki Visli premagani. Dunaj, dne 6. oktobra. Avstrijski generalni štab uradno razglaša: Nenadno pro 1 ran.;e zaveznih avstro-ogrskih in nemških čet na Rusko-Poljsko je Ruse popolnoma iznenadilo. Iiusi so sicer poslali močne oddelke iz Galicije proti severu (na Rusko-Poljsko), a so b.li, ko so nameravali v smeri Opatov prekoračiti reko Vislo, vrženi čez reko nazaj. Naše čete so Rusom odvzele most čez Vislo pri mestu Sandomierz. V Galiciji prodira naša armada po določenem načrtu. Pri Tarnobrzegu so naši porazili celo rusko infanterijsko divizijo. ♦ # * Iz tega poročila je razvidno, da naša armada v Gal ciji res prodira in je naše prodiranje že prve dni bilo venčano z lepimi uspehi. Rusi se umikajo iz Bukovine. Budimpešta, dne 5. oktobra. Naše čete niso branile Bukovine in so razglasile glavno mesto Cernovice kot odprto mesto, ki se ne bode branilo. Zato so imeli Rusi lahek posel, ko so zasedli Bukovino. Toda sedaj potrebujejo vse svoje čete v Galiciji. Tudi upadi čez Karpate bodo bržkone kmalu popolnoma ponehali. Ogrski notranji minister razglaša, da se bodo uradi in prebivalstvo že čez nekaj dni lahko vrnili v Marmaroš-Sziget. Beg pred Rusi iz Marmaroš-Szigeta. Budimpešta, dne 6. oktobra. Ko so avstro-ogrske čete izpraznile začasno mesto Marmaroš-Sziget, je prebivalstvo mesta, kakor tudi drugih krajev v gornji dolini reke Tise, kamor so udrli Rusi, trumoma bežalo proti jugu. Posebni vlaki so prevažali begunce v tolikem številu, da je v Budimpešto došlo v 2 dneh čez 3000 beguncev iz g< rnje doline reke Tise. Ubogi begunci, ki so morali v naglici zapustit svoja domovja, niso mogli ničesar drugega rešiti, kakor najpotrebnejšo obleko in svojce. V odprt h tovornih železniških vozovih so bili izpostavljeni deževju, burji in mrzlim nočem, da le rešijo golo življenje. O strahu, ki se je polot 1 prebivalstva Marma-roš-Szigeta, ko so se bližali mestu Rusi, in o naglem begu iz mesta na kolodvor in na vlake, priča sledeči pretresljivi dogodek. Med begunci se je nahajala v železniškem vozu tudi neka mlada mati, ki je zbežala s svojim, nekaj tednov starim otrokom. V groznem strahu pred Rusi ntškl voz ^tart0"81 Siečn°' k0 je vst°Pila v želez-S LS lSr?ni prenapolnjenega voza in uoigo casa stiskala k sebi ovoj, v katerem je bilo 7a vito dete Ko pa se dete le predolgo časa ui zanio da bi no^leda,16?10 je ma" «S*? S , ,J1 |)0r.ledaIa' kaJ Je z njenim otrokom. Sedaj je še e zapazila, da je na begu izgubila otroka, kateri ji je pade iz zavoja na tla. V nepopisni bolečini je mat zakričala in vsi potniki, ki so bili priča tega groznega prizora, pripovedujejo s solzami v očeh, da se ie uboga mati zadržala kakor bi bila zblaznela. Nadvojvoda Jožef Ferdinand na bojišču jedel krompir. Vojni poročevalci poročajo: V bojih ob Huczovi je uničil ruski šrapnel tudi jedilni voz nadvojvode Jo-žefa Ferdinanda. Vsled naglega prodiranja naših četi so zaostali tudi vozovi s prehrano za vojaštvo, ki si je pomagalo s krompirjem po njivah. Nadvojvoda se je kot pravi vojak dobre volje podvrgel neizogibnemu postu in je s svojimi častniki in vojaki vred preživel cel dan ob krompirju. Dobra volja nadvojvode in pa njegov vzgled sta njegove čete naravnost navduš.la in priljubljenost tega odličnega generala iz cesarske hiše še povečala. Nadvojvoda Jožef Ferdinand je sedaj poveljnik inomoškega armadnega zbora ter se je v bojih pri Huczvi posebno odlikoval. Nadvojvoda je kot ljubeznjiv in ljudomil cesarski princ tudi na Slovenskem v najboljšem spominu; bival je svoj čas kot podpolkovnik delj časa v Ljubljani. V armadi uživa nadvojvoda kot znamenit vojak največje spoštovanje in je povsod zelo priljubljen. A vsirijsko=srbsko bojišče. Srbi zbežali z Romanj e-planine. Rim, dne 5. oktobra. Iz N ša je došlo velevažno poročilo, da so morali Srbi in Črnogorci zapustiti svoje postojanke na Romanja-planini ker jo nasproti ognju avstro-ogrskih topov niso mogli držati. Srbsko poročilo sicer pristavlja, da nameravajo Srbi svoje največje napore zdaj drugod zastavit1, a neki stotnik italijanskega generalnega štaba je izjavil, da je vsako nadaljno srbsko podvzetje manjše važnosti, ker ni nobenega drugega primernega mesta, ki bi bilo ugodno za napade takih malih sil, s kakoršnimi razpolagat Srbija, khkor je gorata Bosna. * * * Romanja-planina leži v Bosni tik ob srbsko-.čr-nogorski meji blizu Drine, severoizhodno od Foče. Srbi pri Zemunu zopet odbiti. Iz Balajinice poroča posebni poročevalec madžarskega lista „Esti Ujsag": Med tem ko so naše čete zmagov to prodirale v Srbijo, so nameravali Srbi v okolici Zemuna nov upad čez Savo. Da upad izvedejo, so našo mejo z malimi silami vznemirjali, da odvrnejo pozornost od glavne svoje moči. Upadli so pod Zemunom pri Szurčinu in Bezanyu, kjer straži mejo nekaj črnovojniških polkov. Dne 29. septembra so naši pustili Srbe nekaj kilometrov prodirati, na. kar so jih v smeri od Mitrovice obkolili in po kratkem mete-žu, ki se niti boj ne more imenovati, vrgli nazaj Čez Savo. Naše fiete so izgubile le malo ljudi, a na bojišču je ostalo neprimerno vel ko Srbov. Kakor poroča dopisnik „Az Esta", so bežali Srbi v taki zmešnjavi, da so popustili prtljago in velik del streliva. Naši! vojaki so našli velike množine kruha in tobaka._ Nemško=rusko bojišče. Maribor, dne 6. oktobra. Na n e m š k o - r n s k e ¡ta bojišču pada u-darec za udarcem po glavah Rusov. Po uničujočih poraz h v bitkah pri Tannenbergu, ob Mazurijskih jezerih in pri Lykn, v katerih so Rusi izgubili okrog 150.000 mož mrtvih in ranjenih in v katsrih je prišlo okrog 1.50.000 Rusov v nemško ujet iištvo, je sledil zopet i poraz Rusov v dvadnevni bitki v petek in soboto, dne 1. in 2. oktobra pri A v g u s t o \v, e m , juž-ro od Sinvalkija, ob severno-'zliodno prusko-ruski meji, kjer so Nemci ujeli čez 3000 Rusov in zaplenili 18 topov ter mnogo drugega vojnega gradiva. Nemška armada prodira vedno dalje v notranjost Riusije, oddelek armade pa, obstreljuje važno rusko trdnjavo O-so\viece, ki brani prehod čez reko Bor ob železniški progi Oralevec (Kon i gsbe r g)—'B" elostok._ Nemško=francosko bojišč Marilvor, dne 6, oktobra. V dolgotraji ih bojih na Francoskem še vedno ni padla odločitev, ai ugodnejše stališče Nemcev se vedno bolj kaže. Vsi poizkusi Francozov, obkoliti nemško desno krilo, so se izialovdi, ker je nemška armada še pravočasno spoznala zelo nevarno namero Francozov ter to krilo zaokrenila in podaljšala l»roti severu, proti belgijski meii. Vsi francoski sunki na nemško desno krilo niso bili samo uspešno odbiti, marveč se je Nemcem še celo posrečilo, da so zasedli važne francoske postojanke okrog Roya, ki je važno križišče železnic in cest ter predrli francosko bojno črto pri Fresnoy in pri Noyonu. Od reke Oise no- tri do gorovja Argonen vlada že nekaj dni mir. Armada nemškega prestolonaslednika je prodirala v Ar gonih proti jugu tier zasedla Varannes. Bržčas se bo združila z armado bavarskega prestolonaslednika ter ž njo združeno prodirala v smeri Bar le Duo v 'dolini prekopa Rena—Marne, kjer bo, kakor vse ka-:že, porazila francoske čete, ki se še nahajajo tu, in potem še-le bo pot do Pariza prosta, kajti Francozi nimajo na razpolago nobene armade, ki bi ustavila prodiranje združenih armad proti Parizu. V Belgiji obstreljujejo Nemci uspešno zadnjo belgijsko trdnjavo Antwerpen. Nemški oblegovalni topovi so že porušili 7 antwerpenskih predutrdb in padec Antwerpna se pričakuje v najkrajšem času. Belgijski kralj zbežal na Angleško? Kolin, dne 5. oktobra. List „Kölnische Zeitung" je dobila z nizozemske meje poročilo, da je belgijski kralj Albert že zapustil Antwerpen. Včeraj, dne 4. oktobra ob 11. uri dopoldne se je z avtomobilom odpeljal v Ostende, kjer se je vkrcal na angleško križarko, ki ga je odpeljala* na Angleško. Prebivalstvu S3 je reklo, da se ima „posvetovati" z angleškim kraljem. Ker to poročilo ni uradno, ga je treba sprejeti seveda, z vso previdnostjo. Vendar pa take in enake vesti dovolj jasno spričujejo, da obleganje Antwerpe-na po avstrijski in nemški a.rtileriji uspešno napreduje. Nemška glasila soglasno poročajo, da se Antwerpen ne bo mogel dolgo držati. Slovenski fantje pred Antworpnom. Slovenci-topničarji, ki so z velikimi avstrijskimi oblegovalnimi topovi prideljeni nemški armadi, so bili, kakor posnamemo iz dopisnice, ki je prišla po vojni pošti, dne 23. avgusta v Bruslju, nai kar so se podali proti Antwerpnu, Slovenski topničar piše: Hvala Bogu, če nam bo še tukaj tako šlo, kakor nam je šlo dosedaj, bomo kmalu končali svoje delo. Grozen potres. Dtunaj, dne 5. oktobra. Glasom uradnih brzojavk, ki so dcšle notranjemu ministrstvu, se je sinoči proti polnoči pripet 1 v Bonduru in Sparti (vilajet Konia v Mali Aziji) močan potres. Lahni potresni sunki se še neprestano ponavljajo. Posebno hud je bil potres v Bondu.ru in o-kolici. Natančno število ni znano, a sodi se, da je izgubilo 2500 oseb življenje. Vlada in Rudeči polurne -sec sta uvedla pomožno akcijo za prizadeto prebivalstvo. Kolera, Kolera se vedno bolj širi. Celo na Štajerskem in sosednjem Kranjskem se je že pojavil ta nepridi prav. V naslednjem podamo poročilo, koliko novth slučajev kolere se je v času od zadnjega četrtka dne 1. oktobra zopet pojavilo v Avstriji in na Ogrskem. Dne 1. oktobra poroCa avstrijsko notranje ministrstvo, da so se naznanili slučaji kolere 1 iz Dunaja-, 1 iz Murzzuschiaga na, Štajerskem, 4 v Bjeli-cah na Moravskem in 1 v Tešinu v Šleziji. — Dne 2. oktobra: 1 slučaj v Brnu na Moravskem, 7 slučajev v Šleziji in 58 slučajev v Galiciji. — D n e 3. i n 4. o k t o b r a: 2 slučaja na Moravskem, 1 v Šleziji. V Ljubljani se je med begunci, ki so prišli iz Galicije, zdravniško dognal 1 slučaj kolere i.n v Idriji tudi 1. Istotako se poročaj, da je tudi v Litiji zbolel nek Poljak za kolero. — Dl n e 5. o k-t o b r a: V Litiji oboleli Poljak Walocs Jožef je umrl. Na Kranjskem ni več novih slučajev. Na Dunaju se je na novo pojavil 1, v Šleziji 1, na Moravskem 2, v Galiciji 40 slučajev. Na Ogrskem je obolelo od 1, do 5. oktobra na novo 37 ljudi za kolero. Koliko jih je umrlo, poročila molče. — Dlne 0. o kit ob r a: V Ljubljani sita dva ranjenca, ki sta došla z, bojišča, v Galiciji, zbolela, na sumljivih znakih kolere. Sploh se opaža, da zbolijo za kolero osebe, ki pridejo z, gali-škega bojišča. Kako se varujemo kolere. Zdravstveni oddelek ljubljanskega magistrata razglaša: Kolero povzročajo bacili, ki se nahajajo v črevesnih in želodčnih izločilih za kolero obolelih in pa okrevajočih. Ta izločila k«j lahko okužijo vodo (na primer vodnjakov in rek) in različna jedila, ki potem razširjajo kolero. Obolimo pa tudi, če pridemo v do-tiko s perilom, obleko in drugimi predmet:, ki so jih rabili za kolero oboleli. Razširjanje kolere je torej povsem podobno o-nemu legarja ali tifusa. Ker se pa kolera malo hitreje loti človeka in ker je tudi nje pretek naglejši, zavladal je svoj čas poseben strah pred njo. Ali kakor se je moderna asanaoija mest izkazala kot uspešna proti legarju, tako je za trdno pričakovati, da bodo moderne higijenske naprave v stanu, hitro omejiti in zatreti kolero. In res se s previdnim in prevdarnim postopanjem lahko ubranimo te bolezni. Kaj nam je torej storiti, če bi se pojavil kak slučaj kolere? 1. Gledati nam je pred vsem na to, da. ne pride nikdo v dotiko z bolnikom in njegovo rodbino, nasprotno naj vsakdo pazi in skrbi, da ostane stanovanje bolnika zaprto in zastraženo, dokler ne pridejo na lice mesta uradni zdravniki, katerih odredbam se je brezpogojno pokoriti. 2. Vsakdo naj pije in uporablja v vse druge namene, n. pr. za umivanje, kopanje, čiščenje kuhinjske posode itd. le kapnieo ali studencu o vodo, ki naj bo skrajno snažna. 2. Vsakdo naj uživa jedila le kuhana. Za časa epidemije se nam je posebro varovat: sadja, zelenja ve, surovega mleka in masla ter svežoga sira, ker taka surova jed la najlažje prenašajo navadna želodčna in črevesna obolenja in pospešujejo okužbo. Bodimo v obče zmerni. 4. Posebno važnost je p lagati na telesno sn go! Bacili kolere morejo priti v usta, da se razvije bolezen. Umivajmo si brej skrbno roke, osobito še pred vsako jedjo in po vsakokratni uporabi stranišča, bodisi javnega ali privat ega, naj, roke temeljito očistimo z vodo in milom in če možno, še s kakim raz kužilom, n. pr. z 2i%no lizolovo ali lizoormovo razto. plino. Skrbimo pa tudi za snago v hiši i i stanovanju, osobito glejmo, da so stranišča in greznice v redu. 5. V stanovanje, v katerem se je pojavil kak slučaj kolere, ne sme nikdo, dokler se uradno zastra-ženje ne opusti. G. Istotako se ne smemo dotikati perila, obleke in drugih predmetov, ki jili je uporabljal bolnik, ali jih razpoš ljati ii prodajati, do Mer se niso uradno temeljito razkužili. 7. V hišah, v katerih se je pojavil kak slučaj kolere, paz t je ' a vse mogoče načine prenosa. Kot taki pridejo csob to v poštev predmeti, ki se jih vsakdo dotika, ri. pr. kljuke vrat, držaji stopnjic itd. Te ,;e treba opetova o opreti z 2%no lizolovo raztopino, roke pa vsakokrat o', i si ti in razkužiti, čte so prišle v okuženi hiši v dotiko s takim predmetom. 8, Ker se s previdnostjo, zmernostjo in telesno Snago ubranimo kolere, je o '.loč ;o odsvetovati, da bi kdo iz strahu pred kolero odpotoval. Saj ne ve, v kakšne razmere pride drugod, doma pa se po danih navodilih mnogo lažje ubrani kolero, kakor pa v tujini aii pa rn potovanju. I a y ff n f\\j i o $ t \aZuv 11U ¥ IxA i » SLOVENCI! »STHAŽA« si^re odzd j <'o rovrga Uta 3 K! >SL. GOS ODAH» o z aj do rKVt^a leta 1 Iv! * Duhovniške vesti. 'Žiup ijo Žetale je dobil č. g. Janez Kozodere, župnik v Skomrah, Župnijo Sv. Primož na Pohorju J ¡J dobil č. g. BlažDvoršek, kaplan v St. Juriju ob južni "želez. ici. Š laserski Slo vehe s deželni šolski nadzornik: na Kranjskem. Ces :r je imenoval ravnatelja državne gimuazi.e v Gorici, vlhdnega svet ika dr. Janko Bez-jaka, za deželnega šo skega nadzornika na Kranjskem. Dr. Janko B cz o.k je štajerski rojak, doma iz Slov. goric. ,1 i v Mariboru in v Gradcu; bil * Primielja. J e 11. o' tobra bo obhajal v St. Lovrencu na Dravskem polju naš rojak iz G. Pleter, frančiškan p. G abrial' Plan' 11 šok, rov o sv. mašo, pri kateri mu bo pri .igoval drug rojak frančiškan p, Bernardi 1 Mlakar iz Gorice. Izpred deželnobrambnega sodišča. Iz Gradca se nam' poroča*, da so bili izpuščeni nadalje še naslednji: dr. Franc Rosina, dr. Vladimir Srnec, u-raduk Kejžar in tajnik J. Cvet in Maribora ter v Gradcu zaprti Rušani in sicer: kaplan Ivan lic, nadučiteli J. Lasbaher in hčerka, Alojz Glaser in gospa, K. Lingelj, učitelj Lic"htenwalner in gospa, uč telj Davorin Lesjak, učitelj J. Stani, Hinko Pogačnik, gospa Bečela, gospodična Gorišek, uč teljica Fa-nika Novak i:i Viktor Glaser, župan na Smol iku. — Izpuščena sta b'la tuvi Franc Pola,k, kaplan v Ho-ča,h, in F. Serajnik, učitelj v Ormožu. —«Poroča se nam, da je g. dr. Rosina nevarno zbolel in leži v nekem graškem ^zdravilišču. * Z bojišča sta našemu prem lostljivemu gosp. knezoškofu poslala k godu sv. Mihaela spoštljive čestitke Njihova „nekdanja birmanca" Jožef Vedernjak z Ptuja in Janez Drofeiuk od Sv. Petra pod Svetimi gorami, zdaj bivajoča v Pulju. — Enako je č. g. voj. kurat Janez Ev. Kociper poslal dopisnico z dne 24. septembra 1914; on piše, da med maršom, sedeč ob cestnem robu, izreka najprisrčnejše in naj-vdanejše čest tke z željo;, da bi ram Vsemogoči i še mnogo, mnogo let ohranil ljubega Nadpastirja v kras Cerkve in v blagor škofija,nov. — Istega dne se je oj. kurat č. g. E r n e s t Te r s t e n j a k z dopisnico iz kraja Browar w L'mar.owie Njih Prevzvišenost priporoč'1 v molitev pri sveti maši. * Dva škofa -- vojaka. Na Francoskem je moralo 25.000 kat >1 škili duhovnikov pod orožje, med njimi tudi dva škofa, i.n sicer pomožni škof iz Nantesa ter misijo, ski škof iz Koreje. Čeprav je po cerkvenih postavah prepovedano, duhovnik: tn rabiti morilno 0-rožjev vendar na Francoskem sedanja brezbožna vlada sili duhovščino, da še udeležilie z orožjem vejske. Še bolj se upira kat oliškemu mišljenju, da morajo celo škofj'3 v bojno črto. Nemška uprava podeljuje u-jeiim framcoskiai duhovnikom-vojakom posebne olajšave. * O vojnem kuratu Rozmanu pripoveduje nad-poročnik Huber iz Gradca: Ker me je šr.apnel ranil na nogi, so me zanesli na obvezo v ali šče, kjer sem ga-šel vojnega kurata Rozmana, ki mi je ponudil l-fr J V i1 ' 0p°mni1 sem Sa, naj vendar odide, mpilii1 °Senj Že segel d0 °b'vezovališča, a n 1 Desei mi«ut Pozneje je šrapnel zadel in onr v a ^mana; faCl"jega j& torej - R™1 opravljal samantansko službo in pri njej našel tudi svo„o smrt. Lasten mu spomin! * Vojni kurat -- ujet. Vojni kurat Gustav Su-man iz Lmoa je prišel v rusko ujetništvo. Njegova mati, ki živi v L.ncu,, je dobila dopisnico, na kateri .U kurat sporoči, da je ujet in se nahaja „za Moskvo" Počuti se zdravega in prosi mater, naj ne bode v skrbeh. * Naši bogoslovci pod orožjem. Nekaj bogoslov-cev iz Maribora je šlo tudi pod orožje. Drugi so, kakor znano, bili pri saniteti kot strežniki ranjenih in bolnih vojakov. Kolikor izvemo, je zdaj četi (toletnik Ferdinand Ceplak kot praporščak na galicijski meji a rt lerist Flis v Pulju, korporal Stanko Jurko je pa bil na severnem bojišču ranjen od granate na levi nogi ter je zdaj v bolnišnici Riudečega križa na Gornjem Avstrijskem, upa, da bo kmalu toliko okreval, da pride prihodnje dni v domačo oskrbo. * Bivši urednik „Slov. Gospodarja", g. Fer- počilo o položaju: V teku današnjega predpoldneva še vedro ni prišlo do nobenih resnih spopad - v' med lin si, ki so udrli v mesto Marmaroš-S: iget i i med avstrijskimi čet umi, ki so zbtrane pri Hozzsumezo-u, toda naše čete se že bližajo sovražniku, kateri je odposlal nekaj patrulj proti jugo-.^hodu. V mestu Marmaroš-Sz get vlada v obče., kakor se sodi, mir in red, karti ruski vojaki ne jirizadevajo prebivalstvu nobenih krivic, kakor je posneti iz poročil, došlih iz Marmaroš-Szigeta. ,V kom tntu (vladnem okrožju Bereg, katerega, so Rusi že pop: ilnoina zapust li, so krajne in okrajne oblast: začele zopet redno uradovati. Uprava je zopet v popolnem redu 'in v celem komiku. vlacla mir in red. Isto se poroča tudi iz kom tata Ung. Tamka; so že odkorakale zadnje straže ruskih čet čez prelaz Uszok in naše čete zasledujejo bežeče Ruse že na galiških tleli. Rusi se umikajo na celi črti. Berolin, dne G. oktobra. Berolin skernu listu „Berliner Tagblatt" poroča njegov poročevalec Madelung iz Satoralja Ujhely na Ogrskem sledeče: Ruske čete, ki so udrle čez prelaze Karpat v smeri Ungnviar in Miunkacs na Severno Ogrsko, so bde deloma uničene, delomai pognane nazaj č?z Karpate. Pri prebivalstvu vlada zopet mir. Pripoveduje se, da se umikajo Rfusi v Galiciji vedno bolj nazaj, očividno pred prit skom, od severne strani. Razjiobženje je tukaj zelo upapolno. Rusi pri Marmaroš-Sziget hudo tepeni. Rusi niso imeli sreče, da bi dolgo prebivali v ogrskem mestu Marmaroš-Sziget. Kakor se uradno por ča iz Budimpešte, so bili Rusi te dni blizu mesta tako hudo tepeni, da so ga zopet zapustili in zbežali proti Karpatom. Poročilo se glasi: Budimpešta, dne 7. oktobra. •Naše čete so pri mestu Marmaroš-Sziget porazile Ruse, ki so hdrli na. Ogrsko, ter so jih z a-s 1 e d o v a I e do Nagy-Bocsko. Upravne oblasti bodo tekom, današnjega dne zai-čele zopet uradovati. Naše čete sedaj pokopuje.;c Ruse, ki so padli v dvadnevni bitki pri prelazu Uszok, Dosedaj se je pokopalo tam že 8000 ruskih mrličcv. Avstrijci junaško branijo trdnjavo Przemvsl. Dunaj, dne 7. oktobra opoldne. Avstrijski generalni štab uradno razglaša: Naše napadalno prodiranje je tudi včeraj na več krajih v malih borbah doseglo svoje namene. Kakor poroča nek častnik generalnega štaba, ki je v smelem n^lefn z zrakoplovom prišel k nam se 1 i-rlP, ,hrabri trdnjavami POsa^hrlV^ .to in previdnostjo proti ruskim napaSn nS ^ napravili iz trdnjave več izpadov, ki so prisili i Lf ražmka da je svoje bojne Sete umakim Sf Tri tehi izpadih so naši zajeli mnogiclRusov, Vsi ruski in pmll na trdnjavo so se pod silovitim ognjem iz trd. njavskih topov ponesrečili. V Karpatih, zahodno od gorskega sedla Visoko ni nobenega Rusa več. Preteklo noč je prišlo mesto Marmaroš-Szi«et zopet v našo posest. * * * Rusi so se z največjo svojo bojno silo navalili protu avstrijski trdnjavi Przemysl v Galiciji, ki leži zahodno od Lvova, A naši so bili na ruski obisk dobro pripravljeni. Trdnjavski topovi pojejo sedaj na-skakujočim Rusom grozno smrtno pesem. Trdnjava Przemysl je za Ruse trd oreh. Naši junaki) se branijo hrabro. Ce bi se Rusom posrečilo, zavzeti to važno trdnjavo, bi jim bila potem odprta pot na, Ogrsko iii proti zahodu. Rusi so pregnani tudi iz velikega dela Karpatov. Tudi pri Marmaro.VSzigetu s o bili hudo tepeni ter so tako morali „odložiti" svojo nameravano pot v Budimpešto in na južno Ogrsko, Naše čete podijo Ruse proti prelazu Korosmezo, kjer so udrli na O-grško, zopet nazaj. Ruska svobodoljubnost v Galiciji. Rusi so začeli svojo vlado v Galiciji s tem, da vsiljuje o katoličanom svojo rusko vero, pravoslavje. Pravoslavni škof Evlogij je nalašč za' to poslan v Lvov, da slovesno „upelje" pravoslavje. Srbi mislijo na mir. V Nišu se je vršilo- posvetovanje -kralja, mini-stžcv in drugih odgovornih činiteliev radi sedanjega bi •ezujMiega položaja Srbije. Vsi so bili za mir, le ruski veliki knez, ki se je v imenu Rusije udeležil posvetovanja, je odločno ugovarjal in nazadnje s svojim mnenjem tudi zmagal. Zmagal v nesrečo Srbije. Francozi obstreljujejo kotorsko utrdbo Luštica. Rim, dne 6, oktoboa. Rimski l st „Corriere d'Italia" poroča z dne 5. oktobra, da so v nedeljo, dne 4. oktobra, obstreljevale 3 velike in več manjših francoskih vojnih ladij utrdbo Luštica pri Kotom, Krogle i iz topov utrdbe so zadete večkrat dve francoski križarki, ki sta vsled tega morali odpluti, Eni teh dveh križark, in sicer večji križarki, so odbile avstrijske krogle dimnike. Vsled vel kili poškodb je morala vleči večja kri-žarka poškodovano manjšo kri ž ar ko seboj in jo spraviti v zaliv Kri. Porazi Rusov na Ruskem-Poljskem. Berolin, dne 6. oktobra. Na izhodnem bojišču (nemško-ruskem) je ustavljeno prodiranje Rusov v, vladnem okrožju Suiwalki proti izhodni Prusiji. Pri Smvalkiju napadajo že od včeraj nemške čete uspešno sovražnika. Na Ruskem-Polijskem so dne 4. oktobra zapodile nemške čete v beg eno rusko ga,rdno'lovsko brigado med Opatovvem in Ostrowiica,mi in ujele okrog 3000 Rusov ter zaplenile mnogo topov in strojnih pušk. Dne 5. oktobra so napadle nemškle čete 21/2kava-lerijski diviziji in dele glavne rezerve iz hvangoro-da pri mestu Radom in jih porinile nazaj do hvangorata. Velika borba na Francoskem. Berolin, dne G. oktobra. Neprestani poizkusi Francozov, obkoliti nemško desno krilo, so podaljšali bojno črto severno do Arra-sa. Zahodno od Lille in zahodno od Lensa so trčile naše prednje čete na sovražno kava,Idrijo. V naših protinapadih čez črto Arras—Albert—Roye še. ni padla odločitev. Na bojni črt med rekama Oise in Maas pri Ver-dunu in v alzaški Lotaringiji so razmere neizpreme-njene. Tudi glede Antoverpna ni danes nič novega. * * * Izpred deželnolirambnega sodišča. Nadalje je tudi izpuščen: č, g. Janez Maierlioier, župnik v Po-krčah. Proti Franc Ferdinandovim morilcem se bo začela v Sarajevu dne 12. t. m. sodna obravnava. Obtoženih ie 25 oseb. * Kolera v Gradcu. V torek, dne G. oktobra, se je v Gradcu pri nekem konjsksfm hlapcu, ki oskrbuje vo:aške ko ije, pojavila kolera. Odredilo se je vse potrebno da se nevarna kuga ne razširi. Na, Ogrskem se je v torek, dne G. t. m., javilo 9 novih» slučajev kolere. Poljčanc. Z avtomobilom je dne G. t. m. pone-sreč'1 pri Grobelnem g. Albin Grundrer ter bil pri priči mrtev. Avtomobil ,e zadel v kup gramoza ter se zvrnil v 3 m globok jarek. Grundner zapušča vdovo ln 3 nepreskrbljene otroke.___ Rudeči križ. Maribor. Izkaz darov za avstrijski Rudeči km: ob inski urad Zreče 20 K. Simon Golnar nabral na sedmun A Ga ser 5 60 K, Krničar M., Solčava, 1 K. posojilnica Sv. Marko 20 K Kren Anica 1 K, Kramberger Franc 5 K, Lamberger Mari)a 1 K GroBman Franc, Gladbeck R«P Fr. m K Inhnik Antoniia 1 K, 'T. Obreh 3 K, T. ZemliiC l K, M. Nemec ° K. Lamut kna 2 K. Skupaj 02.60 K S prejemi izkazi skupaj 1855.36 K. Prisrčna hvala! - Prt«. A. Jero\S>eK, Maribor, Koroška cesta št. 5. Stara-Novavas pri Ljutomeru. Tukajšnji župan, g. Jakob Štuhec, kot črnovojnik na dopustu, je nabral v svoji občini za avstrijski Rudeči križ 120 K. 2e poprej sta pa gg. Cvetko in Mavric tukaj tudi nabrala. 50 K in še iz občinske blagajne se je dalo 20 K. Toref je Stara-Novavas darovala skupno J'JÜ K, Katari znesek se je izročil c. kr. okrajnemu glavarstvu v Ljutomeru. Bog stoterno poplačaj vsem dajovalcem!_ Ranjenci in padli. Pešpolk štev. 47: Praporščak Karpf Friderik, bolan; Pregl Andrej, 6. stot-nija leži v Celovcu v bolnišnici „Waisenliauskaserne"; Rupert Zirngasl, 13. stotnija; Pontin Franc, 13. stotnija; pešec Franc Kos, 14. stotnija, doma iz Zerjavcev, leži ranjen v Ljubljani; Trpin Jakob, leži bolan v Gorici; Marinič Frio, doma od Sv. Urbana pri Ptuju, ranjen; Polti Avgust, doma iz Noveštlite, bolan na Dunaju; ¡Grossmug Ludovik, ranjen v Eperjesu; tajnik Janez, strel v koleno, leži v Kiskörösu; Hainzl Friderik, ranjen v prsa, v; Eperjesu; Hoiller Alojz, ranjen v roko, Eperjes; Ig. Rumpleij, ranjen v hrbet, Eperjes: Moškon Jožei, ranjen v nogo, leži v Celju; Namestarik, ranjen, Eperjes; Obsenger Peter, leži bolan v Eperjesu; Paar, Jožef, ranjen v ramo, Eperjes; A. Pernat, ranjen v nogo, leži v Eperjesu; korporal Peyer Jožef, ranjen, leži v Budimpešti; Pollhamer Anton, ranjen v ramo, leži v Eperjesu; Šiler Franc, ranjen v nogo in koleno, Eperjes; Schneeberger Viktor, ranjen v glavo, Eperjes; Soldatič Albert, ranjen, Eperjes; Treitler Martin, ranjen Eperjes; Trinkaus F., ranjen, Eperjes; Verbek Franc, ranjen v obrazu, leži v Kis-körös. Pešpolk štev. 87: Praporščak Valenčič Jožef, bolan; v /celovški rezervni bolnišnici št. 1 (Waisenhauskaserne) se nahajajo: Koprive Henrik, 8. stotnija; Pezdevšek Avgust, 3. stotnija; Stiplovšek Janez, 8. stotnija; Kuvet Hubert, 11. stotnija; Komar Janez, 7. stotnija, Eller Anton, 4. stotnija; Penič Viktor, 9. stotnija; Tretjak Jan., 1. stotnija; Krump Franc, 7. stotnija; Germ Peter, 1. stotnija; Robnik Anton, 1. stotnija; pešec Pribil Franc, 3. stotnija, ranjen na čeljusti, leži v Ljubljani; Rauter Alojzij, doma iz Ljutomera, leži ranjen v Celju; Šantej Jožef, doma iz celjske okolice, ranjen, leži v Celju; Sušnik Emil, doma iz Kozjega, leži ranjen v Pestujhely na Ogrskem; praporščak Valenčič Jožei, bolan v Budimpešti; četovodja Gabron Ivan, strel v gornje s'tegno, leži v Celju; korporal' Keržan Franc, strel; v obraz, leži v boli J,niči v Pestujhely na Ogrskem; 1 ¡pešec Keržan Janez, bolan U Zagrebu; pešec Nemec Miha, ranjen v desno stegno, leži v Celju; rezervist Stofla Ernest, strel v roko, leži iv Celju; Arnuš Ignac, bolan v Eperjesu; Brodnik Martin, ranjen na glavi, leži v Celju; Čeh Ivan, bolan v Celju; Cimperšekj Franc, ranjen na. glavi, leži v Eperjesu; Cozarn Blaz, ranjen v Celju; Domitrovič Karol, ranjen v desno roko, leži v Eperjesu; ' četovodja Franc Fabiančič, bolan ,v Eperjesu;, Frlež Alojzij, ranjen v nogo, leži v bolnišnici v Celju; Gorogranc Rudolf, ranjen v trebuh in nogo, leži v Celju; Geršak Franc, ranjen v ramo, leži v Celju; Grundar Franc, ranjen v nogo, v Celju; Hercog Martin, ranjen v desno stran, leži v Celju; Hren Anfon, bolan, Celje; Marko Jamniker, bolan, Celje; Jazbec Jožef, .ranjen v prsa, v Celju; Jurčič Alojzij, ranjen v nogo, Eperjes; Kandučer Jurij, bolan, Celje; frajtar Krajnc 'Jožef, ranjen v nogo, Eperjes; Kunst Fr., ranjen v Celju; Macaranc Konradv ranjen v Celju; Mervar L., ranjen v nogo, Celje; Mikulič Martin, ranjen v hrbet in nogo, Celje; Ašič Ivan, doma iz iRajhenburga, rar/jen, leži v Budimpešti; Novak Ivan, ranjen v nogo, Celje; Pečnik Anton, ranjen v nogo, v Celju; Presker Franc, ranjen v nogo, Eperjes ;i Jožef Ranšl, bolan, Cel.e; Rehar Martin, ranjen v ramo, Celje; Razen Andrej, bolan; Celje; Šmid Ignacij, ranjen v vrat, Eperjes; Skoberne Jakob, boflian, Genije; Škvorc Ivan, ranjen v roko, Ce' lje; Spitaler Jernej, bolan, Celje; Stoičič (Adalbert, ranjen v rebro, Eperjes; Stopar Jožef, ranjen, Celje; Tioretti Ariton, ranjen, Eperjes; Vidovič Franc, ranjen, Eperjes; Volčanjšek Jožef, bolan, Celje; Wersenauer Ivan, ranjen, Celje; Zjžek Jožef,, ranjen, Eperjes. (Mesto Eperjes, kjer se nahaja v tamošnjih bolnišnierh mnogo slovenskih ranjencev, sö nahaja na Gornjem Ogrskem. Če hoče kdo poslati časnike t(V* ranjencem, naj jih .pošlje na naslov: ¡K. u. k. Aitv>e-Reservespit;i,ler, Eperjes, Ober-Ungarn.) Pešpolk štev. 04: Gselman Jožef, doma iz Hoč pri Mariboru (sin našega vrlega pristaša, gostilničarja g. Josipa Gsellnana), ranjen, leži v bolnišnici na Dunaju. Pešpolk štev. 97: Ban Janez, 7. stotnija, leži ranjen v Celovcu. Domobranski pešpolk štev. 26: Pešec Plevnik Mihael, doma iz Št. Jurija ob južni železnici, leži ranjen v garnizijski bolnišnici v Brnu na Moravskem; pešec Sivka Simon, doma iz Kalobja, leži ranjen v celjski bolnišnici; Anderlu Anton, 6. stotnija, leži v celovški bolnišnici; korporal Kruleč Janez, 6. stotnija; Premelč Josip, doma iz Bi-zeljskega, 4. stotnija, leži ranjen v Ljubljani; Herod Anton, doma iz Kapel pni Brežicah; Gothart Karol, doma iz Lipnjce, 1S|. stotnija, ranjen, leži v Ljubljani; pešec Munda Alojizij, 11. stotnija, leži ranjen v Ljubljani; četovodja Ketiš Kalist, 1. stotnijrt, doma od Sv. Trojice v Slov. gor., ranjen; Brečko Franc, leži bolan v Eperjesu; Če^že Alojzij, strel v prsa, leži v Celju; Grahovac Stanko, bolan v Olocacu; Hrovaš Franc, ranjen, v Eperjesu; Kelemina Ivan, ranjen, v Eperjesu; Polak Martin, bolan v Eperjesu; Potleržin Franc, ranjen v Poli; Strešnik Iv, ranjen v Celju; frajtar Szencer Jožef, ranjen v Eperjesu; korporal Turkalj Grga. ranjen v Sisaku; Uzelac Nikclaj. ranjen v Sisaku. J Lovski bataljon štev. 7: Kadet Berger Avgust, ranjen; stotnik Eisner Ar,tur, ranjen; poročnik Oskar vitez Feistmantel, mrtev; poročnik Fischer Teodor, ranjen; nadporočnik Hula Karol, ranjen; praporščak Huhn Herbert, ranjen; poročnik Maurin Vladimir, ranjen; poročnik Polaček Gustav, ranjen; poročnik Poltnigg Robert, ranjen: praporščak Schmatzer Franc, mrtev; poročnik dr. Schwerwacher Teodor, mrtev; poročnik Singer Maks, ranjen;! stotnik pl. Tepser Franc, ranjen; Ahlin JaKoo, ranjen; Badin Karol, mrtev; Beer Mihael, ranjen; Beribak Andrej, ranjen; Berkopec Matija, ranjen; Bester Valentin, ujet; I Bizjak Andrej, ranjen; Božič Jožef, mrtev; Brunčič Franc, ranjen; Čaudik Jožef, ranjen; Čeč Jakob, ranjen; Cej Franc, ganjen; Cirar Franc, ranjen; Cotman Janez, ranjen; Cvetkovič Jurij, ranjen; Debelak Peteri, ranjen; Dežman Janez, ranjen; Dobovšek Franc, ranjen; Drolc Janez, ranjen; Ferlati Janez, ranjen; Gerin Anton, ranjen; Germ Jožef, ranjen; Gliebe Edvard, mrtev; Gracar Janez, ujet; Grad Peter, "anjen; Gričar Filip, ranjen; Grohar Franc, ranjen; Haplar Alojzij, ranjen; Hitti Janez, ranjen; Hlach Anton, mrtev; Hlach ViljcH ranjen; Horvat Viljem, ranjen; lir,-bar Janez, ranjen; Hrovat Uanez, ranjen; Ivanšek Anton, ranjen; Jevnikar Florijan, mrtev; Jurkovič Jožef, ranfen: Kastelic Janez, ranjen; Kelc Jožef, ranjen; Klančnik Mfiael, ranjen; Klander Franc, mrtev;| Klemenčič, Mihael, ujet; Knavs Jakob ranjen; Kolednik Janez, mrtev; Kopina 'Frane, ranjen; Koreni čan Matija, ranjen; Kostevc Jožef, ujet; Kozamernik Ignac ranjen; Križman Franc, ranjen; Kromar Alojzij, mrtev; Kustelj Franc, ranjen; Lampret Janez, ranjen; Leban Janez, ranjen; Lebar Damjan, ranjen; Leinert Franc, ranjen; Lončarič Alekš ranjen; Mandelc Anton, ranjen; Mavrin Jakob, ranjen; Mihelič Janez, ranjen; Mihelič Mihael, ranjen: Mogorovič Anton ranjen; Nograšek 'Jožef, ra-fen; Novak Matija, ranjen; Oprešnik B?J?Crr,ranien; PanSer«č Janez, ranjen; Papov 'Janez, ranjen; PelzSTomaž, ranjen. Petek'.Frane, ranjen; Petrič Janez, ranjen; Planine Franc, mrtev; Plesin Filfip, ranjen; Polak Alojzij, ran- jen; Povirk Franc, ranjen; Poznajelšek"Rudolf, ranjen; Primožič Franc, ranjen; Puliar Alojzij, ranjen; Pušljar Alojzij, ranjen; Itajar Ignacij, ranjen;, Raktelj Lovrenc,, ranjen; Reibenschuh Herr»vn, ranjen; Rekar Alojzij, ranjen; Repinc Franc, ranjen; Repnik Andrej, ranjen; Hothwejn Štefan, ranjen; Rus Vid, ranjen; Rutar Jakob, ranjen; Sbašnik Janez,, ranjen; F. Scheiblhofer, ranjen; ¡Schweiger Janez, ranjen; Schweighofer Franc, ranjen; 'Sebečnik Albin, ranjen; iSedej' Jurij, ranjen; Šega Jožef, ranjen; Sep Janez, ranjen; Šerek Alojzij, ranjen; Šetina Franc, ranjen; Sever Janez, ranjen,; Škof Franc, ranjen; Smolčič Anton, ranjen; Smrečnik Franc, ranjen; Smrkol Ignacij, ranjen; Šober Jožef, ranjen; Stanovnik Anton, 'ranjen; Stanič Jožef, ranjen; Subic Janez, mrtev; Tišler Alojzij, mrtev; Tratnik Feliks, ranjen; Truxes Gustav, ranjen; Urankar Luka, ranjen; Urbančič Vinko, ranjen; Urbarja Anton, ranjen; Verderber Matija, ranjen; Viidic Anton, ranjen; ' VidSo Martin, ranjen; Vidmar Gregor, ranjen; Weißeisen Mihael, ranjen; Žagar Jakob, ranjen; Žagar Jožef, ranjen; Zajec Jakob, ranjen; Zakotnik Peter, ranjen; Žargi Franc, mrtev; Žebaljec Karol, ranjen; Zgonc Karol, ranjen; Zirlič Janez, ranjen; Zore Fran ranjen; Zupane Janez, ranjen; Zupanec Franc, ranjen; Zvrži-na Jožef, ranjen; Furlan. Janez, ranjen; Šmid Gašper, ranjen; Špilek Franc, ranjen; Strah Jožef, ranjen, Lovski bataljon štev. 8: Četovodje Jožef Pessentheinen, Ferdinand Schober, Janez Wedenig; lovci Jožef Skerbič, Franc Fink, Karl Salbrechter; četovodje Jurij Tamegger, David Sun'iinger; ! pat. v. Volbenk Moser, lovci Franc Pikalo, Jurij Ilanin, Gottfried) Eöferle, Jan. Schiehl, Friderik Maier, Franc Luschin, Tomaž Loezeri, podlo-vec Matija Krenn, lovci Jožef Untergantechnilgg, Jožei Platzer, patr. vodv Matija Lorbek, podlovec Alojzij Jäger, lovci Anton Laure, Anton Alojzij Krainer, Allojzij Unterwegger, Jakob Peč-nikar, Tomaž Liebetegger, Alojifij Kunaver, ,'Jožef Murgetz, Jožef Kosenc, Alojzij Puntschart, Jožef Lapit'sch, Janez Budgar,' podlovec Janez Bachler, patr. vod. Jurij Schuller, lovci Mihael Just, Tomaž Mihor, Franc Mas^anek, lovca Franc Smertnik, J. Missbichler, patr. vod. Lenart Kreutzer, lovci Primož pmerič-nilc, Boštjan Gradinger, Valentin KTeweVn, Ferdinand Kužak, A. Ponočnik, Anton Lončarič, Karol Krobak, podlovec Matija Ertl, patr. vod. Franc Niedertrojer, podlovec Jakob Sablatnig. Vsi ti se nahajajo v bolnišnicah v Celovcu. Gorski topnliarskl polk štev. 3: Pihler Ferdinand, doma iz Ljutomera, leži ranjen v Kro-merižu. Topničarski poljski polk štev. 7: Topničar Ocvirk Franc, doma iz Trojan, leži ranjen v Ljubljani; Viher Lovro, doma iz Ormoža, leži ranjen v Liub-ljani. 1 Topničarski poljski polk štev. 7: Poročnik Moro Viktor, ranjen; praporgčak Seka Oto, ranjen; Avsner Franc, ranjen; Balant Janez, mrtev; Bogenberger Franc, ranjen; Brajer Franc, mrtev? Bauchar ¡Franc, ranjen; Dolin ar Franc, mrtev; Ferle Alojzij, ranjen; Haas Janez, ranjen; Miklavec Jožef, ranjen; Nirant Janež*,, ranjen; , Nič Jožef, mrtev; Oman Janez, ranjen; Pisanec Janez, ranjen; Rajšter Jožef, ranjen; Rasti Vinko, ranjen; Selšek Andrej, ranjen; Stare Jožef, ranjen; Vidovič Jakob, ranjen. Topničarski poljski polk štev. 8: Arhar Franc, ranjen; Golob Janez, mrtev; Hermiter Jožef, ranjen; Horvat Janez, Cvtevji Jazbec (Martin, ranjen; Jožef Klanjšček, ranjen; Mlakar Janez, ranjen; Šinigoj' Jožef ranjen. TopniČJirski poljski polk štev. 9: Antloga Franc, iz Celja, ranjen; 'Frodl Alojzij, ranjen; Galovšek Mihael, ranjen; GroB Franc, mrtev; Horvat Franc, iz Ljutomera, ranjen; Kandolf Alojzij, mrtev; Keiner Hermar.t, iz Pliberka, ranjen; Murn Anton, ranjen; Pahole, ranjen; Janez Peternel, mrtev; Ruter Jožef, ranjen;i Schmied (Franc, mrtev; Strajnar Franc, ranjen; Stumpfl Anton, ranjen; Weingerl Rud., ranjen; topničarja Kari Blueh, Karol Tronkar; četovodja Janez Waidacher; topničarja llerman Wellisch, Štefan Unteriiberba-cher; desetnik Jožef Pock; topničar Mihael Speck; desetnik M. Murn, Fr. Kock, topničar Janez Spindler; vsi v bolnišnicah v Celovcu. Razni: Poročnik Grebene Oton. 2. bosensko-hercegovski pešpolk, ranjen; nadporočnik Semič Karol, 30. lovski bataljon, mrtev; podpolkovnik Urban Franc, 97. pešpolk, mrtev; poročnik Plehan Viktor iz Ljubljane, 26. pešpolk, ranjen, pozneje umrl. Opomba: Uredništvo ne prevzame nobene odgovornosti za resničnost izkazov o padlih in ranjenih. Mi smo te podatke posneli po različnih virih,, ki pa mnogokrat niso popolnoma zanesljivi. Posebno glede imen se pride v teh izkazih mnogokrat na sled velikim pogreškom. — Da zamoremo naše izkaze o padlih, ranjenih in ujetih izpopolnij|i, prosimo, da se nam poroča, če ima kdo kake zasebne podatke. dobi vsak 2 o«ra mce ih čeos ih aH moških nogavic, 3 ?epe žepne robce, eno volneno ru o va na glavo i H aoSki klobuk, kdor na:oči: 472 m finega zimskega vojnega blaga za žensko oble&o v poljubni barvi za K 9*50 V boljši kakovosti za K 12*50 v Prvi gorenjski razpošlljaloici Iv. Sapnik Kranj 150 Neugajajoče se zamenja ali vrne denar. ÜS Ltpiria pri io . B str'ei se U oi , dda 1 žba ctrkovni a in .r-S ni.it-, Pre 1 lust imajo tisti ru • že.ga i, ki bi ni-.gii opr vljati po sd p soiilnisl ega in občiu^kega taju^a. Prošnje in dokaze sposobnosti ia žiipujitk ur„d v Laporju. 8 M St-s-- al niča V Špitaliču pri Konjicah v ?kednu hiš. 8 se prostovoljuo proda velika še skoro 11 va sti"k:iluica; k«m(ii tfhta 12 m stoto?. Več se izve pri lastuiku. 836 Slovenci pozor Dvonadstropna h 8a z majhnim mičem v sredi mest« in blijn frančižkaiigke cerkve f 7 stanovanji, se pod ugodnimi pogoji proda. Več pove upravni štvo on.i Stov. 432. Učen c, ki inia vcst-lje do trgovine, po trn h storišev, z dobrim lj d skofol. kimi spričfvali, se sprejme pnd ug,id<]imi pogoji pri g. Traun, Pttijfka Gor». Pašteti učeaci, ka •r-ri so se že kje uč.li, i ¿a o pre dnost. 847 Učen C poštenih sUriev in z dobrimi šol kimi izpričevali se takoj 8piejme. — Trrdka, Jožef Ulsga. Maribor, Tegctthufova cesta. 8¡2 Nad1 vinica r, ki imi nadzorovati 6 vin'čarskih diužin in giszdovp, se sprpjuie pri graščina em oskrbn ku D^rrmva, Možganjci. 893 ICu^uJ^m jska (Rvežt) po najvišjih ccnali. — J. Hellcr, Dunaj III Kleistgasse 2t>, Pridno z es'o detle vajeno vsacega dela išče službe v pošteno kršča*ko hišo. Naslov pore urrav»iStvo 8o'i 0 25 ¡» o-to ¡zoe a ih post» t1 iz mi-hkegii lesa se p nizki c ni pr > dajo pri g. ALa Viher Maribor Ilnigasse 4. 8? 7 Kava 1 kilogram 2 I£, najf nejši Melange, če se vz irne 5 kg. se pošlje poštni ne prosto Pošilja se vssk dan po pošti, E stes Orizer Versand Bii o Grraz, Aunen trasse 12. 858 Spr« j'me Fe trga ski učenec v trgo vini Josip Cjrnelča v Sp. P.ter pod sv. g >ro. 854 L po kmečko posest o na Pesniškem vihu (rossi iuberg) pri Lu-čanah, če!rt ure od okrajne ceste, lepa solnčna lega, hiša s štedilno kuhinjo, 4 sobe, velika piiklet, pnd hišo ilet, gospodarsko poslopje z 2 govejima hlevoma, 1 posebno gospodarsko poslopje, skedenj. svinjak, vozarnica, 10 miuut od hiše je viničarija b kletjo, tri rrale anjrrik vinograd 1, 3000 raz nili salnh dreves, krme priraste za 20 glav goved, travnik, pašuik in viu< grad, go d, njive v izmer-40 oralov. Prrd* se rsdi družinskih razmer za nizko četo 27 tisoč kr; n. Polovico vsote lahko ostane. Vpraša se Frane Reuer, posestnik, Pos>nitzbe)g, Lučane (Leutschach). 853 ne pišete takoj po nsj novejše vzorce in krasni cenik, kateri ge Vam dopofl.e zastonj in p -štnine prosto iz Prv<; G1-renjske razpoiiljslnice Ivan Savni«, K anj 150. Prosimo najuljudneje vse svoje cenjene odjemalce v njih lastnem interesu, da svojo eventualna potrebo na Lvs desinfekcijskem sredstvu, nam ako mogoče takoj naznanijo, ker se naročila po vrsti uredijo jn ker se razumljivo po tem priznano izbornem desinfekcijskem sredstvu mnogo povprašuje. Pri naročilih, ki so določena za bolnice ali za Rudeči prosimo gospode lekarnarje in drožiste, priložiti tozadevno uradno potrdilo, ker s to lahko pospešimo železniško eks- pedicijo. Vsled spremenjenih denarinih razmer kupujemo zdaj le proti gotovemu plačilu ali povzetju, upamo pa, da ta odredba ne bode dolgo trpela. — Mi imamo na Dunaju večje zaloge. — Ekspedicija je nemotena. 846 Lvs^ffofm-ivornlce IHpesft dr. Keleti & Aurdny3, kemična tovarna. Nagrobni spomeniki! P iperofam ča-.titi duhovfčini in slavnemu občinstvu mo-o največjo zalogo eiggfObnlh OV na Spodnjem Š'ajerskem iz krasnega rraar.orja in frrnga granita itd. Iadelujem vsa kan enita dela. Pri;oro"am se Frani; ¡Ctiban, kamnosek v Racj«—Fram, Štajersko. Za napravo nsjiepših, nijfinejlih in najcenejših nagrobnih speman kov se priporoča K. KOCIAMČIČ, stavbeni in umetni kamnošeški mojster Maribor, Schilerjeva ulica. Veiika zaioga! Razpošilialnica pohištva K. Preis Maribor Stolni trg štev. 6. Posebno ugoden nakup pohištva za spalnice iz mehkega lesa, lakirano od 90 K; spalnice, iz trdega lesa, politirano, od 160 K; spalnice v staronemškem slogu, moderne, od 240 K. Žimnice (vložki) K 9*50, mize K 10'—, atoli K 2 '50, močne postelje 14 K, šifonirane 24 K, kuhinjska kredenca 42 K, spalni di-vani (otomani) 31 K. Posebni oddelek za pohištva iz železa in medeniae: otroške omrežne postelje od 16 K, postelje iz železa 12 K, železne omarnate postelje 24 K, umi-valne mize 5 K, emajlirane postelje 40 K, postelje iz medenine in polmedenine od 60 K. Cena in izber brez konkurence, prost ogled, ilustrovani ceniki brezplačno in poštnine prosto. - Zahtevajte takoj brezplačno -vzorce! 10.000 metrov volnenega in polvolne-nega blaga sa globoko pod ceno razpošilja R. Miklavc Ljubljana 205 Prva Vranjska rapošiljateljska trgovina. • 0 ' ' . S M O J -k: "O ^ H Ne zastonj % ampak po nizki eeni dobite vse v domači trgovini Ivan VESELIč i. dr. v Ormožu katera priporoča vse potrebščine za stavbe kako: oement, traverae, ilčnate ograj« itd. Vso železnlno za kovača, mlaarje itd. Veliko izbiro manufakturnega blaga, flne Stoto (snkno) bU 6 o vin o itd., n&ibaijševrs*« Maga za ianatee obla, svtlaate r.boe itd., Vso dp«oect|0, najboljšo m oso itd. po »»jiiižjl aAot K&krnovsjjia sraja, s ah ti. grob, Jajc itd. Pežtona, ttUfaa postrežba — Pr.sim, prepričujte s«. 55 ¿£ s 1.1 © S sr m ■5 s Ji K t i Za veselice na prostem priporočam v največji izberi in najaižji eeai: Lsmpljine Papirnate krožnika K«itf»te Paptrate servieto Sepenfrne Dspiselce za Ulj (ve p«5ts Zalepke za ia'|iv« pošte Karta na tenbslo. Največja slovanska trgovina s papirjem, pisalnim; in risalnimi potrebščinami na avstrijskem jugn na debelo in drobno. Q*riiar s Leskovšek ——Cetie —- Edina slovenska knjigarna na Spodnjem Štajprskem, Tisočim je že bilo (»omagano! „Zamorčev" obliž za odpravo kurjih očes odpravi brez bolečin, hitro in radikalno trdo kožo in kurja očesa. Škatljica 40 vin. „Zamorčev" protinski in revmatični obliž zoper bolečine v ledjn, kolku in križu (hrbtenici). Cena 60 v „Zamorčeve4, pastilje zoper goljšo ffirii^E? nlamor^ev iaj" proti želodčnim boleznim in krču, deluje kričistilno, vzbuja apetit, lajša bolečine, uredi prekinjeno prebavo. Zavojček 1 K 50 vin. Lekarna „Hzamorcn" m»«, ptarm. Karl Wolf, Maribor, Glavni trg št. 3. Naročila po pošti se takoj rešnjejo. ■HH Dober tek je dobra stvar! Zanemarjaj je nMr! Dober tek maš vsak dan, ako vžiivaš Mi-I Želodčni liker »FLORIAN« je pripravil, tek in prebavo marsikomu, ki je zaman kupoval druga in neprijetna zdravila! Naslov » naročila: „FL0RIAN", Ljubljana. Kumno, pšenico, oves, fižol, vinski kamen, sploh vse deielne pridelke kupi Anton Kolenc v Celju Kdor kaj ima, naj ponudi. 798 Kadi za zelje «•■5E» iz trdega in mehkega les» v vsaki velikosti za vedn» v zalogi. Močni transportni SOdi °d 300 litrov vsebine naprej. Liter a 10 vin. Velika zaloga. Pran Sulcer ssd&r MARIBOR, Kaserngssse 7. Zaloga pohištva. Produktivna zadr.mizarskih mojstrov registrovana zadruga z omejeno zavezo. Maribor, Grajski trg 3. Podružnica v Ptuju, Sarnitzova ulica Sprejmejo se stavbeno mUsrska dela. Nizke cene. Znano le, da selkupi pri staroznani domači zanesljivi trgovini n« samo po oenl ampak tudi prav dobro i Sukneno blsg« (štofi za moške in dečke.) ftUvomcdnA volit« za ženske in dekleta, N»Jnovejše perlln* blago za obleke in bluze, Platno belo In pisano za srajce in spodnje hlače, B ag6 za postelje In rjuhe, brez šiva in matrace, Srape Izgottvijene vseh velikosti za moške in ženske, Predpasnikov velika Izbir, za prati in iz črnega atlasa, Zmiraj novost! robcev iz svile in za prati, kakor vseh vrst blaga za domačo vporabo, s čimer si pri veliki izbiri in pri nizkih cenah tudi doma svoj nakup lahko dosežete po zelo ugodnih prednostih, zatorej pošljem na zahtevanje ZASTONJ vsakomur svojo bogato zbirko vzorcev na razpolago. K. Worsche Maribor Gosposka ul. M. (Herreng. H) Za pOteife priporočam svojo veliko zalogo vsakovrstnega blaga za moške in ženske obleke, platno belo kakor pisano, cajge za hlače, srajce, spodnje hlače, predpasnike, robce za na glavo kakor za žepe, veliko izber svilnenih robcev najnovejše vrste. Posebno pa priporočam veliko izbero vsakovrstnega blaga za zimo — — vse po jako nizki ceni. — Pričakujoč obilnega obiska se priporočam M. E. ŠEPEC, Maribor Burgplatz štev. 2. Veletrgovina s špecerijskim blagom in deL pridelki. d Ivan Ravnikar: Celje GraSka ulica štev. 21. Priporočam vedno svežo in žgano kavo, kakor tudi fino čokolado in kakao. Zaloga rudninskih voda, vrvarskega blaga in vsakovrstnih suhih in oljnatih barv. Solidna in točna postrežba. t P i ¡r s o POSOJILNICA V MARIBORU MT v lastni hiši v Narodnem domu Obrestuje hranilne vloge na knjižice po 4Vs% oziroma vloge Za nakazilo denarja so položnice avstrijske in ogrske poštne hra- proti odpovedi po 48/4%, vloge v tekočem računu po 472% nilnice brezPlačno na razpolago. od dne do dne. Hranilne knjižice drugih zavodov prevzame kot gotov denar in ne izgubi vložnik nič na obrestih. 163 Posojnj. na osebni ta*t m M zaW tan m zaJw «JM Eskomptuje menice ter otvarja kredite v tekočem računu trgov- . . , cem in obrtnikom. Truntndeseto npravno leto. Domaia in narodna trgovina Franc Lenart-Ptuj priporoča za jesen in zimo bogato izbiro raznovrstnega novega blaga za moške in ženske obleke. Postrežba poštena! Cene primerne! Kdor bo z blagom zadovoljen, naj ptve svojim znancem, Edor bo z blagom nezadovoljen, naj poro meni. 1 . 1 . «--.j-VvC^A-Tif í "¿S'^íjt Vs ' : % 1 Za zimski čas Vam ponuja domača narodna Seršenova trgovina v Ljutomeru veliko zalogo lepega dobrega svežega blaga za moške, ženske in otroke po kolikor mogoče nizki ceni; pelerine za šolarje se dobijo že po 6 K. — Ženske, katerih možje so na bojnem polju, dobijo poseben popust. Kateri hoče, da se mu res pošteno in z dobrim blagom postreže, naj ne išče drugod, ker od domačina vsikdar boljše in ceneje kupi. Z odličnim spoštovanjem 841 FRANC SERŠEN, Važno oznanilo. Ker je začasa vojne malo denarja in mnogim ni mogoče niti najpotrebnejšega blaga za obleke ali perilo kupiti, se je odločil trgovec J. N. ŠoStarič, Maribor, Gosposka ulica št. 9 da bode prodajal blago veliko ceneje kakor popreje; n. pr. platno po 40, 45, 50 vin., par-het 36, 40, 45, 50, 56 vin, volneno blago težko za obleke po K 1-—, 1-20, 150 itd. -Vzorci in ceniki se na zahtevo poštnine prosto 830 pošljejo. Tiskarna su. Cirila maribar, Koroška cesta št. 5 o°<> o o Tiska knjige, časopise, diplome, ilustrouane cenike, pismeni papir, okrožnice, zauitke, baruotiske, račune, uabila, i/stopnice, dopisnice, uizitke, osmrtnice, plesne reče, zaročna In poročna naznanila, tisko-uine za žole, use urade in društun, prauila, menice, dolžna pisma, lepake, letake, jedilne liste, spre-¡emnlce, naslounice 1.1, d. o o o o t o o o o Trlefon St. 113. :.: :.: Brzo|aunl naslau: Clrlloua tiskarna (Tlaribor <>°<> C 000 J. KOVAČiČ, Radgona, Dolga ul. IDO. Velika zaloga blaga, ivetiljke, podobe, okvirje, ogledala Steklarsko dela. Točna postrežba! Najnižje cene! Novodobni Brdavs že Eopet grozi domovini. Martin Krpan je že davno pod zemljo; njegov potomec, podpisani Anton Krpan, pa še živi. Predno pa se poda nad Brdavsa, mora dokončati trgatev in spiti starino. Da bo s to prej gotov, vabi vse prijatelja in neprijatelje, znance in neznance, da mu pri tem delu pomagajo — na debelo in na drobno. Cena sramotno nizka — po kapljici se pa veselo vriska. Toči se v Slovenjgradcu pod št. 58 — tam blizu slovenske žole. 849 Vdani Anton Krpan. Posor! Cen j, kupovalci. Pozor! Novaslovenska trgovina tik polti Alojz Brenčiš, PM nudi cenj občinstva za pomlad najnovejše blago ta moSke in ženske obleke ter razna blase, veliko izbiro trpežne hlačevine, različne ripse in satene obstoječih barv, raznovrstnega belega in pisanega platna za perilo, najnovejše svilnate robce ter vsakovrstnega narejenega blaga kakor: hlače, kele in pisane srajce, predpasnike, ovratnike, sa vrstnice, manšete, nogavice, dežnike ter sploh vse, kar v to stroko spada. — Za mnogoštevilen obisk se priporoča narodni in domali trgovec Alojz Brenliš v Ptuju. u Moto hl&go! Nizka ce.-s» i Poštena in hitra postrežba! Velika zaloga ur, dragece-nostl, srebrni ne in optičnih stvari po vsski ceni. Tadl na ebreke! Ilmtrev. esalkl zastonj. Gramofone od 20-200 K. Niklasta remoat.-ura K 3'50 Pristna srebrna ura K T— Original ornega ura 5 24'— Kuhinjska ura K 10 — Budilka, niklasta K 3 — Poročni prstani K 2'— 8rebrne verižice K "J-— Večletna jamstva, Nas!. Dietinger Theod. Fshrenbech urar in dčalar Maribor, 6o8P°tk» '"ca 28 Kupujem zlatnino in srebro. ^iničar s štirimi ali 5 delavskimi močmi se sprejme pri stavbenemu moj-I. Glaser v Mellinghofu pri stru Mariboru. 816 Kredence za kuhinjo in sobo in razliino drugo pohiitvo ima na prodaj Alojz Rojko, mizar v Mariboru, Kas< rngasse 8. Prevzame tudi vsako mizarsko delo. Knmne (kamič) kupuje M. Berdajs, Maribor, Zo-fijin trg. 830 t i M 4 Stsfan Keufman j» » trgovoo % železom v Radgoni priporoča najboljše ocelne motike in lopate, dobre ^ kose in srpe, pravo ita-TI jersko železo se dobi po Y najnižji ceni in solidni ^ postrežbi. 178 178 Spodnještaj. ljudska posojilnica v Mariboru r.i» Hranitnn irln/tn »» sprejemajo »d vsakega in se obrestujejo: navadno po 4*/«*/«, proti trimesečni odpovodl po 4,/»V» Obresti so pftpinMe k 111 dllllll» VIWyK i. januarja in 1. julija vsakega lete. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, se da bi se «Jih obnetoviaje kaj pni Za nalaganje po polti so poštne hranilne položnice (97.078) na raspolage. Rentni davek plača posojilnica sama. DneAÍÍ1 o c O H oÍoIa le ilaBOra sicer: na vknjižbo proti pupUsani varnosti po S'///« na vknjižbo sploh po B'/«"/•» M vknjižbo in poroMu jm 1 tlOUjlla O« uajaju VU*U »■ osebni kredit po «•/»• Nadalje izposoj uje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih nvodik prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Proinjo za vknjižbe dela posojilnica bresplačno, strank« plača le kolke. lTt>