Uredniški odbor 
Urednik 
Tehnična urednica Prevod izvlečkov in povzetkov v angleščino 
Naslov uredništva 
Telefon 
Izdal zanj 
Založila 
zanjo 
Prelom 
Oblikovanje Tisk Naklada 
Letna naročnina Letna naročnina za študente Cena posamezne številke Cena dvojne številke Naročila sprejemaTelefon 
Jezikoslovni zapiski so uvrščeni
v mednarodne zbirke podatkov MLA 
International Bibliography of Books and Articles on the Modern Languagesand Literatures, New York, ZDA; Bibliographie linguistique / Linguistic bibliography, The Hague, Nizozemska;IBZ, K. G. Saur Verlag, Osnabrück, Nemčija; New Contents Slavistics, Staatsbibliothek zu Berlin, Nemčija. 
Revija izhaja s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost RepublikeSlovenije. 
To delo je na voljo pod pogoji
slovenske licence Creative Commons 2.5, ki ob priznavanju avtorstva dopušča nekomercialno uporabo, ne dovoljujepa nobene predelave. 
Jezikoslovni zapiski 22 . 2016 . 2 ISSN 0354-0448 
Kozma Ahačič, Hubert Bergmann, Metka Furlan, 
Mateja Jemec Tomazin, Karmen Kenda-Jež, 
Valerij M. Mokijenko, Alenka Šivic-Dular, Andreja Žele 
Peter Weiss 
Alenka Jelovšek 
Donald Reindl, DEKS, d. o. o. 

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU 
Novi trg 4, 1000 Ljubljana, Slovenija 
01 4706 160 Peter.Weiss@guest.arnes.si ali isj@zrc-sazu.si 
http://ojs.zrc-sazu.si/jz 
http://bos.zrc-sazu.si/knjige/index.html 
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Marko Snoj 
Založba ZRC 
Oto Luthar 
Peter Weiss, Simon Atelšek Evita Lukež Collegium Graphicum, d. o. o. 
250 izvodov 
10 € 8 € 7 € 12 € 
Založba ZRC, p. p. 306, 1001 Ljubljana, Slovenija 
01 4706 464 zalozba@zrc-sazu.si 


Revija inštituta za slovenski jezik FRana Ramovša zRC sazu 
Jezikoslovni zapiski 

22 .2016 .2 
Marko Pohlin, Glossarium Slavicum (1792) 

kazalo 
RazpRave in članki 
7 Alenka Jelovšek 
Raba naglasnih in naslonskih oblik nepovratnih osebnih zaimkov 
v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja 
31 Andreja Žele 
O razlikah med priredno in podredno izraženim razmerjem 
45 Mladen Uhlik 
Nekatere značilnosti izražanja nujnosti oz. obveznosti v slovenščini in ruščini 
61 Ljudmila Bokal 
Razlikovalne značilnosti strok z jezikovnega stališča 
79 Mojca Horvat 
Narečno besedotvorje v luči lingvistične geografije 
93 Suzana Todorović 
Izrazi za medčloveške odnose, občutke in človekove lastnosti v narečnih 
idiomih slovenske Istre 
109 Goran Filipi 
Izabrani istrorumunjski ampelonimi 4 
131 Svetlana Kmecová Izrazi za strunska glasbila v komponentni sestavi slovaških in slovenskih frazemov 
145 Radmila V. Žugić Imenički sufiksi uDijalektima istočne i južne Srbije Aleksandra Belića u svetlu najnovijih istraživanja 
161 Aleksander Wiatr 
Bedeutung und Funktion von Crowdsourcing im Projekt VerbaAlpina 
177 Jadwiga Waniakowa Nazwy roślin wOgólnosłowiańskim atlasie językowym (OLA) jako materiał do badań nad fitonimią słowiańską 
185 Helena Grochola-Szczepanek 
Korpusowe badania języka mieszkańców Spisza w Polsce – cele i zadania 

197 Tetyana V. Petryk 
Verbal Means of Addresser Representation in Channeling Discourse 


Ocene in pOROčila 
211 Metka Furlan 
Prvi etimološki slovar slovaškega jezika 
219 Janoš Ježovnik Orodja in metode za ustvarjanje inovativnih e-slovarjev, Ljubljana, 17.–20. maj 2016 
223 Domen Krvina – Matej Meterc – Andrej Perdih 
Delavnica Akademski slovar sodobne češčine novembra 2016 v Pragi 

Recenzentke in recenzenti 
Gordana Dragin .Janez Dular .Metka Furlan .Nataša Gliha Komac .Mojca Horvat .Nataša Jakop .Tjaša Jakop .Mateja Jemec Tomazin .Janoš Ježovnik .Karmen Kenda-Jež .Domen Krvina .Herta Maurer-Lausegger .Tanja Mirtič .Vlado Nartnik .Irena Stramljič Breznik . Klara Šumenjak .Natalija Ulčnik .Melita Zemljak Jontes 


RazpRave in članki 

alenka Jelovšek 
Raba naglasnih in naslonskih oblik nepovRatnih osebnih zaimkov v slovenskem 

knjižnem jeziku 16. stOletja 
Cobiss: 1.01 
V prispevku je predstavljena raba naglasnih in naslonskih oblik nepovratnih osebnih za­imkov v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. Predstavljene so zveze, kjer je bila raba enih ali drugih ustaljena, v preostalih primerih pa so izpostavljene razlike med posamez­nimi avtorji in znotraj njihovih del tudi med posameznimi zaimki in skloni. Primerjalno je opisano tudi predhodno stanje v stari cerkveni slovanščini in v ohranjenih starejših slovenskih rokopisnih spomenikih. V zaključku so ovrednotene možne razlage za tovrstno rabo v 16. stoletju. Ključne besede: osebni zaimki, naglasne oblike, naslonske oblike, slovenski knjižni jezik 
16.stoletja 
Use of Independent and Clitic Forms of Non-Reflexive Personal Pronouns in Sixteenth-Century Standard Slovenian
This article presents the use of independent and clitic forms of non-reflexive personal pronouns in sixteenth-century standard Slovenian. It presents phrases in which the use of one or the other was fixed, and other examples highlighting the differences between indi­vidual authors and, within their works, also between individual pronouns and clitics. In addition, the situation in Old Church Slavic and in older preserved Slovenian manuscripts is comparatively described. The conclusion evaluates possible explanationsfor such use in the sixteenth century. Keywords: personal pronouns, independent forms, clitic forms, sixteenth-century stan­dard Slovenian 

0 uvod 
Ena od opaznejših značilnosti slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja je zaso­dobnega bralca bistveno pogostejša raba naglasnih oblik osebnih zaimkov vpri­merjavi s sodobnim knjižnim jezikom. Analiza osebnih zaimkov na podlagi popol­nega izpisa del slovenskih protestantov v listkovnih kartotekah Sekcije za zgodo­vino slovenskega jezika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU1 pa je pokazala, da je obseg njihove rabe pri različnih avtorjihin v različnih bese­dilih različen, razlikuje pa se tudi pri posameznih osebah in sklonih. V prispevku 
1 	Natančneje je izpis predstavljen npr. vPS 2001, Merše 2011. Od 53 upoštevanih del ni pose­bej navajana le druga izdaja Dalmatinovih molitev LEPE KARSZHANSKEMOLITVE iz leta 1595, ki jo je brez večjih posegov pripravil Felicijan Trubar in sepri zaimenskem gradivu ne razlikuje od prve izdaje iz leta 1584. Pesmarica, ki jo je izdal istega leta, je obravnavana v sklo­pu z drugimi pesmaricami. 
bo najprej primerjalno predstavljeno izhodiščno stanje, o katerem se sklepa na podlagirabenaglasnihinnaslonskihoblikvstcsl.inkakorsezazgodnjaobdobja slovenščinekaževredkihohranjenihspomenikih;vnadaljevanjubopredstavljena rabav16.stoletju,2 vzaključkupabodopredstavljeneinovrednotenemožneraz­lage za opisano stanje. 

1 naglasne in naslonske oblike 
Že v pie. se v posameznih sklonih predvidevajo nenaglašene dvojnice zaim­kov, ki so značilne tudi za sodobne ie. jezike, pri čemer v nekaterih dvojnič­nost obstaja zgolj na izgovorni ravni (prim. za germanske jezike Howe 1996; za slovenščino to velja za naslonske oblike 1mn. in 2mn.3), pri drugih pa se naglašene in nenaglašene variante razlikujejo tudi na oblikovni ravni. Slednje je posebej značilno za južnoslovanske jezike, kjer so v nepredložnih odvisnih sklonihobpodedovanihnaslonkah(vslovenščinidajalniškeoblike1ed.mi,2ed. ti in povratnoosebnega zaimka4 si) razvile vzporedne nenaglašene dvojnice, ki sonastalebodisisfunkcijskoprerazporeditvijooblikvzgodovinskemrazvoju(v slovenščinipri1ed.in2ed.zuveljavitvijokategoriježivosti,tj.prevzemomro­dilniškeoblikevtožilnikinklitizacijo5 staretožilniškeoblikepovzorudajalni­ka;pritretjeosebnemzaimkuzlastivmnožinisklitizacijooblikebrezvzglasne­ga n-ali z glasovnim krnjenjem osnov v stavčno nepoudarjenem položaju (pri tretjeosebnem zaimku v nekaterih sklonih na le sklonskorazlikovalni element, torej končnico oz. njen del). 
V jezikoslovni literaturi se za vzporedne paradigemske oblike uporabljajo različnitermini:zoblikovnegavidikasedelijonanaglasne in naslonske, s pro­zodijskega na naglašene in nenaglašene, s skladenjskega pa na ortotonične in 
2 	Pri tem bodo upoštevane samo oblikovno različne naglasne in naslonske oblike – zaradi po­manjkanjapodatkovo(ne)naglašenostiseneupoštevajomorebitnenaslonskeoblikedvojinskih in množinskih zaimkov za 1. in 2. osebo. 
3 	Okrajšavneoznakezaposameznezaimkevtemprispevkuodražajorazlikomedtipomamnoži­ne,kisepojavljatapriosebnihzaimkih:medtemkogrepritretjeosebnemzaimkuzaobičajno množino(3.os.mn.=3.os.ed.+3.os.ed.+3.os.ed.),grepriprvo-indrugoosebnemzaimku zat.i.skupinsko bližino(Howe 1996: 9) alipribližnobližino(Jespersen 1968: 192): npr. 1. os. mn.=1.os.ed.+2.os.ed.+2.os.ed.ali1.os.ed.+2.os.ed.+3.os.ed.ali1.os.ed.+3.os. ed.+3.os.ed.;prvo-indrugoosebnizaimkisotakovednini,dvojiniinmnožiniobravnavani kotločenizaimki(oznakezanjeso1ed.,2ed.,1dv.,2dv.,1mn.in2mn.),medtemkojepritret­jeosebnemzaimkuvoznakiobosebinavedentudispol(3m,3ž,3saliprienakihoblikahzavse tri spole 3mžs), medtem ko je število navedeno ob oznaki sklona. 
4 	Zaradiomejitveprianalizigradiva(homonimnostzaimkasčlenkominčlenicotervelikakoliči­nagradiva)inspecifičnostirabenaglasnihinnaslonskihoblikjepovratnoosebnizaimekizločen iz obravnave. 
5 	Klitizacijajejezikovniproces,vkateremprozodičnoneodvisnielementi,vtemprimerunagla­šeneoblikezaimkov,postanejobreznaglasnielementioz.prozodičnoodvisneenote,kipovsem izgubijosvojoglasoslovnoavtonomijo inse v besedilu nemorejovečpojavljatisame(prim. Bažec 2012: 467, op. 10). 
enklitične.6 Poimenovanjavslovenščininisopovsemprekrivna,sajsepri1mn. in2mn.naglašeneinnenaglašenedvojniceoblikovnonerazlikujejo,pri1ed.in 2ed.pasolahkooblikovnokratkedvojnicevtožilnikunenaglašeneinnaglašene. Naglašenesolahkorabljeneleobpredlogih7 injihuvrščamovposebnokatego­rijo naveznih oblik. 

2 RazmeRje med naglasnimi in naslonskimi oblikami 


v staRi ceRkveni slOvanščini 
Žezapie.priosebnihzaimkihvnekaterihsklonihdomnevajoobstojdvojihoblik, kisoserazlikovaleponaglašenosti(Beekes1995:201);vpsl.jepolegnaglašene posebna nenaglašena oblika obstajala le v dajalniku. Razmerje med njima je v pregledanihopisihpraslovanskegajezika,primerjalnihslovanskihslovnicahinv slovnicahstarecerkveneslovanščinekotpraslovanščininajbližjeizpričanenasled­niceobičajnoopisanokotnasprotjemedstavčnopoudarjenoinnepoudarjenoob­liko.8 To razlago najdemo tudi pri Miklošiču, iz dveh zgledov, ki sta navedena, pavidimo,dagrezaraboobčlenkuinzaprirednozvezo:»izvolisęim.ne^..... ..µ....ostrom.č.tojest.m.ne^itebe^,ženo?....µ........,.....;ibid.«(Miklo­šič1868–74:73).Polegtegajeopozoril,dasobilesamonaglašeneoblikerabljene na začetku stavka, v mlajših starocerkvenoslovanskih spomenikih, kjer so se v tožilnikužezačelerabitirodilniškeoblike,pajebilaobsam lahko rabljena tako naglasna kot naslonska oblika: »sam. sebe ubi. prol.-mart. neben ubi se sam.« (Miklošič1868–74:73).Predstaviljetudinekajprimerovrabenaslonskihoblik, kjer bi po njegovem pričakovali naglasne, in obratno: 
abweichungenvonderregelsindjedochnichtselten:vide^vyjmevide^ot.ca........ .µ.................io.14.9.-nicol.ižepriemlet.me..µ.....µ.....matth.10.40. -nicol.inyjest.spasl.,daspaset.ise...........,.............luc.23.35-nicol., womanmene,sebeerwartet;dagegenauch:t.m.ne^reče.......µ........ostrom.,wo mi stehen könnte (Miklošič 1868–74: 73–74) 
6 	Poimenovanjedolge (včasihtudipolne) in kratke –vrazličnihvariantah–jeznačilnozastarejše slovenske slovničarje, npr. podaljšane/polne in skrajšane pri Kopitarju (1808: 284), dolge in kratke priDajnku(1824:159),oblike s podaljšanjem in kratke priMetelku(1825:199),daljše in krajše pri Murku (1843: 56), Muršcu (1847: 27), Janežiču (1854: 101) in Miklošiču (npr. 1868–74:72);slednjiuporabljatudiizrazapolne in enklitične (1868–74:73).Redkejeseuporab­ljajotudiizrazimočne in šibke (npr.Murko 1891: 8). Izrazanaglašene in nenaglašene oblike starabljenaredkeje,pogostovkombinacijispoimenovanjemasskladenjskegavidika,npr.priŠkrabcu(II:196)nenaglašene (enklitične),priMurku(1891:16)močno naglašene in enklitične. V20.stoletjuprevladujejopoimenovanjasskladenjskegavidika:priRamovšu(npr.1952:81) ortotonične in enklitične,priNahtigalu(1952:62)poudarjene in nepoudarjene (enklitične), pri Toporišiču(npr.2000:307)vpodomačenioblikinaglasne in naslonske;prim.PetiStantić2007. 
7 	Npr.:»VeruieteuiVbuga,takutudivme veruite«(TT1557:305);»takubodeGOSPVDzhudnu .tabo rounal, shtraiffingamizhes te, inu tuoie Seime«(DB 1578: 174a). 
8 	Npr. Vondrák 1912: 460; Tomšič 1943: 30; Hamm 1974: 107. Diels (1932: 214) poleg tega opozarja še na obvezno rabo dolgih dajalniških oblik ob predlogih. 
3 
3.1 
3.2 
V vseh zgledih, kjer bi morale biti po Miklošičevem mnenju rabljene naglasne oblike, je zaimek v protistavi. 
Opozoril je tudi, da so v nekaterih stcsl. spomenikih v enakih zvezah upo­rabljene različne oblike: »k.de hošteši ugotovaem. ti (neben tebě) ěsti pas.ha? cloz.1 245. 257« (Miklošič 1868–74: 73). To kaže, da načela rabe naglasnih in naslonskih oblik že v stari cerkveni slovanščini niso bila povsem trdna. 
stanje v staRejših slovenskih spomenikih 
V Brižinskih spomenikih najdemo v tožilniku le izvorno enozložno tožilniško ob­liko 1ed. me, na podlagi katere ne moremo sklepati, ali je v tem času v alpski slovanščini že prišlo do rabe rodilniških oblik vtožilniku in klitizacije starih na­slonskih oblik osebnih zaimkov, ki neizražajo spola, in stem do nasprotja med rabo naglasne in naslonske oblike. 
Najdemo pa več pojavitev naglasnih in naslonskih oblik v dajalniku. Pri 1ed. je vedno rabljena naslonska oblika, pri 2ed. pa dosledno naglasna. tebe izpovuede vue. moi greh I zuetemu cre.tu [...] I tebe,bosi rabe (BS 2004: 36; po­dobno BS 2004: 44) Bose, gozpodi miloztiví, tebe ze mil tuori.od zih postenih greh í od ineh mnozeh, i vúensih í minsih, ese iezem ztvoril. Teh ze .ebe mil tuori., í, zuetei marii, í .zem zvetim´. I da bim na zem zuete tacoga grecha pocazen .zel, ácose ti mi zadenes i acose tuá milozt i tebe liubo [...] Miloztivui bose,tebe poronso me telo (BS 2004: 36–38) Tebe, Bose miloztivui, poruso uza moia zlouuez[a] (BS 2004: 62) 
vueruiú, da mi ie, na zem zuete beusi, iti se na oń zuet, paki se uztati na zodni den. Ímeti 
mi ie śivuo. po zem, ímetimi ie otpuztic moih grechou (BS 2004: 36) 
ili ese mi ze tomu chotelo, emuse mi bi ne doztalo choteti [...] Tí edin, bose, vuéz, caco mi 
iega potreba vúelica (BS 2004: 36) 
áco.e timi zadene. (BS 2004: 38) 
Iuzeh bosih moki. Damirasite napomoki biti (BS 2004: 43) 
Daimi bose gozpodi. tuuoiu milozt (BS 2004: 44) 

Breda Pogorelec (1968: 147) razliko v rabi naglasne in naslonske oblike pripisu­je naravi besedila: kadar se zaimek nanaša na Boga, je vedno rabljena naglasna oblika, s čimerje posebej poudarjen odnos med Bogom in vernikom, ki govori molitev. V dveh primerih, ko se 2ed. nanaša na duhovnika, je zaimek rabljen v priredni zvezi. 
TudivStiškem rokopisu prevladujejo naslonske oblike. Najpogosteje je izpričana D1ed. mi, najdemo pa še po en zgled za T 1ed. me, Red. 3ms ga in Dmn. 3mžs jim. V vseh primerih so oblike rabljene nepredložno in v stavku niso poudarjene. 
pro..o woga w.y¨ga mogoziga da my¨ on da edn odlog mey¨ga .ywota pro..o diuizo mai.o v.e bo.ye .wetike y˙nu cweticze da my¨ raczy¨te pro..ity¨ na..yga go.püdy˙ da my˙ onrat.y daty¨ odpü.tik vzey¨ch mey˙ch grey˙chu ynw me rat.y¨ naprid predgrey˙chy˙ owarowaty¨ ynw my rat.y˙ po zy˙m .y˙woty¨ ta vey¨t.chny˙ lebn daty¨ (SR 1992: 14–15) 
3.3 
4 
4.1 
moy¨o pokuro ney˙..am taku czy.tu doperne..l kakur .amga dal.an (SR 1992: 12) moy˙ga ot.cze moy˙a mat moy¨o go.po.zhino mey˙ga pridigar y˙a ney˙.m ny˙kuly¨ taku cza.till ynuy˙. pokor.n will (SR 1992: 12) 
Poleg njih pa je vobeh spovednih obrazcih rabljenih tudi nekaj naglasnih oblik, in sicer trikrat naglasna oblikaD 1ed. meni in enkrat naglasna oblika D Zp sebi. Slednja je rabljena obsam in v protistavi, kot tudi ena od pojavitevmeni. 
y¨a odpu.cho wzey˙m tey˙m ky˙r .o meny¨ malu voly¨ [...] da meny¨ tüdy¨ na.go.pud odpü.ty¨ moy˙e grey¨che (SR 1992: 15) 
Naglasna oblika pa je rabljenatudi v prvem spovednem obrazcu, kjer bi lahko domnevali, da je osebni zaimek poudarjen. tiga y¨emeny˙ (SR 1992: 6) 
V ostalih spomenikih ustrezne oblike niso izpričane, zato nadaljnjega razvoja do oblikovanja knjižnega jezika pri Trubarju ni mogoče spremljati. 


16. stOletje 
Že kratek odlomek z ene od prvih strani TC 1550 pokaže, da v slovenščini 16. stoletja, kot je zapisana v delih slovenskih protestantov, načela za rabo naglasnih in naslonskih oblik, kot so domnevana za starejša obdobja, v veliki meri niso več veljala, saj so naglasne oblike redno rabljene tudi v položajih, kjer na podlagi so­besedila ne moremo domnevati posebnega poudarka. 
gnemu ye rekall Go.pud/ du ye tebi pouedall de .i nag/ tamuzh kir .i od tiga dreua iei­dell/ kateru .em tebi .apouedall de ne ima.h ie.ti/ na tu ye Adam rekal/ ta .hena katero .i meni hdru.heti dall ye meni dalla od dreua inu .em ieidell/ inu ye rekal Go.pud Bug hti .heni/ .akai .i tu .turilla? onaye odgouorilla/ ta kazha ye mene obnorilla/ de .em ieilla (TC 1550: A8a) 
Iz primerjave besedil pa je razvidno, da tudi v 16. stoletju merila za izbiro med oblikami niso bila enotna. Različni avtorji so se tako v prevodih istega besedila pri izbiri med naglasnimi in naslonskimi oblikami občasno odločili različno. 
Plazhai kar .imeni dolshan (TT 1557: 54) 
Plazhaj mi kar .imi dolshan (DB 1584: III, 12a) 

is tebe mi pride Voij kateri bo moiga Folka Israela Go.pod (KPo 1567: LIIII) 
Sakai is tebe meni pride Voy, kateri bo Go.pod moiga Folka Israelskiga (JPo 1578: I, 38a) 

Prav tako najdemo različne oblike pri istih avtorjih v različnih izdajah besedila. 
nim popriti, de oni nega ne resgla..io (TE 1555: E6b) 
nim popriti, de oni ga ne re.gla..io (TT 1557: 32) 

Steineme sakriuaio de me nihzhe neuidi (DJ 1575: 97) 
Stejnemene sakrivajo, de me nihzhe nevidi (DB 1584: II, 162b) 

Pojavljajo pa se tudi primeri, ko se je pisec znotraj istega besedila pri prevodu enake konstrukcije odločil za dve različni obliki. To v.eti ôzho dati, ako doli poklekneozh me moli.h (KPo 1567: CVII) Das alles will ich dir geben, .o du niderfelle.t, vnnd mich anbete.t (SA 1559: I, LXXXVII) 
v.e to ôzhotebi dati, ako pred me pade.h, inu me moli.h (KPo 1567: CXIb) 
Das alles will ich dir geben, .o du niderfelle.t, vnnd mich anbete.t (SA 1559: I, LXXXIXb) 

Na podlagi navedenih zgledov bi lahko sklepali, da naglasne in naslonske oblike 
zaimkovv slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja niso bile vdopolnilnirazvr­stitvi, ampak so delovale kot enakovredne dvojnice. Vendar to ne velja za vse položaje. Samo naglasne oblike so rabljene v primerih, ko izražajo svojino (Red./ dv./mn. 3mžs ter R 1dv. in 2dv.), ob predlogih9 in: 
(a) 	
v prirednihzvezah: Inu bi prishal ta, kir ie tebe inu nega pouabil (TT 1557: 214); 

(b) 	
v protistavi: ali .im je.t nyh nevredna bila, ali ony mene (DB 1584: II, 149a); 

(c) 	
v zvezah zaimka z desnim prilastkom, in sicer: (c1) ujemalnim samostalni­škim prilastkom: Iesus Cri.tus [...] ie mene pogubleniga ferdamaniga zhlo­veka odreishil (DC 1580: B5b); (c2) pridevniškim obzaimenskim prilastkom: Satu ga imamo zhe.titi, hualiti, nega .amiga moliti, bati (TC 1575: 266); my le sku.i toi.to noter gremo v’Nebe..a h’tei vezhni Kroni, katera je nym vsém tamkai perloshena (TtPre 1588: 105); (c3) stavčnim prilastkom: Bode li meni, kir .im vshe .tu lejt .tar, enu déte rojenu? (DB 1584: I, 10b); 


(č) 	ob medmetih jo, ve, in aj:10 Hej mihi, qualis erat, Ai, meni, kakou je bil? Ai, con.tritur cum Datiuo, meni (BH 1584: S58); Io meni, Ias .am poglublen[!] (KPo 1567: LXXVI);Ve tebi Corazin, Ve tebi Bet.aida (TE 1555: E5a); 
(d) 	ob dodajalnih, izvzemalnih, poudarnih členkih: Tuya Vera more dobro same pro.iti, da tudi meni Bog la.tno Vero da (JPo 1578: II, 141b). 
V redkih zvezahpa so se v 16. stoletju uporabljale samo naslonske oblike, in sicer v R/Ted. 3sga/je, ko gre za neosebno rabo, in pri T 2ed. v stalni zvezi pfu te bodi. Ti ie11gouori.h, da .am Boshij Sin (KPo 1567: CLV) Inu ty kir .o mumu.hli, .o ga shentouali inu .tre..ouali nih glave, tar diali, Pfu te bodi (TT 1557: 150) 
9 	Ob predlogih, kisevežejostožilnikom,selahko poleg naglasnih rabijo tudi navezneoblike, kisopri 1ed. in 2ed. oblikovno enake naslonskim, asonosilke naglasa, zato niso podvržene enakim omejitvam kot naslonske oblike, rabijo se lahko tudi v prirednih zvezah, protistavi itd. Tudivtem primeru seraba naglasnih in naveznih oblik razlikuje glede naavtorja in predlog, vendar predstavitev tega vprašanja presega obseg tega prispevka. 
10 	Naglasno obliko najdemo tudi ob povedkovniku gorje spodobnim pomenom: »gorie ie meni, aku nebom Euangeli predigoual« (TtPre 1588: 56). 
11 	Greza prevzemanje rabe nemškega neosebnega es, ki je v podredno zloženih povedih vglav­nem stavku rabljenkot kataforični soodnosni izraz predmetnega odvisnika (Helbig – Buscha 2005: 241): »Du .age.ts, dass ich bin Gottes Son« (SA 1559: I, CXXb). Prim. Jelovšek 2011. 
Navedenezveze lahko označimo kot zveze s stalno rabo, vse ostale pa kot zveze s prosto rabo. Analiza celotnega gradiva je pokazala, da v slednjih naglasne in naslonske oblike sicer večinoma res nastopajo kot proste različice, vendar so se pri izbiri med njimi posamezniavtorji med seboj močno razlikovali, razlike pa so sepokazale tudi pri istem avtorju pri rabi različnih zaimkov in celo pri različnih sklonih istega zaimka. 
4.2 Pri rabi naglasnih in naslonskih oblik nepovratnih osebnih zaimkov v zvezah s prosto rabo lahko v 16. stoletjuopazimo dva modela: Trubarjevega z močno pre­vlado naglasnih oblik in Kreljevega s splošno rabo naslonskih oblik, ki pa ni bila čisto dosledna. Ostali avtorji se uvrščajo nekje med obe skrajnosti, pri čemer jih je večina bližje Trubarju kot Krelju. 
4.2.1 Trubar Pri Trubarju se nepovratni osebni zaimki glede na rabo naglasnih in naslonskih oblik delijo v dve skupini: pri 1ed. in 2ed. močno prevladujejonaglasne oblike, pri 3mžs pa so naslonske pogostejše, čeprav se raba razlikuje glede naspol, število in sklon. Pri prvo- in drugoosebnem zaimku najdemo v Trubarjevih delih le posamične pojavitve naslonskih oblik vrodilniku in dajalniku, medtem ko sotožilniškene­koliko pogostejše, a imajo še vedno le majhen delež v primerjavi z naglasnimi. V številnih primerih so naslonske oblike izrabljene za stilističnovariiranje, saj se po­javljajo v povedih, kjer je pred njimi že uporabljena naglasna oblika istega zaimka. 
Go.pud iemene dodru[!] tepel, oli tei Smertime nei isdal (TT 1577: XXIIII)12 Mi ne hozhmo tebe vezh pitati, dobi .i .am iei.ti, mi te ne hozhmo vezh na nogah no..iti (TC 1575: 367) 
Vendar se je Trubar za to možnost odločil le redko, kar kažejo številni primeri, 
kjer sta v obeh delih povedi rabljeni naglasni obliki: OGo.pud,ne.htraifai ti mene vtuim slobenu, Inu vtuim .erdu necashtigai ti mene (TPs 1566: 73b) 
Najpogosteje je rabljena naslonska tožilniška oblika drugoosebnega zaimka te, ki je posebej pogosta ob glagolu prositi, večinoma pa je omejena na stavke brez iz­raženega osebka. 
Je.t tebe .ahualim... In te pro..im (TA 1550: (26), podobno B5b(25)) Nai konzha, pro.simte, tu slu te Neuernike (TPs 1566: 23a) 
Kadar je osebek izražen, je večinoma rabljena naglasna oblika. 
Ie.ttebe pro..im, .agouori ti mene (TT 1557: 215) 

12 	Gre za parafrazo 18. vrstice 118. psalma, v kateri je leta 1566 Trubar v obeh primerih uporabil dolgo obliko: »Go.pud iamene shtraiffa, Oli onmene vto Smert ne da« (TPs 1566: 213b). 
Podobno velja tudi za rabo ob velelniku, ob katerem najdemo precejšen delež izpričanih pojavitev tožilniške naglasne oblike prvoosebnega zaimkame. 
Ie.t she pag prauim, de du ne meini ie.t.em neuumen, Aku pak nekar, taku me goriu.amite 
koker eniga neuumniga (TL 1561: 70a) 
Ie.t pag hodim nedolshnu, Reshime inu bodi mi milo.tiu (TPs 1566: 52b) 

Brani ti mene pred muiem Supernikom (TT 1557: 226) 
Obari ti mene koker tu .erklu tigaoka, Pod .enzo tuih perut skryti mene (TPs 1566: 35b) 

Pri 3mžs se Trubarjeva raba naglasnih in naslonskih oblik močno razlikuje glede na sklon, spol in število. V Red. 3ms13in Ted. 3m14v večini del bolj ali manj izra­zito prevladujejo naslonske, v Ded. 3ms, v dvojinskih in množinskih sklonih vseh treh spolov in pri oblikah 3ž pa je stanje podobno kot pri 1ed. in 2ed. –izključno ali prevladujoče so rabljene naglasne oblike. Tako najdemo v vseh Trubarjevih delih le 14 primerov rabe oblike mu, od katerih jih je skoraj polovica v robnih opombah, kjer bi ga lahko k njihovi rabi spodbudil omejeni prostor, še eden pa v pesmi, kjer so na izbiro oblike vplivale zahteve zlogovnega verza. 
Syllo terpi prauiza/ Ne uella ri.niza/ zhlouik kar dei/ Dobrumu nei (TC 1550: 167(92a)) 
Pri izvornih dvojinskih oblikah ter v Rmn. in Dmn. 3mžs Trubar naslonskih oblik ni uporabljal, najdemo pa posamične primere rabe oblike je v Tmn. 3mžs (in v redkih primerih v enakem Tdv. 3mžs), katere raba je s časom pri Trubarju močno upadala: v prvih dveh delih leta 1550 je bila naglasna oblikanje redka, v nasled­njih delih pa se njen delež strmo povečuje; naslonska oblika je rabljena samo še v posamičnih primerih. 
Pri 3ž je Trubar naslonske oblike uporabljal redko; rodilniško je15 in tožilni­škojo najdemo le v novozaveznih prevodih, dajalniške ni uporabljal. 
Če primerjamo razmerja med rabo naglasnih in naslonskih oblik pri posa­meznih zaimkih in vposameznih sklonih vTT 1581–82 kot Trubarjevem najob­sežnejšem samostojno izdanem delu, vidimo, da predstavljajo naslonske oblike pri vseh zaimkih razenvrodilniku ob zanikanem glagolu in tožilniku ednine 3m skoraj zanemarljivo majhen delež. 
13 To velja zlasti za rodilnik ob zanikanem glagolu, medtem ko je ob povratnih glagolih prevladu­joče rabljena naglasna oblika. 14 Pri Ted. 3s je osnovna oblika je, nje je v nepredložnih položajih rabljena redko (le štirikrat, vedno v Trubarjevih delih). 
15 	Ob zanikanih glagolih v Trubarjevih prevodih najdemo rodilniški obliki 3ž nje in je le v nekaj primerih, saj je večinoma tudi ob nikalnici uporabljal tožilniški obliki njo in jo, npr. ta Luzh utih te~mah .ueiti, inu te te~me no ne.opopale (TT 1557: 255). Najdemo lahko tudi primer, kjer je Trubar pri ponovni izdaji Matejevega evangelija kratko rodilniško obliko spremenil v dolgo tožilniško: »De .i ti Peter, inu verhu le tiga kamina ie.t hozho .a.idati muio Gmaino, Inu ta Vrata tiga peklaie nebodo premogle« (TE 1555: G4a); »De .i ti Peter, inu uerhu le tiga kamina ie.t hozho .a.idati muio Gmaino, Inu ta Vrata tiga pekla no nebodo premogle« (TT 1557: 48). 

Slika 1: Primerjava rabe naglasnih in naslonskih oblik pri posameznih zaimkih v TT 1581–82 
Pri Red. 3ms so v grafikonu upoštevani samo primeri ob zanikanem glagolu, ne pa tudi ob povratnem glagolu, kjer so v TT 1581–82 rabljene samo naglasne oblike. 
Na splošno lahko rečemo, da sonaslonske oblike pri 2ed. rabljene pogosteje kot pri 1ed.16in pri 3mžs pogostejekot pri prvo- in drugoosebnem zaimku. Najredkeje jih pri vseh zaimkih najdemo v dajalniku; pri 1ed. in 2ed. ter pri 3ž so najpogosteje rabljene v tožilniku, pri 3ms pa je delež naslonske oblike v nekaterih knjigah večji v rodilniku ob zanikanem glagolu, medtem ko je stanje ob povratnem glagolu primerljivo z dajalnikom. 
4.2.2 	Krelj Pri Krelju se razmerje med naglasnimi in naslonskimi oblikami večinoma bistveno razlikuje od Trubarjeve rabe, saj pri 1ed. in 2ed. kot tudi pri 3mžs močno prevla­dujejo naslonske oblike. V rodilniku so naslonske oblike tako ob zanikanih kot ob povratnih glagolih rabljene skoraj dosledno, najdemo samo posamične primere rabe naglasnih oblik 1ed. mene in množinske oblike 3mžs njih.17Tudi v dajalniku pri vseh edninskih in množinskih zaimkih z izjemo Ded. 3ž in Ddv. 3mžs (kjer pa je že sama raba izvornih naslonskih dvojinskih oblik netipična za slovenski knjiž­ni jezik 16. stoletja)18 bolj ali manj izrazito prevladujejo naslonske oblike, je pa njihov delež manjši v primerjavi z rodilnikom in tožilnikom. 
16 	Ta trditev velja na splošno, ne pa tudi za vsa posamezna dela: pri TL 1561 so npr. pri 1ed. po­gostejše kot pri 2ed. 
17 	Večkrat se njih pojavlja ob števniku, npr. »tako, da ie nijh tri tavshent .e bilu pre.trashilu« (KPo 1567: CLXXII); »Kadar .o ta Mé.ta Sodoma inu Gomorrha sgorela, ie bilu le nih zheteru ohranjenu, Lot, niega Shena, inu dvei hzheri« (KPo 1567: XCVIIII); tudi v tovrstnih zvezah pa lahko najdemo naslonsko obliko: »Inuijh ie .edlu okuli pet tavshent« (KPo 1567: CXXVIb). 
18 	Naslonska dajalniška oblika jima je v 16. stoletju izpričana le trikrat: dvakrat pri Krelju in enkrat pri Juričiču, a ne na istem mestu kot pri Krelju. V rodilniku in tožilniku izvorno dvojinske naslonske oblike v delih slovenskih protestantskih piscev v 16. stoletju ne najdemo, zlasti Krelj je v dvojinskih kontekstih uporabljal iz množine prevzeto naslonsko oblikojih. Prim. Jelovšek 2014: 155, 164. 
Najredkeje so naglasne oblike rabljene v tožilniku, kjer je Krelj dosledno upo­rabljal naslonske oblike v Tdv. in Tmn. 3mžs, pri ostalih zaimkih pa lahko tudi pri njem najdemo nekaj primerov rabe naglasnih oblik v prostih zvezah tudi v položajih, kjer na podlagi sobesedila ne moremo domnevati, da so nosilke stavčnega poudarka. 
Inu ako ti gdo bode .ilil,tebe .tra.hil (KPo 1567: XLVIIIb) 
Čeprav se je Krelj po svoji rabi naglasnih in naslonskih oblik od Trubarja močno razlikoval, lahko tudi pri njem opazimo nekoliko pogostejšo rabo naglasnih oblik pri 1ed. in 2ed. ter tudi pri 3ž kot pri 3ms, od sklonov pa so kot pri Trubarju naj­pogosteje rabljene v dajalniku. 
4.2.3 Dalmatin Dalmatin je bil v svojem prvem izdanem delu DJ 1575 bliže Krelju, v naslednjih pa se je tudi pri besedilih, pri katerih ni imel Trubarjeve predloge, postopoma približeval svojemu mentorju. V prvih delih lahko že pri rodilniku ob zanikanih glagolih opazimo bistveno razliko med Dalmatinovimi prvimi samostojnimi starozaveznimi prevodi in DPa 1576, kjer je imel zgled vTrubarjevih izdajah evangelijev. Medtem ko pri prvih pri vseh zaimkihmočno prevladujejo naslonske oblike, v DPa 1576 pri 1ed. in 2ed. kot pri Trubarju prevladujeta naglasni obliki, čeprav zlasti pri 1ed. manj izrazito kot pri njegovem predhodniku. Tudi vDB 1584 seraba naglasnih in naslonskih oblik razlikuje glede na to, ali je imel Dalmatin pri prevajanju na voljo Trubarjev prevod istega besedila. Tako je skoraj pri vseh zaimkih v vseh treh sklonih delež naslonskih oblik v Novi zavezi in Psaltru manjši kot v ostalem besedilu. Glede na predhodna dela pa lahko tudi pri delih Biblije, kjer Trubarjeve pred­loge ni bilo, opazimo bolj ali manj izrazito povečanje rabe naglasnih oblik, kar kaže tudi primerjava z Dalmatinovimi predhodnimi izdajamistarozaveznih bese­dil–vposamičnih primerih je namreč naslonske oblike vDB 1584 spremenil v naglasne, medtem ko obratnih primerov ni. 
Sakai GOSPVD (Bug) ie reis poterpeshliu, ali on te pres .htrafinge nebo pu.til (DJ 1575: 20) 
Sakaj GOSPVD je rejs poterpeshliu, ali onnebotebe pres .htrajfinge pu.til (DB 1584: II, 
155b) 

Sakaj .i .kriu.hi beishal, inu .i .e prozh vkral, inu mi nei.i tiga pouedal, de bi te bil .premil 
sue..elem, .peitiem Sbobni inu Sarfami? (DB 1578: 29) 
Sakaj .i .kriu.hi béshal? inu .i .e prozh vkradel, inu né.i meni tiga povédal, de bi te bil .prémil 
s’ve..elem, s’pejtjem, s’Bobni inu s’Arfami? (DB 1584: I, 21a) 

Nee Synuvi vi..oku prideio, inu io sa isvelizano zha.tee, nee Mosh io hvali (DPr 1580: 62b) 
Nje Synuvi vi..oku prideo, inu jo sa isvelizano zha.é, nje Mosh njo hvali (DB 1584: I, 328a) 

Čepravse je ob primerjavi posameznih delov Biblije pokazalo, da je v splošnem Trubarjeva predloga vplivala na izbiro naglasnih in naslonskih oblik pri Dalmati­nu, pa razmerjemed prevodi obeh avtorjev ni enoznačno. Kot so pokazale primer­jave med njimi (npr. Orožen 1986; Merše 2001), se je Dalmatin v precej primerih odločalzadrugačne rešitve kot Trubar in to velja tudi zarabo zaimkov. Tako je vnovozaveznihprevodih delež naslonskih oblik pri Dalmatinu vsplošnem večji kot pri Trubarju. 

Slika 2: Primerjava razmerja med rabo naglasnih in naslonskih tožilniških oblik v Trubarjevih in Dalmatinovih biblijskih prevodih 
Kei ie vmei vami enOzha? Kadar enSynnega proßi .a kruh, de bi onnemu en kamen dal? Oli .a eno rybo, de bi on .a to rybonemu eno kazhodal? (TT 1581–82: I, 282) Kej je mej vami en Ozha, kadar ga Syn sa Kruh pro.si, de bimu en kamen dal? Inu kadar gasa eno Ribo pro.si, de bimu eno Kazho sa Ribo dal? (DB 1584: III, 38a) 
Navidezna izjema je izvorni Tmn. 3mžs, v katerem je deležnaslonske oblike je pri Dalmatinu manjši kot pri Trubarju, vendar primerjava vzporednih odlomkov pokaže, da je razlog za to višje število pojavitev osebnih zaimkov pri Dalmatinu, medtem ko je Trubar na istih mestih pogosto uporabljal kazalne zaimke ali zaimka ni uporabil. Tovrstne spremembe lahko pripišemo tudi zaDalmatina značilnemu približevanju Luthrovemu prevodu (Ahačič 2007: 275) –v njem je namreč na teh mestih običajno rabljen osebni zaimek. 
Inu kadar ie onte od .ebe odprauil, ie shal gori na eno gorro moliti (TT 1581–82: I, 161) 
Inu kadar je onnje od .ebe bil odpravil, je gori .hal na eno Gorro molit (DB 1584: III, 22b) 
Vnd da er sie von sich geschaffet hatte/ gieng er hin auff einen Berg zu beten (LB 1545: 
Mr 6,46) 

Inu on nei mogel tukai obeniga della .turiti, temuzh ie zhes malu bolnikou polushil te roke, 
inu o.drauil (TT 1581–82: I, 156–157) 
Inuonnej mogel ondi obeniga della .turiti, temuzh je le nekuliku mallu Bolnikom roke 
gori polushil, inunje osdravil (DB 1584: III, 22a) 
Vnderkund alda nicht ein einige That thun/ On wenig Siechen leget erdie Hende auff/ 
vnd heilet sie (LB 1545: Mr 6,5) 

Hkrati je Dalmatin le redko zamenjal Trubarjevo naglasno obliko nje z na­slonsko, saj je pogosteje rabil preteklik (prim. Merše 2000), pri katerem bi pri povedku v 3. osebi ednine ob rabi naslonske oblike je v naslonskem nizu prišlo do sopostavitve dveh homonimnih oblik, ki se ji je Dalmatin skoraj dosledno izogibal. 
Inu onnee vprasha, kuliku kruhou vi imate? (TT 1581–82: I, 168) 
Inu on jenje vpra.hal: Kuliku Kruhou imate? (DB 1584: III, 23b) 

Najopaznejša razlika je pri Ted. 3ž, kjer je v DB 1584 naslonska oblika jo rabljena v okoli 60% primerov, v TT 1581–82 pa le v okoli 10 %. Nasprotno pa se je zlasti vPsaltru pri 2ed. in Ted. 3m Dalmatin zanaglasni obliki tebe in njega odločal pogosteje kot Trubar. MI hualimo tebi[!] Bug, mi te hualimo, inu tuie Ime kir ie taku bli.i, Inu mi o.nanuiemo tuia zhude..a (TPs 1566: 135a) MY tebe sahvalimo, o Bug, my tebe sahvalimo, Inu osnanujemo tvoja zhude..a, de je tvoje Ime taku blisi (DB 1584: I, 298a) 
Alleluia. HValyte Boga vnega Suetu.ti, Hualyte ga vnega Terdnobi te nega mozhy. Hu­alytega vnega Go.poskih dianih, Hualyte ga vnega velikim Go.po.tuu. Hualyte ga .teim trobe~tarskim gla..um, Hualyte ga .teimP.alteriem inu Arffo. Hualyte ga sbobni inu .ray, Hualyte ga .trunami inu shpyshzhali. Hualyte ga .gla.nimi Cimbali, Hualyte ga .teimi Cimbali tiga lepiga gla..a. (TPs 1566: 264b) HalleluIa. HValite GOSPVDA v’njegovi Svetini: Hvalite njega v’terdno.ti njegove mozhy. Hvalite njega v’njegovih junazhkih dellih: Hvalite njega v’njegovi veliki zha.ti. Hvalite njega s’Trobentami: Hvalite njega s’P.alterjom inu s’Arfami. Hvalite nje­ga s’Bobni inu s’Raji, Hvalite njega s’.trunami inu s’Pi.halmi. Hvalite njega s’gla.nimi Cymbali, Hvalitenjega s’Cymbali tiga vukanja. (DB 1584: I, 316b) 
Vendar tako v Novi zavezi kot v Psalmih najdemo tudi nasprotne zglede. 
Moi.ter ie tukai, inutebe klizhe (TT 1581–82: I, 418) Moj.ter je tukaj, inute klizhe (DB 1584: III, 54a) 
Ta Neuernik shpea po tim prauizhnim, Inu ishzhenega vbyti (TPs 1566: 72b) Nevernik .hpega na Pravizhniga, Inuga mi.li vbyti (DB 1584: I, 289a) 
Tudi v treh delih, izdanih po Bibliji, je bilo stanje podobno kot pri Trubarju; v splošnem pa je v primerjavi s Trubarjem ohranjal pogostejšo rabo naslonskih oblik pri 3ž in množinskih oblikah 3mžs. Od predhodnika ga loči tudi pogostejša raba naslonskih oblik v 1ed. in 2ed., vendar imajo manjši delež kot pri Krelju. 
4.2.4 	Juričič Tudi Juričič se je v prevodu Spangenbergove postile oddaljil od Kreljevega zgleda (zlasti pri množinskih oblikah 3mžs, kjer so bistveno pogosteje rablje­ne naglasne oblike). Kot v Bibliji se raba naglasnih in naslonskih oblik precej razlikuje v prvem delu, ki ga je pred njim prevedel že Krelj, in v drugih dveh delih postile; v splošnem so v prvem delu nekoliko pogosteje rabljene naslonske, 
4.2.5 
4.2.6 
4.3 
čeprav že najdemo nadomeščanje naslonskih oblik iz KPo 1567 z naglasnimi (Merše 1998: 227). 
more biti da ijm ie te.hkodialu inu zhudno.e sdelu, kar ie pu.til to sheno tako sa .abo vpiti, 
inuij nei precei pomagal (KPo 1567: CXV) 
more biti da ie nym teshko dialo inu .e zhudno sdelo, kyr ie pu.til to Sheno tako sa .abo 
vpiti, inuniei nei precei pomagal (JPo 1578: I, 88b) 

Nevodijo ijh v’Cerkou k’predigam, nepo.hleioijh v’.hulo, alli ako lih premoreio doma 
ijm Pedagoge ne dershe (KPo 1567: XLVIb) 
Oni nyh V cerkou kpredigam neuodio, Nyh V shulo neposhleio, inu ako lih premoreio, 
tako nym doma Shulmoi.tra ne dershe (JPo 1578: II, 32a) 

Ias zho priti inuga osdraviti (KPo 1567: LXXI) 

Ie.t hozho priti inuniega osdrauiti (JPo 1578: I, 52a) 

Pri nekaterih oblikah (npr. R in Tmn. 3mžs in Ted. 3ž) pa je delež naglasnih oblik v prvem delu Juričičeve postilecelo višji kot v drugih dveh, ki ju je najverjetneje19 Juričič prevajal samostojno. 

Ostali avtorji 
Od avtorjev krajših del sta Trubarju po rabi naglasnih in naslonskih oblik najbliže Tulščak in Trost, ki sta se kot Dalmatin pogosteje odločala za rabo naslonskih ob­lik v množini 3mžs in pri 3ž, medtem ko je Znojilšek zlasti v besedilih, ki niso bila prevzeta iz DB 1584, bliže Krelju. Pri Bohoriču in Megiserju je število zgledov majhno;vizpričanih pri Megiserju prevladujejo naslonske oblike, Bohorič pa je zlasti v D 1ed. in 2ed. pogosteje uporabljal naglasne. 

Pesmarice 
Pri pesmaricah je razmerje med naglasnimi in naslonskimi oblikami večinoma določeno z načeli verzifikacije, pri enakozložnih oblikah pa se kot pri oblikovnih dvojnicah vsaj deloma –zlasti pri Trubarju –odražajo urednikove preference: tako v Trubarjevih izdajah prevladujejo naglasne oblike, ki so sicer v Dalmatinovih večinoma ohranjene, v novih pesmih v zadnjih dveh izdajah pesmarice (DC 1584 in TfC 1595) pa je opazen porast naslonskih oblik. 
Neenotnost rabe naglasnih in naslonskih oblik pri posameznih avtorjih in pri preva­janju iste predloge (npr. v vzporednih evangeljskih odlomkih ali v biblijskem citatu in njegovi parafrazi v spremnem besedilu) v istem delu ter spreminjanje oblik v raz­ličnih izdajah istega besedila kaže, da v zvezah s prosto rabo v knjižnem jeziku 16. stoletja niso veljala jasna merila za izbiro med naglasnimi in naslonskimi oblikami. Te so tako v zvezah s prosto rabo delovale kot enakovredne dvojnice, med njimi so avtorji izbirali v skladu z individualnimi načeli in jih občasno izrabljali za stilistično variiranje. Pogostejšo rabo naslonskih oblik tudi pri avtorjih, kjer prevladujejo na­
19 
Ni znano, ali je Krelj zapustil kakšno rokopisno predlogo. 
5 
5.1 
5.1.1 
5.1.2 
glasne, lahko opazimo ob velelniku, kjer imajo vsplošnem naslonske oblike večji delež kot v drugih zvezah (čeprav ne nujno prevladujejo nad naglasnimi). 


mOžni vzROki za pOgOstO RabO naglasnih Oblik v slOvenskem knjižnem jeziku 16. stOletja 
Vpliv tujejezičnih predlog 
Pogosti rabi naglasnih oblik zaimkov vslovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja v strokovni literaturi doslej ni bilo posvečeno veliko pozornosti; Matija Murko (1892: 51–53) jo je na kratko predstavil v razpravi o enklitikah20 v slovenščini, omenjena je tudi vprimerjalnih analizah jezika posameznih piscev, npr. Trubar­ja in Krelja (Kopitar 1808: 426; Orožen 1996: 179), Krelja in Juričiča (Merše 1998: 224), Trubarja in Juričiča (Merše 1996: 98). O vzrokih zanjo seomenjeni avtorji večinoma niso izrecno opredeljevali, so pa zamenjavo naglasnih oblik z naslonskimi ali obratno večinoma obravnavali kot vprašanje večjega ali manjšega germaniziranja posameznih piscev.21 Vendarsezaradi razlikvrabi naglasnih in naslonskih oblik v predložnih in nepredložnih zvezah, pri nepredložnih pa tudi razlik glede na osebo, število in celo sklon s to razlago ni mogoče zadovoljiti; če bi se avtorji za naglasne oblikeres odločali le pod vplivom nemščine, ki ne pozna dvojnih oblik zaimkov, ne bi prihajalo do sistematičnih razlik, ki so se pokazale v analizi celotnega gradiva. 
Primerjava besednega reda Luthrovega ter Trubarjevega in Dalmatinovega prevo­da Lk 15–17 (prim. Jelovšek 2014: 263–264) je pokazala, da slovenska protestanta večinoma nista ohranjala nemškega besednega reda, kadar je bil ta vnasprotjuz načeli stave v slovenščini 16. stoletja, zato tudi besednoredno kalkiranje ne more biti vzrok zapogosto rabo naglasnih oblik. Še bolj je to razvidno, če napodlagi istega odlomka primerjamo rabo zaimkov v položaju, kjer bi lahko avtorja izbrala tako naglasno kot naslonsko obliko, ne da bi s tem kršila načela stave (večinoma gre za drugo mesto v stavku). 
V primerih, kjer je besedni red enak nemškemu, je pri Trubarju v vzorčnem besedilu razmerje med rabo naglasnih in naslonskih oblik zelo podobno, kot se je pokazalo pri analizi vseh njegovih del. Čeprav bi lahko ob ohranitvi enakega besednega reda kot v nemščiniizbiral naslonske oblike, to najdemo le v Ted. 3m, in sicer v polovici primerov (njega 2 :ga 2). 
Tudi pri Dalmatinu je v splošnem slika podobna, le da se je enako kot v celotnem gradivu za naslonske oblike odločal nekoliko pogosteje kot Trubar: v 
20 Enklitikanatem mestu pomeni vsenaslonke,nele tistih, ki senaglasno opirajo nanaglašeno 
besedo pred sabo; prim. prvi pomen vEnciklopediji slovenskega jezika (Toporišič 1992: 38). 
Prim. tudi op. 6. 21 Murko (1892: 53–55) sicer nemščine ne omenja, govori pa o večji alimanjši skladnosti z »na­
rodnim govorom« pri posameznih avtorjih. 
odlomku jih najdemo v T 1ed. (po en zgled za mene in me) ter Ted. 3m (njega 3 : ga 4) in 3ž (kjer je izpričana samo naslonska oblikajo). 
Aku tui brat greshi .ubper tebe, .uari ga, inu aku nega greua, taku ti nemu odpu.ti (TT 
1557: 223) 
Aku tvoj Brat gré.hi supar tebe, po.vari ga: inu aku .e popravi, taku mu odpu.ti (DB 1584: 
III, 41b) 
So dein Bruder an dir sündiget / so straffe jn / Vnd so er sich bessert / vergib jm (LB 1545: 
Lk 17,3) 

Ie.t ueim kai hozho diati, de kadar bom od.taulen od te shaffarye, de mene u.ameio unih 
hishe (TT 1557: 220) 
Ie.t vejm,kaj hozhem .turiti, kadar bom vshe od Shaffarie po.taulen, de me v’.voje hi.he 
vsameo (DB 1584: III, 41a) 
Jch weis wol was ich thun wil / wenn ich nu von dem Ampt gesetzt werde / das sie mich 
in jre Heuser nemen (LB 1545: Lk 16,4) 

Inu kadar onno naide, takuno na .uio ramo ue..elu gori poloshi (TT 1557: 217) 
Inu kadarjo najde, takujo ve.selu na .voje rame poloshy (DB 1584: III, 40b) 
Vnd wenn ers funden hat / so leget ers auff seine Achseln mit freuden (LB 1545: Lk 15,5) 

Tudi v primerih, ko ni ohranil besednega reda nemške predloge, se je Trubar pri vseh izpričanih osebah in sklonih z izjemo Ted. 3m odločil za naglasne oblike. Je pa pri Ted. 3m delež naslonske oblike ga s sedmimi pojavitvami v primerjavi z dvema pojavitvama naglasne oblike njega večji kot v primerih, ko je besedni red enak nemškemu. 
Pri Dalmatinu je delež naslonskih oblik prav tako večinoma nekoliko večji kot v primerih, ko je bil nemški besedni red ohranjen, vendar gre pri odstopajočih primerih večinoma za zglede ob velelniku, kjer so v splošnem pogosteje rabljene naslonske oblike. 
Natu nega ozha gre vunkai, inuga pro.si (TT 1557: 219) 
Tedaj je njegou Ozha vunkaj .hal, inuga je pro.sil (DB 1584: III, 41a) 
Da gieng sein Vater her aus / vnd batjn (LB 1545: Lk 15,28) 

opashi .e, inu .tre.imeni dotle ie.t ieim inu pyem (TT 1557: 223) 
.podréshi .e, inumi .lushi, dokler je.t jém inu pyem (DB 1584: III, 41b) 
schürtze dich / vnd dienemir / bis ich esse vnd trincke (LB 1545: Lk 17,8) 

Na podlagi povedanega torej ne moremo trditi, da je upoštevanje besednega reda nemške predloge vplivalo na izbor naglasne ali naslonske oblike, saj sta se avtorja vpoložajih, kjer sta glede nanačela stave lahko uporabila enoali drugo, pri po­sameznih zaimkih odločala podobno kot na splošno v svojih besedilih, in sicer ne glede na to, ali sta ohranila enak besedni red kot v nemščini ali sta ga spremenila. 
5.1.3 Proti enoznačnemu vplivu predloge govori tudi raba naglasnih in naslonskih oblik vprevodnih in neprevodnih besedilih. Ker sosezlasti pri Trubarju odstopanja od prevladujoče rabe naglasnih in naslonskih oblik v prostih zvezah večkrat pojavljala v predgovorih in robnih opombah, bi lahko domnevali, da je bila izbira odvisna tudi od tega, ali je šlo za prevod ali za samostojneje tvorjeno besedilo. Vendar primerjava med rabo tožilniških22naglasnih in naslonskih oblik v TT 1557, ki poleg prevodov novozaveznih besedil vsebuje tudi v veliki meri samostojno oblikovano Eno dolgo predguvor in številne robne opombe, pokaže, da vvečini primerov vomenjenih treh tipih besedil ne prihaja do večjih razlik. 

Slika 3: Razmerje med rabo naglasnih in naslonskih oblik v predgovoru, robnih opombah in biblijskih besedilih v TT 1557 
Pri T 1ed. v Eni dolgi predguvori razmerje med rabo naglasneoblike mene in nas­lonske me ni bistveno drugačno kot vevangeljskih prevodih, pri 2ed. pa je delež redkeje rabljene naslonske oblik te v slednjih celo nekoliko večji kot v predgovoru (v robnih opombah T 1ed. in 2ed. ni izpričan). Enako velja za Tmn. 3mžs, kjer je ob prevladujoči naglasni obliki nje naslonska oblika je najpogosteje rabljena v evangeljskih prevodih, najredkeje pa v predgovoru. Le v Ted. 3m, kjer sicer prevladuje naslonska oblika ga, je delež naglasne oblike njega bistveno večji v prevodnih besedilih, vendar gre za specifiko zgodnejših Trubarjevih prevodov, medtem ko je v poznejših prevodih raba naglasne oblike redkejša, njen delež je večinoma primerljiv zdeležemvrobnih opombah vTT 1557 in bistveno manjši kot v Eni dolgi predguvori. 
5.1.4 S tujejezičnimi predlogami je povezana tudi domneva, da je prevlada naglasnih oblik pri Trubarju in njegovih naslednikih posledica želje po zavestnem oddalje­
22 	Tožilniške oblike so bile izbrane, ker so v zvezah s prosto rabo izpričane pri največ zaimkih in sovtem sklonu pri vseh osebah in številih najpogosteje rabljene oboje oblike. Izpuščena sta Ted. 3ž, ki ga najdemo samovevangeljskih odlomkih, zato za to primerjavo ni relevanten, in Ted. 3s zaradi le izjemne rabe dolge oblike. V Tmn. 3mžs sta upoštevani samo izvorni tožilniški obliki nje/je. 
vanju od vsakdanjega govorjenega jezika23 in s tem večji »knjižnosti« besedila. Kopitar (1808: 294) je domneval, da so na podlagi latinščine in nemščine, ki nista poznali dvojnih oblik osebnih zaimkov, protestantski (in tudi poznejši) pisci nas­lonske oblike razumeli kot glasovno krnitev naglasne oblike v govorjenem jeziku, torej kot nefunkcionalno dvojnico. To bi lahko pojasnilo nadomeščanje naslonskih oblik Tmn. 3mžs in Ted. 3ž v zgodnejših delih z naglasnimi v poznejših izdajah, domnevi pa nasprotuje občasno nadomeščanje naglasnih oblik R/Ted. njega in Ded. njemu z ga in mu; kot že omenjena razlika v rabi naglasnih in naslonskih oblik pri posameznih zaimkih tudi razlika v smeri spremembkaže, da so bila me­rilazarazlične zaimke različna. Zaradi pomanjkanja virov pa je nedokazljiva že sama domneva o pogostejši rabi naslonskih oblik v govorjenem jeziku tistega časa, čeprav bi nanjo kazala Bohoričeva pripomba v slovnici o naslonski obliki Ded. 3msmu: »frequentatissimum est apud Slavos« (BH 1584: 55). 
Na omenjenem mestu v slovnici je Kopitar še izrazil obžalovanje, da avtorji niso prevajali iz grščine, italijanščine in francoščine, ki bi jih s svojim zgledom funkcionalne dvojnosti različnih zaimenskih oblik napeljevale k pravilnejši rabi. Njegovo domnevo vsaj deloma potrjuje pogosta raba naslonskih oblik pri Krelju, ki je v svojem prevodu sicer nemške Spangenbergove postile evangeljske odlomke prevajal predvsem po grškem izvirniku (Ahačič 2007: 281) Kot je bilo nakazano v pregledu rabe naglasnih in naslonskih oblik, pa tudi Krelj pri tem ni dosleden; tudi vprevodih evangelijev najdemo naglasne oblike namestih, kjer so bilev grščini rabljene zaimenske klitike.24 
Moi Ozha ie ta kijrmene zha.ti (KPo 1567: CXXVIIIIb) 
...........µ..........µ. (GB: Jn 8,54) 
Tvoij Lüdie inu velikifarij[!] .otebe meni v’roke dali (KPo 1567: CLIX) 
..................................... .µ..(GB: Jn 18,35) 
5.1.5 Po drugi strani bi lahko naKreljevo rabo naslonskih oblik vplivala tudi hrvaška predloga, ki naj bi jo uporabljal pri prevodu evangeljskih odlomkov (prim. Oblak 1894: 213; Breznik 1917: 171; Logar 1932). Ahačič (2007: 281–282) na podlagi formulekunimu zhasu, ki pogosto uvaja evangeljski odlomek, domneva, da je tre­ba to predlogo iskati med tedanjimi lekcionarji ali postilami, kot so lekcionar Ber­nardina Spličanina ter glagolska (1563) in cirilska (1562) postila Antona Dalmate in Stepana Konzula;25 navaja tudi prvi del Nove zavezeteh dveh avtorjev iz leta 
Tako lahko razumemo pripombo Martine Orožen (1996: 126), da je pogosta raba naslonskih oblik zaimkov v Trubarjevem prevodu Psaltra znak pogovornosti. 
24 	V grščini sepri nekaterih zaimkih, kjer slovenščina pozna dvojničnost med naglasnimi in na­slonskimi oblikami(npr. T 2ed.), nenaglašene oblike od naglašenih oblikovno nerazlikujejo; zato se zanje uporablja izraz klitične oblike. 
25 	Z Dalmatovima tekstoma Kreljev prevod na posameznih mestih primerja tudi Oblak (1894: 213). V pregledu je zaradi lažje dostopnosti navedena latinična izdaja iz leta 1568. 
1563.26Vendar primerjava posameznih odlomkov pokaže, da so tudi v omenjenih besedilih na mestih, kjer je Krelj uporabljal naslonske oblike zaimkov, pogosto rabljene naglasne oblike. 
Preglednica 1: Primerjava odlomkov iz Kreljeve Postile, lekcionarja Bernardina Spličanina ter cirilske postile in prevoda Nove zaveze Antona Dalmate in Stepana Konzula 
Krelj 
ravno .pra.huie od nijh, ob katerim zha.u bi .e svesda bila prikasala. Inu po.hle ijh v’Beleem inu rezhe: Poidite tie, inu dobro .pra.haite to Ditece, inu kadaie naidete, .povéte mi nasai, da ie.t tudi pride inuije molim (KPo 1567: LIII) 
Mati niegova rezhe k'niemu: Sin pokai .i nama tako .turil? Pole tvoi Ozha inu ias .va te slo shalo.tna i.kala (KPo 1567: LIX) 
Spet prene.ega Hudizh na eno previ.oko Goro, inu mu pokashe v.a Kralev.tva na .vétu, inu nijh zha.t: Inu rezhe k’niemu: To v.e 
ti ôzho dati, ako doli poklekneozh me moli.h (KPo 1567: CVb–CVI) 

Bernardinov lekcionar 
podmudro y.pijta odgnih vrime od .ui.de. cha.eye uka.alagnijm: Ypo.lau..i gnih vbetlem recce: Poyte yupitayte pod mudro od ditichya: ichada naydetegnega: odgouorite menij.da i.ya pri..adci . poclonijm.e gnemu(LBS: 15) 
yrecce matignemu: Sijnu .ac.i nam vcinil tacho? Euo otac tuoy yia brinuchi..e i.chahomo tebee (LBS: 16) 
Iua.pet v.uede gnega dyaual nagoru velle vi..ochu yvka.a gnemu f.a craglyef.tua .uijta .ygnyh .lauu. yrecce gnemu: Ouo f.e daam tebi acho pad..i poclonij..emeni (LBS: 29) 
Dalmata in Konzul: Postilla 1568 
nasßtoino ißpita od 
nih vrime od Zvizde, koya ße jeßt ukazala nim: I poßlav.si nih u Betleem, rets.e: Idite, i upítaie nadßtoino od Diticha, i kadga naidete, navißite 
meni, da i ya prißad.si poklonimße nemu(DP 1568: LXIIIb) 
I retse mati negova knemu: Szinu, za..to nam utsini tako? Evo Otacz tvoi i ya ßkarbecha, ißkahova tebe (DP 1568: LXXb) 
Vaßpet poyaga dyaval na goru vele vißoku, i ukazamu fßa krallévßtva ßvita i nih ßlavu, i retsemu. Fßa ova dati hochu tebe, ako pad.si ße pokloni.. mene (DP 1568: CXXXIb) 
Dalmata in Konzul: 
Novi testament 1563 

.... ..... ...... ... .... ..... ... ......, ..a.. .... ....... ..., . ........ ..... .........., ..... ..... ....... ........ ... ...... . ..... ......., ......... ...., .. . a ........ .............. (NT 1563: 2A–2B) 
. .... .... ...... .....: ...., ..... .... ..... ....? ... ..... ...., . a [...] ........ .... (NT 1563: 84B) 
...... ..... ....... .. .... .... ......, . ....... ... ........... ..... . ..... ..... . .... ..... ... ... ...... ...., ... ....... ......... .... (NT 1563: 4b) 
Na podlagi primerjanih odlomkov lahko sklepamo, da je na prevladujočo rabo nas­lonskih oblik pri Krelju v evangeljskih odlomkih verjetneje vplivala grščina, ki je ločevala nenaglašene in naglašene oblike zaimkov, ki so se deloma tudi oblikovno razlikovale. Hrvaški zgledi pa hkrati kažejo, da pogosta raba naglasnih zaimenskih oblik v 15. in 16. stoletju ni značilnost le slovenščine. 
26 Čeprav sam v analizi odlomka Mt 21 ne najde podobnosti z navedenimi teksti. 


5.2 	Znotrajjezikovni vplivi 
5.2.1 Izrazito razliko v rabi naglasnih in naslonskih oblik med Trubarjem in Kreljem bi lahko pripisali tudi različnim narečnim osnovam, vendar je domneva nedokaz­ljiva, saj brez ustreznih virov ne moremo določiti načel njihove distribucije v 16. stoletju. 
5.2.2 Zaradi Trubarjevega katoliškega šolanja in dolgoletje pridigarske dejavnosti pred uradnim prestopom v protestantizem bi lahko na njegovo pogosto rabo naglasnih oblik vplival tudi t. i. nadnarečni kulturni jezik (prim. Pogorelec 2011: 55–59), kot seje oblikoval zaversko rabo;27 vendarsepri tem srečuje­mo z le nekoliko manjšo težavo kot pri domnevi o različnih narečnih podlagah, saj so zapisi redki, kratki in besedilno specifični (ohranjeni so predvsem molit­veni obrazci), zato je na njihovi podlagi težko določati načela rabe posameznih oblik. 

6 sklep 
Pregled gradiva je poleg neenotnosti rabe naglasnih in naslonskih oblik med av­torji v zvezah s prosto rabo pokazal tudi razlike glede na slovnično osebo, število in sklon. V splošnem so naglasne oblike pri 1ed. in 2ed. rabljene pogosteje kot pri 3mžs in v dajalniku pogosteje kot v drugih dveh sklonih. Razlike pa se kažejo tudi pri tretjeosebnem zaimku: tako je raba naslonskih oblik načeloma pogostejša pri 3ms kot pri 3ž in v ednini pogostejša kot v množini, v dvojini pa se izvorne dvo­jinske naslonske oblike pojavijo le v posamičnih dajalniških primerih pri Krelju in Juričiču. Če obravnavamo naslonske oblike kot vzporedno zaimensko paradigmo v R, D in T pri posameznih osebah, lahko vidimo, da ta ni v celoti izpolnjena: pri vseh avtorjih manjkajo izvorneoblike R in Tdv. 3mžs, razen pri Krelju in Juričiču tudi Ddv. 3mžs (njihovo vlogo opravljajo iz množine posplošene oblike); pri po­sameznih avtorjih poleg tega manjkajo posamezne oblike –npr. pri Trubarju R in Dmn. 3mžs in Ded. 3ž. 
Na podlagi povedanega in primerjav s tujejezičnimi predlogami lahko tudi domnevamo, da pogoste rabe naglasnih oblik pri Trubarju ali naslonskih pri Krelju v položajih s prosto rabo ne moremo v celoti pripisati tujejezičnemu vplivu, vzro­ka zanjo pa se zaradi pomanjkanja pred- in neknjižnih zapisov ne da z gotovostjo določiti. 
27 	Pri tovrstnih besedilih, ki sobilavprvi vrsti predloge za govorno podajanje, bi lahko bila po­gostejša raba naglasnih oblik posledica želje po večjem poudarjanju osebnih zaimkov ali po zagotavljanju večje jasnosti govorjenega besedila z rabo bolj prepoznavne dvozložne oblike. Za opozorilo na to možnost se zahvaljujem dr. Ireni Orel. 

kRatiCe in okRajšave 
1dv. zaimek za prvo osebo dvojine 1ed. zaimek za prvo osebo ednine 1mn. zaimek za prvo osebo množine 2dv. zaimek za drugo osebo dvojine 2ed. zaimek za drugo osebo ednine 2mn. zaimek za drugo osebo množine 3m zaimek za tretjo osebo moškega spola 
3mžs zaimek za tretjo osebo (v sklonih, kjer so oblike za vse spole enake) 3s zaimek za tretjo osebo srednjega spola 
3ž zaimek za tretjo osebo ženskega spola 
D dajalnik dv. dvojina ed. ednina ie. indoevropsko mn. množina pie. praindoevropsko R rodilnik stcsl. starocerkvenoslovansko T tožilnik 

viRi 
BH 1584 = Adam Bohorič,Arcticae horulae .ucci.ivae, Wittenberg, 1584. 
BS 2004 = Brižinski spomeniki = Monumenta Frisingensia: znanstvenokritična izdaja, ur. France 

Bernik idr., Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2004. 
DB 1578 =Jurij Dalmatin, BIBLIE, TV IE, VSIGA SVETIGA PISMA PERVI DEIL, Ljubljana, 1578. 
DB 1584 = Jurij Dalmatin,BIBLIA, Wittenberg, 1584. 
DC 1580 = Jurij Dalmatin,CATEHISMVS, Ljubljana, 1580. 
DJ 1575 = Jurij Dalmatin,JESVS SIRAH, Ljubljana, 1575. 
DP 1568 =Antun Dalmatin –Stipan Konzul, POSTILLA 1568, Pazin, 1993 (Biblioteka pretisaka 6). – Faksimile. 
DPr 1580 = Jurij Dalmatin,SALOMONOVE PRIPVVISTI, Ljubljana, 1580. 
GB =Grško besedilo Nove zaveze <www.greekbible.com>. 
KPo 1567 = Sebastijan Krelj,POSTILLA SLOVENSKA, Regensburg, 1567. 
LB 1545 = Biblia: Das ist: Die gantze Heilige Schrifft/ Deudsch/ Auffs new zugericht. D. Mart. Luth., Wittenberg, 1545 <www.biblija.net>. 
LBS = Lekcionar Bernardina Splićanina 1495, ur. Josip Bratulić, Split: Književni krug – Zavod za znanstveni i umjetnički rad Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti, 1991. – Faksimile. 
NT 1563 = Stjepan Konzul Istranin – Antun Dalmatin, Novi testament 1563, Zagreb: Teološki fakultet »Matija Vlačić Ilirik« –Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, 2008. –Fa­ksimile. 
SA 1559 =Johannes Spangenberg, Außlegunge der Episteln vnd Euangelien, Nürnberg: Gedruckt durch Iohann vom Berg vnnd Vlrich Newber, 1559. 
SR 1992 =Stiški rokopis: študije, Ljubljana: Slovenska knjiga, 1992. 
TA 1550 = Primož Trubar,Abecedarium vnd der klein Catechi.mus, Tübingen, 1550. 
TC 1550 = Primož Trubar,Catechi.mus, Tübingen, 1550. 
TC 1575 = Primož Trubar,CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA, Tübingen, 1575. 
TE 1555 = Primož Trubar,TA EVANGELI SVETIGA MATEVSHA, Tübingen, 1555. 
TL 1561 = Primož Trubar,SVETIGA PAVLA TA DVA LISTY, Tübingen, 1561. 
TPs 1566 = Primož Trubar,Ta Celi P.alter Dauidou, Tübingen, 1566. 
TT 1557 = Primož Trubar,TA PERVI DEIL TIGA NOVIGA TESTAMENTA, Tübingen, 1557. 
TT 1577 = Primož Trubar,NOVIGA TESTAMENTA PVSLEDNI DEIL, Tübingen, 1577. TT 1581–82 = Primož Trubar,TA CELI NOVI TESTAMENT, Tübingen, 1581–1582. TtPre 1588 = Matija Trošt,ENA LEPA INV PRIDNA PREDIGA, Tübingen, 1588. 

liteRatuRa 
Ahačič 2007 =Kozma Ahačič, Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestan­tizem, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2007. 
Bažec 2012 =Helena Bažec, Gramatikalizacija nedoločnega člena v slovenščini, Annales: seria historia et sociologia 22 (2012), št. 2, 461–470. 
Beekes 1995 = Robert S. P. Beekes, Comparative Indo-European linguistics: an introduction, Amsterdam – Philadelphia: J. Benjamins Publishing Company, 1995. 
Breznik 1917 = Anton Breznik, Literarna tradicija v »Evangelijih in listih«, Dom in svet 30 (1917), št. 5–6, 170–174. 
Dajnko 1824 =Peter Dajnko, Lehrbuch der Windischen Sprache, Grätz: gedruckt und verlegt bey Johann Andreas Kienreich, 1824. 
Diels 1932 =Paul Diels, Altkirchenslavische Grammatik: mit einer Auswahl von Texten und ei­nem Wörterbuch, Heidelberg: Carl Winter-Universitätsbuchhandlung, 1932. 
Hamm 1974 = Josip Hamm,Staroslavenska gramatika, Zagreb: Školska knjiga, 1974. 
Helbig – Buscha 1984 =Gerhard Helbig –Joachim Buscha, Deutsche Grammatik, Leipzig: VEB Verlag Enzyklopädie, 1984. 
Howe 1996 =Stephen Howe, The Personal Pronouns in the Germanic Languages, Berlin –New York: Walter de Gruyter, 1996 (Studia Linguistica Germanica 43). 
Jelovšek 2011 =Alenka Jelovšek, Neosebna raba oblike ono v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja,Slavistična revija 59 (2011), št. 4, 415–435. 
Jelovšek 2014 = Alenka Jelovšek, Osebni zaimki v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja: doktorska disertacija, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Ljubljana: [A. Jelovšek], 2014.– Razmnoženo. 
Jespersen 1968 = Otto Jespersen,The philosophy of grammar, London: Allen & Unwin, 1968. 
Kopitar 1808 =Jernej Kopitar, Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyer­mark, Ljubljana: bey Wilhelm Heinrich Korn, 1808. 
Logar 1932 =Janez Logar, Krelj, Sebastijan, v: Slovenski biografski leksikon 1925–1991 [elek­tronska izdaja], ur.Petra Vide Ogrin, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetno­sti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2009 <http://nl.ijs.si/fedora/get/sbl:sbl/VIEW/> 
(21.11.2013). 
Merše 1996 =Kopitarjev knjižnojezikovni vzor in Postilla 1578, v: Kopitarjev zbornik,ur.Jože Toporišič, Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, Se­minar slovenskega jezika, literature in kulture, 1996 (Obdobja 15), 93–104. 
Merše 1998 =Majda Merše, Primerjava besedja Kreljeve in Juričičeve Postile, v: Vatroslav Ob­lak, ur. Alenka Šivic-Dular, Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete, 1998 (Obdobja 17), 217–231. 
Merše 2000 = Majda Merše, Vid in čas v Trubarjevih in Dalmatinovih biblijskih prevodih, v: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture: zbornik predavanj 36, ur. Irena Orel, Ljub­ljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 2000, 21–34. 
Merše 2001 =Majda Merše, Glagolski vid vpovezaviznačinom in naklonom vTrubarjevih in Dalmatinovih biblijskih prevodih,Jezikoslovni zapiski 7 (2001), št. 1–2, 113–128. Merše 2011 =Majda Merše, Uvod, v: Kozma Ahačič –Andreja Legan Ravnikar –Majda Merše 
–France Novak, Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011. Metelko 1825 =Fran Serafin Metelko, Lehrgebäude der slowenischen Sprache im Königreiche Illyrien und in den benachbarten Provinzen, Laibach: gedruckt bey Leopold Eger, 1825. 
Miklošič 1868–74 =Franz Miklosich [=Franc Miklošič], Vergleichende Grammatik der slavi­schen Sprachen 4:Syntax, Wien, 1868–1874. 
Murko 1850 = Anton Murko, Theoretisch-practische Grammatik der Slowenischen Sprache in Steiermark, Kärnten, Krain und dem illyrischen Küstenlande, Grätz: Verlag der Fr. Ferstl’schen Buchhandlung, 1843. 
Murko 1891 = Matija Murko, Enklitike v slovenščini,Letopis Matice slovenske 22 (1891), 1–65. 
Murko 1892 = Matija Murko, Enklitike v slovenščini,Letopis Matice slovenske 23 (1892), 51–86. 
Muršec 1847 =Jožef Muršec, Kratka slovenska slovnica za pervence, V’ Gradci: Lajkamovi nasle­dniki, 1847. 
Nahtigal 1952 = Rajko Nahtigal,Slovanski jeziki, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 21952. 
Oblak 1994 =Vatroslav Oblak, Protestantske postile v slovenskem prevodu,Letopis Matice sloven­ske 25 (1894), 202–215. 
Orožen 1986 =Martina Orožen, Stilni problemi Trubarjevega jezika, Seminar slovenskega jezika, literature in kulture: zbornik predavanj 22, ur. Ada Vidovič-Muha, Ljubljana: Filozofska fakul­teta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 1986, 27–47. 
Orožen 1996 =Martina Orožen, Poglavja iz zgodovine slovenskega knjižnega jezika od Brižinskih spomenikov do Kopitarja, Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 1996. 
Peti Stantić 2007 = Anita Peti Stantić, Naslonke – terminologija med skladnjo in prozodijo, v: Razvoj slovenskega strokovnega jezika, Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2007 (Obdobja 24), 425–434. 
Pogorelec 1968 =Breda Pogorelec, Razvoj prostega stavka vslovenskem knjižnem jeziku: vloga dativa v stavku,Jezik in slovstvo 13 (1968), št. 6, 145–150. 
Pogorelec 2011 =Breda Pogorelec, Zgodovina slovenskega knjižnega jezika: jezikoslovni spisi I, ur. Kozma Ahačič, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU –Znanstvena založba Filozofske fa­kultete, 2011. 
PS 2001 =Majda Merše –France Novak ssodelovanjem Francke Premk, Slovar jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja: poskusni snopič, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2001. 
Škrabec I–II =Stanislav Škrabec, Jezikoslovna dela I–II, ur. Jože Toporišič, Nova Gorica: Franči­škanski samostan Kostanjevica, 1994. 
Tomšič 1943 =France Tomšič, Starocerkvenoslovanska slovnica in čitanka za višje razrede srednjih šol, Ljubljana: Pokrajinska šolska založba, 1943. 
Toporišič 1992 = Jože Toporišič, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana: Cankarjeva založba, 2012 (Leksikoni Cankarjeve založbe, zbirka Sopotnik). 
Toporišič 2000 = Jože Toporišič,Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja,42000 (11976). 
Vondrák 1912 = Václav Vondrák,Altkirchenslavische Grammatik, Berlin, 21912. 

summaRy 
Use of Independent and Clitic Forms of Non-Reflexive Personal Pronouns in Sixteenth-Century Standard Slovenian
In sixteenth-century standard Slovenian, the independent forms of personal pronouns were used significantly morefrequently than in the modern standard language. An analysis of the selected material shows that, except in certain phrases (only independent forms are used in coordinate phrases, contrast, pronominal phrases with right attributes, and prono­minal phrases with the interjections jo, ve, and aj, and only clitic forms are used in the set phrase pfu te bodi ‘fie upon thee’), independent forms werenot used in complementary distribution with the clitic forms, but that they functioned as variants with equal value. Various authors differed greatly in their choice between them; for Trubar, independent forms strongly prevailed, whereas Krelj used moreclitics. In his early works, Dalmatin was closer to Krelj’s usage, but in works based on those of Trubar and in his later works he approximated Trubar’s usage. In his translation of Spangenberg’s postil, Juričić also moved away from Krelj’s usage. Among the authors of shorter works, Tulščak, Trost, and Bohorič are closer to Trubar’s pattern, and Znojilšek and Megiser to Krelj’s pattern. Differences can also be observed in individual authors with regard to person, number, and case: for the first- and second-person pronouns the independent forms are used more often than for the third person, and in the dative more frequently than in the genitive and accusative. For the third-person pronouns, the use of clitic forms is generally more frequ­ent for the masculine and neuter gender than for the feminine, and morefrequent in the singular than in the plural, whereas in the dual the original dual clitic forms appear only in individual dativeexamples in Krelj and Juričić. Because of such differences and based on comparisons with original texts in other languages, the frequent use of independent forms in Trubar or clitic forms in Krelj in places that allow the free use of either probably cannot be completely ascribed to foreign-language influence. Among the possible reasons are the different dialect bases of the writers or the influence of the supra-dialectal cultural language, but a lack of pre- and non-literary sources does not allow the reasons to be determined with certainty. 
andreJa Žele 
o Razlikah med pRiRedno in podRedno 


izRaženim RazmeRjem 
Cobiss: 1.01 
Namen članka je raziskati zmožnosti prirednosti in podrednosti znotraj vsebinskih razme­rij, kot so npr. vzročnost, protivnost, izključevalnost ipd. Predstavljena in pokomentirana somerila, po katerih bi sedalo določati priredna in podredna razmerja vzloženih pove­dih in možnost prehodov med temi razmerji. Prevladujoča hierarhična odvisnost v jeziku dopušča tudi zgolj različne stopnje odvisnosti, kar bi ustrezneje vključevalo tudi nepravo podrednost in nepravo prirednost. Ključne besede: prirednost, podrednost, medpropozicijska razmerja, vezniška beseda, 
pretvorbe 
Differences between a Coordinately and Subordinately Expressed Relationship
This article explores the possibilities of coordination and subordination in content re­lationships; for example, causality, antinomy, exclusion, and soon.It presents and dis­cusses the criteria for determining coordinate and subordinate relationshipsin compound sentences and the possibility of transitioning between these relationships. The prevalent hierarchical dependence in language merely allows certain degrees of dependence, but would more suitably also include pseudo-subordination and pseudo-coordination. Keywords: coordination, subordination, inter-propositional relationships, conjunction, transformations 
0 uvod Nastanek prispevka je spodbudilo vprašanje Kaj odloča o različno izraženih raz­merjih?. In v zvezi z njim in z ozirom na stanje v sodobni slovenščini se opiram na dve izjavi, ki sta aktualni še danes: Jožeta Toporišiča (1967a: 256), da je razmerje med prirednimi in podrednimi enakovrstnimi odnosi še precej neizdelano, in Ade Vidovič Muha (1984: 146), da če hočemo povezave med prirednim in podrednim razmerjem imenovati pretvorbene, bi bili nujni še opisi (slovnično)pomenskih spre­memb oz. vezniških pomenov, ki bi omogočili predvidljivost takšnih postopkov. Namen prispevka je vsaj deloma raziskati zmožnosti prirednosti in podred­nosti znotraj istega odnosa oz. razmerja.1 Namreč tako kot je z vidika prirednosti 
1 	Tu upoštevana medpropozicijska razmerja so: (1)vsebinska vzporednost (vezalno, protivno, primer­jalno, ločno, stopnjevalno, posledično in pojasnjevalno priredje), (2)vsebinska soodvisnost (oko­liščinska razmerja v smislu prostorsko-časovnih, vzročnih in načinovnih odvisnikov) in (3)vključi­tev propozicije med udeleženske vloge druge propozicije. Pri določanju medpropozicijskih razmerij v slovenščini mi je bila v osnovno oporo skladnja v češki akademijski slovnici (Petr idr. 1987). 
inpodrednostivečprirednihinvečpodrednihrazmerij,tudiznotrajposameznega razmerjaobstajamožnostprirednealipodredneizrazitveistegarazmerja.Možnost podredno-prirednepretvorbepatudivsajposrednozavračastališčeosamostojnosti nadrejenegastavkavzloženipovedi–različnapomenskarazmerjavpodredniali prirednizloženipovedinamrečpotrjujejo,daznotrajnjenipomenskoosamosvo­jenihstavkov,kervsinatakalidrugačennačintvorijosamostojnozloženopoved. Zvidikacelovitostisporočilatorejnemoremogovoritiopomenskisamostojnosti posameznihstavkovnitipripodredjunitipripriredju;takovprimerupodrednosti kotprirednostizloženihpovedigrezaskladenjskoinpomenskosoodvisnostcelo­viteinhkratinoveosamosvojenekompleksnejšeenote.Zvidikarazličnihjezikov pavelja,dačepravsorazmerjauniverzalna,jenačinnjihovegaizražanjaspecifika vsakegaposameznegajezika;miselnarazmerjadovsebinjetorejspomočjodanih jezikovnihzgradb vdoločenemjezikov navadno možnoizraziti na več načinov. Izhodiščeubeseditevpaje,daimaprirednostlinearnozgradboinpodrednoststo­penjsko zgradbo. 
Vospredjuobravnave je pretvorbeno-tvorbeni vidik, kinapodročju povedne skladnjedopolnjujestrukturalnoskladenjskividik;osnovavsegapajepriznavanje hierarhičnegarazumevanjasestavininzgradbevskladnji.2Hierarhičnorazumeva­njekotizhodiščnopostavljaodvisnostoz.podrednostzdeterminiranimskladenj­skimrazmerjem,kipodialektičnemnačelusprožišeupravičenobstojprirednostis koordiniranimskladenjskimrazmerjem.Pretvorbenonačelopasprožišemožnost dvosmernosti,kijevposameznemjezikuuresničevanapomerilihlogičneinslov­nične dopustnosti. 
0.1 	Merila, po katerih se določajo priredna in podredna razmerja v zloženih povedih, in možnost prehodov med temi razmerji Primarnajeaktualnostvezljivostiindružljivostipropozicij(tj.medpropozicijske vezljivosti in medpropozicijske družljivosti) in njihovih povedkov.3 Primarna je 
2 	Za hierarhično razumevanje je izhodiščna podrednost, ki je lastnost sintagmatske (podredne) zgradbe, slednja pa je osnova jezikovne zgradbe sploh. 
3 	Vezljivost z medpropozicijskega vidika je najenostavnejepredstavljenaz vezljivimistavčno­členskimipropozicijami,kisovsebinskiodvisnikieno-,dvo-alivečvezljivegapovedka:eno­vezljivost:Je dobro, če si aktiven, Dovolj je, da se opozori, Je škoda, če se ostane kar doma; dvovezljivost:Kaj dela, mi je neznanka, Posrečilo se mu je, da se je uspešno vrnil in trovezlji­vost:Poslali so mu, kar si je zaželel.–Pravznotrajprostorskihdoločil,kisovokviruprislovnih določilnajobsežnejšaskupina,palahkopoudarimorazmerjamedvezljivostnoobveznimipri­slovnimidoločiliinnevezljivimioz.družljivimiprislovnimidopolnili,npr.vezljivoŽivi doma / Gre domov nasproti samo družljivo, npr. Kmetuje doma / Staršem so pripeljali otroke nazaj domov.Družljivost z medpropozicijskega vidika jeglagolskadružljivostoz.povedkovaso­pojavnost/kookurenčnostznotraj povedi, skratka ni ravnosmiselno trditi*Janez se je odločil zboleti /, da bo zbolel/ ali *Janez je oprostil ženi, da je inteligentna, povsem navadno pa je Janez se je sprijaznil z boleznijo ali Janez je oprostil ženi, da je odšla od njega ali Janez se je sprijaznil, da je žena odšla od njega ipd.Najširšemožnostiuporabetakovezljivihdoločilkot obvezno družljivih dopolnil imajo splošnopomensko in oslabljenopomensko rabljeni glagoli. 
tudivrstnadoločnostveznikov,karpomeni,dajevrstnostvezniškihpomenovgle­denaprvotnevlogeveznikovinvezniškihrazmerijdovoljjasnodoločena(vsebina razmerja=pomenveznika),vsedrugosoneprve/drugotnerabeveznikov,pogosto tudistilnozaznamovane.Pomembnistaševlogiskladenjskonaklonskihdoločitev in členitve po aktualnosti. 
0.2 	Je podrednost primarna skladenjska lastnost v jezikovnem (hierarhičnem) sistemu in prirednost primarna lastnost govora? Glede na razširjenost v celotnem jezikovnem sistemu bi lahko trdili, da je spo­ročilno izhodiščna in bolj naravna medpropozicijska odvisnost (tj. propozicija v propozicijiinsoodvisnostzaporednihpropozicij),kiomogočahierarhičnokohe­rentnoceloto,vnadaljevanjupaomogočaoz.dopuščatudiprehodvpropozicijsko vzporednost:znotrajsporočilnokoherentnecelotesotorejnajobičajnejšiprehodi od propozicije v propoziciji v propozicijsko odvisnost in potem v propozicijsko vzporednost.Zvidikaprvotneinprevladujočehierarhičneodvisnostivjezikukot sistemubiverjetnonamestoozgoljpodredno-prirednibinarnostilahkogovorilio različnih stopnjah odvisnosti med (ne)propozicijskimi enotami, kar bi ustrezne­jevključevalotudinepravopodrednostinnepravoprirednost(Vinogradov1947: 708).Nadrugistranipašedodanesnisodovoljpotrjenesamonačelnetrditveo prevladiprirednostinadpodrednostjovgovorjenemjezikuintudivnarečnihgo­vorih nasploh (Chloupek 1961). 

1 pomensko-skladenjsko-izRazno RazmeRje 
Prirazlagirazmerijznotrajposameznegajezikajepotrebnaobravnavaodlogično­-pomenskeprekskladenjskedoizrazneravnine,torejodzaznavanjainrazumeva­nja razmerij do načina njihove izrazitve. 
Osnovaoz.izhodiščevsega je razmerje‘vsebina’(»věcnýobsah«) nasproti ‘razmerje/odnos do te vsebine’ (»myšlenka o předmětě«) (Svoboda 1961: 241). Naravninilogičnegazaznavanjainspoznavanjajetrebanajprejločevatišemed ‘vsebinorazmerja’(»obsahovývztah«)in‘razumevanjemrazmerja’(»pojetivzta­hu«) (Petr idr. 1987: 472). 
Pomenski vidik medpropozicijske vzporednosti ali medpropozicijske od­visnosti se na ravnini skladenjskih razmerij uresničuje kot koordinacija ali kot subordinacijaoz.determinacijainnaizrazniravninikotprirednostalipodrednost.4 
4 	Nazelobistvenestvari,kotjenpr.vlogapomenskodružljivihvsebinprivzpostavljanjuskladenj­skihrazmerijvjeziku,jevslovenskemjezikoslovjuopozorjenomogočeprevečmimogrede.Na tojenpr.opozorilJ.ToporišičvučbenikuSlovenskiknjižnijezik4(Toporišič1970:83):»[…] razmerjemeddelomavezniškezvezejelahkopodanožezvsebinonjenihsestavin.Takojev primeruNe hodi po progi, / je nevarno (=ker je nevarno ali kajti/zakaj nevarno je). Da je to res, sevidiizbrezvezniškezvezeistihsestavin(Ne hodi po progi, / je nevarno).Vmnogihprimerih padvadelasporočilašeleveznikspravljavdoločenorazmerje.TakojevstavkuStoril sem, / kot so mi rekli. Če zamenjamkot s ker, dobim drugo razmerje:Storil sem, / ker so mi rekli.« 
Določena vsebinska vzporednost ali vsebinska odvisnost dveh propozicij (tudi glede na logično kookurenco povedkov) lahko na skladenjski ravnini vzpostavlja različna slovničnopomenska razmerja, ki selahko izražajo priredno ali podredno glede na različne sistemske zmožnosti vposameznem jezikuin glede na različne stilno-zvrstne zmožnosti znotraj posameznega jezika. 


2 zmOžnOst in nezmOžnOst pRetvORb 
Na pomembnost razmerij med propozicijami v zloženi povedi opozarja tudi zmo­žnost ali nezmožnost pretvorb določenih razmerij. Na eni strani strukturalni si­stemski paralelizem v smislu pretvorbenega razmerja stavčni člen : stavčni člen v obliki stavka potrjuje hierarhično odvisnost jezikovnega sistema, ki pa ga na drugi strani dopolnjuje še nepretvorljivost določenih odvisnikov. 
Podrednost je izraz medpropozicijske vezljivosti stavčnočlenskih odvisni­kov; pri podrednih odvisnikih ima vezniška beseda (veznik, zaimek, členek) enostransko odvisniško vlogo – uvaja odvisnik in ima pomembno pomensko­-slovnično vlogo pri določanju vrste odvisnika. Prirednost pa je izraz med­propozicijske družljivosti vzporednih vsebin s poudarjenim vezniškim razmer­jem;5 v medpropozicijski družljivost vlogo medstavčnega razmerja prevzame vezniška beseda oz. veznik, ki je v soodvisnostnem razmerju s povedkovo dru­žljivostjo, kar pomeni, da med povedkoma dveh vzporednih soodvisnih propo­zicij obojestransko vlogo uskladitve in ubeseditve možnega logičnega razmerja prevzame veznik. Z upoštevanjem vezljivosti in družljivosti sovezljivi odvis­niki nujno dopolnilo matičnemu stavku6, družljivi odvisniki pa ne. Tako npr. zgolj družljiva oz. dodana časovna, vzročnostna in načinovna razmerja lahko le dodatno sporočilno neobvezno dopolnijo osnovno matično propozicijo oz. iz­hodiščno stavčno poved. Ni torej naključje, da podredno-priredne pretvorbe in obratno omogoča zlasti medpropozicijska družljivost in tako po večji možnosti pretvorb izstopajo ravnot.i. nepravi odvisniki oz.nestavčnočlenski odvisniki (gledenamatični stavek) časa, vzroka in načina; ti so še znotraj t.i. vsebinske odvisnosti in hkrati skladenjske koordinacije s poudarjeno slovnično-pomen­sko vlogo vezniških besed. Nepravi odvisniki v bistvu izražajo neko vzajemno odvisnost oz. soodvisno povezanost s preostalim delom zložene povedi. Nepra­va podrednost (primeri časovnih, vzročnostnih in načinovnih podredij) je prek­
5 	Za priredje je J. Toporišič (1968: 186) napisal opredelitev, ki je v nadaljevanju žal ostala neopa­žena, in sicer, da sta za priredje nujni smiselna »razmerska zveza« in »pomenska vzporejenost« (nasproti zgolj »zaporednostni gradnji«). 
6 	Matični stavek je tu mišljen kot celotni nadrejeni del zložene povedi brez določenega obravna­vanega odvisnika. V zloženi povedi zveč odvisniki torej matični stavek lahko obsega glavni stavek z vsaj enim odvisnikom, in v teh primerih matični stavek ni enak glavnemu stavku, ampak je enakovreden nadrednemu stavku. Matični stavek se v smislu izhodiščnega stavka, ki vključuje vse sestavine potencialnih stavčnih členov tudi v obliki stavka, uporablja tudi v češkem jezikoslovju, pri nas pa je njegovo rabo utemeljeval R.Cazinkić (2004: 46). 
rivna z nepravo prirednostjo (sem spadajo primeri dopustnega, posledičnega in pojasnjevalnega priredja). 
Več razlogov je, zakaj ne moremo govoriti o popolni pretvorbeno-tvorbeni 
prekrivnosti oz. vzporednosti med besednimi stavčnimi členi in stavčnimi členi v 
obliki stavka. 
(a) 
Enakovredna pretvorba odvisnika v besedni stavčni člen ni možna v prime­rih kot Rekel je, da pride, Umakni se, da vidim, pri pregovorih kot Kakor ti meni, tako jaz tebi, Bral je, dokler ni zaspal (nasproti možni pretvorbi Kričal je, dokler ni ohripel > Kričal je do ohripelosti); včasih ni navadna ali pa ni pomensko ena­kovrednaoz.je dvoumna, npr. Če se z njim srečam, spregovoriva – Na srečanju z njim spregovoriva.Dvoumnost lahko vnašajo neenakovredna skladenjska razmerja, npr.Ostala je doma, kajti bil je sneg – Ostala je doma zaradi snega.Pretvorba med stavčnim členom in stavčnim členom z zgradbo stavka ni vedno ustrezna tudi zato, ker ima stavek določno glagolsko obliko s kategorijami osebe, časa, naklona, ki niso pretvorljive v enakovreden besedni ali besednozvezni člen stavčni člen. Poleg našte­tega je treba upoštevati tudi razmerje, ki ga izraža vezniška beseda.7 

(b) 
Razmerje stavčni člen nasproti odvisnik v vlogi stavčnega člena lahko podre navadna stavčnočlenska razmerja, npr. prisojevalno razmerje ni (zgolj) določna od­visnost;v čeških slovnicah sev teh primerih ponavlja trditev »predikace není de­terminace«, kar potrjuje tudi pretvorba: Kdor se preveč boji, ne sme sam v gozd 


–Prevelik bojazljivec ne sme sam v gozd.Med osebkovim odvisnikom in povedkom nadrejenega stavka ni pričakovanega in tipičnega prisojevalno vzajemnega razmer­ja. Osebkovi odvisniki imajo le poimenovalno vrednost, ta pa omogoča le podrejen odnos s povedkom nadrejenega stavka. Osebkov odvisnik torej ne more biti izhodi­šče vseh stavčnih (tudi skladenjskonaklonskih) razmerij, kar je sicer osebek. 
(c) Primeri kot To, da nisi iskren, mi pri tebi ni všeč pa ovržejo tudi tezo, da je nadredni stavek navadno nosilec glavnine vsebine ali pomembnejše vsebine.8 
Dva netipična odvisnika, in sicer vsebinski odvisnik znotraj predmetnih od­visnikov in nepravi oz. neudeleženski prislovnodoločilni odvisnik znotraj prislov­nodoločilnih odvisnikov, sta potrditev, da so med odločilnimi merili za določanja tipa zložene povedi ravno medpropozicijska razmerja. Ti dve skupini odvisnikov sta si glede na medstavčna oz. medpropozicijska razmerja v zloženi povedi v čis­tem nasprotju, kar velja tudi za njune pretvorbene možnosti. 
2.1 	Predmetni vsebinski odvisniki, brez pretvorbene možnosti v prirednost Vsebinski odvisniki so obvezni propozicijski udeleženci oz. obvezno vezljiva do-ločila povedkov v matičnem stavku, ki svojo desno vezljivost prvenstveno ali celo izključno uvajajo s stavčnim vsebinskim udeležencem. Sicer pa se je potrdilo, da 
7 	Da pa odvisniki niso nadomestilo ali zamenjava stavčnim členom, je bilo v slovenskem jezikos­lovju eksplicitno opozorjeno že v šestdesetih letih 20. stoletja (Toporišič 1965: 68; 1967b: 181). 
8 	Aktualna raba zgledov v tem prispevku je potrjena z besedilnim korpusom Gigafida, besedilno zbirko, ki pa je bila žal nazadnje ažurirana leta 2011. 
se lahko vsak širokopomenski glagol glede na določen skladenjski pomen v pove­di pojavlja (a)kot povedek prvega/nižjega razreda, ki lahko veže le predmetnega nepropozicijskega udeleženca, ali (b)kot povedek drugega/višjega razreda, ki lah­ko veže tudi predmetnega propozicijskega udeleženca, npr. (a) Kar naprej dodaja hrano nasproti (b) Kar naprej dodaja, da jim v tej situaciji ni pomoči.Bistvena identifikacijska lastnost pomensko specializiranejših povedkov je, da označujejo mentalno dejavnost in vzpostavljajo kookurenčno/sopojavljalno/sodogajalno raz­merje med povedkoma v matičnem in odvisnem stavku: Peter se je odločil, da od­potuje, Peter je obljubil, da se bo poboljšal, Peter se je obvezal Ani, da bo varoval skrivnost, Ana je prepričevala Petra, naj se oženi z njo ipd. Glagole oz. povedke, ki označujejo mentalno dejavnost in prednostno vežejo propozicijske udeležen­ceoz.stavčna določila, selahko deli vtri široke skupine: (1)glagoli predajanja, prejemanja, obravnavanja informacij, (2) glagoli stališč, vrednotenj, (3) glagoli psihičnih in psihosomatskih stanj in sprememb. Naštete tri skupine vključujejo najbolj tipične glagole rekanja, mišljenja, védenja, spoznanja, zaznavanja, vred­notenja, občutenja, želje, potrebe ipd.9 Posebno prva skupina povedkov povezu­je vsebinske odvisnike zodvisnim govorom kot pretvorbo premega govora, npr. Prepričuje jih, da naj ga pošljejo na zdravljenje. 
2.1.1 Z vidika matične propozicije so vsebinski odvisniki v vlogi nujnih vsebinskih pro­pozicijskih udeležencev vsaj delno posebni enkrat (a)s strukturno- in pomensko­skladenjskega vidika in drugič (b)z vidika pretvorbenih zmožnosti. 
(a) 
Strukturno- in pomenskoskladenjski vidik omogočata ločevanje vezniških vsebinskih odvisnikov (s tipičnimi vezniki oz. vezniškimi besedami kot da, če, naj), npr. Povedal je, da pride, in oziralnih vsebinskih odvisnikov z oziralnimi zaimki oz.oziralniki, npr. Ni povedal, kdo pride / kam gre / kako gre / zakaj gre ipd.; pri slednjih izbira zaimenskega oziralnika ni odvisna od povedka v matičnem stavku. 

(b) 
Pretvorbene zmožnosti se omejujejo na različne možne stopnje zgošča­nja vsebinskega odvisnika kot propozicijskega udeleženca. Pretvorbe soodvisne tako od povedka vmatičnem stavku kot od povedkov vodvisniku. Slednji pa se ločijo po možnem upovedenju vsebine v odvisniku, nedoločniku ali izglagolskem samostalniku. 


Pretvorbene možnosti vsebinskega odvisnika v nedoločnik ali izglagolski sa­mostalnik omogočajo (1)matični povedki, ki so splošnopomensko usmerjeni v konkretno početje: odločiti se, pripravljati se, nameniti se, nameravati, domisliti 
9 	Pod vplivom pomenskih delitevA. Wierzbicke (1972) S.Karolak (2001: 24–25) loči proste po­mene (pojęcia proste) in sestavljene pomene (pojęcia złożone); sama proste glagolske pomene opredeljujem kot temeljne pomene, sestavljene glagolske pomene pa kot specializirane pomene. S.Karolak še dodaja logično ugotovitev, da nasplošnovjezikih prevladujejo sestavljeni po­meni. T.i. sestavljene glagolske pomene deli v pomenske skupine glagolov(1)predvidevanja, pričakovanja, slutnje, (2)nadejanja, upanja, želje, (3)strahu, slutnje, (4)nanašanja, (5)obljube, veljave, (6)govorjenja, (7)zmote, (8)pomoči, (9)laži, (10)namere, (11)zanimanja, (12)maš­čevanja, (13) oštevanja, zmerjanja, (14) raziskovanja, preiskovanja. 
se/si, zamisliti si, npr. Janez se je odločil, da bo pobegnil – Janez se je odločil pobegniti – Janez se je odločil za pobeg,in (2)matični povedki, ki nasprotujejo konkretnemu početju: bati se, braniti se, sramovati se, upirati se, npr. Janez se je bal, da bi moral pobegniti – Janez se je bal pobegniti – Janez se je bal pobega. Glagolom tipa dovoliti si, upati si, uspeti, zmoči, znati zameji rabo potencialna naklonskost, in sicer samonaraboznedoločnikom, npr. Dovolil si je pobegniti, Upal si je pobegniti ipd. (Grepl 2011: 181–182). 
2.1.2 Zaradi povedkov, ki lahko vežejo tako predmetnega propozicijskega kot nepropo­zicijskega udeleženca, imamo možnosti kot npr. Navadil se je na avtobus (še:Na­vadil se je, da se vozi z avtobusom, Navadil se je na vožnjo z avtobusom)10–v tem primeru sporočilnost ni izgubljena, nasprotno pa si lahko marsikaj domišljamo pri primeruNavadil se je na sorodnike ‘Navadil se je, da ga obiskujejo sorodniki, Na­vadil se je, da živi pri sorodnikih, Navadil se je, da sorodniki živijo pri njem’ ipd. Precej bolj predvidljiva je npr. vezljivost glagolabati se v Boji se očeta. 
2.2 Nepravi odvisniki z največjo možnostjo pretvorb med podrednim 
in prirednim razmerjem 

Nepravi neudeleženski odvisniki v razmerju do nadrejenega matičnega stavka lah­ko vzpostavljajo časovno, vzročnostno ali načinovno razmerjein tako vzpostavlja­jo okoliščinsko soodvisnost dveh sicer samostojnih propozicij, izraženih podredno ali priredno.11 Slednje jih nesamopo pomenskem, ampak tudi po izraznem raz­merju uvršča med neprave odvisnike, ki so z vidika stavčne zgradbe izhodiščnega matičnega stavka in njegove propozicije tudi nestavčni, bolje rečeno, neistostavčni in neistopropozicijski. Nepravi odvisniki ne določajo nadrejenega stavka, temveč kvečjemu vsebino nadrejenega stavka ali katero iz sestavin nadrejenega stavka vključijo v svojo vsebino, npr. Prišel je pozno, kar ni nikoli bilo njegova navada, Temnilo se je že, ko se je končno vrnil ipd.12 Sestavinska vpetost nadrejenega stavkavnepravi odvisnik pokaže naspecifično kompleksnost tovrstnih zloženih povedi, ki ni ne podredna in ne priredna; to razmerje bi lahko opisali kot sood­visnost propozicij in kot medpropozicijsko modifikacijskost, ki je ubesedena z 
10 	H. Běličová (1982: 58) v tovrstnih primerih govori o možni »kondenzirani propoziciji« v primeru orodnika, torej o zgoščenem propozicijskem orodniku, govori, npr. Vlak je ustavil z roko < Vlak je ustavil s tem/tako, da je dvignil roko, Okno je razbil s kamnom < Okno je razbil s tem/tako, da je vanj vrgel kamen ipd., nasproti neposrednemu nestavčnemu orodniku, npr. Meč je vihtel z roko, Udaril ga je s kamnom. 
11 	Časovna (dodatna), vzročnostna in načinovna razmerja niso del matične propozicije stavčne povedi, temveč se ji lahko neobveznonaknadno dodajajo z uvajanjem družljivih ali modifika­cijskih medpropozicijskih razmerij. To sonevezljiva stavčna prislovna določila časa, vzroka, načina, ki skupaj z matičnim stavkom sooblikujejo zloženo poved. 
12 	Sodobna hrvaška slovnica (Barić idr. 2003: 533–539) neprave odvisnike označuje kot »dometnute zavisne rečenice« ‘vstavljene/podtaknjene odvisne stavke’ in jih razlaga kot vsebinsko neobvezne, zgradbeno pa neodvisne ali odvisne stavke, ki se lahko umeščajo ali vstavljajo v matični stavek. 
nestavčnočlenskimi odvisniki.13 To modifikacijsko razmerje je lahko izraženo z vezniškimi oziralnimi zaimki, ki se nanašajo na celotno vsebino matičnega stavka (npr.Tleskal je s prsti, kar je bilo dobro znamenje) ali na samo en člen (Za tri dni so se ustavili v Rimu, kjer so obiskali največje znamenitosti); vezniki uvajajo raz­lična vzročnostna razmerja: Pri peti knjigi je zavestno prekinil delo, da bi ga čim prej odslovili, Namesto da bi poskrbeli za revne, so si umislili nove davke, Prišel je prepozno, tako da ni vsega slišal, Če je bilo prej premalo trgovin, jih je danes občutno preveč ipd. 
Tovrstni odvisniki lahko odražajo bolj raznoliko in tudi bolj pretanjeno oz. sofisticirano tvorčevo razumevanje vsebinskega razmerja med samostojnimi pro­pozicijami–medpropozicijska vsebinska razmerja sooblikujejo razmerja med po­vedki in izbor vezniških besed in oboje izraža tvorčeva stališča, kar dokazujejo možne podredno-priredne pretvorbe: Ko se je najedel, je šel na sprehod – Najedel se je in (potem) šel na sprehod, Ker je zunaj močno deževalo, je raje ostal doma 
– Zunaj je možno deževalo, zato je raje ostal doma, Če to urediš, lahko greš na izlet – To uredi in lahko greš na izlet, Čeprav ima sam veliko dela, nam vedno po­maga – Sam ima veliko dela in nam kljub temu pomaga, Tako na glas je kričal, da je ohripel – Na glas je kričal in od takega kričanja ohripel ipd. Večkrat je bilo tudi že poudarjano, da se je podredno izražanje časovnih, vzročnostnih in načinovnih razmerij uveljavilo s pisnim jezikom, sicer pa so ista razmerja v govorih navadno oz.praviloma priredno izražena (Grepl 2011: 170). Verjetnost prehodov oz.pre­tvorb med podredjem in priredjem je pri nepravih odvisnikih zaradi sporočilno enakovrednih delov torej največja. 
Na pomensko neodvisnost oz. enakopravnost soobstojnih propozicij kaže tudi enakovredna možnost uporabe vezniške besede v obeh propozicijah, npr. Ko je odbilo deset, je nekdo trkal na zunanja vrata – Ko je nekdo trkal na zunanja vrata, je odbilo deset, Ko mu je bilo deset let, mu je umrla mama – Ko mu je umrla mama, mu je bilo deset let. 

3 podRedje v RazmeRju s pRiRedjem – povezave in Celo pRetvoRbe med podRedjem in pRiRedjem 
Ravno t.i. sistemski paralelizem tudi znotraj zložene povedi opravičuje struktural­no delitev na podredje (izraženo vezalno, primično ali ujemalno) in na priredje, ki se vzajemno pomensko- in funkcijskoskladenjsko osmišljata.Skladenjskopomen­ska vloga odvisnikov v podredjih in vloga vezniških besed v priredjih dokazuje nujnost povezave pomena in skladnje, nujnost povezave z izrazno ravnino pa zlasti zmožnosti pretvorb med podredjem in priredjem oz. priredjem in podredjem. 
Razmerja med podredji in priredji in med različnimi podredji oz. med raz­ličnimi priredji omogočajo pretvorbene povezave, ki zahtevajo opise slovnično­
13 Nestavčni odvisniki so mišljeni z vidika nadrejenega matičnega stavka v zloženi povedi. 
-pomenskih sprememb, npr. vloge vezniških pomenov ipd., in določitev predvi­dljivosti takšnih postopkov. 
Odvisniki brez vezniške besede (tj. podrednega veznika, vprašalnega zaim­ka ali vprašalnega členka) soblizu priredja, npr. Ne nagibajte se skozi okno, je nevarno (Toporišič 2000: 637). Pri odvisnikih so vezniške besede sestavni del vsebine odvisnika in so ji zato podrejene, medtem ko je pri priredju vloga vezni­ške besede bolj skladenjskopomensko osamosvojena in stem prepoznavno od­ločilna. Pri priredjih je razločevalni poudarek na veznikih (na vrstnosti prirednih veznikov) in tudi na izbranem povedju oz.družljivosti povedij vobeh stavkih, pri podredjih pa je poudarek nacelotni vsebini odvisnika. Razmerje podredje: priredje je enako razmerju enostranska odvisnost vsebin: obojestranska (vzaje­mna) odvisnost vsebin in je naprej enako razmerju med enostransko vlogo vezni­ške besede (veznik, zaimek, členek), ki je skupaj s povedjem v odvisniku vezana samo na odvisnik, in obojestransko vlogo vezniške besede, ki vzpostavlja tudi soodvisno (vzajemno) razmerje med obema povedjema v priredju. Zaradi tega se tudi lažje razume, zakaj členitev po aktualnosti praviloma ni možna v prirednem razmerju, in nasprotno, zakaj praviloma nima omejitev pri odvisnikih. Način pa je lasten vsakemu jeziku posebej. 
Ni torej naključje, da ravno podredja z vzročnimi, dopustnimi, namernimi, posledičnimi, časovnimi, pogojnimi in nekaterimi oziralnimi odvisniki najlažje prehajajo v priredna razmerja;14najpogosteje gre za t.i. neprave odvisnike, ki niso obvezna pomenska sestavina nadrejenega matičnega stavka, zato od njega niso odvisni niti pomensko niti skladenjsko. Pri vseh podredno-prirednih pretvorbah pa je brez izjeme treba paziti na pomensko enakovrednost; z zamenjavo vezni­ške besede se praviloma vsaj malo spremeni pomensko razmerje, drugo pa je, če lahko zamenjava oz. pretvorba prinese zgolj stilsko izboljšavo. Vsaj malenkostno pomensko in opazno stilno spremembo predstavljajo podredno-priredne pretvorbe znotraj prostorskih, časovnih, protivnih, vzročnih in sklepalnih razmerij: Brez po­mišljanja so ga nataknili na ograjo, kjer je potem visel teden dni > Brez pomišlja­nja so ga nataknili na ograjo in tam je potem visel teden dni;Prišla bo komisija, ki se bo morala prepričati o resnici > Prišla bo komisija in se bo morala prepričati o resnici;Ko je opazil moja prizadevanja, se mi je prizanesljivo nasmehnil > Opazil je moja prizadevanja in se mi je prizanesljivo nasmehnil;Tam bo lahko nekaj za­služil, medtem ko lahko oni tu sami vse opravijo > Tam bo lahko nekaj zaslužil, tu pa lahko oni sami vse opravijo;Prihajali bodo počasi in vsak posebej, ker je steza zelo ozka > Prihajali bodo počasi in vsak posebej, kajti/zakaj steza je zelo ozka; Brez skrbi ležijo v brlogih, da se bomo lahko priplazili prav do jame > Brez skrbi ležijo v brlogih, zato se bomo lahko priplazili prav do jame ipd. 
14 	O podredno izraženem prirednem razmerju piše J. Gelb (1969) v razpravi Podredje v vlogi priredja, kjer avtorica med drugim ugotavlja, da vtovrstnih razmerjih oziralni stavek oz.»re­lativnik« izraža novo samostojno misel, zato »je ponarejen nepravi in posledično napačen«. V istem odstavku navajani zgledi so izbrani iz njenega prispevka. 
3.1 Najpogosteje izkazane pretvorbene različice znotraj določenih vsebinskih razmerij:15 časovna razmerja: časovno podredje > vezalno priredje: Med tem, ko smo sedeli pod lipo, smo se prijetno pomenkovali > Sedeli smo pod lipo in se prijetno pomenkovali;Ko je prišla iz službe domov, je začela pripravljati kosilo > Prišla je iz službe domov in začela pripravljati kosilo; oziralno podredje > vezalno priredje:Za njima je prihitel policaj, ki ju je vprašal, kaj nosita > Za njima je prihitel policaj in ju vprašal, kaj nosita; časovno podredje > protivno priredje: Medtem ko boš ti mlinar, ti bom jaz nosila hrano > Ti boš mlinar, jaz pa ti bom nosila hrano, Gremo ven, tudi ko/če dežuje ali sneži > Gremo ven, pa naj dežuje ali sneži; nači­novno podredje > vezalno priredje: Naredil je, kot so naročili > Naročili so in tako je naredil; časovno podredje > pogojno podredje: Ko mačke ni doma, miši plešejo > Če mačke ni doma, miši plešejo;vzročno razmerje: vzročno podredje > vzročno priredje:Ker je bilo zelo mraz, sem šel na pot toplo oblečen > Šel sem na pot toplo oblečen, kajti/zakaj bil je velik mraz, Psa smo prodali, ker bi nam sicer požrl vse kokoši > Psa smo prodali, sicer bi nam požrl vse kokoši, Kaj bi vam govoril, ko pa sami že vse veste > Kaj bi vam govoril, saj sami že vse veste, Hitro se je odpravil na pot, da ne bi zamudil takega dogodka (namen) > Hitro se je odpravil na pot, kajti/ zakaj takega dogodka ni hotel zamuditi; vzročno podredje > posledično priredje: Ker je bilo zelo mraz, sem šel na pot toplo oblečen > Bilo je zelo mraz, zato sem šel na pot toplo oblečen; pogojno podredje > posledično priredje: Če so odšli vsi, grem še jaz > Vsi so odšli, zato grem še jaz; posledično podredje > posledično priredje: Prevoza ni bilo, tako da so se odpravili peš > Prevoza ni bilo, zato so se odpravili peš; pogojno podredje > ločno priredje: Če ne boš ubogal, odidi > Ali ubogaj ali pa odidi; namerno podredje > vezalno priredje: Da bi se mu maščeval, ga je okradel > Okradel ga je in tako se mu je maščeval; dopustno podredje > pogojno podredje: Ka­kor jih imam rad, jim vendar vsega ne dovolim > Če bi jih imel še bolj rad, jim vsega ne bi dovolil;protivno razmerje: dopustno podredje > protivno priredje: Čeprav so bila okna zmeraj odprta, se iz sobe ni dal pregnati neki čuden duh > Okna so bila zmeraj odprta, vendar se iz sobe ni dal pregnati neki čuden duh; dopustno podredje > protivno priredje: Čeprav vem, ne povem > Vem, pa ne povem; načinovno podredje > protivno priredje: Namesto da bi šel tja jaz, je šel moj brat > Tja nisem šel jaz, ampak moj brat; izvzemalno podredje > protivno priredje: Vsi bodo dosegli cilj, le jaz ga ne bom > Vso bodo dosegli cilj, toda jaz ga ne bom, Prišli so vsi, le da ne prosto­voljno > Prišli so vsi, vendar ne prostovoljno; stopnjevalno podredje > stopnjevalno priredje:Izrekam vam zahvalo tako v svojem imenu kot v imenu celotne skupine > Izrekam vam zahvalo ne samo v svojem imenu, ampak v imenu celotne skupine. 
Zgornje pretvorbe niso vedno prave pretvorbe vsmislu popolne istovetnosti sporočila, saj se s pretvorbo pogosto spremeni sporočilna perspektiva, in glavni ubesedeni usmerniki sporočilne perspektive so ravno vezniki. 
15 	Te pretvorbe sosicervkontekstu različnih slovničnih vprašanj navajane vaktualni Slovenski slovnici J.Toporišiča (2000: 441, 643–651) in potrjene v aktualni rabi. 
3.2 	Vrstnost oz. nevrstnost vezniške besede Vezniki v zloženi povedi ubesedijo različne družljivosti med glagoloma v poved­ku in s tem so ubesedeni izražalniki medpropozicijskih razmerij, tudi podrednos­ti in prirednosti. Tudine povsem enoumne pomensko-slovnične razmejitve med podrednostjo in prirednostjo so povezane z vezniki, in to seveda ne velja samo zaslovenščino–eksplicitno je to obravnavano in izraženo npr. tudi včeškem in ruskem jezikoslovju (Testelec 2001: 257–258). Slednje potrjuje obstoj t.i. hibri­dnih veznikov oz. vezniških besed –hibridnih tako po sestavi kot po vlogi, tj. da se lahko uporabljajo priredno in podredno. V slovenščini so tovrstni vezniki oz. vezniške besede hkrati tudi konverzni vezniki, npr. zakaj, zato, saj, sicer, npr. Vprašal ga je, zakaj dela te neumnosti, Smejal se je, kajti/zakaj vedel je za njegove neumnosti, Vprašaj, saj zato so tukaj, Ne razumeš, zato delaš takšne neumnosti.Po drugi strani pa večja pomensko-slovnična samostojnost prirednih veznikov omo­goča večjo razvrstitveno stalnost stavkov znotraj priredno zložene povedi, medtem ko so podredni vezniki le del odvisnega stavka in je razvrstitev znotraj podredno zložene povedi odvisna od pomensko-slovnične vloge celotnega odvisnika. 


4 vlOga skladenjskOnaklOnskih dOlOčitev znOtRaj 
zlOžene pOvedi 

Z vidika (a) razmerja do resničnosti se ločijo pripovedni, vprašalni, želelni in velelni naklon, ki so tudi izhodiščni oz. osnovni skladenjski nakloni, z vidika 
(b) gotovosti uresničitve pa pritrdilni, nikalni, možnostni, nujnostni in pogojni naklon.16 Sicer pa sta tako naklon kot čas bistveni skladenjski kategoriji povedja oz. povedka. 
Potrjeno je, da se naklonskost v podredni povedi načelno ravna po naklonsko­sti nezloženega matičnega stavka, sicer pa opripovednem, vprašalnem idr. skla­denjskih naklonih lahko odloča tako nadrejeni kot odvisni stavek,17 medtem ko o gotovosti uresničitve oz. o stopnji gotovosti, nujnosti idr. izrečenega odloča samo nadrejeni stavek, npr. Pomagaj mu, ker je v stiski, Mu ne pomagaš, ker te je že osleparil?, So se utaborili, ko je že začelo deževati?, Zanimal se je, kaj in če tam zares kaj dela, On zagotovo ve ali bi vedel, kdaj se vrnejo; primer breznaklonskosti z zgolj poimenovalno vlogo pa je lahko npr. osebkov odvisnik tipa Kdor je len, naj se ne javi na razpis – Lenuh naj se ne javi na razpis, Kdor se udeleži s prednajavo, lahko ostane na delavnici do konca – Udeleženec s prednajavo lahko ostane na delavnici do konca ipd. V priredno zloženi povedi pa se lahko linearno združujejo tudi različni nakloni,18 npr.Povejte prosim naravnost in zakaj ste tako nemirni?, 
16 	Ta delitev, ki se zdi dovolj popolna, je za slovenščino prirejeno povzeta po K. Svobodi (1961; 
1966). 
17 	To je za slovenščino potrjeno npr. v Novi slovenski skladnji (Toporišič 1982: 260). 
18 	J. Toporišič (1982: 261) pravi: »Priredje je v skladenjskem naklonu lahko tudi mešano, tj. npr. 
pripovedno-vprašalno:Včeraj, ko sem stala na pragu, je prišel mimo – kaj misliš kdo? 
Videli ste, da bo dež trajal dalj časa, in zakaj potem niste postavili šotora? 
Poenoteno naklonskost imajo torej samo podredno zložene povedi, medtem ko ima v priredno zloženih povedih lahko vsak stavek svoj skladenjski naklon. 

5 členitev pO aktualnOsti kOt enO Od meRil lOčevanja med podRedjem in pRiRedjem 
Vloga členitve po aktualnosti v zloženi povedi se odraža z nezaznamovanim zapo­redjem stavkov v priredju in podredju. Za podredje po načelu opredelitve, da je samo neke vrste razširjeni prosti stavek, velja členitev po aktualnosti, razen v primerih, kjer je v prostem stavku stalna stava (primer prilastkovih odvisnikov, npr. To so stvari, ki jih težko verjamem), mesto zanadrejenim stavkom imajo tudi posledični odvisniki, načinovni odvisniki in odvisniki sredstva dejanja, npr. Vse se je tako zape­ljalo, da se ni dalo več nič storiti, Užalil ga je že s tem, da ga pri govorjenju ni hotel 
pogledati.19 Oziralni odvisniki, razen prilastkovih, pa so pred nadrednim stavkom. 
Podrednost s pomensko hierarhijo in stopenjsko zgradbo zložene povedi torej omogoča sorazmerno prosto razvrstitev nadrejenega in odvisnega stavka, medtem ko t.i. linearnazgradba priredno zloženih povedi določa tudi stalno razvrstitev stavkov.20Dela priredja je sicer mogoče zamenjati v vezalnemin ločnem priredju, vendar lahko stem porušimo logično razmerje delov, npr. glede na pomembnost ali prednost pri izbiri, časovno zaporedje. V vezalnem priredju si sestavine sledijo po logiki prostorske razvrščenosti ali časovnega zaporedja, v ločnem priredju je izhodiščni stavek oz. zastavek za govorečega večinoma ugodnejša možnost, in če bi npr. zamenjali dele stopnjevalnega priredja, bi se spremenilo v vezalno. Ravno za slednje v zgledih kot Ne samo da nerga, ampak tudi absolutno preveč spi – Absolutno preveč spi in nerga lahko ugotavljamo, da na možnosti razvrstitve pro­pozicij, poleg ključnih propozicijskih vsebin, vplivajo zlasti pomensko-slovnično samostojnejši priredni vezniki. 
6 za sklep 
Poleg medpropozicijskih razmerij (vzporednosti, odvisnosti, medpropozicijske vezljivosti in družljivosti) in vezniških razmerijskih pomenov na odločitev o prirednosti ali podrednosti izraženega vplivata tudi naklonskost in členitev po 
19 	V Slovenski slovnici (Toporišič 42000: 636, 647, 672) se z vidika stalne stave upošteva stalno mesto prilastkovih stavkov, npr. To so stvari, ki jih težko verjamem, pa še prislovnih določil učinka, npr. Bilo je tako mraz, da je vse pokalo, namenilnikovega stavka, npr. Naročil je, naj ti povem, pri primerjalnih odvisnikih, npr. Bilo mi je, kot da se vse maje, pri odvisniku nižje stop­nje, npr. Zdi se, da ga obravnava kot otroka, ki ne zna samostojno delovati, ker ga nihče o tem še ni podučil. Na to opozarja tudi češko jezikoslovje, npr. prispevek K.Svobode (1961: 245). 
20 	Za dvodelna priredja velja (Toporišič 2000: 647), da njihovih delov ni mogoče zamenjati: zasta­vek (kot jedrni del priredja) je vedno na prvem mestu, spremljevalec oz. spremni del vezniške zveze je na drugem (predlagala bidostavek). 
aktualnosti. Ubeseditev logično-skladenjskih razmerij je namreč vedno usmerjana z določeno sporočilno perspektivo. 

liteRatuRa 
Barić idr. 2003 = Eugenija Barić idr.,Hrvatska gramatika, Zagreb: Školska knjiga,32003. 
Běličová 1982 =Helena Běličová, Sémantická struktura věty a kategorie pádu: příspěvek k porov­návací syntaxi ruské a české jednoduché věty, Praha: Academia, 1982. 
Cazinkić 2004 = Robert Cazinkić, Pojmovanje odvisnika in razmerja med nadrednim in odvisnim stavkom, Jezikoslovni zapiski 10 (2004), št. 1, 43–58. 
Gelb 1969 = Jožica Gelb, Podredje v vlogi priredja, Jezik in slovstvo 14 (1969), št. 5, 136–139. 
Gigafida = Korpus Gigafida <http://www.gigafida.net, dostop 23. 8. 2016>. 
Grepl 2011 =Miroslav Grepl, Jak dál v syntaxi, Brno: Host, 2011 (Studie osobností brněnské lingvi­stiky 4). 
Chloupek 1961 = Jan Chloupek, K parataktickému spojování vět v nářečí, Slovo a slovesnost 22 (1961), št. 4, 254–262. 
Karolak 2001 =Stanisław Karolak, Od semantyki do gramatyki: wybór rozpraw, Warszawa: Slawi­styczny Ośrodek Wydawniczy, 2001. 
Petr idr. 1987 = Jan Petr idr.,Mluvnice češtiny 3:skladba, Praha: Academia, 1987. 
Svoboda 1961 =Karel Svoboda, Parataxe a hypotaxe z hlediska modální výstavby souvětí, Slovo a slovesnost 22 (1961), št. 4., 241–254. 
Svoboda 1966 =Karel Svoboda, K podstatě věty zejména z hlediska modálnosti, Slovo a slovesnost 27 (1966), št. 2, 97–103. 
Testelec 2001 =.... .......... ........, ........ . ..... ........., ......: .......... ............... ............ ..........., 2001. 
Toporišič 1965 = Jože Toporišič,Slovenski knjižni jezik 1, Maribor: Obzorja, 1965. 
Toporišič 1967a =Jože Toporišič, Besedni red v slovenskem knjižnem jeziku, Slavistična revija 15 (1967), št. 1–2, 251–274. 
Toporišič 1967b = Jože Toporišič,Slovenski knjižni jezik 3, Maribor: Obzorja, 1967. 
Toporišič 1968 =Jože Toporišič, Priredni odnosi vslovenskem knjižnemjeziku, Jezik in slovstvo 13 (1968), št. 6, 184–192. 
Toporišič 1970 = Jože Toporišič,Slovenski knjižni jezik 4, Maribor: Obzorja, 1970. 
Toporišič 1976 = Jože Toporišič,Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja, 1976. 
Toporišič 1980 =Jože Toporišič, Še k teoriji besednih vrst, posebno predikativa, Jezik in slovstvo 25 (1980), št. 7–8, 201–205. 
Toporišič 1982 = Jože Toporišič,Nova slovenska skladnja, Ljubljana: DZS, 1982. 
Toporišič 2000 = Jože Toporišič,Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja,42000. 
Vidovič Muha 1984 =Ada Vidovič Muha, Nova slovenska skladnja J. Toporišiča, Slavistična revija 32 (1984), št. 2, 142–155. 
Vinogradov 1947 = ...... B. .........., ....... ....: .............. ...... . ....., ...... – ........., 1947. 
Wierzbicka 1972 = Anna Wierzbicka,Semantic Primitives, Frankfurt am Main: Athenäum, 1972. 

summaRy 
Differences between a Coordinately and Subordinately Expressed Relationship
This article focuses on finding criteria by which coordinate and subordinate relationships may be determinedin complex sentences and exploring the possibilities of transitioning between these relationships. The actuality of semantic collocability and the valency of propositions and their predicates areconsidered primary, along with the classifying de­finiteness of conjunctions; that is, the aspect of conjunctive meanings in relation to the primary role of conjunctions. Other types of use (also stylistically marked) are secondary. The roles of thematic structure and syntactic/modal modifications also have considerable importance. On the one hand, the hierarchical dependency of the language system is con­firmed by structural and systemic parallelism and transformations of the type “sentence element to sentence element in the form of a sentence” and vice versa—which, on the other hand, is supplemented by certainsubordinate clauses incapable of transforming. The relationship subordination:coordination is equal to the relationship one-sided dependence of content : two-sided (mutual) dependence of content, which furthermorecorresponds to the relationship of a one-sided role of the conjunctive word (conjunction, pronoun, particle), which forms aconstituent part of the subordinate clause with the predicate, in contrast to the two-sided role of the conjunctive word in a coordinate clause, which esta­blishes a co-dependent (collocable co-occurrent) relationship between both predicates. It is the moresignificant coordinative role of conjunctions in coordination that renders the redistribution of constituent parts of the coordination impossible. It is therefore easy to understand why classification according to actuality is not possible in a coordinate relati­onship and, in contrast, why there are generally no restrictions in the case of subordinate clauses. The varying degree of dependence (or, rather, subordination) is expressed by so-called non-participant pseudo-subordinate clauses, which canonly establish colloca­ble relationships of time, cause, or mannerwith the superordinate clause and thus create acircumstantial correlation between two otherwise independent propositions, expressed with subordinationorcoordination. It is therefore nocoincidence that subordinates with causal, temporal, and other subordinate clauses most effortlessly transition to coordinate relationships. Apart from this, subordinate-coordinate and coordinate-subordinate trans­
formations are most common in relationships of cause and time. 
Mladen Uhlik 



nekateRe značilnOsti izRažanja nujnOsti Oz. ObveznOsti v slOvenščini in Ruščini 
Cobiss: 1.01 
Prispevek obravnava nekatere značilnosti izražanja naklonskosti v slovenskem in ruskem jeziku. V prvem delu analiziramo osnovna leksikalna sredstva, s katerimi se v slovenščini in ruščini izražata dva naklonska pomena - nujnost in (z)možnost.Drugi del posvečamo opisu skladenjskih in pomenskih lastnosti slovenske povedkovne zgradbe treba je, ki med slovenskimi sredstvi, ki izražajo nujnost, zavzem. posebno mesto. Značilnosti omenjene zgradbe primerjamo z lastnostmi ustreznih zgradb v ruskem jeziku. Ključne besede: naklonskost, izražanje nujnosti, brezosebne zgradbe, naklonski glagoli, slovenščina, ruščina 
Some Aspects of Expressing Necessity or Obligation in Slovenian and Russian 
This article addresses someaspects of modality in Slovenian and Russian. The first part analyses the basic lexical means through which Slovenian and Russian express two modal meanings: necessity and possibility (or ability). The second part describes the syntac­tic and semantic characteristics of the Slovenian predicative construction treba je, which stands out among other Slovenian means of expressing necessity. Its features are com­pared to those of the corresponding Russian construction. Keywords: modality, necessity, impersonal constructions, modal verbs, Slovenian, Rus­
sian 
0 Pričujoči prispevek obravnava nekatere značilnosti naklonskega izražanja nuj­nosti, obveznosti v slovenščiniin ruščini.1V prvem delu poskušamo umestiti izra­žanje pomena ‘nujnost’ v širšo mrežo naklonskih pomenov, ob tem pa se opiramo na nekatere interpretacije naklonskosti v sodobnem ruskem jezikoslovju (Plungjan 2016; Padučeva 2016). V osrednjem delu seosredotočamonaanalizo naklonske brezosebne zgradbe treba je.Obenem primerjamo njene skladenjske in pomenske lastnosti z ustreznimi zgradbami v ruskem jeziku. Pri analizi izpostavljamo dve vprašanji, ki kažeta na posebnosti zgradbe treba je: pozorni smo na izražanje smiselnega osebka v trdilnih, nikalnih in pogojnih povedih ter opozarjamo na odnos, ki ga brezosebna zgradba treba je vzpostavlja z naklonskim glagolom morati. 
1 	Posebej bi serad zahvalil P. Weissu, A. Cimmerlingu, J. Konicki, J. Orešniku, V. Plungjanu, P.Stankovski, M. Vaniču in A. Žele za dragocene nasvete in podporo pri nastajanju članka. Vsa odgovornost za morebitne napake pri analizi in interpretaciji je moja. 

1 opRedelitev naklonskosti in Razlikovanje naklonskih pomenov 
Najprejsibomoogledali,kakonekaterisodobniruskijezikoslovci(Plungjan2016; Padučeva2016)opredeljujejonaklonskost,sajbodonjihovastališčauporabnapri opredelitvi nujnosti kot enega izmed osnovnih tipov naklonskih pomenov. 
Naklonskost (rus.»...........«) je pomensko-pragmatičnajezikovna ka­tegorija, zlasti kategorija glagola,2izražapasetudizdrugimijezikovnimisredstvi (naklonskimbesediščem,intonacijo,besednimredomidr.).Naklon(rus.».....­.....«)jepomnenjuruskihjezikoslovcev razumljenožjekotobveznaglagolska slovnična kategorija, ki izraža naklonskost (Plungjan 2016: 309). 
Čeprav je naklonskost zelo široko področje, ruski jezikoslovci pogosto iz­postavljajo dve stalnici oz. po Plungjanu »dve središči«:3 
(a) 	
govorčev odnos do izražene vsebine ali »vrednotenje« (»......«);4 

(b) 	
opredelitevizraženevsebinegledenazunajjezikovnoresničnost,pričemerse različni tipi naklonskosti najpogosteje povezujejo z »neresničnim« (»....­........«).5 


IzražanjenujnostisepoPlungjanovemmnenjupovezujeznečim»neresnič­nim«,zatosipobližeoglejmo,kakoPlungjanopisujetopodročje.Takoimeno­vana neresnična naklonskost se nanaša na situcije, ki se v zunajjezikovni pred­metnosti še niso zgodile ali se sploh ne bodo. Govorec torej z različnimi jezi­kovnimi sredstvi opisuje neresnični svet, ki obstaja v njegovi zavesti. Plungjan opozarja na dva osnovna naklonska pomena, ki izhajata iz irealne situacije. To sta‘nujnost,obveznost’,kijuponazarjaizrek»XmoranareditiP«,in‘(z)mož­nost’,kijolahkopredstavimozizrekom»XlahkonarediP«.Priobehizrekihje 
2 	V.Plungjanjoizpostavljakot»pomenskopodročjeglagolskihpomenov«(................. .......... ........) (Plungjan 2016: 291). 
3 	E.V.Padučevadodajašetretjostalnico:govorčevsporočanjskiciljali»ilokucijskomoč«,kise nanaša na pomene, ki se kažejo v trdilnih, nikalnih in vprašalnih stavkih (Padučeva 2016). 
4 	Ruskaakademskaslovnicapritemtipugovorio»subjektivnimodalnosti«,kiselahkoizražaz različnimi jezikovnimi sredstvi: intonacijo, posebnimi skladenjskimi zgradbami, besednim re­dom, združevanjem polnopomenskih besed s členki, z medmeti in različnimi naklonskimi be­sednimizvezamitermožnimikombinacijamivsehomenjenihsredstev(Švedovaidr.1980:215). 
5 
V ruski akademski slovnici je ta tip naklonskosti opredeljen kot »objektivna modalnost«, pri čemer se ločuje med pomeni stvarnosti / realnosti, izraženimi s povednim naklonom (.......................),in pomeninestvarnosti /irealnosti,izraženimi zveznim naklo­nom (............oe ..........), pogojnim naklonom (........ ..........), želelnim naklonom(.....................)indebitivom(.............................).To­vrstnaopredelitevpričaotem,daakademskaslovnicaomejujeizražanje»objektivnenaklonsko­sti« s kategorijo naklona, kar se kaže tudi v stališču, da je »objektivno naklonski pomen oz. odnosmedtistim,karsesporoča,indejanskostjo,navzočvvsakemstavku«(Švedovaidr.1980: 215).Vzvezistemopozorimo,daruskaakademskaslovnicavnasprotjusPlungjanovoteorijo 
rabe leksikalnih naklonskih sredstev (naklonskih glagolov, kratkih pridevnikov in predikativnih 
prislovov) ne uvršča v subjektivno ali objektivno naklonskost,temveč jih obravnava ločeno. 
tisto,karjeoznačenosP,zgoljpotencialnoaliobvezujočeinvtrenutkugovorane obstaja (Plungjan 2016: 312).6 
Središčna naklonska pomena ‘nujnost’ in ‘(z)možnost’ je po Plungjanovem mnenjunajlažjeopisati,čevsakpomenrazdelimonanotranjiinzunanjidel.Po­mena‘notranjezmožnosti’in‘notranjenujnosti’senanašatanaizražanjenotranjih lastnosti osebka,7 medtem ko sta ‘zunanja možnost’ in ‘zunanja nujnost’ vezani nazunanjeokoliščine,kinisoodvisneodsamegaosebka.NaPlungjanovodelitev naklonskih pomenov se bomo naslonili pri kratkem opisu osrednjih leksikalnih sredstev, s katerimi se v slovenščini in ruščini izražajo omenjeni pomeni. 
1.1 ‘Notranja (z)možnost’ se nanaša na opisovanje sposobnosti, spretnosti, fizičnih in psihičnih zmožnosti, ki opredeljujejo osebkove lastnosti. V slovenščini se ta pomenizražapredvsemznaklonskonepregibnobesedolahko ter z glagoli moči8/ zmoči in znati.Omenjeniglagoliseuporabljajoobnedoločniškemdopolnilu,med­tem ko se lahko rabizosebnimiglagolskimioblikami.9Ruskapomenskaustrezni­casln.lahko je naklonski glagol .... / ....., znati pa najpogosteje prevajamo z glagolom ...... Ruski naklonski glagoli seuporabljajo ob nedoločniku. 
(1) 	sln. Andrejzna igrati saksofon inlahko z eno roko dvigne petdeset kilogramov.10 rus. ...... ..... ...... .. ......... . ..... ..... ..... ....... ......... ............ 
1.2 Pomen‘notranjenujnosti’označujetisto,karosebekpotrebuje,insevslovenščini najpogosteje izraža z naklonskim glagolom morati in z glagoloma potrebovati, (pog.)rabiti,kiseuporabljataobsamostalniškemdopolnilu.Kotbopokazano,se isti pomenlahkoizražas pomočjopovedkovne zgradbe treba je s predmetom v rodilniku in osebkom v dajalniku, vendar je ta raba nekoliko zastarela. 
Ruski ustreznici slovenskih glagolov morati in potrebovati sta v tem kon­tekstu naklonska povedkovnika11 ..... in .........., ob katerih se lahko 
6 	NatemmestuPlungjanopozarjanarazlikomedlogikoinnaravnimjezikom:prilogikijetisto, karjenujno,žeobstoječe,karpaneveljavnaravnemjeziku.Čerečemo:»TimorašnareditiX«, X v trenutku govorjenja še ne obstaja. 
7 	Osebeksenanašatakonagovorečiosebek(govorca)kotnaupovedeniosebek(osebekvbesedilu). 
8 	Vpomenu‘notranjezmožnosti’selahko in moči uporabljatakomplementarno:vtrdilnihstav­kih naklonska nepregibna beseda lahko, v nikalnih pa zanikane oblike glagola moči (ne morem). O zgodovini odnosa med lahko in moči insedanjirabigl.Lenček1968;Marušič–Žaucer2016. 
9 	J.ToporišičvNovislovenskiskladnjiopredeljujelahko kot»naklonskipovedkovnik«(Topori­šič1982:117).Tostališčesenamnezdiustrezno,sajnaklonskabesedalahko dopolnjujeoseb­ne oblike polnopomenskih glagolov (lahko berem, lahko spim)inseneuporabljapovedkovno (ob glagolubiti). 
10 	Navedenizgledisozgoljilustrativnenarave,izbranisozajasnoponazoritevrazlikmeddvema jezikoma. V primeru, da so prevzeti iz korpusa, bo to jasno nakazano. 
11 	Ruska akademska slovnica opredeljuje lekseme ......, ....., ...., ......, ..... kot povedkovnike/predikativeoz.besedeznaklonskimpomenomdolžnosti,nujnostiinmožnosti, ki se uporabljajo izključno ob izraženem ali neizraženem glagolu .... (prim. Švedova idr. 1980: 705; Cimmerling 2016). 
uporablja pomenski osebek v dajalniku, in pridevniška oblika ......, -..a, -..o, -... in ....., -..., -..., -... v povedkovni rabi.12 Za oba jezika je značilna raba omenjenih jezikovnih sredstev z dopolnilom. 
(2) 	
sln.Moram vzeti zdravila. 
rus. ........ ....... ........a. 


(3) 	
sln.Potrebujem/Rabim vašo pomoč. 
rus. ........ .... .......13 



1.3 Pomen ‘zunanje (z)možnosti’ se po Plungjanu nanaša na izpostavljanje odsotnosti kakršnih koli ovir pri uresničenju nekega dejanja. Poseben podtip tega pomena je situacija, pri kateri govorec dovoljuje upovedenemu osebku, da opravi dejanje. V tem primeru sevslovenščini uporablja naklonska beseda lahko (ob osebnih gla­golskih oblikah) ali glagol smeti.14 
V ruščini se pri tem pomenu uporabljata naklonski glagol .... in naklonski povedkovnik ....., oba z nedoločnikom. 
(4) 	
sln.Lahko sedete. 
rus. ........ ...... 


(5) 	
sln. .li selahko usedem? 
rus...... .....? 



Pri zanikanju naklonske besede lahko in glagola smeti se za oba uporablja iz­ključno nikalnaoblika glagola smeti (beseda lahko, tako kot pri izražanju ‘notranje zmožnosti’, ne pozna nikalne rabe). V ruščini pa prihaja do zamenjave leksema in se namesto *....... ali *.. ...... uporablja povedkovni. ......, samostojnoali z osebkom v dajalniku. 
(6) 	sln. Alilahko izstopim? -Ne smete. 
rus...... .....? -....... 

1.4 Plungjan opisuje pomen ‘zunanje nujnosti’ kot tip naklonskega pomena, ki za­jema vedenjske vzorce, norme, pravila, ki sejih osebek (govorec ali upovedeni osebek) mora držati. V slovenščini se ta tip najpogosteje izraža z naklonskim glagolom morati, ki je, kot bo pokazano, v posebnem odnosu z zgradbo treba je. Poleg tega se ta naklonski pomen izraža tudi s povedkovno rabljenimi prislovi nujno, obvezno, potrebno.14a Pomen ‘zunanje nujnosti’ se v ruščini izraža s pridevnikoma ......, -..a, -..o, -... in ......, -a, -o, -., ki se uporabljata v povedkovni rabi, ali z naklonskim povedkovnikom ..... 
12 	Kratka pridevniška oblika ...... seuporablja ob pomožniku ...., ki se v nezaznamovani rabi v sedanjiku opušča. 
13 	Tudi v slovenščini je naklonska raba pridevnika »potreben« potencialno možna, a redkejša kot v ruščini: prim. sln. Potrebna mi je vaša pomoč. / Potrebujem vašo pomoč. 
14 	Glagolsmeti senajpogosteje uporablja vnikalnih oblikah. V trdilnihin vprašalnih stavkih ga v nezaznamovani rabi zamenjuje naklonska beseda lahko: Ali lahko sedem? (bolj knjižno in zaznamovano Ali smem sesti?) – Lahko. –Ne smeš. 
(7) 	
sln.Moram iti ob 8. uri, da bi ujel vlak. rus. ....... ..... . ...... ....., ..... ...... .. ...... 

(8) 	
sln.Morate se zglasiti na sodišču. rus. ......... ....... . .... 


.snovn. leksikaln. sredstv., ki izražajo nujnost in (z)možnost v ruščini in slovenščini, so predstavljena v preglednici 1. 
Preglednica 1 
notranja  zunanja  
(z)možnost  sln. lahko / moči (lahko / ne morem)  sln. lahko; smeti (lahko / ne smem)  
znati rus. ....; .....  rus. ....; .....(Pred)(.....(Pred) / ......(Pred))  

nujnost  sln. morati; potrebovati, rabiti (morati / ni komu treba)  sln. morati; treba je (Pred)Nujno / Potrebno je(povedkovna raba)(morati / ni komu treba)  
rus. .....(povedkovna raba).....(Pred) / ..........(Pred14b)  rus. ....(Pred)...... / ......(povedkovna raba).....(Pred)..........(Pred)  

Sopostavitev leksikalnih sredstev kaže nanaslednje posebnosti: vruščinise pri izražanju tako ‘notranje’ kot ‘zunanje (z)možnosti’ uporablja naklonski glagol ..... V slovenščini pa prihaja do komplementarne rabe nepregibne naklonske besede lahko in naklonskih glagolov –moči (‘notranja (z)možnost’) in smeti (‘zu­nanja (z)možnost’). Zanikanje stavkov povzroča leksemsko zamenjavo (lahko /ne moči, lahko / ne smeti) in spremembo skladenjske strukture (MODlahko + Vfin› Vmod + Vinf). 
Sopostavitev izražanja pomena ‘nujnost’ v obeh jezikih kaže, da v ruščini pre­vladuje raba povedkovnih zgradb, sestavljenih iz pridevnikov (....., ......, ......) ali naklonskih povedkovnikov (....., ...., ..........) ob pomož­niku ..... Naklonski povedkovniki se uporabljajo v brezosebnih zgradbah, s smiselnim osebkom v dajalniku ali samostojno. 
V slovenščini se‘notranja’ in ‘zunanja nujnost’ izražatazglagolommorati, ki se, kakor bo pokazano v nadaljevanju, uporablja komplementarno z zgradbo 
14a V nasprotju z ruskimi naklonskimi povedkovniki (...., ....., .....) se slovenska leksema 
obvezno in nujno lahko uporabljata ob določenih glagolskih oblikah oz. ne samo v povedkovni 
rabi: ob velelniku Nujno / obvezno mi napiši ali ob naklonskih glagolih Nujno moram domov. 
Zato v primerih, kot je »nujno je«, govorimo o naklonskih prislovih v povedkovni rabi, in ne o 
naklonskih povedkovnikih. 14b KrajšavaPred označuje, da se leksem uporablja izključno v povedkovni rabi. 
komu ni treba. ‘Notranja nujnost’ se izraža tudi s glagoloma potrebovati in rabiti s samostalniškim dopolnilom, medtem ko se pri ‘zunanji nujnosti’ z nedoločni­škim dopolnilom uporabljajo povedkovno rabljeni prislovi (nujno je, obvezno je) in zgradba treba je, ki ji posvečamo osrednji del naše študije. 

2 posebnosti slovenske zgRadbe tReba je 
Zgradba je sestavljena iz naklonske besede treba, ki se uporablja ob nepolnopo­menskem glagolu biti v 3. os. ed. Besedo treba lahko opredelimo kot naklonski povedkovnik,15saj se v sodobni slovenščini uporablja izključno16ob glagolubiti.17 
Povedkovna zgradba tako kot naklonski glagoli naklonsko dopolnjuje nedo­ločniško vsebino (sln. Treba je vprašati). Po tej lastnosti je obravnavana zgrad­ba podobna zgradbam s prislovi v povedkovni rabi, ki označujejo nujnost: Nuj­no je vprašati. Potrebno je vprašati. Obvezno je vprašati. V nadaljevanju bomo opozorili na skladenjske in pomenske značilnosti zgradbe treba je v primerjavi z ustreznimi naklonskimi sredstvi v ruščini. 
V eni izmed najobširnejših sodobnih študij o naklonskosti v slovenščini B.Hansen in C.F. Roeder trdita, da »slovenska beseda treba kaže smiselne in skla­denjske podobnosti z rusko naklonsko besedo ....« (Roeder –Hansen 2006: 163). 
Poskusili bomo preveriti, vkolikšni meri trditev B. Hansna in C. F. Roeder drži, in dopolniti njuno študijo. 
2.1 Pri slovenski zgradbi treba je lahko razlikujemo dva pomena, ki poznata različni skladenjski uresničitvi: 
15 	J. Toporišič besedo treba opredeljuje kot naklonski povedkovnik (Toporišič 1982: 116). V Slo­venski slovnici je beseda na seznamu »tretjeosebno rabljenih povedkovnikov« (Toporišič 2004: 412). V Breznikovi slovnici je navedena kot samostalnik z osebo, ki stoji v dajalniku (Breznik 1916: 247), ali kot samostalnik s predmetom v rodilniku (Breznik 1916: 249). Z diahronega stališča je slovenska beseda treba zakrneli samostalnik, ki je izgubil samostalniške kategorialne lastnosti (Snoj 2016: 801; Bezlaj 2005: 216). 
16 	Pravvtemsekaže razlika med povedkovnikom treba in prislovoma nujno in obvezno.Nujno in obvezno se poleg povedkovne rabe lahko uporabljata kot prislova ob osebnih glagolskih ob­likah. Glede razlike med povedkovnikom treba in prislovom potrebno omenimo primer, ki ga navaja P. Weiss: zveze»zdisepotrebno poudariti, da« nemoremozamenjatiz»*zdisetreba poudariti, da« (Weiss 2003: 203). Glagol zdeti se lahko dopolnimo z naklonskimi prislovi (nuj­no, potrebno), medtem ko zveza s treba zahteva nov odvisni stavek. 
17 	V slovanskih jezikih se istokorenska beseda uporablja povedkovno v ukrajinščini: ukr. .. ..... ......?=sln. Kaj je treba delati? V češčini setřeba poleg povedkovne rabe (češ. Je třeba pracovat.=sln. Treba je delati.)lahko uporablja tudi samostojno v pomenu verjetnostne / epistemske naklonskosti (sln. morda;na primer, recimo): češ. Třeba se to podaří. =sln.Morda bo to uspelo.; češ. Přijdu třeba zítra.= sln. Pridem recimo jutri. Štokavski jezikovni sistem pozna izsamostalniški glagol trebati, ki ravno tako kakor slovenska povedkovna zgradba lahko označuje tako ‘zunanjo nujnost’ (hrv.Treba raditi. / srb. Treba da se radi. =sln. Treba je delati.; hrv.Trebam doći. / srb. Treba da dođem. =sln. Moram priti.) kakor tudi ‘notranjo potrebo’ ob samostalniškem dopolnilu (srb./hrv. Zašto nam trebaju prijatelji? / hrv. Zašto trebamo prijate­lje? = sln. Zakaj potrebujemo prijatelje?). 

(a) 	pomen ‘zunanje nujnosti, obveznosti’ z osnovno zgradbo: 
[(Sdat (človeško)) + Modtreba + Vcop + Vinf] 
(9) 	sln.Treba se je odločiti. 
rus..... ....... ........ 

Kot podtip, ki bo predstavljen v nadaljevanju, omenimo nikalne stavke: 
(10) 	
sln. Tebi je lahko.Tebi jutri ni treba zgodaj vstati. 
rus. .... ....... .......... .. .... ............. 


(b) 	
pomen ‘notranje nujnosti, potrebe’, pri katerem se zgradba uporablja s predmetom v rodilniku: 


[Modtreba + Sdat (človeško) + Vcop + Ngen (predmet/človeško)] 
(11) 	
sln.Treba nam je miru(Toporišič 1982: 116). 
rus......... ...... 


(12) 	
sln.Treba mi je mnogo denarja (Pavlica 1960: 560). 
rus.M....... ..... ...... 



Z nikalnim stavkom lahko izrazimo pomen odsotnosti notranje nujnosti ali potrebe: 
(13) sln.Ni nam treba veliko besed, da bi razumeli. 
rus...... ..... ..... ...., ..... ....... 

V sodobni slovenščini je mogoče opaziti krčenje rabe zgradbe treba je, saj ta zgradba izraža predvsem ‘zunanjo nujnost’, medtem ko se ‘notranja nujnost’ izraža pogosteje spolnopomenskima glagoloma potrebovati in rabiti, ki poznatavezljivost s tožilnikom. 
(14) sln.Potrebujemo mir / Rabimo mir (manj zaznamovano in pogosteje kot Treba nam je miru). rus. ........ ...... 
2.2 V analizi se bomo osredotočili na zglede, pri katerih ima obravnavana zgradba pomen ‘zunanjenujnosti’, pri čemer si bomo na začetku najprej ogledali rabo v trdilnih stavkih. 
(15) 	
sln.Treba je jesti veliko sadja in zelenjave. 
rus..... .... ..... ....... . ....... 


(16) 	
sln.Treba se je odločiti, ali se bomo šli pri nas demokracijo ali kaj drugega. rus..... ......, ..... .. .. ...... . .......... ... .. ...-.. ....... 

(17) 	
sln. .udi se nam, moramo kupiti še to in on.,treba je peljati otroke v gledališče. rus. .. ........., ... ... .... ...-... ...... . ....... ..... . ...... 


Navedeni zgledi kažejo, da zgradba označuje tako neaktualno nujnost, ki ima generični pomen (15), kot tudi aktualno nujnost, ki se nanaša na trenutek govora, časovni izsek ali konkretno situacijo (16) in (17). Razlika med generičnim in konkretnim pomenom ni povezana s samo zgradbo treba je, temveč predvsem s pomenom leksikalnega okolja (posebej glagola v nedoločniku) in s kontekstom, ki ga narekuje zunajjezikovna situacija.
Naj opozorimo na naslednjo značilnost slovenske zgradbe v pomenu zunanje nujnosti: v nezaznamovani rabi se v trdilnih stavkih povednega naklona smiselni osebek (tisti, ki mora kaj storiti) izraža implicitno. V nasprotju s slovensko zgrad­bo se ruski naklonski povedkovnik .... lahko uporablja z osebnimi zaimki ali samostalniškimi poimenovanji, ki v dajalniku izražajo smiselni osebek:18 
(18) 	
sln. Treba je delati. *Treba ti je delati. rus..... .... ......... / .... ......... 

(19) 	
sln.Treba je pospraviti. *Treba nam je pospraviti. rus.... .... .......... / ......... 


Ker ima lahko zgradba tako generični kot aktualni pomen, isto velja za neizra­ženega referenta: nujnost selahko nanaša tako nagenerični osebek (.vsi + treba je jesti) kot na konkretnega implicitnega referenta (.konkretni referent+ treba je delati).19 
Če pa v slovenščini želimo eksplicitno označiti osebek (govorca ali upovede­ni osebek), se namesto treba je uporabljamorati - naklonski glagol spomenom izražanja neposredne ali posredne pobude. Oseba se v navedenih zgledih v sloven-ščini izraža z glagolskimi končnicami: 
(20) 	
sln. Moraš delati. rus.T... .... ......... 

(21) 	
sln. Moramo pospraviti. rus.... .... .......... / ......... 


Druga pomembna značilnost slovenske zgradbe je v tem, da je referent ne­izraženega pomenskega osebka izključno človeška oseba. Na to posebnost sta opozorila tudi C. F. Roeder in B. Hansen: »slovenski treba je in ruski .... ...se uporabljata zgolj v brezosebnih stavkih in samo ob glagolih s človeškim prvim argumentom« (Roeder – Hansen 2006: 163, prevod M.U.). 
18 	Zgledi iz slovenskega leposlovjakažejo, da je implicitno izražanje pomenskega osebka (nosilca dejanja ali stanja) v trdilnih stavkih, ki izražajo ‘zunanjo nujnost’, dokaj nov pojav. Dajalniški osebek je izpričan vbesedilih iz 16. stoletja: Danas ie zlouik lep nu mlad, Iutri .i bo na .mert bolan, v.ai mu ye treibe le vmreiti (Pesmarica 1563: 174). Vzhenim nepomaga kun.ht, ni timu Svejtu njega lu.ht, .aj je tribe v.em vmreti (Trubar 1595: 374). Dajalniški osebek prav tako za­sledimo v leposlovju s konca 19. stoletja in z začetka 20. stoletja:Za domovino ... treba nam je delovati ... delovati neumorno (Cankar 1899: 40). No, le pojdite sedaj, saj vidite, da gospodična ne utegne. Obleči se ji je treba. (Grum 1930: 22) Danes je podobna raba močno zaznamovana in redka, o čemer priča odsotnost zgledov dajalniškega osebka v trdilnih povednih stavkih v sodobni publicistiki (Gogafida) in korpusu govorjene slovenščine (Gos). 
19 	Po možnosti dvojnega razumevanja - generičnega in konkretnega - je zgradba Treba je podob­na slovenskim konstrukcijam z implicitno izraženim doživljavcem Dolgčas je, Mraz je (Uhlik– Žele 2016). 
Avtorja pravilno opisujeta pomensko posebnost slovenske zgradbe treba je,vendar jima nemoremo dati prav, ko enako značilnost pripišeta ruski zgradbi ..... .b tem se namreč izraženi ali neizraženi osebek lahko nanaša tako na živo človeško osebo kot tudi na neživi denotat, ki je izražen ssamostalniškim poime­novanjem v dajalniku.20 
Razliko med rusko in slovensko zgradbo ponazarjata naslednja zgleda, pri katerih je v ruščini osebek (neživo, nečloveško) izražen v dajalniku: 
(22) 	
rus......... ..... (osebek nečloveško).... ......... 
sln.Pečen kruh mora počivati. 


(23) 	
rus.....(osebek nečloveško) .... ......, .. ..... ........ .. ...... ......... sln.Koža mora dihati, treba jo je zaščititi pred onesnaženostjo. 


Očitno je, da navedene ruske zglede s povedkovnim prislovom .... in 
nečloveškim osebkom nemoremoprevajatiz zgradbo treba je,uporabitimora­
mo naklonski glagol morati. 
2.3 	Na poseben komplementaren odnos zgradbe treba je z naklonskim glagolom mo­rati kažejo tudi primeri nikalnih stavkov. Če lekseme, ki izražajo nujnost, v večini slovanskih jezikov (ruščini, češčini, hrvaščini, srbščini) zanikamo z dodano nikal­nicone (prim. srb./hrv. moram / ne moram, češ. musím / nemusím, rus..... / .. ....), pa v slovenščini zanikanje zahteva rabo druge naklonske zgradbe. Osebne oblike naklonskega glagola morati zanikamo s pomočjo brezosebne zgradbe: 

[NI + (Sdat) + MODtreba] 
(24) 	
sln. Danesmorajo otroci znati na pamet vsa glavna mesta držav sveta. 
rus. ....... .......... ..... ........ ... ....... ..... 


(25) 	
*Otroci ne morajo znati na pamet vseh glavnih mest držav sveta. 

(26) 	
sln. Danesotrokom ni treba znati na pamet vseh glavnih mest držav sveta. 
rus. ....... ...... ....... ..... ........ ... ....... ..... 



Zgled (26) nazornokaže razliko med skladenjsko zgradbo ni treba in treba 
je, saj nikalna konstrukcija odpira možnost eksplicitnega izražanja dajalniškega 
osebka (otrokom), ki je pri trdilnih stavkih navzoč le implicitno.
Na tem mestu omenimo, da se v neknjižnem pogovornem jeziku namesto brezosebne zgradbe [NI + MODtreba + Sdat + Vinf]uporabljajo zanikane oblike osebnega glagola rabiti. Na tovrstno rabo glagola rabiti v pogovornem jeziku opo­zarja Andreja Žele: 
20 	A. Cimmerling opozarja, da gre pri tem v ruščini za zelo redek pojav. Ob dajalniških oseb­kih, ki se nanašajo na nežive nečloveške referente, se lahko uporabljajo izključno naslednji naklonski leksemi, ki nastopajo izključno v povedkovni rabi: .... (treba je), .. .... (ni treba), ........ (se spodobi, treba je), .. ........ (se ne spodobi, se ne sme). Pri ostalih naklonskih prislovih, kot sta ..... ali .........., je raba dajalniškega osebka omejena na zglede z živim in človeškim referentom (Cimmerling 2016). 
Če odmislimo možne vplive drugih jezikov, je verjetno vedno pogostejša naklonska raba glagola rabiti ob nedoločniku, npr. Rabim to delati / Ne rabim tega delati (pog.) namesto Moram to delati / Ni mi treba tega delati [...] V jeziku pa se to odraža tako, da sicer pomensko samostojni glagol rabiti , ki izraža predvsem potrebo, postopoma prevzema tudi vlogo naklonskega oz. odnosnega glagola tipa morati ob katerem koli drugem vsebinskem glagolu, npr. Za šolo mora imeti novo obleko ›Za šolo potrebuje novo obleko › Za šolo rabi novo obleko ›Za šolo rabi imeti novo obleko (pog.); [...] Da raba zaenkrat ostaja predvsem v mejah pogovarjalnosti, nam razkrivajo primeri s pogovarjalnim nedoločnikom (brez končnega -i) v t. i. spletni slovenščini, ki prosto komentira vsakdanje razmere, npr. To rabim imet’ za to delo (pog. namesto: To moram imeti za to delo), Za ta poklic ne rabiš znat’ vozit’ avta (pog. namesto: Za ta poklic ni treba voziti avta).(Žele 2014: 9) 
Pojav, pri katerem zanikani glagol rabiti, kise polnopomensko uporablja v pomenu ‘notranje nujnosti’, dobiva pomen ‘zunanje nujnosti’, je mogoče razložiti kot posledico vpliva nemškega jezika, kar bi pomenilo, da je ne rabim kalkirana zveza iz nemškegabrauchen nicht (z ustnega posveta z M.Snojem). 
Če se vrnemo na zgradbo treba je, smo že omenili, da zanikanje odpira možnost izražanja osebka, ki je zgradba v trdilni obliki ne pozna. Domnevamo, 
da je nikalna zgradba (komu ni treba) bolj zaznamovana kot trdilna (treba je) in 
bolj izraža subjektivni odnos govorca do izražene vsebine in situacije. Prav ta lastnost (zaznamovanost in subjektivnost) združuje nikalno zgradbo z ekspresivno zaznamovanimi vprašanji, pri katerih se ravno tako pojavlja možnost eksplicitnega izražanja dajalniškega osebka: 
(27) 	
sln. Zakajti je treba lagati?
rus. ..... .... .....? 


(28) 	
sln. Aliti je res bilo treba iti v hribe? 
rus. . ..... .... .... ...... . ....? 



Zaznamovani obliki –nikalna (ni komu treba) in ekspresivno vprašalna (Ali je komu bilo treba?) –dopuščata možnost izražanja osebka v večji meri kot trdilna zgradba (treba je), ki se lahko v nasprotju z omenjenima zgradbama pogosteje uporablja tudi za izražanje splošnega generičnega osebka. 
2.4 Zadnja razlika med ruskim .... in slovensko zgradbo treba je se nanaša na združ­ljivost naklonskih zgradb z odvisnimi stavki. 
Izpostavili bomo dve ruski konstrukciji z .... in ju primerjali s slovenski­mi ustreznicami. Odvisni stavek po ruskem .... lahko vpeljemo z veznikom .....: 
(29) 	rus....., ..... ....... .......... ................ 
Drugi tip se nanaša na zložene povedi, pri katerih je zgradba glavnega stavka [Pred.... + Vinf], odvisni stavek uvaja veznik....., ki mu sledi nedoločnik: 
(30) 	
rus..... .... ..... .......,..... ......... .... ..... .... 

(31) 	
rus..... ........ . ......,..... ............., ... ..... ....... ..... 


Ruski zvezi ...., ..... formalno ustreza slovenska zgradba treba je z ve­znikom da, vendar pa slovenska zgradba treba je v današnji rabi dokaj redko uvaja predmetni odvisni stavek z veznikom da. Roederjeva in Hansen (2006: 164) sta zapisala, da se tovrstna zveza pojavlja zgolj v »moralno-religioznih predpisih«. Gradivo iz korpusa Gigafida kaže, da je danes, deset let po študiji Roederjeve in Hansna, raba zgradbe z veznikom da vezana predvsem na redke primere iz kano­ničnih (religioznih in pravnih besedil):21 
(32) 	sln.Treba je, da ljubimo vse tiste, ki jih ljubi Kristus.rus. ..... ...... .... ..., .... ..... ........ 
Pomen ‘nujnosti’, ki se v ruščini izraža v zloženi povedi, sestavljeni iz po­
vedkovnikov ...., ....., .......... in odvisnega stavka s ....., bi lahko prevedli s pomočjo povedkovne zveze prislovapotrebno22 in odvisnika: 
(33) 	
sln.Potrebno je, da država dá za film več denarja. rus......, ..... ........... ........ ... ...... ...... ........ 

(34) 	
sln.Potrebno je, da je vsak človek odgovoren zase in skrben do drugih. rus....., ..... ...... ....... .. .... ........ . ......... o ....... 


Toda tudi zveza prislovapotrebno v povedkovni rabi z odvisnikom je stili­stično zaznamovana in značilna predvsem za uradovalna in publicistična besedila. V nezaznamovani rabi in posebej v govorjenem jeziku se isti pomen izraža pred­
vsem z osebnimi oblikami glagola morati:23 
(35) 	rus....., ..... ....... .......... ............... (nezaznamovano). sln. Otrok mora (sčasoma) postati samostojen. / Potrebno je, da otrok sčasoma postane samostojen (redko, zaznamovano). 
Na koncu naj omenimo enega izmed redkih primerov, ko se brezosebna zgradba treba je in naklonski glagol morati lahko pojavita v istem položaju oz. nista v odnosu komplementarne distribucije. 
21 	Raba treba je z odvisnim stavkom je dokaj redka tudi v listkovni kartoteki Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani. Pojavlja pa se predvsem v primerih iz del Ivana Cankarja:In tako je naposled res treba, da je človek okruten, ko mu je potlej žal; ali česar zlepa ne doseže, to je pač treba, da doseže zgrda (Cankar 1902: 27); Treba je samo, da jo kdo malo pogleda, Nino (Cankar 1902: 33); Treba je, da v zunanjih znamenjih, z besedo in dejanjem človek ne daje pohujšanja, v srce pa gleda Bog sam. (Cankar 1910: 23) 
22 	A. Žele ugotavlja pomensko razliko med zgradbama treba je in potrebno je: prvo konstrukcijo povezujez»opozorilizadejanjavnadaljevanju, prihodnosti«, drugo pa zizražanjem »posle­dične nujnosti« (Žele 2014: 9). 
23 	J. Moder je odsvetoval rabo obeh povedkovnih zgradb (treba je in potrebno je) z odvisnikom ter priporočal rabo naklonskega glagola morati.»Potrebno je, da veš« je zavračal kot nepravilno. Namesto »Treba je, da veš./ Treba je, da pridemo./ Treba je, da smo pazljivi.« pa je predlagal »Moraš vedeti./ Moramo priti./ Moramo biti pazljivi.« Moder je rabo treba je z odvisniki po­vezoval z vplivom srbohrvaških zgradb z glagolom trebati in da-stavki (prim. Moder 1982: 17). 
Grezaprimere, pri katerih ima glavni stavek pomen pogoja, potrebnega za uresničevanje cilja, ki se v ruščini izraža z brezosebno konstrukcijo [Pred.... + Vinf, Conj..... + Vinf]. Take stavke lahko prevedemo v slovenščino na dva nači­na: z brezosebno konstrukcijo ali z naklonskim glagolommorati. 
V glavnem stavku se v slovenščini najpogosteje uporablja osebni glagol morati v2.os.ed., ki senanašanakonkretno nagovorjeno osebo ali nasplošni osebek: 
(36) 	
rus..... .... ..... .......,..... ......... .... ..... .... sln. Zelo bogat moraš biti, da si privoščiš tako hišo. 

(37) 	
rus..... ........ . ......,..... ............., ... ..... ....... ..... sln. Nekaj časamoraš preživeti v Rusiji,da začutiš, kaj je ruska zima. 


V podobnih primerih je raba brezosebne zgradbe treba je z nedoločnikom možna, vendar precej redka:24 
(38) 	
rus..... .... ..... .......,..... ......... .... ..... .... sln.Treba je biti zelo bogat, da si privoščiš tako hišo. 

(39) 	
rus..... ........ . ......,..... ............., ... ..... ....... ..... sln. Nekaj časaje treba preživeti v Rusiji, da začutiš, kaj je ruska zima. 



3 sklep 
V začetnem delu naše študije so predstavljena osrednja leksikalna sredstva, s kate­rimi se v ruskem in slovenskem jeziku izražata dva naklonska pomena - ‘nujnost’ in ‘(z)možnost’. Primerjava je pokazala, da se v ruščini ‘nujnost’ najpogosteje iz­raža s pridevnikiv povedkovni rabi (......, ......, .....) in povedkovniki (....., ..........), v slovenščini pa z naklonskimi glagoli (nepolnopomen­skim morati ter polnopomenskima potrebovati in rabiti) in zgradbami s prislovi v povedkovni rabi (nujno je, potrebno je, obvezno je). 
Posebno mesto v slovenskem naklonskem sistemu zavzema povedkovna zgradba treba je, ki kaže veliko skupnih značilnosti zruskimi zgradbami zna­klonskim povedkovnikom .....V obeh primerih gre za brezosebni povedkovni konstrukciji, ki imata modalni pomen izražanja nujnosti. ..da pokazali smo, da ni mogoče sprejeti trditve Roederjeve in Hansna, da so si treba je in ruske zgradbe z .... popolnoma podobne. 
V prispevku smo primerjali različne zglede rabe slovenske zgradbe treba je v primerjavi z ruskim .... ter obravnavali različne možnosti prevoda slo­venskih in ruskih stavkov z omenjenima zgradbama. Rezultati so predstavljeni v preglednici 2. 
24 Anketirali smo petnajst vprašancev, kako bi prevedli stavka (36) in (37) v slovenščino. Pri pre­
vodusovsi uporabili stavek znaklonskim glagolom morati v2.os.ed., vendar niso izključili 
možnosti prevoda z brezosebno zgradbotreba je z nedoločnikom. 
Preglednica 2 
Pred....+ (Vcop) + Vinf Predtreba + Vcop + Vinf 
.... .... ..... ....... . ....... Treba je jesti veliko sadja in zelenjave. 

Pred....+ Sdat (človeško) + Vinf (Snom) + Vfin (morati) + Vinf ... .... .......... / ......... Moramo pospraviti stanovanje. 
Pred.... + Sdat (nečloveško) + Vinf Snom + Vfin (morati) + Vinf ........ ......... ......... Pečen kruhmora počivati. 
Pred.... + Conj..... Snom + Vfin (morati) + Vinf ...., ..... ....... .......... (a) Otrok mora sčasoma postati samostojen. ................ AdvPotrebno + Vcop+ Conjda 
(b) Potrebno je, da otrok sčasoma postane samostojen (redko in stilistično zaznamovano). 
Pred.... + Vinf + Conj..... + Vinf Vfin (morati) + Vinf+ Conjda .... ........ . ......, ..... Nekaj časamoraš preživeti v Rusiji,da začutiš, kaj je ............., ... ..... ....... ..... ruska zima. 
Predtreba + Vcop + Vinf + Conjda 
Nekaj časaje treba živeti v Rusiji, da začutiš, kaj je 
ruska zima (redkeje). 
Kot je razvidno iz preglednice, je rabatreba je povezana z različnimi skladenj­skimi in pomenskimi omejitvami. Ruskim zgradbam z naklonskim povedkovnikom .... velikokrat ustrezajo slovenski stavki z osebnim naklonskim glagolom morati. Omejitve pri rabi obravnavane povedkovne zgradbe so pomembne, ker nazorno ka­žejo na razliko med slovensko treba je na eni strani in rusko zgradbo .... ter števil­nimi brezosebnimi konstrukcijami z dajalnikom na drugi. Brezosebne konstrukcije z dajalniškim pomenskim osebkom so bolj razširjene v ruščini kot v slovenščini. Tu se odpirajo nove možnosti za raziskovanje, ki presegajo meje danega prispevka. 

liteRatuRa 
Bezlaj 2005 =France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika 4:Š–Ž, ur. Marko Snoj –Metka Furlan, Ljubljana: Založba ZRC, 2005. Breznik 1916 =Anton Breznik, Slovenska slovnica za srednje šole, Celovec: Družba sv.Mohorja, 1916. Cankar 1899 = Ivan Cankar, Vinjete (1899) <https://sl.wikisource.org/wiki/Vinjete, dostop 1. 10. 2016>. Cankar 1902 = Ivan Cankar, Kralj na Betajnovi (1902), listkovna kartoteka Inštituta zaslovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani. Cankar 1910 = Ivan Cankar, Hlapci (1910), listkovna kartoteka Inštituta zaslovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani. 
Cimmerling 2016 = Anton V. Cimmerling, Predikativy parametričeskogo priznaka v russkom 
jazyke,Trudy Instituta russkogo jayzka im. V. V. Vinogradova, ur. G.I. Kustova (v tisku). 
Grum 1930 =Slavko Grum, Dogodek v mestu Gogi (1930), listkovna kartoteka Inštituta za slovenski 

jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani. Hansen 1998 =Björn Hansen, Modalauxiliare in den slavischen Sprachen, Zeitschrift für Slawistik 43 (1988), št. 3, 249–272. Hansen 2006 =Björn Hansen, Na polputi ot slovarja k grammatike: modal’nye vspomogatel’nye slova v slavjanskih jazykah,Voprosy jazykoznanija 2006, št. 2, 68–84. 
Isačenko 1955 =Aleksandr Isačenko, O vozniknovenii i razvitii »kategorii sostojanija« v slavjan­skih jazykah,Voprosy jazykoznanija 1955, št. 6, 48–65. 
Lenček 1968 = Rado Lenček, Modalna raba adverba lahko v slovenščini, Zbornik za filologiju i lingvistiku (Novi Sad) 11 (1968), 127–135. – Ponatis: Rado L. Lenček, Izbrane razprave in eseji, ur. Marta Pirnat-Greenberg, Ljubljana: Slovenska matica, 1996, 225–233
Marušič - Žaucer 2016 =Franc Marušič - Rok Žaucer, The Modal Cycle vs. Negation in Sloveni­an, v:Formal Studies in Slovenian Syntax: in honor of Janez Orešnik, ur. Franc Marušič – RokŽaucer,John Benjamins Publishing Company (v tisku) <http://sabotin.ung.si/~rzaucer/papers/ MarusicZaucer-2016-Modal-cycle-vs-negation.pdf, dostop 14.10. 2016>. 
Moder 1982 = Janko Moder, Jezikovni kotiček: Treba je, Nedeljski dnevnik 25.4. 1982, listkovna kartoteka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani. 
Padučeva 2016 = Elena V. Padučeva, Modal’nost’: materialy dlja proekta korpusnogo opisanija russkoj grammatiki <http://rusgram.ru/..........., dostop 1.10. 2016>. 
Pavlica 1960 =Josip Pavlica, Frazeološki slovar v petih jezikih (1960), listkovna kartoteka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani. 
Pesmarica 1563 = Ene duhovne peisni (1563), listkovna kartoteka Sekcije za zgodovino slovenske­ga jezika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani. 
Plungjan 2016 =Vladimir .. Plungjan, Obščaja morfologija: vvedenie v problematiku: učebnoe posobie, Moskva: URSS,52016. 
Roeder - Hansen 2006 =CarolineF. Roeder - Björn Hansen, Modals in contemporary Slovene, Wiener Slavistisches Jahrbuch 52 (2006), 153–170. 
Snoj 2016 = Marko Snoj,Slovenski etimološki slovar, Ljubljana: Založba ZRC,32016. 
SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika 1–5,Ljubljana: SAZU oz. ZRC SAZU, 1970-1991 
Švedova idr. 1980 = Natalija Ju. Švedova idr.,Russkaja grammatika I–II, Moskva: Nauka, 1980. 
Toporišič 1982 =Jože Toporišič,Nova slovenska skladnja, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1982. 
Toporišič 2004 = Jože Toporišič,Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja,42004. 
Trubar 1595 =Felicijan Trubar,Ta celi catehismus (1595),listkovna kartoteka Sekcije za zgodovino slovenskega jezika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani.
Uhlik - Žele 2016 = Mladen Uhlik - Andreja Žele, Primerjalna analiza dveh tipov stavčnih zgradb s povedkovim določilom v slovenščini in ruščini,Slavistična revija 64 (2016), št. 3. 387–402. 
van der Auwera - Plungjan 1988 =Johan van der Auwera - Vladimir.. Plungjan, Modality’s semantic map,Linguistic Typology 2 (1988), 79–124. 
Weiss 2003 =Peter Weiss, Slovenski pravopis 2003 –priročnik na stranpoteh slovenskega jezika, 
v:Perspektive slovenistike ob vključevanju v Evropsko zvezo, ur.Marko Jesenšek, Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 2003 (Zbornik Slavističnega društva Slovenije 14), 201–206.
Žele 2014 =Andreja Žele, Primeri glagolske rabe z vidika posebnosti vslovnično-pomenskih raz­merah, Slavistična revija 62 (2014), št. 1, 1–16. 

spletni viRi 
Gigafida: korpus slovenskega jezika <http://www.gigafida.net, dostop 20. 9. 2016>. Gos: korpus govorjene slovenščine <http://www.korpus-gos.net, dostop 15. 9. 2016>. Nacional’nyj korpus russkogo jazyka <http://www.ruscorpora.ru, dostop 15. 9. 2016>. Russkaja korpusnaja grammatika <http://rusgram.ru/main, dostop 10. 9. 2016>. 

summaRy 
Some Aspects of Expressing Necessity or Obligation in Slovenian and Russian 
The article analyzes some aspects of modality in Slovenian and Russian. First, major lexical means through which Slovenian and Russian express two specific modal mean­ings—possibility (or ability) and necessity—are analyzed, basing the approach primar­ily on terminology from Plungjan (2016) and van der Auwera and Plungjan (1998). The comparison shows that the main means of expressing possibility in Russian are the modal verb .... and the modal predicative ....., whereas in Slovenian the same modal meaning is rendered by the complementary use of the indeclinable lahko and the modal verbs moči (possibility internal to a participant engaged in the stated action) and smeti (possibility external to the participant). In Slovenian, negation of the lex­emes with the meaning of possibility/ability triggers the change of lexemes (lahko / ne morem;lahko / ne smem) and surfaces in the change of syntactic structure: lahko, which normally takes finite verbal forms, is replaced by the negated modal verb used with the infinitive (MODlahko + Vfin › Vmod + Vinf). In Russian, asimilar phenomenon is tied to the expression of the participant-external possibility: the negated form of ..... is the equally predicative ......; the syntactical structure, however, is left intact. For the necessitative meaning, predicative constructions predominate in Russian: namely, mod­ally used adjectives (....., ......, ......) and modal predicatives (....., ...., ..........) in combination with anauxiliary verb. Slovenian, onthe other hand, ex­presses the same modal meaning with the use of the modal verbs morati and potrebovati, a few predicatively used adverbs (potrebno je, nujno je, obvezno je), and an impersonal predicative construction (treba je). The central part of the study analyzes the syntactic and semantic features of the construction treba je, which in contemporary Slovenian clearly carries the meaning of deontic necessity (participant-external necessity). The Slovenian predicative construction treba je is juxtaposed to the comparable Russian construction with obligatory useof the modal predicative .....The following conclu­sionsarereached: the useoftreba je in Slovenian is connected with various syntactic and semantic restrictions, whereas Russian constructions with the modal predicative .... often correspond to Slovenian sentences with the personal modal verb morati.In a broader perspective, this testifies to the fact that the useof predicative constructions is more widespread in Russian than in Slovenian. 
lJUdMila bokal 


RazlikOvalne značilnOsti stROk z jezikOvnega stališča 
Cobiss: 1.01 
Prispevek obravnava razlikovalne značilnosti strok glede na jezikovna merila. Ugotavlja, da se stroke poleg terminološke leksike, ki je relevantno znamenje določenegapredmetnega področja, razlikujejo tudi po jezikovnih merilih. Ključne besede: razlikovalna značilnost, stroka, terminografija, frazeološki termin, ne­verbalno terminološko znamenje 
Differential Characteristics of Professions from a LinguisticPerspective
This article examines the differential characteristics of professions based on linguistic criteria. It determines that, in additionto the terminological lexemes that are arelevant marker of a particular subject area, these also differ by linguistic criteria. Keywords: differential characteristics, profession, terminography, phraseological term, nonverbal terminological marker 

1 splošno 
Znano je, da so nekateri sociolingvistični pojavi v strokah skupni,1 drugi pa raz­krivajo njihove posebnosti. Za terminologijo in še posebej za njeno praktično aplikativno vejo –terminografijo pa je vabljivo ugotavljati, katere so značilnosti strok, ki niso vezane na družbeno pogojeno podlago, ampak zadevajo njihova notranjejezikovna dejstva. Po njih se stroke razlikujejo, z njimi se izražajo inhe­rentne posebnosti strok, izkazujejo pa se ob njihovi medsebojni sopostavitvi in ob konkretnih primerih. Izhodišče razprave se osredotoča na jezik kot hierar­hično obstoječ fenomen, ki se izkazuje s posameznimi ravninami. Odgovor na vprašanje, ali je mogoče vstrokah ugotavljati razlikovalne značilnosti2 na vseh jezikovnih ravninah, na glasoslovni, oblikoslovni, skladenjski, besedotvorni in 
besedoslovni (leksikalno-semantični), je nikalen. Na glasoslovni, oblikoslovni in skladenjski se stroke navezujejo na splošni jezik, tu se množica splošnega jezika 
1 	Mojca Žagar Karer omenja »omejeno število uporabnikov, ki imajo posebno (strokovno) znanje,formalno naravo govornega položaja, poudarjeno informativnost« (Žagar Karer 2011: 134). 
2 	V prispevku bo uporabljen izrazrazlikovalne značilnosti, ki se sicer kot termin v terminografiji veže na pomensko strukturo terminov, v jezikoslovju pa je aktualen tudi v dialektologiji: »Re­lativne razlike so tudi navznoter, tako v okviru istega narečja lahko obstajajo posamezni govori (mikrodialekti), ki jih povezujejo iste razlikovalne značilnosti.« <http://www.jezikinslovstvo. com/ff_arhiv/lat1/043/78c01.htm, dostop 21.5. 2015.>Sicer seterminrazlikovalna značilnost pojavlja tudi v jezikoslovju nesorodnih strokah, na primer v medicini in sociologiji. 
presekazmnožicostrokovnihjezikov,kisoopredeljujočizaposameznostroko. Otemjevstrokovniliteraturižeteklabeseda.ŠpelaVintar(Vintar2008:38)se obrazčlenjevanjupovezavsplošnegainstrokovnegajezikaosredotočanatrivrste terminološke leksike, na »strokovno specifično izrazje«, na »splošno strokovno izrazje«inna»splošnoizrazje«,pričemerkotmerilostrokovnostibesedilapos­tavi»strokovnospecifičnoizrazje«naprvomesto.Terminološkileksikivstrokah dajeprednosttudistarejšajezikoslovnaliteratura.JožeToporišičvEnciklopediji slovenskega jezika navaja: »Vsem strokovnim jezikom je lastno zlasti posebno izrazje [...]« (Toporišič 1992: 315). 
Strokovna literatura torej obravnava besedoslovno ravnino kot najbolj re­prezentativno,nakateriseizkazujedoločenastroka.Članekparazčlenjastroke gledenadrugerazlikovalneznačilnosti,kotjeslovničnomerilobesednihvrst,in gledenadrugejezikovneravnine,kotjebesedotvornainskladenjska.Sežetudi vneverbalnokonvencionalnoterminološkosporazumevanje.Nekaterestrokeso potehmerilihboljprepoznavne.Namenpričujočegasestavkajetorejpoglobiti splošnoznanodejstvooterminološkileksikikotnajboljrelevantnemznamenju določenestrokeinpritegnitišedrugenjihoverazlikovalneznačilnosti.Konkretno izhodiščebodoterminološkislovarji;večino3 tuobravnavanihjeizdalInštitutza slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Terminološki slovarji naj bi zaje­lipojmovni sistem stroke. Kodifikacija senamreč najboljmerodajnouresničiz registracijoterminološkeleksikevterminološkihslovarjih,kizajamejotermine določenestroke,tipaslonijonanjenempojmovnemsistemu.Terminisonamreč leizraznalupinazapojem,njegovazunanjaizraznaoblika,neodvisnaodsobese­dila.Kotcelotasezdružujejovterminološkileksikidoločenestroke.Obtemna dansilivprašanje,aliobstajastroka,kinimastrokovnegajezika,kipotemtakem nimasvojespecifičneleksike,inaliobstajastrokovnijezik,kinivezannastroke. Odgovorjenačelomapozitivenvdrugemdelu,njegovakonkretizacijapaprinaša tudi v tem članku dopolnilne poglede.4 
Prispevekponekodsegaodpojmovnegasistemaposameznihstrok,kiseiz­kazujejo v slovarjih, tudi v besedila tu obravnavanih strok. Krovno izhodišče je namreč jezik kot najširši fenomen, ki obstaja v treh prepletajočih se aplikativ­nihdanostih:kotsistemgovorjenihinpisnihbesedil(prvividik),kijihvpravila 
3 
OdtuobravnavanihSekcijazaterminološkeslovarjeInštitutazaslovenskijezikFranaRamovša 
ZRC SAZU ni izdala edinole Pojmovnika s področja obratovanja in vzdrževanja distribucij­
skegaelektroenergetskegaomrežjainpostrojev–izdalisogaElektroinštitutMilanVidmarin 
elektrodistribucijska podjetja Slovenije (Bokal 1994). 4 Trditev o strokovnem jeziku navezujemo na slovnično kategorijo števila. Slovenske slovnice 
injezikovnipriročnikiimajosiceriztočnicostrokovnijezikvednini,aprinjegoviopredelitvi 
hitropreidejovmnožinskooblikointipizacijovežejonaaplikativneoblikestrokovnegajezika. 
TakoSlovenskaslovnicaJožetaToporišičaločujeznanstvenijezik,poljudnoznanstvenijezikin 
praktičnostrokovnijezik(Toporišič2000:28–30).JožeToporišičvEnciklopedijislovenskega 
jezikapriiztočnicistrokovni jezikževdrugemstavkugovori o »strokovnih jezikih«in neo 
»strokovnem jeziku« (Toporišič 1992: 315). 
spravljajoinurejajoslovnice(drugividik),iniznjijuizhajajočeinnanjunipodla­gipredstavljene»drobne«enoteprveravni(leksemi),kisoregistriranevslovarjih. 

2 stRoke glede na soCialne zvRsti 
Začetekobravnavanjastrokizhajaiznajširšihizhodišč,izsocialnihzvrsti.Glede natomeriloserazpravljanjerazdelinatrivnavpičnirazslojenostijezikanajbolj razpoznavne predstavnike: knjižni jezik, pogovorni jezik in narečje. 
2.1 Če začnemo na socialni plasti, ki je geografsko zamejena, obstanemo na nare­čju. Obstoj narečnih terminov v strokah je bil v slovenski jezikoslovni literaturi že opažen. Zvonka Leder Mancini omenja narečne termine v strokah geografija, krasoslovje,živinoreja,kmetijstvo(Leder-Mancini1984:87).Geografskopodro­čjeponazorimosterminiizGeografskegaterminološkegaslovarja(2005).Narečni terminisopogostovezaninaagrarnogeografijoinnageomorfološkeoblike;njihov narečniizvorzaznamujeoznakaljud.(sko):čŕča5 -ežagr. geogr., ljud., na Tolminskem 
›senožét(1);rónek -nkamnav.mn.agr. geogr., ljud., na Goriškem ›terásnivinógrad; brájda -e ž 2. agr. geogr., ljud., v Goriških brdih vinograd; dána -ež geomorf., ljud., na Primorskem ›dánjaravnína.Dokazzanarečnistatusnekaterihodnaštetihterminov najdemoževPleteršnikovemslovarju(Pleteršnik2006):čŕča, f. »senožetnačrtu (Rodung)«,Erj. (Torb.), Tolm.;r.n.k, -nka,m.= visečsvet,ponekaterihkrajih tudi vinograd vistem pomenu, kakor ipavski »breg«, Goriška ok.-Erj. (Torb.); – menda iz furl.ronc;prim.Štrek. (Arch. XII. 467.).Izraz ronek jetuditerminvpla­ninskiterminološkileksiki.Planinskiterminološkislovar(2002)ganeoznačenega prikazuje z dvema sinonimoma:rónek ~nkam strmina, breg. 
Izraz rovt imasicervGeografskemterminološkemslovarjuoznakoljudsko levdrugempomenu,aobmočnazamejitevvprvempomenuženakazujenarečni termin: rôvt -a m 1. agr. geogr., v severozahodni Sloveniji njiva na nekdaj s treblje­njemizkrčenemzemljiščunahribovitih,goratihobmočjihS:rútPRIM.:fráta(1), ledína(2),laz,novína(2),črét(2)2.agr. geogr., ljud., v Julijskih Alpah ›predplanína. PopojasniluojezikovnivrednostioznakePRIM.6 bikotnarečneterminelahko obravnavalitudinekatereizraze,navedenezatooznako:fráta -ež 1.agr. geogr., na Pohorju s trebljenjem pridobljena njiva [...]2.agr. geogr. na golo izsekano ze­mljiščesredisklenjenihgozdov,kisepostopoma,nenačrtnozarašča.Izraz rovt si je kot poimenovanje za določeno prepoznavno zemljišče z individualizacijo pridobiltudistatuslastnegaimena;prešeljevtoponomastikoinpostalpogosto 
5 	Izraz črča jenavedentudiv2SSKJintoscitatomIvanaPreglja.ScitatnostjosobilivSSKJ prikazaniizrazizizrazitorabovdoločenemokoljuinprinatookoljevezanemavtorju:čŕča [...] nar.stravoporaselizkrčensvet:Bilojelice,kamorsejebilavtelesilabeda,jeza,bridkostdeve­tih rodov, žalostna prošlost tolminskih sotesk, grap, črč in lazov(I. Pregelj). 
6 	VrazdelkuKrajšaveinoznakevGeografskemterminološkemslovarjujeoznakaPRIM.uteme­ljena tako: PRIM.: primerjaj pomensko ožje ali pomensko širše strokovne izraze. 
ime slovenskih krajev v severozahodni Sloveniji (Javorniški Rovt, Plavški Rovt, Nemški Rovt, Laški Rovt). 
Geografski terminološki slovar vključuje tudi termine, ki sogledenasvojo pomensko strukturo zgornjim podobni; prav tako so vezani na določeno območje: roca -e[róka] žagr. geogr. požigalništvo v Braziliji; chitimene -ja[čitiméne] m agr. geogr. požigalništvo vekvatorialni Afriki; kaingin -a[kajngín] m agr. geogr. poži­galništvo na Filipinskem otočju; ládang -am agr. geogr. požigalništvo v Indoneziji; mílpa -ežagr. geogr. požigalništvo v Mehiki; tavy -ja[távi] m agr. geogr. požigalni­štvo na Madagaskarju. 
Prvotno je bil le lokalno razširjen tudi smučarski termin slalom (v pomenu ‘poševna sled navzdol’ je bil v rabi v vzhodni in jugozahodni Norveški), ki je postal internacionalizem. (Prim. Bokal 2009: 110.) Ali iz drugih jezikov in narečij izhajajo izrazi, ki so v različnih strokah vezani na določeno geografsko območje, na primer v kulinariki (pica), v koreografiji (vrste plesov), naj ostane tema za pri­hodnje razprave. 
Nad narečno socialno zvrstjo je v navpični razslojenosti jezika pogovorni jezik. Glede nanjegov prevladujoči jezikovni položaj, ki ni vezannapisni kod in na terminološke besedilne tipe, bi predpostavljali, da pogovornih izrazov kot terminov v strokah ni. Pa vendar se najdejo, in to v strokovni varianti pogo­vornega jezika, v žargonu. Stroka, v kateri se taki izrazi pojavljajo, pa je po pričakovanju gledališče. Le-to se namreč v svoji »praktični« obliki uporablja predvsem v govoru. Primeri so iz Gledališkega terminološkega slovarja (2007): foršpílati -amdov., žarg., v zvezi z režiserjemnazorno pokazati igralcu, kako naj od­igra prizor; fingírati -amnedov., žarg., v zvezi z igralcemz mimiko, gesto nakazovati uporabo rekvizita, dejavnost, prostor; dáti iztóčnico dám --dov., v zvezi z igral­cem ali šepetalcemizgovoriti, nakazati iztočnicoS: žarg.vréči iztóčnico. Soavtorica Gledališkega terminološkega slovarja Barbara Sušec Michieli opaža, da so v gledališču žargonski izrazi, »značilni za področja, na katerih prevladuje ustnakomunikacija, npr. ustvarjalni proces in tehnične priprave«. Žargonizme ločuje po izvoru; ob pogostih primerih iz nemščine (óksnštant za galeríjo, štímungo za atmosfero, kulísnšíbar za ódrskega délavca) navaja na podlagi metonimije nastale slovenske izraze (pes –neznatna, nepomembna vloga, pri kateri igralec nastopivprvem in zadnjem ali samovzadnjem dejanju; lev –večja, pomemb­nejša vloga). Ugotavlja tudi gospodarnost žargonskih izrazov, ki imajo v primer­javi s knjižnimi manj členov (Sušec Michieli 2009: 265). 
Gledališka leksika je kot termine privzela tudi domača in tuja osebna imena, ki označujejo značajsko tipične like zlasti s skrajnih mej človeškega vede^nja. Ada Vidovič Muha tako odgovarja na poobčnoimenjenje lastnih imen: »Kdaj lastna imena prehajajo med občna in stem postanejo nosilci slovarske­ga pomena? Pomembno vlogo pri tem igra dejstvo, da je za nosilca lastnega imena [...] značilna presežnost določene lastnosti ali njena morebitna nepriča­kovanost, ki jo [...] realno okolje začenja prepoznavati že prek lastnega imena nosilca. Skratka, lastno ime ne zaznamuje več posameznega, ampak lastnost, značilnost, ki je motivirana na posameznem kakorkoli presežno, npr. júdež ‘iz­dajalec, ovaduh’, amerika ‘bogastvo, izobilje’ [...].« (Vidovič Muha 2000: 78) Primeri iz Gledališkega terminološkega slovarja: Pavlíha --/-e m, od 40. let 20. stol. naprej, v slovenskem lutkovnem gledališču glavni junak gledališča ročnih lutk z visokim, razklanim glasom, za katerega so značilni pogum, premetenost, hudo­mušnost ang.: Pavliha nem.: Pavliha m, ita.: Pavliha m.; fr.: Pavliha m; harlekín -am 1.po osrednjem liku iz commedie dell’arte nastopajoči, ki zgibalno spretnostjo, improvizacijo, akrobacijami zabava občinstvoang.: Harlequinnem.: Harlekinm ita.: arlecchinom.fr.: arlequinm [...]Taki izrazi so še Brigéla, Hánswurst, Judy, Júrček, Kásperl, Kolombína, Pedrolíno, Petrúška, Pierrot, Pulčinéla, Punch, Skaramúš, zanni.7 Pojav, ki bi ga lahko imenovali terminologizacija lastnih imen, je potemtakem tipičen za stroko, ki se ukvarja s poglobljenim psiholo­škim razkrinkavanjem človeških značajev. Morebitne grafemske variante pri navajanju tujih ustreznikov sosicer mogoče,8 anezanikujejo dejstva, da gre z nekaterimi zadržki9 pri teh gledaliških terminih za poseben tip internacionaliz­mov. Pridržki gredo tudi v smer razumevanja prevzetosti, ker gre pri navajanju tujih ustreznikov le za izrazno podobo, medtem ko pojmovna podlaga osta­
7 	Razlage v Gledališkem terminološkem slovarju: Brigéla -e [brigéla] tudi Brighella -e m (ita.) commedia dell'arte tip zvitega, spletkarskega služabnika, navadno z brki in polmasko skljukastim nosom [...]; Hánswurst -am od začetka 16. stol. naprej, v nemškem okolju komedijski tip prostaškega, prebrisanega ljudskega junaka, navadno vkostumu salzburškega kmeta [...]; Judy --[džúdi]ž v19. stol., vAngliji lutka, Puncheva žena, tip jezne in nasilne zakonske žene [...];Júrček -čka m med obema vojnama, na slovenskih sokolskih lutkovnih odrih marioneta, junak otroškega občinstva, možic nedoločljive starosti v predstavah, ki vzgajajo in krepijo narodno zavestang.:Jurček, nem.:Jurček m, ita.:Jurčekm.,fr.:Jurčekm;Kásperl -am 1.od konca 18. stol. naprej, v nemškem okolju komedijski tip duhovitega, prostaškega hlapca v dunajskem ljudskem gledališču [...] 2. od 19. stol. naprej, v nemškem okolju ročna lutka ali marioneta, zlasti v predstavah za otroke [...]; Kolombína -e tu­di Colombina -e[Kolombína]ž commedia dell’arte tip mlade, spletkarske služabnice, Harlekinove ljubice [...];Pedrolíno -am(ita.) commedia dell’artetip prijaznega, naivnega služabnika z ohlapnim belim kostumom in majhnim pokrivalom, navadno brez maske in zbelo pobarvanim obrazom [...];Petrúška -emod 17. stol. naprej, vRusiji, zlasti vlutkovnem gledališču tip nasilnega, prostaškega, smešnega ljudskega junaka z dolgim nosom, piskajočim glasom, ki ga lutkar ustvarja s pisčikom [...]; Pierrot -a [pjeró -ja] m(fra.) commedia dell’arte, kasneje francoski pantomimni lik tip ogoljufane­ga ljubimca, neumnega služabnika ali žalostnega klovna z belim ali črno-belim kostumom in masko ali belo pobarvanim obrazom, nastal iz lika Pedrolina [...]; Pulčinéla -e tudi Pulcinella -e[pulčinéla] m 1.commedia dell’arte tip premetenega, uživaškega služabnika ali trgovca z dolgo kapo, grbo, velikim trebuhom in kljukastim nosom, navadno vbelem kostumu [...];Punch -a [pánč]m od 17. stol. naprej, v Angliji ročna lutka, nastala iz lika Pulčinele, tip nasilnega zakonskega moža [...]; Skaramúš -atudiScaramouche -a [skaramúš] m (fra.)commedia dell’arte, francoska komedija v 17. stol.tip strahopetnega, bahavega vojaka s črnim kostumom in širokim pokrivalom, z masko zdolgim nosom, sškornji in visečim usnjenim penisom [...]; zanni -ja [dzáni] m(ita.) commedia dell’arte tip smešnega služabnika [...]. Vprašanje velike začetnice pri izrazih puščamo ob strani. 
8 Zlasti to veljaza iztočnico Jurček, ki je v vseh jezikih (angleščina, nemščina, italijanščina, fran­coščina) naveden z zlitnikom: Jurček. Prim. op. 8, iztočnicoJurček. 9 Težko bi namreč trdili, da gre pri tipu Jurček, ki ima časovno in lokalizacijsko omejitev, za internacionalizem. 
ja neprevzeta. Pravzaprav gre vnekaterih zgornjih primerih zaprevzemanjev obratno smer, ko tuji jeziki prevzemajo iz slovenskega, iz našega okolja. 
Razlikovalne značilnosti strok s stališča knjižnega jezika, ki je na vrhu socialnozvrstne razplastenosti jezika, zadenejo na globalizacijo in znjo pove­zano stopnjo prevzetih besed v posameznih strokah. Vrednotenje jezika in vnos interferenc vanj, kar je pogosta tema jezikovnih razprav, naj bo v pričujočem prispevku omenjen le s skrajnih položajev. V Čebelarskem terminološkem slo­varju (2008) je en sam prevzeti izraz (inbrídna mática; angl. inbreed > pariti sorodne vrste),10v novejši terminološki leksiki zlasti ožjih strok pa se angleško izrazje kopiči v veliko pojmovnih skupinah. Ena takih je deskanje na snegu, ki ima angleške izraze za dejanje sámo (loop, hold), za gibalne prvine (duck stan­ce) in za priprave (kink rail, straight rail, curved rail). Slovenski smučarski slo­var si je tu izjemoma11 privoščil podjetno potezo v prid slovenščini in v slovar sprejel v rabi »delno potrjene besede« (2011: 11), ki jih je grafično zaznamoval s piko na koncu zapisa iztočnice. Neupoštevanje načela ustaljenosti terminolo­ške leksike je bilo tako formalno označeno. To je strokovno sprejemljiv način potrditve sociolingvističnega posega v stroko, če se ta za to poteguje. Navedeni stroki kažeta skrajno stanje prevzetosti. 

3 stRoke glede na besedne vRste 
Glede na zajetost terminov po besednih vrstah strokovna literatura omenja sa­mostalnike in njihovo večjo pogostost v primerjavi z drugimi besednimi vrstami: »[Strokovni termini] so[...]vveliki večini ressamostalniški, vslovenščini veči­noma s pridevniškim prilastkom [...]« (Vidovič Muha 2000: 26). Tovrstno vlogo samostalnikov priznava tudi Špela Vintar: »Večina terminov je samostalniških, 
se pravi, so sestavljeni bodisi iz enega samostalnika bodisi iz besedne zveze, v 
kateri je jedro samostalnik« (Vintar 2008: 40). Ob strani sopoleg samostalnikov omenjene tudi druge besedne vrste: »V literaturi pogosto beremo, da so termini be­sednovrstno večinoma samostalniki in samostalniške besedne zveze.[...] Vendar je treba opozoriti, da sotermini lahko tudi glagoli, pridevniki in prislovi itd.[...] Pojavljanje nesamostalniških terminov je odvisno zlasti od obravnavanega stro­kovnega področja, glagoli se v večji ali manjši meri pojavljajo skoraj na vseh področjih (bolj pogosti so npr. v vojaški in športni terminologiji, najdemo jih tudi velektrotehniki, npr.krmíliti, izolírati), medtem ko npr. vglasbeni terminologiji 
10 	Seveda gre tudi tu za prevzetost samo s stališča izrazne oblike, ne pa za prevzetost pojma samega. 
11 	Izraz »izjemoma« je uporabljenzato, ker so se sestavljavci slovarjazavedali, da je to termi­nografsko neregularno dejstvo. Upravičujejo ga tako: »Take v rabi delno potrjene besede si­cerniso običajni del slovarskega besedja, ajih je strokovna skupina, ki je sestavljala slovar, s strinjanjem stroke oziroma njenega področnega strokovnega predstavnika želela ponuditi upo­rabnikom. S tem smo želeli zadostiti poimenovalnim možnostim slovenščine in konec koncev tudi upravičiti naslov slovarja, obenem pa z neprikrivanjem tujega prikazati stanje slovenske smučarske terminologije.« (Slovenski smučarski slovar 2011: 11) 
najdemo tudi prislove (npr. allegro, forte), v gledališki terminologiji pa celo med­mete (npr.Bis!, Bravo!).« (Žagar Karer 2011: 32–33) 
Druge besedne vrste so zaradi dojemanja samostalnikov kot »statične pred­metnosti« (Vintar 2008: 41) v podrejenem položaju: »Pričakovana samostalni­škost terminov pa je pogosto razlog, da neupravičeno spregledamo termine drugih besednih vrst, še posebej glagole« (Vintar 2008: 41). 
Delitev glagolov glede na njihove pomenske sestavine na primitivne, temelj­ne, specializirane in višje specializirane (Žele 2004: 78) predpostavlja, da je med terminološko leksiko večina glagolov z ozko specializiranim pomenom.
Ko poudarjamo glagole kot termine, dodajamo številski podatek. Štetje ter­minov v Malem klekljarskem slovarju iz žirovskih del Tončke Stanonik (Bokal 2013) je to dejstvo potrdilo. Klekljanje je namreč predvsem gibalno dejanje in tako je od skupno 407 terminov v tem slovarju 82 glagolov. Če pa glede na koncept slovarja k tej številki pritegnemo še glagolnike, ki nimajo izhodiščnega glagola in jih je 9, se številka povzpne na 91 glagolskih iztočnic, kar je torej skoraj četrtina. 
Pri razčlenjevanju terminov po besednih vrstah seodpira vprašanje poveza­nosti le-teh skolokacijo, ki seizražavobsegu pomenskih možnosti leksema, da vstopav tipičnebesedne zveze. »Kolokacija je zadeva statistične verjetnosti, da se dve besedi lahko sopostavljata. Ena v paru ima večjo privlačnost kot druga, na primer beseda vino ima večjo možnost sopostavljati sezbesedordeč kot beseda rdeč z besedo vino, ker se beseda rdeč lahko navezuje naštevilne samostalnike, medtem ko beseda vino nastopa le z majhnim številom pridevnikov« (Jackson 2002: 18). Ali je možnost tvorbe terminov z določeno besedno vrsto premo ali obratno sorazmerna z njihovo kolokacijsko razpršenostjo? Ob zgornjem primeru: ali ima pridevnik rdeč zaradi svoje navezanosti naveč samostalnikov zato večjo možnost, da se pojavlja kot del terminološke besedne zveze kot vino in izraz vino zaradi manjše vezave manj? Na prvi pogled je odgovor pritrdilen. Če pa pomisli­mo na zaprtost denotativnih pomenov, se pritrdilni odgovor omaje. Vsekakor tema za digitalno obdelavo besedil in rudarjenje terminov. 
Ob zgornji definiciji kolokacije, ki predpostavlja kvantitativno merilo, in ob iskanju odgovorov na zastavljeno vprašanje je smiselno kvantitativni vidik raz­členiti na posamezne postavke. Mateja Jemec Tomazin opozarja, da »[k]olokatna paradigma ali obseg kolokacije, ki ga določa število kolokatorjev (besed, ki se pojavljajo ob preučevani besedi), temelji naupoštevanju pomenskih lastnosti na paradigmatski in različnih vidikih besednega povezovanja na sintagmatski ravni« (Jemec Tomazin 2010: 158). Gre torej za navpično (paradigmatika) in vodoravno os (sintagmatika) pri razumevanju kolokacij, rezultat pa je po vsej verjetnosti ek­sponentno, ne linearno razvita krivulja, ki izraža število kolokacij. Trditev jemlji­mo kot hipotezo, ki še čaka na obdelavo. 
Terminološko razpravljanje neprezre terminoloških kolokacij. Špela Vintar navaja, »da Evroterm kot terminološka baza [...] vsebuje precej besednih zvez, za katere bi težko trdili, da so poimenovanja določenih jasno opredeljenih pojmov, so pa nedvomno terminološke kolokacije« (Vintar 2008: 41). Postavlja se vprašanje ločevanja terminoloških kolokacij od kolokacij splošnega jezika. Da merilo usta­ljenosti jezikovnih sredstev zapraktično razmejevanje ni relevantno, sta avtorici že opozorili (Logar–Vintar 2008: 13). In če je značilnost kolokacij, »da se sesta­vine kolokacij ne pojavljajo vedno skupaj, temveč so med dvema deloma lahko tudi do štiri besede« (Jemec Tomazin 2010: 158), se v obravnavo kot eno od meril ponuja število kolokatorjev med iščočima besedama. 
Pridevnik je s terminografskega besednovrstnega stališča manj funkcionalen. Ada Vidovič Muha ga uvršča med eksogene lekseme, pri katerih »je jedro sinta­gme, identifikacijski člen, zunaj njih samih« (Vidovič Muha 2000: 63). V strokov­ni literaturi ga kot potencialno iztočnico v terminoloških slovarjih omenja Mojca Žagar Karer (2011: 32). Pridevniške iztočnice bi lahko vseboval terminološki slo­var barv (rdeč, bél, čŕn), vendar tudi tu obstaja dilema, ali bi nastavili pridevniško iztočnico (rdeč, bel, črn) ali njegovo konverzno obliko (rdéča, béla, čŕna), ki je z besednovrstnega merila samostalnik. 
V terminološki literaturi je glasba omenjena kot tipična predstavnica stroke, v kateri so termini prislovi (andánte, fórte, mézzofórte). (Prim. Vintar 2008: 41; Žagar Karer 2011: 33.) Prislove pa najdemo tudi v leksiki likovne umetnosti (buon fresco, al fresco, a secco); prav tako kot v glasbi tudi tu izvirajo iz italijanščine. V geografski terminološki leksiki so prislovni termini neprevzeti (dôlvôdno, gôrvôdno).12Prislov­ne iztočnice najdemo tudi v gledališki terminološki leksiki. Gledališki terminološki slovar navaja številne režijske oznake vdramskih besedilih, namenjene nastopajo­čim, ki označujejo intenziteto govorjenja (potíhem, tího, naglás) ali položaj govore­čega glede na soigralce (záse, na strán, vstrán), izražajo tudi neodrsko spremljanje dramske igre: off. V geografiji odra določajo mesto dramske igre: désno sprédaj, désno zádaj, lévo sprédaj, lévo zádaj, v sredíni sprédaj, v sredíni zádaj, sprédaj, zádaj.Prislovi so v gledališki leksiki na ravni rangiranja predstav: ízven, délno ízven, ízven in kónto, izražajo pa tudi njihovo časovno pojavljanje:zádnjikrat, zádnjič. 
V gledališki terminološki leksiki sotermini celo zaimki. Prav tako imajo na­men pojasnjevati izvedbo gledališke vloge: sám --zaim. 1. v didaskalijah oznaka zamonolog PRIM.: záse 2.vdidaskalijah oznaka, da je igralec samnaodru;Vsí vse!13 žarg., v zvezi z režiserjemukaz za vajo na postavljeni sceni, na kateri sodelujejo vsi nastopajoči v kostumih, z rekviziti. 
12 Primera sta iz Geografskega terminološkega slovarja. 
13 Besednovrstne oznake iztočnica nima ne v knjižni izdaji Gledališkegaterminološkega slovarja 

ne v elektronski obliki na spletnem portalu Fran. Ker pa ima spletna izdaja z dvema »črticama« 
nakazano paradigmo (osnovo in obrazilo, ki je vtem primeru ničta končnica), bi potemtakem 
oznaka z dvema črticama pomenila nesklonljivost. Ker je sklonljivost inherentna lastnost sa­
mostalnikov, pridevnikov in zaimkov,umanjkanje tovrstne oznake v slovarju rešimo z dodano 
oznako zaim.Prim. SSKJ: ves vsa vse [v.s] zaim., SP 2001: ves vsa vse [v.s] cel.mer.zaim.(ce­
lostni merni zaimek). Razvezavo cel. mer.zaim. izpisujemo po analogiji in kombinaciji scel. 
prisl. zaim. (celostni prislovni zaimek) in mer.prisl. (merni prislov). V razdelku Krajšave in 
slovarske oznake v SP 2001 je namreč umanjkala. 
Termini so tudi medmeti.14 Bís in Brávo v gledališki leksiki imata vlogo po­zitivnega sprejemanja predstave.15 

4 stRoke glede na besedotvoRje 
Slovničnemu razčlenjevanju strok po besednih vrstah sledi obravnava na bese­dotvorni jezikovni ravnini. Če besedotvorje razumemo kot »[d]el besedoslovja, ki kaže, kako sedelajonove besede (tvorjenje) in kako tvorjenke razumemo« (Toporišič 1992: 8), in če se opremo na besedotvorni pomen tvorjenk (Vidovič Muha 2000: 115) ter izhajanje iz dejstva, da obrazilni morfemi lahko obliku­jejo večjo pojmovno skupino, opazimo razlikovalne značilnosti vposameznih strokah. V okviru besedotvornih vrst je zelo produktivna izpeljava, ki ne samo s posameznimi priponami iz samostalniških podstav, ampak tudi z besednimi zvezami pridevnika in samostalnika ponuja oblikovanje terminov. Konkreten primer so v likovni umetnosti poimenovanja za barve, ki so izpeljanke iz ze­mljepisnih lastnih imen. V jezikoslovni literaturi jih imenujemo eponimi:16 
berlínsko módra, délfsko módra, egipčánsko módra, paríško módra;17angléško rdéča, pompejánsko rdéča;gŕško zelena, sevrsko zelena.Tvorjenost spridev­niškimi obrazili -ski iz zemljepisnih lastnih imen Ada Vidovič Muha uvršča med besedotvorne pomene, ki so pomensko predvidljivi, gre pa za pomen po­vezanosti (Vidovič Muha 2000: 44–45). Take vrstne pridevnike v terminološki besedni zvezi imenuje »izvornostno krajevne« (Vidovič Muha 2000: 28). Ta poimenovalni motiv se razkriva tudi v terminih čéška zelena zemlja, neápeljska zemlja,18 siénska zemlja, verónska zemlja.Prvotno so se namreč barvila prido­bivala neposredno iz zemlje, prsti, od tod je izviralo tudi ime, ki seje pozneje leksikaliziralo še v manj nazornih pomenih. 
Pojmovni skupini iz likovne umetnosti so izrazno podobni termini iz uporab­ne umetnosti, in sicer s področja orožja: átiška čeláda, frígijska čeláda, halkídska 
14 	Medmete najdemo tudi v narečni terminologiji, zlasti za usmerjanje vprežnih živali. SSKJ: héj in hejmedm.[...]3. nar., klic volu naprej!: hej, lisec; bístahor medm.[...]klic konju na levo!: hijo, bistahor.Jože Toporišič v Slovenski slovnici navaja različne velelnice zaživali, za konja na primer:i, hi, dije, g(i)e (Toporišič 2000: 462). Na terminologiziranost velelnic za živino je opo­zorila Alenka Šivic-Dular: »Medmeti, ki so se terminologizirali (poudarilaL. B.) vvelelnice,imajo [...]« (Šivic-Dular 1985: 147). 
15 	Gledališki terminološki slovar:Bís! medm.(lat.dvakrat) klic iz občinstva nastopajočimizraža zahtevo po ponovitvi dela uprizoritve; Brávo! medm., klic iz občinstva izraža navdušenje nad igralcem, prizorom, uprizoritvijo. 
16 	O eponimih je pisala Maja Košmrlj Levačič (1998). 
17 	Opazno je, da zlasti modra pri tem izkazuje večjo sintagmatsko pestrost. Vprašanje o vzrokih presega namen tega sestavka. Predvideva se odgovor, da je to mogoče v povezavi z barvo neba v posameznih mestih. 
18 	Iz gradiva za umetnostnozgodovinski slovar, ki se hrani v Sekciji za terminološke slovarje Inštitutazaslovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU: čéška zelena zemlja [...]anorgan­ski pigment, ki vsebuje veliko železa, prvotno najdena v Kadaňu na Češkem; neápeljska zemlja [...] rumen pigment, ki so ga pridobivali v žveplenih rudnikih v Neaplju. 
čeláda, koríntska čeláda, benéška skléda, burgúndski šlém.19 V navedenih prime­rih je poimenovalni motiv mogoče navezati nageografsko območje, nakaterem sta se določen del bojevniške opreme ali orožje uporabljala, glede na kronološko merilo po predvidevanju prvotno. Tudi tu gre za inheretno povezavo pojma in termina. Obe navedeni stroki, barve in orožje, sta dokaz, kako predmet stroke sega v izrazno obliko terminov. 
Nekatere stroke so prepoznavne tudi po značilnih priponskih obrazilih. V klek­ljarstvu kot eni od antropoloških strok je pri izpeljavi povezujoče znamenje poj­movne skupine, ki jo oblikujejo poimenovanja čipk, podaljšava korena z -ov/-ev: métr-ovke, sŕčk-ovke, močerád-ovke, krížč-evke.20 
Kemija je veda, pri kateri je produktivna besedotvorna vrsta zlaganje: metílal­kohól, klórbenzén, etílklór.Kot pri klekljarski terminologiji se tudi v kemiji pojav­ljajo njej lastnepripone: -ik (vodík, kisík, ogljík), -ij (rádij, kálcij, stróncij, silícij). Relevantno znamenje kemijsketerminološke leksike je tudi njej inherentna slov­nična lastnost – neštevnost, termini se kot snovni samostalniki rabijo le v ednini. 

5 stRoke glede na sintagmatiko 
Glede na to, »da [so] [k]ategorialne pomenske sestavine izhodišče sintagmatike 
– družljivosti, povezovanja leksemov z izhodiščno omejitvijo njegovih para­digmatskih–izbirnih možnosti« (Vidovič 2000: 111), seje smiselno vprašati, ali obstajajo razlike v strokah glede na terminografsko merilo, še posebej, če predvidevamo neomejeno možnost kolokacijskih zvez in različne skladenjske možnosti. Delni odgovor na zastavljeno vprašanje najdemo v elektrotehniški terminološki leksiki, in to na njenema ožjem področju, na področju distribucije električne energije. V Pojmovniku s področja obratovanja in vzdrževanja distri­bucijskega elektroenergetskega omrežja in postrojev (Bokal 1994) najdemo ve­liko terminov, ki sossintagmatskega vidika desni prilastek. Številski podatek je tak: od skupno 361 izrazov imajo 103 izrazi tako obliko. Pod iztočnico čas je zbrano 28 podiztočnic, od katerih jih je 15 vvlogi desnega prilastka. Nekaj primerov:čas diagnosticíranja okváre, čas do okváre, čas do pŕve okváre, čas hládne rezerve, čas kontróle, čas lokalizácije okváre. Vzrok iščemo v meta­jezikovnih posebnostih te stroke. Take besedne zveze se zapirajo same vase, poglabljajosevlastne odnosne pojme, njihov pomen seneveže navzven, kar bi bilo v primeru z levim prilastkom, s katerim bi se izražala vrstnost, ki bi bila podlaga za sistemizacijo. Če vzamemo na primer besedno zvezo čas di­agnosticíranja okváre, je diagnosticiranje okvare opredeljeno s stališča časa, potencialna možnost pa je še mésto, srédstvo diagnosticíranja okváre.Kdaj je 
19 	Primeri so iz spletnega Terminološkega slovarja uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje <http://isjfr.zrc-sazu.si/terminologisce#v, dostop 15.5. 2016>. 
20 	O posebnostih klekljarske terminološke leksike prim. Bokal 2015. Poleg besedotvornih poseb­nosti je opisana tudi slovnična posebnost – kategorija števila. (Bokal 2015: 47–48). 
pretvorba tovrstnih zvez v besedne zveze z levim prilastkom mogoča in kdaj ne in kdaj je pomensko prekrivanje med obema zvezama identično (čas kontróle >kontrólni čas), je še neodgovorjeno vprašanje, ki pa sezastavljasamohipo­tetično, ker ga sicer terminološko načelo ustaljenosti zavrača. Tako ugotovitev Ade Vidovič Muha, da je »[s]trokovnih besednih zvez z desnim samostalniškim prilastkom [...] v jeziku neprimerno manj kot z levim« (Vidovič Muha 2000: 28), drži, obenem pa ugotavljamo, da nekatere stroke precej opredeljujejo tudi termini z desnim prilastkom. 

6 stRoke glede na skladnjo 
Dosedanje razpravljanje je v širšem pomenu zadevalo leksiko, od tu dalje pa seže čeznjo. Obdelavi nestavčnih besednih zvez namreč sledi pogled na višjo jezikovno ravnino, ki jo oblikuje skladnja z vezanjem besednih zvez v stavke. Povezanost strokovnih jezikov in splošnega jezika naskladenjski jezikovni ravnini je bila v strokovni literaturi že poudarjena: »Strokovni jezik je podmnožica splošnega, saj temeljinaslovničnih in skladenjskih pravilih,kisoznačilnazasplošni jezik [...] Strokovni jezikbrez splošnega ne more obstajati, z njim si deli pisavo, obliko­slovni sistem ter skladenjska pravila [...].« (Žagar Karer 2011: 130; ležeče L.B.) Splošno veljavna trditev bo dopolnjena sposebno. V strokovnih besedilnih tipih je namreč mogoče poleg s splošnim jezikom povezujoče najti tudi skladenjske posebnosti, ki jih v splošnem jeziku ni. 
Ena od njih se pojavlja v pravnem jeziku, povezana pa je s slovnično katego­rijo osebe. Ada Vidovič Muha o tem pravi: »Oseba kot kategorialna lastnost samo­stalniške besede je neposredno vezanalena1. in 2. osebo –tvorni prvini govor­nega dejanja, vedno človek kot udeleženec govornega dejanja z osebnim lastnim imenom; 3. oseba je vse, kar ni 1. in 2. oseba, skratka vse, kar sodi med občna in lastna imena –pri slednjih seveda le, če ne gre za 1. in 2. osebo. V tem smislu je 
3.oseba pomensko najsplošnejša (ekstenzivna) [...].« (Vidovič Muha 2000: 33) 
V pravnem jeziku pa najdemo hkratno rabo, neke vrste kolizijo prve in tretje osebe. Primera: »Notar istovetnost darovalca preverim z vpogledom v osebno izkaznico št....«; »Pred sestavo te listine notar v smislu določbe [...] pogodbe­nikoma na razumljiv način opišem vsebino nameravanega pravnega posla, ju opozorim na pravne posledice [...] Zlasti raztolmačim21 v smislu določb Obliga­cijskega zakonika [...].«22 Zgled je naveden vsedanjiku,aje hipotetično enako mogoč tudi v pretekliku: Notar sempreveril (skonstruirani zgled). Enaka pogo­stost obeh kategorij časa pa je vprašljiva. Pravna besedila se namreč nanašajo na trenutno opravljeno dejanje, zato je raba dovršnega sedanjika smiselna. Preteklik 
21 	Taka rekcija je vezana tudi na jezikovni položaj bralca besedil v radijskih oddajah: »Bral sem ‘ta in ta’.« 
22 	Citat je iz vira iz leta 2016, ki je dosegljiv pri avtorici. 
bivbesedilo vnesel subjektivizacijo in s tem relativizacijo pravnega dejanja, kar prihaja v nasprotje s temeljnim načelom prava –ugotavljanje objektivnih dejstev, resnice. Prav tako je vrinjanje izraza, ki ima v stroki statusno vlogo in je neposred­no vezan na ustvarjajoče besedilo (notar, zunaj omenjenega sobesedila hipotetično sodnik), v pravnih besedilih nujno, ker predpostavlja prisotnost uradne osebe,23 ki ima funkcionalno nepogrešljivo vlogo pri nastajanju besedila. V pravno ute­meljenem besedilu eksplicitna imenovanost osebe, slovnično izražena z osebkom, pogojuje verodostojnost. Opustitev tega bi besedilu vzela to karakteristiko.24 
Razlikovalne skladenjske značilnosti se razkrivajo še v posebnem tipu znan­stvenih besedil,in sicer v doktorskih disertacijah (Žagar Karer 2011: 153). Izrazito samosvojost pri tem kaže matematika. V njej najdemo skladenjske klišeje, ki jih je mogoče razdeliti na več tipov. 
(1) Raba izrazov, ki določajo logično povezanost, ekvivalentnost matematičnih dejstev, eden takih je besedna zveza natanko tedaj, ko.Primeri: »Pokazali so, da je povezan graf razdaljno uravnotežen natanko tedaj, ko je M(V(G)) =V(G)« (Je­rebic 2008: 37). »Premici sta pravokotni natanko tedaj, ko sta kompleksna nagiba nasprotna« (Željko 1992/93: 116). »Dve vozlišči hiperkocke sta sosednji natanko tedaj, ko se pripadajoči zaporedji razlikujeta na natanko enem mestu« (Jerebic 2008: 3). 
V strokovni terminološki literaturi ni najti izraza za navedeno besedno zvezo. Obravnavati jo je mogoče s stališče terminologije ali s stališča frazeologije. Po prvem bi jo pogojno imenovali terminološki frazem, po frazeološkem merilu pa frazeološki termin. Prvo ponujeno možnost utemeljujemo s široko pojmovano de­finicijo frazeologije. Če je ta po Enciklopediji slovenskega jezika Jožeta Toporiši­ča »nauk o stalnih besednih zvezah«25(Toporišič 1992: 45) in če je stalna besedna zveza »zveza dveh ali več besed, ki jo, kakor navadno besedo pri besedovanju, jemljemo iz pomnilnika,26npr. črna kronika [...]«, je omenjenazveza pač ustaljeno registrirana v zavesti besedja zadevnega strokovnjaka. Druga ponujena možnost pa odpira vprašanje definiranosti termina. Ali so termini lahko nepolnopomenske besede, vezniki, medmeti? Ali je termin lahko fraza? Razpravljanje o tem v prvem delu tega članka se ustavi pri prislovih, zaimkih in medmetih, ki pa v »podta­lju« svojih pomenskih možnosti še hranijo sled pomenskosti, to je, širše rečeno, sled navezave na stvarnost. Odgovor na vprašanje, ali je termin lahko fraza, pa je pozitiven. Mateja Jemec Tomazin se ob razčlenjevanju frazemov v znanstvenih besedilih osredotoča na medicino in obravnava frazeološke termine v medicin­
23 Morebitna odstopanja od splošne trditve bi bilo mogoče ugotavljati navečjem številu pravnih 
besedilnih vzorcev. 24 Trditev je sooblikovala Vesna Kranjc, univ. dipl. prav. Avtorica članka se ji najlepše zahvaljuje. 25 Gre za prvi pomen omenjenega izraza, ki zadošča za navedeno sobesedilo. 26 Izraz pomnilnik vtem pomenu vSSKJ ni definiran. Prim. SSKJ: del (elektronskega) računal­
nika, ki hrani informacije. Metaforično poimenovanje je razumeti kot jezikovni fond besedja v 
človeški zavesti. 
skih besedilih, ki so»[p]osebna kategorija, ki presega mejo dopustnosti in stilne zaznamovanosti« (Jemec Tomazin 2013: 88). Pri obravnavani dilemi nam trditev pomagazizrazno obliko, ker širi vrstnost takih terminov, nepazmerilom stilne zaznamovanosti, ker je zveza natanko tedaj, ko v matematiki nevtralna. 
(2) 
Navedena zveza se v matematiki pogosto veže z glagolom veljati: 

»Ker je množica Nk (a) . Nk(b) vsebovana tako v množici Nk (a) . Nk-1(b) kot v množici Nk (b) \ Nk-1(a), enakost |Wab |=|Wba| velja natanko tedaj, ko je [...]« (Jerebic 2008: 35). »Graf G je medianski graf, če za vsako trojico vozlišč a, b, c v grafu G velja, da obstaja natanko eno vozlišče [...]« (Brešar 2011: 49, prikaz). 

(3) 
Glagolu veljati je v tem pomenu blizu glagol obstajati. Primer: »Ker je G 2-povezan, obstaja taka povezava uv . E(G), da je uv . ab [...]« (Jerebic 2008: 39). 

(4) 
Povedi, ki se začnejo s členkom naj.V drugi povedi jim na začetku (lahko) sledi veznik potem; v paru izražata predpostavke in iz njih izpeljane sklepe; izražajo nova dejstva, pridobljena na osnovi znanih podatkov z logičnim povezovanjem. Primera: »Naj bo G dvodelni razdaljno uravnotežen graf [...]« (Jerebic 2008: 39). »Naj bosta u in v vozlišči grafa G.Potem množici vseh vozlišč, ki ležijo na kakšni od najkrajših poti med u in v,rečemo interval [...].« (Jerebic 2008: 1) Členek naj sicer po svoji osnovni funkciji izraža velevanje, željo, a v zgornjih primerih se rabi kot oznaka za izhodišče predpostavljene trditve, ki je osnova za v nadaljevanju dokazan sklep. 

(5) 
Možne so kombinacije iz več prej navedenih terminoloških posebnosti: »Naj bo G regularen graf premera d.Potem je G razdaljno uravnotežen natanko tedaj, ko za vsako povezavo ab . E(G) velja: [sledi matematični izraz] Rezultat poda­ja družino razdaljno uravnoteženih grafov, katere predstavnik je tudi Petersenov graf.« (Jerebic 2008: 36) 


V navedenih primerih gre za glagole obstajanja,27 za njihov ožje strokovni pomen. Besedne zveze, glagoli in členki so terminologizirani. Gre namreč za na­poved v nadaljevanju dokazane predpostavljene trditve, kar pomeni odstopanje od standardnega pomena. Glede nakoncept je seveda sprejemljivo, da 1SSKJ in 2SSKJ kot popisovalca splošnega knjižnega jezika iz različnega časovnega obdob­ja pri zgoraj omenjenih iztočnicah nimata tega matematičnega pomena.28 
Ti skladenjski klišeji odpirajo vrata razpravljanju o stilu matematike kot podzvrsti znanstvenega stila in o posameznih stilemih v njem. Katere stroke 
27 Jure Zupan vPomenski mreži slovenskih glagolovsicer uvršča pomen glagola veljati v prvo 
skupino glagolov, ki jim je podlaga primitiv biti (obstajati/biti) in pomenski opis –obstajati na 
način x, oziroma v podskupino glagolov eksistence, ki jih definira kot glagole obstajanja v času, 
prostoru, stanje, rast in podobno (Zupan 2013: 55). 28 Ob robu naj bo omenjena še posebna motivacijska podlaga novih, zelo konkretnih terminov 
iz teorije grafov, ki je enaod matematičnih disciplin in tudi ožje področjevira (prim. Jerebic 
2008):pót, cíkel, drevó, zvézda, gosénica, koló. 
oblikujejo samosvoj stil? Obstaja razlika v znanstvenem stilu naravoslovnih in humanističnih strok? Termin znanstveni stil še ni bil obravnavan. Toporišič v svoji slovnici sicer govori o znanstvenem jeziku (ne pa o znanstvenem stilu) kot najvišji »vrsti strokovnega jezika« (Toporišič 2000: 29), a ga ne veže na po­samezne stroke. Mednjegovimi utemeljitvami sonavedene leksemske postavke (»strokovno izrazje«), deduktivno podajanje zapisanega (»[...] /znanstveni jezik/ uporablja odmišljanja (abstrakcije), tj. vmnožici posameznosti nahaja splošnosti in to splošno primerno poimenuje«), odsotnost metafor in metonimij ter psiholo­ških kategorij (»Gotovo je za znanstveni jezik značilna velika treznost in brezču­stvenost [...]«). Poleg teh pa nakazuje tudi skladenjske posebnosti, katere bi lahko vzporejali s predhodnim razpravljanjem: »[...] ni nenavadnega besednega in stav­čnega reda, ampak t.i. nevtralni besedi red, stavčni vzorci sonajtipičnejši29 [...] Stavčne in povedne zgradbe so rade zapletene.« (Toporišič 2000: 29) 
Ob zgornjih primerih se tudi vprašamo, ali je specializiranost jezika neke stroke premo sorazmernanjeni abstrakciji. Matematika se namreč obravnava kot abstraktna mati naravoslovnih znanosti. 

7 stRoke glede na neveRbalna teRminološka znamenja 
Na koncu pregleda jezikovnihrazlikovalnih različnosti strok naj bodo omenjena še neverbalna terminološka znamenja. Da se termini »od drugih leksemov včasih ločijo že po obliki in zgradbi, saj lahko vsebujejo tudi numerične znake, simbole ipd. [...]« (Žagar Karer 2011: 33), in da jezikovni priročniki tovrstne prvine stro­kovnih besedil obidejo (Žagar Karer 2011: 131), je bilo v strokovni literaturi že opaženo. Po Enciklopediji slovenskega jezika je znamenje »[n]ekaj, kar kaj samo predstavlja, ni pa tisto samo. Taka znamenja so npr. črke, glasovi, ločila, naglas in znamenja za ločevanje glasov, morfemi, besede in besedila, t.i. simboli in znaki.« (Toporišič 1992: 378) V prvem delu poudarjeno merilo umišljenosti je v drugem delu ponazorjeno s široko zajetimi konkretnimi primeri, od katerih v nadaljevanju obravnavamo samo neleksemein jih ne navezujemo na terminologijo. Neverbalna terminološka znamenja so posebnost strokovnih jezikov in kot taka nadomeščajo lekseme in s tem prevzemajo njihovo pomensko funkcijo. Vezana so na pisni kod in kot taka imajo potencialno možnost, da vstopajo vslovarsko kategorijo, ajim to več ali manj branijo njihovemetajezikovne lastnosti, ki temeljijo na grafološki pojavnosti. 
Neverbalna terminološka znamenja so: 
(1) lahko del termina. Primer: »Dali mi bodo ovojnico formata A4 in mi rekli, naj študiram dokumente« (vir: Gigafida). Kot neverbalno terminološko znamenje 
29 	»Nenavadnost« in »tipičnost« vtej zvezi gre razumeti vsmislu najširše pojmovanih skladenj­skih vzorcev znanstvenih besedil in ne aplicirano na posamezne stroke. V primerjavi z njimi gre pri njih prav za »nenavadnost« in »netipičnost«. 
ga tako kot neverbalna terminološka znamenja v naslednjih točkah prvenstveno določa razumevanje iz sobesedila. 
(2) 
lahko grafični pripomočki, ki vidno prepoznavno posredujejo s konvencijo do-ločen pomen. To so neverbalna znamenja v jezikoslovju (/ poševnica; § paragraf). V matematiki je skupno ime zataka znamenja, naprimer +, –, <, >, predikati. V govornem izražanju ne gre drugače, kot da jih opišemo: znak za seštevanje, odšte­vanje, in dogovorno poimenujemo, pri čemer dogovorjeno poimenovanje ni termin, ampak z jezikovnim položajem razumljen izraz (plus, minus, manjše, večje). 

(3) 
Poseben tip neverbalnih terminoloških znamenj sov jezikoslovju ločila. Ta nimajo pomenske podlage, ampak opravljajo fiziološko nalogo premora v procesu govornega toka oziroma pisnega formuliranja (pika, vejica), obenem pa v skla­denjskih enotah vzpostavljajo posebno razmerje (vprašaj, klicaj, dvopičje, pomiš­ljaj, narekovaj). 

(4) 
Kot neverbalna terminološka znamenja lahko obravnavamo tudi številke in kemijske formule, npr.: 1, 2, 3, H2O. Jezikovni položaj oziroma kontekst je spet tisti, ki poleg dogovornosti terminološkega znamenja pri govornem izražanju pri­pomore k razumevanju. 


K zgoraj zastavljenemu vprašanju o povezavi specializiranosti strok in njiho­vi abstraktnosti dodajamo še drugo. Ali drži trditev, da je stroka bolj abstrahirana, čim več ima neverbalnih terminoloških znamenj? 

8 sklep 
Članek razčlenjuje specializiranost posameznih strok glede na vsebovanost nareč­nih terminov, pogovornih izrazov, zlasti žargonizmov, glede na besedne vrste, besedotvorje, sintagmatiko, skladnjo in vsebovanost neverbalnih terminoloških znamenj. Poudariti želi, da se stroke ne razlikujejo samo po terminološki leksiki, kar je poudarjeno v strokovni literaturi in je relevantno znamenje določenega pred­metnega področja, ampak tudi po zgoraj omenjenih merilih. Termini kot leksikal­ne enote tako predstavljajo le del strokovnega jezika posamezne stroke. Članek obravnava neizrazne razlikovalne značilnosti kot metajezikovno nadgradnjo, ki so skupaj z izraznimi za terminologijo tako opredeljujoče, da lahko govorimo o njej kot delnem jezikovnem sistemu.
Širše gledano članek navaja merila, po katerih je mogoče ugotavljati razlikoval­neznačilnosti posameznih strok. Nedvomno je, da sespecializiranost posameznih strokznjihovim razvojem veča. Vprašanje pa je, ali jezikoslovna obravnava sledi temu razvoju in ali je tako temeljita, da bi jo sprejele slovnice in dopolnilno slovarji. Gledenavsanavedena jezikovna dejstva je temo mogoče gledati tudi vkontekstu aktualnih razprav o slovenščini kot učnem jeziku v visokošolskih zavodih.Vsetoso nova vprašanja za jezikoslovno prihodnost. 

liteRatuRa 
Bokal 2009 =Ljudmila Bokal, Izrazi za sneg in smuči v slovenski smučarski terminologiji, v: 6. kon­gres SIDG, 14.-18. 9. 2009, Maribor, Slovenija, ur. Mihaela Koletnik idr., Maribor: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 2009, 109–124. 
Bokal 2015 =Ljudmila Bokal, Stroka kot terminografsko izhodišče (ob primeru klekljarske termi­nologije), Jezikoslovni zapiski 21 (2015), št. 1, 37–50. 
Jackson 2002 = Howard Jackson,Lexicography: an introduction, London: Routledge, 2002. 
Jemec Tomazin 2010 =Mateja Jemec Tomazin, Slovenska pravna terminologija: od začetkov v 19. stoletju do danes, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2010 (Lingua Slovenica 5). 
Jemec Tomazin 2013 =Mateja Jemec Tomazin, Frazemi vznanstvenihbesedilih –območje do­pustnega, v: Frazeološka simfonija: sodobni pogledi na frazeologijo, ur. Nataša Jakop –Mateja Jemec Tomazin, Ljubljana: Založba ZRC, 2013, 81–90. 
Jerebic 2008 =Janja Jerebic, Nekateri metrični in kromatični koncepti nad grafovskimi produkti, doktorska disertacija, Fakulteta zanaravoslovje in matematiko vMariboru, Maribor: [J.Jere­bic], 2008. – Razmnoženo. 
Košmrlj Levačič 1998 =Maja Košmrlj Levačič, Izimensko strokovno izrazje, v: Slovensko naravo­slovno-tehnično izrazje: zbornik referatov s Posvetovanja o slovenskem naravoslovno-tehnič­nem izrazju, Ljubljana, 22.–23. maja 1997, ur. Marjeta Humar, Ljubljana: ZRC SAZU, Založba ZRC, 1998, 139–146. 
Leder-Mancini 1884 =Zvonka Leder-Mancini, O nekaterihlingvističnih pogledih na terminološko problematiko, v: Terminologija v znanosti: prispevki k teoriji, ur. Franc Pediček, Ljubljana: Pedagoški inštitut, 1984, 81–89. 
Logar – Vintar 2008 =Nataša Logar –Špela Vintar, Korpusni pristop k izdelavi terminoloških slo­varjev: od besednih seznamov in konkordanc do samodejnega luščenja izrazja, Jezik in slovstvo 53 (2008), št. 5, 3–17. 
Sušec Michieli 2009 =Barbara Sušec Michieli, Tipologija slovenskega gledališkega izrazja, v: Ter­minologija in sodobna terminografija, ur. Nina Ledinek –Mojca Žagar Karer –Marjeta Humar, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2009, 259–266.
Šivic-Dular 1985 =Alenka Šivic-Dular, Slovenske delovne velelnice za živino, Jezik in slovstvo 30 (1985), št. 5, 147–152. 
Toporišič 1992 =Jože Toporišič, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992 (Leksikoni Cankarjeve založbe, zbirka Sopotnik). 
Toporišič 2000 = Jože Toporišič,Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja,42000 (11976). 
Vidovič Muha 2000 =Ada Vidovič Muha, Slovensko leksikalno pomenoslovje: govorica slovarja, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2000 (Razprave Filozofske fakultete). 
Vintar 2008 =Špela Vintar, Terminologija: terminološka veda in računalniško podprta terminogra­fija, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2008 (Prevodoslovje in uporabno je­zikoslovje). 
Zupan 2013 = Jure Zupan, Pomenska mreža slovenskih glagolov, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2013. 
Žagar Karer 2011 =Mojca Žagar Karer,Terminologija med slovarjem in besedilom: analiza elek­trotehniške terminologije, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011 (Linguistica et philolo­gica 26).
Žele 2004 =Andreja Žele, Stopnje terminologizacije v leksiki (na primerih glagolov), v: Termino­logija v času globalizacije, ur. Marjeta Humar, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 77–91.
Željko 1992/93 =Matjaž Željko, Uporaba kompleksnih števil v ravninski geometriji 2, Presek: list za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje 20 (1992/93), št. 2, 116–119. 
Gigafida =<http://www.gigafida.net/Concordance/Search?q=a4), dostop 17.11. 2016>. 

slovaRji 
Bokal 1994 =Drago Bokal idr.,Pojmovnik s področja obratovanja in vzdrževanja distribucijskega elektroenergetskega omrežja in postrojev,Ljubljana: Elektroinštitut Milan Vidmar idr., 11994 (21995). 
Bokal 2013 =Ljudmila Bokal, Mali klekljarski slovar iz žirovskih del Tončke Stanonik, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU,12013 (22015). 
Brešar 2011 =<http://www.famnit.upr.si/files/files/seminarji/BostjanBresarMetricnaTeorijaGrafov. pdf, dostop 4.6. 2016>. 
Čebelarski terminološki slovar 2008 =Čebelarski terminološki slovar,ur. Ljudmila Bokal idr., Lukovica: Čebelarska zveza Slovenije–Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2008 (Slovarji). 
Geografski terminološki slovar 2005 =Milan Bufon idr., Geografski terminološki slovar, Ljub­ljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005 (Slovarji). 
Gledališki terminološki slovar 2007 =Barbara Sušec Michieli idr., Gledališki terminološki slo­var, Ljubljana: Založba ZRC, 2007 (Slovarji). 
Planinski terminološki slovar 2002 =Albin Mlač idr., Planinski terminološki slovar: slovensko­-angleško-nemško-francosko-italijanski slovar planinskega, alpinističnega, plezalskega izrazja, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2002 (Slovarji). 
Pleteršnik 2006 = Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar 1–2 (CR-ROM), ur. Metka Furlan, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU,22006 (11894–1895). 
Slovenski smučarski slovar = Aleš Guček idr., Slovenski smučarski slovar, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011 (Slovarji). 
1SSKJ =Slovar slovenskega knjižnega jezika, CD-ROM, Ljubljana: DZS, 1998. 
2SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika: druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja 1–2, Ljubljana: SAZU – ZRC SAZU – Cankarjeva založba, 2014. 
Terminološki slovar uporabne umetnosti 2015 = Tomaž Lazar idr., Terminološki slovar upo­rabne umetnosti: pohištvo, ure, orožje <http://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/slovarji#v, dostop 12.4. 2016>. 

summaRy 
Differential Characteristics of Professions from a Linguistic Perspective
This article analyzes the specializationof individual professions with regard to the inclu­sion of dialect terminology and colloquial expressions, especially jargon expressions, and with regard to parts of speech, word formation, syntagmatics, and syntax. From the point of view of differential characteristics of professions, this also includes nonverbal termino­logical markers. The article highlights the fact that professions differ not only in expres­sions, which is emphasized in scholarly literature and is a relevant marker of a particular subject area, but also by the criteria listed above. Certain professions are more distinctive in this regard. The source for these findings are terminological dictionariespublished by the ZRC SAZU Fran Ramovš Institute of the Slovenian Language and certain represen­tative texts from these professions. Terms as lexical units thus represent only part of the professional language of a particular profession. The article treats expressive differential characteristics as a metalinguistic addition that, together with non-expressive ones, are so defining for terminology that one may refer to them as a partial linguistic system. 
MoJCa horvat 
naRečnO besedOtvORje v luči lingvistične 



geogRaFije 
Cobiss: 1.02 
Prispevek predstavlja dosedanje besedotvorne raziskave slovenskih narečij, pri katerih so bile uporabljene geolingvistične metode in tehnike, in sicer tako v dveh jezikovnih atlasih– Slovenskem in Slovanskem lingvističnem atlasu –kakor tudi v drugih samostojnih narečje­slovnih raziskavah. V zadnjem sklopu je predstavljeno povzemalno kartiranje slovenskih narečnih besedotvornih pojavov, in sicer na primeru tematsko zamejenega gradiva. Ključne besede: slovenska narečja, besedotvorje, lingvistična geografija, Slovenski lingvistični atlas, Slovanski lingvistični atlas 
Dialect Word Formation in Light of Linguistic Geography
This article presents word-formation studies of Slovenian dialects that useageolinguis­tic method and technique; specifically, Slovenski lingvistični atlas (Slovenian Linguistic Atlas) and the Slavic Linguistic Atlas, aswellasother independent dialect studies. The last part of the article presents a summary mapping of Slovenian dialect word-formation features based on thematically delimited material. Keywords: Slovenian dialects,word formation, linguistic geography, Slovenian Linguis­tic Atlas, Slavic Linguistic Atlas 

1 geOlingvistične besedOtvORne Raziskave slOvenskih naRečij 
Dosedanje besedotvorne raziskave slovenskih narečij so bile strnjeno predstav­ljene v Horvat 2013: 34–35; tako želimo v pričujočem prispevku pozornost na­meniti zgolj tistim raziskavam, ki temeljijo na metodah in tehnikah lingvistične geografije. 
Geolingvistično so bile besedotvorne lastnosti slovenskih narečij doslej pri­kazane predvsem v povezavi z besedno jezikovno ravnino1 (npr. v Slovenskem in Slovanskem lingvističnem atlasu), medtem ko sociljne samostojne besedotvorne raziskave redkejše. Omeniti velja monografijo Narečna diferenciacija južnoslovan-
Del prispevka (razdelki 2, 2.1 in 2.2) je nastal vokviru aplikativnega raziskovalnega projekta ARRS in SAZU L6-9529-0618-07 Besedje iz pomenskega polja »človek« v slovenskih narečjih:geolingvistična predstavitev, ki ga je vodila dr. Jožica Škofic. –Prispevek je bil predstavljen na simpozijuSlavistika v prostoru Alpe-Jadran: metode raziskovanja slovenskih narečij / Slawistik im Alpe-Adria-Raum: Methoden der slowenischen Dialektforschung 29. oktobra 2015 na Univer­zi Alpe-Adria v Celovcu v okviru praznovanja štiridesetletnice slavistike na tej univerzi. 
1 	Specializiranih besedotvornih atlasov slovenskih narečij, kot obstajajonpr. za češki, slovaški in poljski jezik, še nimamo. 
skihjezikov vluči besedotvornih dejstev (Zróżnicowanie gwar południowosło­wiańskichwświetlefaktówsłowotwórczych,1970)poljskedialektologinjeWan-dePomianowske,kislovenskogradivo,zbranovletih1960–1966(izpomenskega polja živali, v manjši meri tudi iz pomenskega polja kmečko orodje) obravnava znotrajdrugihjužnoslovanskihjezikov,insicerna73jezikovnihkartahskomentarji (Pomianowska 1970). V mrežo krajev je vključenih 11 enakomerno razporejenihslovenskihkrajev(T01Jezerca(obsoškonarečje),T02Žabnica(škofjeloškonare­čje),T03Primskovo(gorenjskonarečje),T04Koprivnaoz.Črna(mežiškonareč­je),2 T05Rakitna(dolenjskonarečje),T06Hrušica(notranjskonarečje),T07Rib­nica(dolenjskonarečje),T08Vuzenica(severnopohorsko-remšniškonarečje),T09 Turje (posavsko narečje), T10 Rogatec (srednještajersko narečje) in T11 Radenci (slovenskogoriško3narečje)),kipazaradimaloštevilnostivendarlenezajamejovseh slovenskihnarečij.Slovenskogradivojenavečinijezikovnihkartbesedotvornoza­nimivozgoljobprimerjavizgradivomizcelotnegaobravnavanegaprostora,samo­stojno gledano pa besedotvorno diferenciacijo izkazuje v velikomanjši meri. 
Manjšabesedotvornadiferenciacijasezaslovenskogradivokaženanasled­njihkartah:kartašt.7‘podlasica’–vvečinigovorovjezapisanatvorjenkapod­lasica, v Hrušici pa podlaska; karta št. 17 ‘lastovica’ – v treh obrobnih govorih (Jezerca,ŽabnicainRadenci)jezapisanatvorjenkalastovica, medtem ko je v vseh ostalih zapisana tvorjenka lastovka;kartašt.18‘vrabec’–vdvehseverovzhodnej­šihgovorih(VuzenicainRadenci)jezapisanatvorjenkavrabel, medtem ko imajo vvsehostalihtočkahtvorjenkovrabec;kartašt.22‘pijavka’stvorjenkopijavica vRadencihintvorjenkopijavka vvsehostalihgovorih;kartašt.23‘kuščar’stvor­jenko kuščarica vHrušiciintvorjenkokuščar vvsehostalih;kartašt.35‘kravica’ prikazuje manjšalnico, ki je le v Rogatcu tvorjena z zloženo pripono -ič-ka, tj. kravička, v vseh ostalih pa kravica;kartašt.40A‘pes(deminutiv)’levdvehtoč­kahprikazujetvorjenkopsiček (PrimskovoinTurje),vvečiniostalihpagovorijo tvorjenko pesek (Rakitna,Hrušica,Ribnica,RogatecinRadenci),sicerpašedru­gokorensko poimenovanje ščene in besedno zvezo mlad pes (Jezerca in Žabnica). 
Boljočitnadiferenciacija,kisenavezujepredvsemnaprisotnostvečjiharealov posameznihtvorjenk,sekaženanaslednjihkartah:kartašt.15A‘škrjanček’,kjerjevjugozahodnejšihtočkah(Žabnica,Rakitna,HrušicainRibnica)zapisanatvorjenka škrjanec,vseverovzhodnejših(Koprivna/Črna,Vuzenica,Turje,RogatecinRaden­ci)paškrjanček;nakartišt.20‘slavec’izoglosadelizahodnoobmočjestvorjenko slavec od vzhodnega dela s tvorjenko slavček;kartašt.24‘mravlja’,kjerizoglosa deliobmočjistvorjenkomravlja severnoodLjubljaneinmravljinec južnoodLjub­ljane; karta št. 25 ‘mravljišče’, kjer je v Rogatcu in Radencih zapisana tvorjenka mravinjak,vHrušicimravljinišče, v vseh ostalih govorih pa mravljišče;kartašt.33 
2 Kraja Koprivna in Črna sta v tukajšnji mreži krajev obravnavana kot ena točka (T04). 3 Točka T011 Radenci je v monografiji Wande Pomianowske (Pomianowska 1970) napačno 
uvrščena v prekmursko narečje. 
‘luskaribe’,kjerjevdvehgovorih(PrimskovoinKoprivna/Črna)zapisanatvorjen­ka luskina,vHrušiciluščina, v vseh ostalih pa luska;kartašt.42‘mačka’prikazuje močnodiferenciranopokrajinobrezstrnjeniharealov,kjersozapisanapoimenova­nja maček (ŽabnicainPrimskovo),mačkica (HrušicainRadenci),mače (Rogatec in Radenci), mačka (Ribnica in Vuzenica); karta št. 48 ‘jagnje’ pa je na podlagi obravnavanegaleksemarazdeljenanadveobmočji,insicerzleksemomajagenjček, kisegovorivvsehgovorihjužnoodLjubljaneinvJezercihinŽabnici,terjagnje, ki se govori v štajerskih, koroških in panonskih govorih. 

2 besedOtvORje in slOvenski lingvistični atlas (sla) 
Slovenski lingvistični atlas temelji na narečnem gradivu, pridobljenem spomočjo VprašalnicezaSLA,kipredvidevazbiranje glasoslovno, oblikoslovno,leksično tersemantično,nepatudibesedotvornodiferenciranegagradiva,sajnajbitaslu­žila predvsem za »prvo zapisovanje narečij na celotnem slovenskem ozemlju«4 (Benedik1999:17),izčesarlahkosklepamo,davatlasunipričakovatisamostoj­nih besedotvornih kart. 
Besedotvorneznačilnostislovenskihnarečijlahkotakoizgradiva,zbranega potejvprašalnici,ugotavljamonapodlagiobstoječihleksično-besedotvornihkart aliizsekundarnihkartpovzemalnegatipa(Horvat2013).Besedotvorneraziskave znotraj Slovenskega lingvističnega atlasa so tako možne (a) po izrisu leksičnih kart ter na podlagi morfemizacije leksemov z izločitvijo njihovih besedotvornih sredstev, kar pride v poštev pri raziskavah ugotavljanja nabora, funkcije in raz­vrstitvenihznačilnostibesedotvornihsredstevvposameznihjezikovnihsistemih, oz. (b) po sistematični in načrtni izgradnji korpusa tvorjenk z določenimi bese­dotvornimisredstvi(zaraziskavesciljemugotavljanjaproduktivnosti,funkcijein zemljepisnerazširjenostiposameznihbesedotvornihsredstev),kotjetoprikazano vprispevkuNarečnetvorjenkespriponskimobrazilom-ica iz pomenskega polja človek (po gradivu za SLA 1) (Horvat 2013). 
2.1 	Primarne raziskave – obravnava jezikovnih kart iz SLA 1 V pričujočem prispevku želimo izpostaviti jezikovne karte iz SLA 1, ki poleg leksičneprikazujejotudiočitnejšo5besedotvornodiferenciacijogradiva,inugoto­viti morebitne prekrivne areale posameznih besedotvornih sredstev. 
4 	Ramovšjenamrečnačrtovalnapodlagipridobljenegagradivanatančnejezačrtatimejemedposa­mezniminarečjiintakopreciziratipodatke,kijihjepridobilspredhodnimpriložnostnimrazisko­vanjem, hkrati pa potrditi dotedanje ugotovitve o razvoju slovenskih narečij (Benedik 1999: 17). 
5 	Vprispevkunebodoizpostavljenekarte,kjersotvorjenapoimenovanjazapisanarazpršenoali sporadično,npr.grlo (SLA1.1:85,1/27,V020,avtoricaJožicaŠkofic),mozolj (SLA1.1:185, 1/78,V478,avtoricaMojcaHorvat),alikjerprevladujetvorjenkazenimpriponskimobrazilom, npr.prstanec (SLA1.1:109,1/39,avtoricaJožicaŠkofic),sredinec (SLA1.1:107,1/38,V032, avtorica Mojca Horvat), mezinec (SLA 1.1: 111, 1/40, V034, avtorica Januška Gostenčnik), mrzlica (SLA 1.1: 203, 1/87, V486, avtorica Mojca Horvat). 
Za pomen ‘del telesa, ki povezuje glavo s trupom’, knjižno vrat (SLA 1.1: 82–83, 1/26, V019, avtorica Karmen Kenda-Jež), sovgradivu zapisana tvorjena in netvorjena poimenovanja, izmed katerih so za besedotvorje zanimive predvsem tvorjenke s korenom šij-, ki se pojavljajo na zemljepisno sklenjenih območjih ob­robnih narečij –netvorjeno poimenovanje šija je kot prvo poimenovanje zapisano le v rezijanskem, terskem in nadiškem narečju, tvorjenka šijnik v podjunskem, mežiškem, severnopohorsko-remšniškem, kozjaškem podnarečju južnopohorske­ga narečja ter v enem govoru južnopohorskega narečja, medtem ko je tvorjenka šijnjak kot edino poimenovanje zapisana v govorih panonske narečne skupine ter v dveh govorih štajerske narečne skupine, ki sta s panonsko v neposrednem stiku (Šentilj v Slovenskih goricah in Miklavž na Dravskem polju). 
Za pomen ‘zadnji del vratu’, knjižno tilnik6 (SLA 1.1: 86–87, 1/28, V021, avtorica Karmen Kenda-Jež), je poleg netvorjenk zapisana množica tvorjenk, ve­činoma tvorjenih iz korenov til-(tilnik, zatilnik, tilek, zatilek, tilec, potilec, zati­lec, zatilnjak, zatilnec, zatilen, tilka, tilček, tilen, zatilka in tilnjak) in šij-(šija, šijnik, šijnjak in zašijek), pri obeh korenih so najpogostejše izpeljanke spripon­skima obraziloma -n-ik in -n-jak.Prostorska razporeditev obeh priponskih obra­zil je zmanjšimi odstopanji vezana nadoločena sklenjena območja –priponsko obrazilo -n-jak (v tvorjenkah zatilnjak, šijnjak in šišenjak) se najbolj zgoščeno pojavljav prleškem, srednještajerskem, kozjansko-bizeljskem narečju, severnih govorih prekmurskega narečja in v južnih govorih dolenjskega narečja, spora­dično pa vjužnopohorskem narečju skozjaškim podnarečjem, zgornje- in sred­njesavinjskem ter posavskem narečju; priponsko obrazilo -n-ik (v tvorjenkah tilnik, zatilnik, šijnik in šivnik) pa obsega veliko večji areal, ki serazprostira po celotnem jezikovnem prostoru, izvzemajoč le rožansko, ziljsko in celoten prostor severnih primorskih narečij. 
Edina karta v SLA 1, ki jo lahko pogojno7 obravnavamo kot čisto bese­dotvorno karto, je tista zapomen ‘okrogla brazgotina sredi trebuha, kjer je bila odrezana popkovnica,’ knjižno popek (SLA 1.2: 131, 1/50, V046, avtorici Ja­nuška Gostenčnik in Vera Smole), ki prikazuje besedotvorne različice, ki so vse tvorjenke s korenom pop-.Prevladujoča pripona -ek je tako kot vknjižnem jeziku prisotna tudi v največjem številu govorov, medtem ko se ostale pripo­ne pojavljajo na manjših, a sklenjenih zemljepisnih območjih – pripona -ič v mežiškem, ziljskem in terskem narečju, pripona -ec samo v briškem narečju, pripona -ej sklenjeno v podjunskem, posamično pa v rožanskem in obirskem na­rečju. Izpostaviti velja še areal netvorjenega poimenovanja pop; ta se pojavlja v 
6 V komentarjuh karti je opozorjeno na morebitno prisotnost pomensko ne povsem ujemajočih se 
leksemov, kar potrjujejo tudi dejstva, kot so zabrisanost arealov, razpršenost nekaterih poime­
novanj in njihova besedotvorna raznolikost (SLA 1.2: 97, avtorica Karmen Kenda-Jež) 7 Poimenovanja, predstavljena natej karti, sokot tvorjenke obravnavana le nastrukturni ravni, 
saj pripone -ek, -ič, -či, -ec in -ej tvorjenk besedotvornopomensko ne opredeljujejo, ampak so le 
nosilke strukturalne funkcije in torej t.i. tavtološke izpeljanke. 
kozjaškem podnarečju, severnopohorsko-remšniškem, podjunskem, rožanskem, obirskem, obsoškem, rezijanskem in nadiškem narečju. 
Besedotvorno zanimiva karta s pomenovanji za ‘mrtvega človeka’ (SLA 1.1: 171, 1/71, V073, avtor Vlado Nartnik) prikazuje izglagolske in izpridevniške tvor­jenke iz glagola mreti –v največ narečjih je zapisano poimenovanje mrlič, arealno se pojavljajo še priponska obrazila -ec (v izpridevniški tvorjenki mrtvec v narečjih panonske narečne skupine ter v južnobelokranjskem narečju, v izglagolski tvor­jenki mrlec pa prav tako v južnobelokranjskem narečju), v tvorjenki mrlik pa v briškem narečju in v banjškem podnarečju. 
Karta s poimenovanji za ‘bolezensko nabiranje tekočine v tkivih ali telesnih votlinah’, knjižno vodenica (SLA 1.1: 207, 1/89, V481, avtorica Mojca Horvat), prikazujeza besedotvorje povedno ločnico med območji pojavljanja pripon -ica in -ika –vgradivu sta obe pripeti nabesedotvorno podstavo voden-). Priponsko obrazilo -ika je vezano na narečja štajerske in panonske narečne skupine, medtem ko je priponsko obrazilo -ica vezanona narečja dolenjske, gorenjske, rovtarske, primorske in koroške narečne skupine. 
Arealna razporeditev besedotvornih različic sekaženakartizapomen ‘ma­terin brat’, knjižno ujec (SLA 1.1: 255, 1/113, V616, avtorja Matej Šekli in Urška Petek), kjer se izmed tvorjenk s korenom uj-najpogosteje pojavlja ujec, in sicer v primorski, dolenjski, panonski in koroški narečni skupini (severnopohorsko-rem­šniško, del podjunskega narečja). Tvorjenke s pripono -ej so zapisane v govorih na stičišču podjunskega, rožanskega in obirskega narečja, tvorjenka s pripono -ek pa v južnih prekmurskih govorih. 
Kartaspoimenovanjizapomen ‘sestra očeta ali matere’, knjižno teta (SLA 
1.1:257, 1/114, V617, avtoriceDanila Zuljan Kumar, Urška Petek in Vera Smo­le), ob prevladujočem poimenovanju teta prikazuje tri istokorenske besedotvor­ne različice, zapisane v arealih– tvorjenka tetica je zapisana v celotni panonski narečni skupini, tvorjenka tetka v dveh sosednjih govorih podjunskega narečja, tvorjenka tetika pa v kozjansko-bizeljskem narečju. 
Poimenovanja za pomen ‘sin strica ali tete’, knjižno bratranec (SLA 1.1: 261, 1/116, V626, avtorica Tjaša Jakop), so v narečjih večinoma tvorjenke s koreni brat(r)-, sestr-in str-.Za besedotvorje so zanimiva zlasti področja s tvorjenkami s pripono -ič, zapisana v arealih–tvorjenkastrnič je zapisana v kraškem, istrskem in notranjskem narečju primorske narečne skupine ter vkozjansko-bizeljskem in posavskem narečju štajerske narečne skupine, tvorjenka bratič v srednještajer­skem in kozjansko-bizeljskem narečju, tvorjenka sestrič pa v srednjesavinjskem in južnopohorskem narečju. 
Poimenovanja za pomen ‘žena, katere mož je umrl in se ne poroči ponovno’, knjižno vdova, so v narečjih večinoma enotna, tj. vdova; izpostaviti velja posa­mezna območja s tvorjenko vdovica, kjer je ta zapisana kot prva –prekmursko in prleško narečje, kozjansko-bizeljsko narečje ter severno- in južnobelokranjsko in kostelsko narečje. 
Izmed kart, ki obravnavajo pridevniška poimenovanja, velja izpostaviti karti šepav (SLA 1.1: 217, 1/94, V490, avtorici Mojca Horvat in Petra Kostelec) in gr­bast (SLA 1.1: 219, 1/95, V492, avtorica Mojca Horvat), obe sta pomenljivi z vidi­ka priponskih obrazil -av in -ast.Areal tvorjenk s priponskim obrazilom -av je na obeh kartah delno prekriven, in sicer je prekrivnost vezananapanonsko narečno skupino, srednještajersko, kozjansko-bizeljsko, južnopohorsko narečje ter na tri oddaljene posamezne krajevnegovore kostelskega (Čabar), podjunskega (Ruda) in rožanskega narečja (Timenica), medtem ko je na karti šepav areal z obrazilom -av razširjen še na rovtarsko in gorenjsko narečno skupino. 
Na podlagi prikazov prostorskih razporeditev besedotvornih sredstev8 zaradi primerljivosti različnih kategorij ter zaradi številčno zelo zamejenega korpusa ni mogoče izvajati sistemskih sklepov, kljub vsemu pa se da na podlagi obravnava­nega gradiva ugotavljati pripone, značilnejše zaposamezne narečne skupine, kar je razvidno iz preglednice 1.9 
Preglednica 1 
-n-ik  dolenjsko, gorenjsko, prekmursko, južnopohorsko, kraško, notranjsko, mežiško, podjunsko, severnopohorsko­-remšniško, srednjesavinjsko, zgornjesavinjsko  šijnik ‘vrat, tilnik’, šivnik ‘vrat, tilnik’, tilnik ‘tilnik’, zatilnik ‘tilnik’  
-n-jak  kozjansko-bizeljsko, prleško, prekmursko, slovenskogoriško, srednještajersko  šijnjak ‘vrat, tilnik’, šišenjak ‘tilnik’, zatilnjak ‘tilnik’  

-ek 	cerkljansko, črnovrško, dolenjsko, gorenjsko, haloško, popek ‘popek’, ujček ‘ujec’ horjulsko, istrsko, južnopohorsko, kozjansko-bizeljsko, kraško, notranjsko, poljansko, posavsko, prekmursko, prleško, rožansko, srednjesavinjsko, srednještajersko, 
tolminsko, zgornjesavinjsko 
-ič cerkljansko, dolenjsko, gorenjsko, haloško, horjulsko, istrsko, južnopohorsko, kozjansko-bizeljsko, kraško, mežiško, notranjsko, obsoško, posavsko, podjunsko, poljansko, prleško, severnopohorsko-remšniško, slovenskogoriško, srednjesavinjsko, srednještajersko, škofjeloško, rožansko, tersko, tolminsko, zgornjesavinjsko, ziljsko bratič ‘bratranec’, popič ‘popek’, mrlič ‘mrlič’, sestrič ‘bratranec’, strnič ‘bratranec’ 
-ec briško, prekmursko, prleško 	popec ‘popek’, mrtvec, ujec 
-ej obirsko, podjunsko, rožansko 	popej ‘popek’, uječej ‘ujec’ 
8 	Obrazila v nekaterih primerih nimajo besedotvorne, ampak le strukturalno funkcijo, a so v pri­čujoči razpravi prav tako upoštevana. 
9 	Predstavljenekarte primarno ne prikazujejo samo besedotvorne, ampak predvsem leksično di­ferenciacijo besedja; tako so navedeni primeri drobci, s katerimi je vendarle mogoče podati vsaj nekaj podatkov z besedotvorne ravnine obravnavanih narečij. 
-ica  cerkljansko, črnovrško, dolenjsko, gorenjsko, horljulsko, istrsko, južnobelokranjsko, kostelsko, kozjansko­-bizeljsko, kraško, mežiško, nadiško, notranjsko, obsoško, podjunsko, poljansko, prekmursko, prleško, selško, severnobelokranjsko, škofjeloško, tolminsko  tetica ‘teta’, vdovica ‘vdova’, vodenica ‘vodenica’  
-ika  haloško, južnopohorsko, kozjansko-bizeljsko, posavsko, prleško, slovenskogoriško, zgornjesavinjsko  vodenika ‘vodenica’,tetika ‘ujna’  


2.2 	Sekundarne raziskave – primer obravnave tvorjenk s priponskim obrazilom 
-ica 
Nadaljnje obdelave gradiva, analiziranega v SLA, so se zaradi le delne izkorišče­nostis prvokratnim kartiranjemin komentiranjem izkazale za smiselne, kar je že bilo ponazorjeno z analizo tvorjenk s priponskim obrazilom -ica (v Horvat 2013). Namen omenjene raziskave je bil ugotoviti oblikovne, pomenske ter sistemsko- in zemljepisnorazvrstitvene značilnosti narečnega besedja, tvorjenega spriponskim obrazilom -ica, s tem pa prikazati eno izmed možnosti nadaljnje obdelave gradiva, analiziranega v SLA 1, ter hkrati prispevati k doslej maloštevilnim besedotvornim raziskavam slovenskih narečij. Prispevek je tako primer možnosti besedotvornih obravnav narečnega gradiva, zbranega s pomočjo vprašalnice za SLA, in sicer prikazuje metodo obravnave gradiva v t.i. sekundarnih raziskavah. 
Priponsko obrazilo -ica je vSLA 1 s 140 različnimi poimenovanji najpogo­stejše priponsko obrazilo, tako da je bila izbira obrazila povezana tudi zzadostno količino gradiva. Največ poimenovanj s tem obrazilom je iz pomenskega polja telo, sledijo poimenovanja za bolezni, nato pa poimenovanja za družinske člane. Za raz­iskavo je bil ta podatek pridobljen s pomočjo odzadnjega seznama iztočnic v bese­dnem kazalu10(SLA 1.2: 367–380), iz katerega so bile izpisane vse iztočnice, ki iz­kazujejo strukturo besedotvorna podstava + besedotvorno obrazilo, pri čemer iztoč­nice izhodiščno niso bile ločene na tiste besedotvornega oz. tiste pomenotvornega nastanka. Iztočnicam so bile iz knjige Komentarji (SLA 1.2) pripisane morfološke analize,11 na podlagi katerih so potekale nadaljnje besedotvorne analize in sinteze. 
Za obravnavana poimenovanja je bilo ugotovljeno, da jih je največ nastalo z besedotvornimi postopki, in sicer z izpeljavo, s pomenotvornimi postopki pa bistveno manj. Obravnavana poimenovanja so bila glede na pomenotvorni oz. be­sedotvorni nastanek ter glede nasinhrono razvidno oz.nerazvidno besedotvorno podstavo in besedotvorno obrazilo razvrščena v več skupin: 
1 	poimenovanja, nastala z besedotvornimi postopki: 
1.1 	tvorjenke z razvidnobesedotvorno podstavo in obrazilom (od nižje- k višjestopenjskim si glede na priponski niz sledijo takole: -ica, -č-ica, -ič 
10 	Odzadnjiseznamiztočnicvbesednem kazalu SLA 1.2: 367–380 je zasnoval in glavnino dela zanj opravil Peter Weiss. 
11 	Avtorji morfoloških analiz soJanuška Gostenčnik, Mojca Horvat, Tjaša Jakop, Karmen Kenda­-Jež, Vlado Nartnik, Urška Petek, Vera Smole, Matej Šekli, Jožica Škofic in Danila Zuljan Kumar. 
-ica, -ež-č-ica,-n-ica, -an-ica,-en-ica, -in-ica, -n-in-ica, -v/l-ica, -lj-ica, -ar-ica, -av-ica), 
1.2 	poimenovanja z razvidnim priponskim obrazilom -ica in nejasno etimo­
logijo korenskega morfema, 
1.3 	iz ozemeljsko stičnih jezikov prevzeta poimenovanja s strukturo bese­dotvorna podstava + priponsko obrazilo -ica (npr.punica ‘tašča, ženino­va mati’); 
2 	poimenovanja, nastala s pomenotvornimi postopki. 
Pri poimenovanjih, nastalih s pomenotvornimi postopki, jih je največ nastalo z metonimijo (npr. mrvica ‘ščepec’, kitčica ‘gleženj’,bedrica ‘kolk’), nekoliko manj pa z metaforo (npr. betica ‘pest’, gobica ‘ustnica’, kroglica ‘bezgavka’, oslice ‘ledvice’). 
Obravnavana poimenovanja so bila obenem s pomočjo jezikovne karte pred­stavljena diatopično, sčimer je bila ugotovljena njihova zemljepisna distribucija in pogostnost v posameznih narečnih skupinah (Horvat 2013: 31). Ugotovljeno je bilo, da so poimenovanja s priponskim obrazilom -ica najštevilčnejša v panonski in štajerski narečni skupini, medtem ko jih je najmanj zapisanih v ziljskem narečju koroške narečne skupine ter v večini narečij primorske narečne skupine. 



3 besedOtvORje in slOvanski lingvistični atlas (Ola) 
V zvezkih Slovanskega lingvističnega atlasa je zbrano in analizirano sloven­sko gradivo iz 25 krajevnih govorov, ki je kartirano vdveh serijah zvezkov, tj. v fonetičnih in v leksično-besedotvornih, pri čemer sta za pričujočo razpravo pregledana nazadnje izšla zvezka leksično-besedotvorne serije. Prvega (OLA 4)je pripravil Jezikoslovni inštitut Ľudevíta Štúra Slovaške akademije znanosti, drugega (OLA 10) pa Inštitut za ruski jezik V.V. Vinogradova Ruske akade­mije znanosti –oba analizirata besedje, in sicer iz pomenskih poljkmetijstvoin narodni običaji. 
Slovaški zvezek vsebuje 38 analitičnih12 kart z besedotvorno tematiko, od tega 34 samostalniških in 4 pridevniške (Sl 479 ‘jablana’, Sl 480 ‘hruška – sa­dež’, Sl 481 ‘hruška – drevo’, Sl 485 ‘sliva – sadež’, Sl 486 ‘sliva – drevo’, Sl 521 ‘sončnica’,Sl 544 ‘novina’, Sl 558 ‘orač’, Sl 576 ‘setev’, Sl 577 ‘sejalec’, Sl 585 ‘strnišče’, Sl 586 ‘ržišče’, Sl 588 ‘ržena slama’, Sl 592 ‘pšenično strnišče’, Sl 594 ‘pšenična slama’, Sl 598 ‘ječmenišče’, Sl 600 ‘ječmenova slama’, Sl 604 ‘ovsišče’, Sl 606 ‘ovsena slama’, Sl 608 ‘koruzišče’, Sl 611 ‘jaro žito’, Sl 612 ‘ozimno žito’, Sl 632 ‘kosišče’, Sl 650 ‘žanjica’, Sl 651 ‘kosec’, Sl 664 ‘mlatič’, 
12 	Posebna izpostavitev dejstva, da gre za analitične karte, tj. tiste, ki obravnavajo posamezno jezikoslovno vprašanje na gradivu, pridobljenem le s pomočjo ene iztočnice, je povezana s tem, da atlas vsebuje tudi sintetične, tj. zbirne karte, ki povzemalno prikazujejo spoznanja več analitičnih kart. 
Sl 666 ‘slama’,Sl 669 ‘zrno’, Sl 681 ‘trava’, Sl 683 ‘košnja’, Sl 687 ‘grabljišče’, Sl 703 ‘kopač’, Sl 704 ‘kopačica’, Sl 705 ‘krompirišče’; Sl 587 ‘ržena’, Sl 593 ‘pšenična’, Sl 599 ‘ječmenova’, Sl 605 ‘ovsena’), in 5 kart, ki ob besedotvorni prikazujejo še leksično ravnino (LSl 499 ‘strašilo’, LSl 625 ‘žetev’, LSl 649 ‘ža­njec’, LSl 662‘ročnik –del cepca’, LSl 663 ‘betica –del cepca’), ena karta pa ob besedotvorni prikazuje še fonetično tematiko (FSl 476 ‘jabolko’). V primerjavi z ruskim zvezkom so njegova posebnost t.i. posplošujoče besedotvorne karte13 – karta št. 91 obravnava zemljepisno razporeditev priponskih obrazil -išče in-isko ter njihove razširjene variante vpoimenovanjihzapolja,skaterih je bilo požeto žito oz. pobran krompir; karta 92 obravnava strukturo poimenovanj ržene, pšenič­ne, ječmenove in ovsene slame, pri čemer se obravnavano vprašanje navezuje na to, ali gre zaeno-ali večpomenska poimenovanja; karta 93 prav tako obravnava strukturo poimenovanj, in sicer ozimnega in jarega žita; karta 95 obravnava sufik­se -išče, -isko in -je ter njihoverazširjene variante vpoimenovanjihza‘držaj pri kosi, cepcu in grabljah’; karta 96 obravnava prisotnost/odsotnost morfema -dl-v poimenovanjih za ‘držaj pri kosi, cepcu in grabljah’. Na treh kartah so obravna­vane pripone tvorjenk z besedotvornim pomenom vršilca dejanja: -ač, -ak, -aka (karta 97), -ec,-ek, -ca, -ko (karta 98) in -ar, -telj (karta 100). Poseben tip bese­dotvorne karte je karta št. 99, ki obravnava pogostnost in prostorsko razširjenost morfemov-n-in -šč-v besedotvornih sredstvih. 
Ruski zvezek vsebuje 8 kart zbesedotvorno tematiko, od tega sedem samo­stalniških in eno glagolsko, pri čemer so na samostalniških kartirana poimenova­njazbesedotvornim pomenom vršilca dejanja –Sl 2204 ‘mlada ženska, ki seje poročila’, Sl 2252 ‘človek, ki kadi cigareto’, Sl 2255 ‘človek, ki igra na instru­ment’, Sl 2279 ‘človek, ki dobro pleše’, Sl 2280 ‘ženska, ki dobro pleše’, Sl 2281 ‘človek, ki lepo poje’, Sl 2282 ‘ženska, ki dobro poje’ –, glagolska karta Sl 2285 pa predstavlja 3. os. ed. sed. zapeti. Za ponazoritev besedotvorne razčlenjenosti slovenskega gradiva izpostavljamo tri jezikovne karte iz ruskega zvezka. 
Na karti Sl 2279 ‘človek, ki dobro pleše’, tj. plesalec, je v slovenskem gradivu zapisanih 5 različnih leksemov–plesavec/plesalec, dober plesalec, plesec, balerin in rajovec.Najbolj razširjena tvorjenka –plesalec –je zapisana vvseh govorih, razen na obrobju, medtem ko je istokorenska tvorjenka plesec znana le dvema sosednjima prekmurskima govoroma. Ne iz besedotvornega, pač pa iz leksičnega stališča je zanimiv areal leksema rajovec vkoroških narečjihnaavstrijski strani ter v istrskem narečju zabeleženi leksem balerin, ki se povezuje z arealom v hrva­škem jezikovnem prostoru. 
Na kartiSl 2282 ‘ženska, ki dobro poje’, tj. pevka, je v slovenskem gradivu zapisanih 5 leksemov – pevka, dobra pevka, pevkinja, dobra pevkinja in pesmari­ca –, pri čemer je večina tvorjenih neposredno iz glagola peti, tvorjenka pesmarica pa je izsamostalniška. Z vidika prostorske razporeditve priponskih obrazil tvorita 
13 Tovrstne karte so v Horvat 2012 imenovane zbirne oz. sintetične jezikovne karte. 
manjši areal priponi -ica (v prekmurskem narečju) in -inja (v rožanskem narečju), medtem ko so tvorjenke v ostalih točkah tvorjene z obrazilom-ka. 
Na karti Sl 2255 ‘človek, ki dobro igra’, glasbenik, je v slovenskem gradivu za­pisanih 8 različnih leksemov, in sicer godec, goslar, muzikant, muzikantar, muzikaš, igralec, fudaš in citiravec, pri čemer sta besedotvorno na diahroni ravni povezljiva leksema godec in goslar,prvi zapisan vzahodnih, osrednjih in vzhodnih narečjih, zadnji pa kot enkratnica v prekmurskem narečju, ki se hkrati arealno povezuje s hrvaškim kajkavskim prostorom. Na sinhroni ravni se besedotvorno povezujejo le­ksemi muzikant, muzikantar in muzikaš, ki so, razen zadnjega, v arealu prisotni v zahodni polovici slovenskega jezikovnega prostora, tvorjenko muzikaš, zapisano v prekmurskem narečju, pa pripona-aš povezuje z madžarskim prostorom. 
Kot je razvidno iz opisov slovenskega gradiva na kartah OLA, je to znotraj 
okvirov slovenskega jezikovnega prostora diferencirano zgolj na leksični ravni, medtem ko je jezikovna situacija besedotvorno relevantna le v luči celotnega slovan­skega gradiva in jo je tako treba preučevati v širšem in ne le slovenskem kontekstu. 

4 besedOtvORje in dRuge geOlingvistične analize slOvenskih naRečij 
Besedotvorne geolingvistične raziskave slovenskih narečij ne potekajo le v sklopu projektov Slovenski lingvistični atlas in Slovanski lingvistični atlas, pač pa tudi sicer. Leta 2012 je bila izvedena raziskava v sklopu doktorske disertacije (Horvat 2012), in sicer na primeru pomensko zamejenega besedja (iz pomenskega polja kulturne rastline). Gradivo je bilo pridobljeno v 85 izbranih krajevnih govorih vseh narečnih skupin.14 Cilj raziskave je bila predstavitev modela geolingvistične analize leksično-besedotvorno diferenciranega gradiva s poudarkom na zbirnih je­zikovnih kartah. Za ta namen je bil izbran korpus narečnega gradiva, ki ga je bilo mogoče na podlagi sorodnih oz. podobnih denotatov združiti v tri tematske sklope: 
(1) necepljena (divja) sadna drevesa (divja jablana, divja hruška, divja češnja in divje sadno drevo (splošno poimenovanje)), (2) nadzemni deli krmnih rastlin (rep­ni listi, pesni listi, korenjevi listi in krompirjevi listi) in (3) vrste slame (fižolova slama, koruzna slama, pšenična slama, ječmenova slama, ržena slama, prosena slama, ovsena slama in ajdova slama). 
V delu je predstavljenih več tipov t.i. zbirnih oz. sintetičnihbesedotvornih jezikovnih kart, in sicer: 
(A) Karte s prikazom posameznih strukturnih tipov leksemov 
Namen kart je prikaz arealov strukturnih tipov leksemov, tako da so za vsak tematski sklop na kartah zbirno prikazane netvorjenke, tvorjenke (oz. njihova be­
14 	Nekatera narečja so zastopana z več krajevnimi govori (npr. dolenjsko, gorenjsko, srednje­savinjsko), medtem ko nekaj obrobnih narečij v mreži krajev (še) nima svojih predstavnikov (taka narečja soziljsko, rožansko, obirsko, rezijansko, tersko, nadiško in južnobelokranjsko narečje). 
sedotvorna sredstva, tj. priponska obrazila) in večbesedna poimenovanja. Glede na tehnike kartiranja so karte tega tipa znakovne, pri čemer je sistem znakov izbran v skladu s strukturo poimenovanja. 
(1) Karte posameznih priponskih obrazil 
Na kartah tega tipa so prikazani pogostnost in prostorska razporeditev po­sameznih priponskih obrazil zadoločene leksikalne pomeneznotraj posameznih tematskih sklopov. Karte soizrisane le zatista priponska obrazila, ki izkazujejo večje ali manjšeareale. Za tematski sklop necepljena (divja) sadna drevesa so izri­sane 4 tovrstne karte, in sicer za obrazila -jak, -ica, -jača in -ika, za tematski sklop nadzemni deli krmnih rastlin 5 kart (-ec, -ik, -ica, -ka in -je), za tematski sklop vrste slame pa 4 karte (-ica, -ka, -ina in -išče). 
(2) Karte netvorjenih poimenovanj 
Delo vsebuje eno karto tega tipa, in sicer za tematski sklop nadzemni deli krmnih rastlin, pri katerem je zapisano večje število netvorjenih poimenovanj – največkrat gre za splošna poimenovanja tipalisti, ščavje, perje in nat. 
(3) Karte večbesednih poimenovanj 
Na teh kartah sta prikazani pogostnost in prostorska distribucija besed­nozveznih poimenovanj za posamezne tematske sklope. 
(B) Karte s prikazom vseh strukturnih tipov leksemov 
Karte s prikazom vseh strukturnih tipov leksemov so izrisane za vsak temat­ski sklop posebej. Delo tako vsebuje tri karte tega tipa. Karte hkrati prikazujejo netvorjenke, tvorjenke in besednozvezna poimenovanja za posamezni tematski sklop, in sicer s pomočjo natančno izoblikovanega sistema kartografskih sredstev (oblik likov, notranjih zapolnitev likov ter barv). Leksikalni pomeni leksemov so prikazani z različnimi barvami, pri čemer je pomen vsake barve razložen v pripa­dajoči legendi; s posebno barvo so označene tudi več- oz. nadpomenke. Razmerje med netvorjenkami in tvorjenkami je razvidno iz oblike lika, in sicer sozatvor­jenke izbrani osnovni liki (npr. krog, trikotnik, kvadrat), netvorjenke pa so na vseh kartah kartiranes karom. Priponska obrazila so razvidna iz oblike lika (npr. krog za -ec, elipsa za -ica, trikotnik za -ik, pravokotnik za -ka), celotni priponski nizi pa iz njihovih notranjih modifikacij (npr. pika za -ov-, pokončnica za -n-), pri čemer so na kartah tega tipa za vse tematske sklope izbrani isti liki za iste pripone. 
(C) Abstrahirane zbirne karte s prikazom skupnih strukturnih tipov leksemov v posamezni raziskovalni točki 
Karte predstavljajo abstrakcijo jezikovne situacije, prikazane na kartah posa­meznih strukturnih tipov, in sicer prikazujejo stopnje strukturnega ujemanja lekse­mov za posamezne tematske sklope v vsaki raziskovalni točki posebej. Za skupni strukturni tip se pojmujejo tvorjenke, nastale zistim besedotvornim postopkom, npr. z izpeljavo in s priponjenjem istega priponskega niza na besednovrstno enako ali različno besedotvorno podstavo (npr.fižolovica, ajdovica, ječmenovica). 
Omenjena raziskava tako predstavlja model obravnave besedotvorno dife­renciranega gradiva, ki je pomensko in tematsko še ožje zamejeno. Odločitev za pripravo zbirnihoz. sintetičnihkart se je izkazala za smiselno, saj so sepri tovr­stnem kartiranjubesedotvorneznačilnosti obravnavanih leksemov prikazale zelo nazorno. 
5 sklep 
Ciljne besedotvorne raziskave slovenskih narečij, ki bi uporabljale geolingvistične metode, še niso bile izvedene. S tem člankom smo želeli povezati obstoječe (četudi maloštevilne) narečne besedotvorne raziskave, ki temeljijo na tej metodi. Večina geolingvističnih raziskav obravnava besedotvorje slovenskih narečij znotraj širše­ga slovanskega gradiva –Wanda Pomianowska v poljsko pisani monografiji Nare­čna diferenciacija južnoslovanskih jezikov v luči besedotvornih dejstev obravnava slovenska narečja v okviru južnoslovanskih jezikov, Slovanski lingvistični atlas pa v okviru vseh slovanskih jezikov –tako funkcionira slovensko gradivo kot be­sedotvorno diferencirano zgolj, kadar ga opazujemo v tem kontekstu, sicer je dife­rencirano zgolj na leksični ravni. Tudi Slovenski lingvistični atlas v svoji primarni fazi ne predvideva izrisa besedotvornih kart, vendar pa je mogoče na podlagi do­sedanjih analitičnih kart izrisati tudi sintetične karte in tako narečne besedotvorne značilnosti prikazovati spovzemalno tehniko (prim. karto zapriponsko obrazilo -ica, objavljeno v Horvat 2013). Zbirne oz. sintetične besedotvorne karte predsta­vljajo jedrni del tudi v geolingvistični interpretaciji pomensko zamejenega gradiva v doslej edini samostojni raziskavi (Horvat 2012), kjer so te izrisane za posamezna priponska obrazila, ki vslovenskih narečjih tvorijo večja (ponekod tudi manjša) zemljepisno zamejena območja. V raziskavi je bilo tako ugotovljeno, katera pri­ponska obrazila so značilna za posamezna narečja. 

viRi in liteRatuRa 
Benedik 1999 = Francka Benedik, Vodnik po zbirki narečnega gradiva za Slovenski lingvistični atlas (SLA), Ljubljana: Založba ZRC SAZU, 1999. 
Gala – Ostromęcka-Frączak 2010 =Sławomir Gala –Bożena Ostromęcka-Frączak, Mesto bese­dotvorja v raziskavah poljskih govorov in narečij, Slavia Centralis (Maribor) 3, (2010), št. 2, 5–16. 
Gradivo za Slovenski lingvistični atlas (SLA) in Slovanski lingvistični atlas (OLA), ki ga hrani Dia­lektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. 
Horvat 2012 =Mojca Horvat, Morfološka struktura in geolingvistična interpretacija rastlinskih po­imenovanj v slovenskih narečjih:doktorska disertacija, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Ljub­ljana: [M. Horvat], 2012. – Razmnoženo. 
Horvat 2013 =Mojca Horvat, Narečne tvorjenke s priponskim obrazilom -ica iz pomenskega polja »človek« (po gradivu za SLA 1), Jezikoslovni zapiski 19 (2013), št. 2 =Dialektološki razgledi, ur. Peter Weiss, 33–57. 
Horvat 2014 =Mojca Horvat, Geolingvistična interpretacija slovenskih narečnih besedotvornih po­javov, v: Fiatal szlavisták Budapesti nemzetközi konferenciája III=3rd conference for young slavists in Budapest, ur. Aleksander Urkom, Budapest, 2014, 84–92. <http://szlavintezet.elte. hu/conf/youngslav/anyagok/3rd%20Conference%20for%20Young%20Slavists%20in%20Bu­dapest.pdf> 
Jakop 2011 =Tjaša Jakop, The variety and richness of words for relativesin Slovene, v: Language variation, European perspectives III: selected papers from the 5th International Conference on Language Variation in Europe (ICLaVE 5), Copenhagen, June 2009, ur. Frans Gregersen – Jeffrey K. Parrott –Pia Quist, Amsterdam, Philadelphia: John Benjamins Publishing Company, 2011 (Studies in Language Variation 7), 227–238. 
Kowalska 2011 =Anna Kowalska, Gwary dziś:apelatywne nazwy miejsc w dialektach polskich: de­rywacja sufiksalna, Poznań: Wydawnictwo poznańskiego towarzystwa przyjaciół nauk, 2011. 
OLA 4 = Obščeslavjanskij lingvističeskij atlas = Slovanský jazykový atlas: serija leksiko-slovoob­razovatel’naja =lexikálno-slovotvorná séria 4:sel’skoe hozjajstvo = poľnohospodárstvo, Bra­tislava: Medzinárodný komitét slavistov, Komisia pre Slovanský jazykový atlas – Slovenská akadémia vied, Jazykovedný ustav Ľudovita Štúra, 2012. 
OLA 10 =Obščeslavjanskij lingvističeskij atlas (OLA): serija leksiko-slovoobrazovatel’naja 10:na­rodnye obyčai, Moskva –Sankt Peterburg: Meždunarodnyj komitet slavistov, Komissija Obšče­slavjanskogo lingvističeskogo atlasa –Rossijskaja akademija nauk, Institut russkogo jazyka im. 
V.V.Vinogradova RAN, Institut slavjanovedenija RAN, 2015. 
Pomianowska 1970 =Wanda Pomianowska, Zróżnicowanie gwar południowosłowiańskich w świ­etle faktów słowotwórczych, Wrocław–Warszawa–Kraków: Zakład narodowa imienia Osso­lińskich – Wydawnictwo Polskiej akademii nauk, 1970. 
Reichan 1998 = Jerzy Reichan, Polskie słowotwórstwo gwarowe w aspekcie geografi­cznojęzykowym, v: Teoretiyczne, badawcze i dydaktyczne założenia dialektologii, ur. Sławomir Gala, Łódź: Łódzkie towarzystwo naukowe, 1998, 259–264. 
Sierociuk 2001 =Jerzy Sierociuk, Założenia metodologiczne badań słowotwórstwa gwarowego, v: Gwary dziś 1: metodologia badań, ur. Jerzy Sierociuk,Poznań: Wydawnictwo poznańskiego towarzystwa przyjacół nauk, 2001, 153–160. 
SLA 1.1 = Slovenski lingvistični atlas 1: človek (telo, bolezni, družina) 1: atlas,ur. Jožica Škofic, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011 (Jezikovni atlasi). SLA 1.2 =Slovenski lingvistični atlas 1:človek (telo, bolezni, družina) 2:komentarji, ur. Jožica Ško­fic, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011 (Jezikovni atlasi). 

zusammenFassung 


Dialektale Wortbildung im Lichte der Sprachgeographie
Der Beitrag verfolgt das Interesse, wie die Sprachebene der Wortbildung in der bisherigen Forschung der slowenischen Dialekte behandelt wurde, wobei den, anhand sprachgeogra­phischer Methoden durchgeführten Forschungen ein besonderes Augenmerk geschenkt wird. Während Sprachatlanten anderer slawischer Sprachen (z. B. Polnischen, Tscechi­schen, Slowakischen) neben phonetischen, morphologischen und lexikalischen Karten auch Wortbildungskarten umfassen, kann dies für den Sprachatlas der slowenischen Spra­cheSlovenski lingvistični atlas nicht behauptet werden. Aufgrund des, für den Sprachatlas bestimmten Materials, können demnach keinerlei Wortbildungskarten erwartet werden, wohl aber ist die Kartenanfertigung einzelner Wortbildungsphänomene möglich. Im Beitrag sind also für die Wortbildungrelevante Beispiele aus dem linguistischen Atlas der slowenischen Sprache Slovenski lingvistični atlas 1 auf Grundlage der sogennanten primären Sprachkarten (wie z. B. der Karten für popek, vodenica ...) und aufgrund der sekundären bzw. synthetischen Sprachkarten (z. B. die Darstellung der Wortableitungen mit dem Suffix-ica) aufzeigt. Im zweiten Teil sind Möglichkeiten der synthetischen Kar­tierung dialektaler Wortbildungserscheinungen, wie sie sich im semantisch-kohärenten Material im Wortfeld der Kulturpflanzen repräsentieren, dargestellt. 
sUzana Todorović 
izRazi za medčlOveške OdnOse, Občutke in člOvekOve lastnOsti v naRečnih idiOmih 


slovenske istRe 
Cobiss: 1.01 
Prispevek obravnava izbrane narečne izraze, s katerimi Istrani opisujejo medčloveške od­nose, občutke in človekove lastnosti. Narečno izrazje je avtorica zapisala v Borštu, Drago­nji, Krkavčah, Novi vasi nad Dragonjo, Padni, Svetem Petru, Tinjanu, Sečovljah, Strunja­nu, Kopru, Izoli in Piranu. Analiza besedišča šavrinsko ali rižansko govorečih Istranov je pokazala, da je večina zbranih izrazov –ki spadajo v pomensko polje čustva in občutki– romanskega izvora, maloštevilni pa so domači, tj. slovanskega/slovenskega izvora. Ključne besede: slovensko istrsko narečje, istrskobeneško narečje, prevzemanje in izvor 
besed, slovenska Istra 
Terms for Interpersonal Relations, Sensations, and Personal Characteristics in Dialects of Slovenian Istria 
This article explores selected dialect terms used by Istrians to describe interpersonal rela­tions, sensations, and personal characteristics. The dialect terms presented were compiled by the author in Boršt, Dragonja, Krkavče, Nova Vas nad Dragonjo, Padna, Sveti Peter, Tinjan, Sečovlje, Strunjan, Koper, Izola, and Piran. Lexical analysis revealed that most of the terms compiled, all of which belong to the semantic field of feelings and sensations, are of Romance origin. Moreover, a few terms were found for which the population of the Koper and Piran countryside know only the local Slovenian dialect word. Keywords: Slovenian Istrian dialect, Istro-Venetian dialect, lexical borrowing, origin of words, Slovenian Istria 

1 uvod 
Narečno izrazje, prikazano v pričujočem prispevku, smo zbrali med raziskavami, ki so bile opravljene v slovenski Istri. Pri delu smo se oprli na dvojezično sloven­sko-italijansko vprašalnico, ki zajema okoli 1500 vprašanj oziroma pojmov in med drugimi vključuje tudi razdelek oz. pomensko polje čustva in občutki. Omenjeno pomensko poljeobsega 74 vprašanj, ki senanašajonamedčloveške odnose, ob­čutke, človekove lastnosti ipd. Iz pridobljenega narečnega gradiva je avtorica iz­brala 22 izrazov,1ki jih poznajo istrskoslovenski in istrskobeneški govorci. Njihov obstoj smo potrdili tudi v sosednjih, čakavskih govorih in pokazali prvi in zadnji vir izposoje. Obstoj leksemov in njihov izvor smo poiskali v ustreznih narečnih in etimoloških slovarjih. 
Besedje romanskega izvora, ki je bilo zbrano v istrskobeneških raziskovalnih točkah, je v prispevku obravnavano kot avtohtono, tisto, zapisano v istrskosloven­
1 Narečne izraze smo zapisali s slovensko fonetično pisavo (Kenda-Jež 2011). 
skihraziskovalnihtočkah,pazizjemomaloštevilnihbesedslovanskegaizvorakot prevzetoizromanskihidiomov.Navajamotudiodgovore,zakatereinformantiv vsehistrskoslovenskihraziskovalnihtočkahpoznajolebesededomačega(slovan­skega/slovenskega) izvora. 
Istrskoslovenske narečne izraze (šavrinske in rižanske) smo zbrali na koprskem in piranskem podeželju, in sicer v krajih Boršt, Dragonja, Krkavče, NovavasnadDragonjo,Padna,SvetiPeterinTinjan,medtemkosmoistrskobene­škeizrazezapisalivtrehobalnihmestihslovenskeIstre,vKopru,IzoliinPiranu, tervSečovljahin Strunjanu.V istrskoslovenskihraziskovalnihtočkah smose z informanti pogovarjali v pogovorni slovenščini, v istrskobeneških pa v pogovorni italijanščini, saj nekateri informanti zelo slabo obvladajo slovenski jezik. 

2 istRski naRečji 
Narečne besede romanskega izvora v slovenskem istrskem narečju v prispevku prepoznavamokotprevzeteizistrskobeneškihgovorov.Maloštevilnisoizrazi,ki sobiliprevzetiizknjižneitalijanščine.IstrskobeneškonarečjejevslovenskiIstri materni jezik avtohtonoposeljenih Istranov romanskega izvora, ki živijo vzdolž obaleinvneposrednemzaledjuKopra,IzoleinPirana.Dopetdesetihlet20.stole­tja,kojeprišlodomnožičnegaizseljevanjapripadnikovitalijanskenarodneskup­nosti,jebilaistrobeneščinasplošnipogovarjalnijezikromanskihIstranov.Govor mestaBenetkejezačelvplivatinavseistrskegovoreod10.stoletjadalje,koso začele Benetke navezovati gospodarske in prijateljske stike z istrskimi mesteci. V13.stoletju,kososiBenetkepodrediletriobalnamestaslovenskeIstre(Koper leta1279,Izololeta1281inPiranleta1283),jepostajalbeneškijezikovnivpliv čedaljevečji.Poletu1420,kojeSerenissima(Beneškarepublika)prevzelaoblast nadIstro,jeistrobeneščinapostalaglavnijezikvIstri,vnaslednjihstoletjihpaje nadomestilaavtohtoneistriotskegovoreinzačelašeodločnejeprodiratinaistrsko podeželje,medprebivalceslovanskegarodu.Česoslovenskogovorečidomačini želelikarkolipostoritivKopru,Izoli,Piranu,MiljahaliTrstu,sosemoralispora­zumetivromanskemnarečju,kisogagovorilivtehmestih.Šavrinke,kisopogos­tozahajalevmesta,dabivdomačihvasehpreživljalesvojedružine,sovmestih prodajale mleko, jajca in zelenjavo ter za premožnejše meščanske družine prale inlikaleperilo.Domovsopogostoprinašalenovepredmeteinnjihovaromanska poimenovanja. 
VslovenskiIstridomačininegovorijoenegaistrskeganarečja,temvečdve, in sicer slovensko istrsko narečje in istrskobeneško narečje. Prvo je materni je­zik Istranov slovenskega rodu, ki živijo v zaledju štirih istrskih občin, drugo je materni jezik Istranov romanskega izvora, ki avtohtono bivajo vzdolž obalnega pasuslovenskeIstre.Istrobeneščinajebilajezikprestižainadministracije,zatoje besediščeteganarečjanenehnoprodiralovnarečjeslovenskega,pretežnopodežel­skegaprebivalstva.Vmestnemnarečju–istrobeneščini–je,sodečporaziskavah, 

Karta 1: Zahodna meja slovenskega istrskega narečja (Todorović 2015a: 54) 
ki smo jih opravili, le nekaj slovenizmov, na primer k'luka ‘kljuka’,'pe.terna ‘va­ruška’,'baba ‘opravljivka’, pa'tok ‘potok’, .'raja ‘živameja’,mata'vil. ‘motovilec’ (prim. Todorović 2016: 13–14). 
DanesjeistrskobeneškonarečjevslovenskiIstripogovarjalnijezikšeredkih avtohtonihIstranovromanskegaizvora,kiživijovkrajihPiran,Portorož,Lucija, Strunjan, Seča, Sečovlje, Parecag, Dragonja, Izola (Dobrava pri Izoli, Jagodje), Bošamarin,Kampel,Šalara,Koper,Škocjan,Bertoki(Prade),Valmarin(delnase­ljaSpodnjeŠkofije),Ankaran,Barizoni,Kolomban,Cerej,PremančaninHrvatini (Todorović2015a:52–53).Posamezniistrskobeneškinarečnigovoriimajosvoje glasoslovneinmorfološkeznačilnosti,kipasezaradistapljanjanarečnihrazličkov postopoma izgubljajo. 
Istrobeneščino je smotrno proučevati tudi v istrskoslovenskem jezikovnem okolju, saj v besediščuSlovencev, ki so romansko izrazje sprejemali,obstajajo izrazi romanskega izvora, ki so jih avtohtoni mestni prebivalci že opustili. Za zgledvzemimonarečniizraz'zenso ‘soimenjak’, ki ga poznajo povsod v sloven-skiIstri,naprimernaTinjanuinvBorštu'ženso,vKrkavčah'z.nso, v Novi vasi nad Dragonjo, v Dragonji in Svetem Petru 'zenso, v Padni 'žens. (Todorović – Koštiál2014:61;Todorović2015a:95;2015b:67).Besedopoznajotudihrvaški čakavski govorci, na primer v Roveriji ž.nso (Kalčić – Filipi – Milovan 2014: 341).Izrazjebilnedvomnosprejetiznekegaistrskobeneškegaidioma.Najdemo gavRosamanijevem(istrsko)beneškem(VG1002)inBoerijevembenečanskem slovarju(Boerio 810). Zanimivo pa je, da ga istrskobeneški govorci, s katerimi smo se pogovarjali v Kopru, Izoli, Piranu, Sečovljah in Strunjanu, ne poznajo. Le en informant iz Pirana pomni, da je besedo 'ż.n.o uporabljala njegova babica (prim. Todorović 2016: 92). Iz navedenega lahko sklepamo, da se je v istrskobe­neškem jezikovnem okolju izraz v zadnjih desetletjih izgubil, kot izposojenka pa je še znana med slovenskimi in hrvaškimi istrskimi govorci. 
Slovensko istrsko narečje je obogateno z istrskobeneškim besedjem in šte­vilnimi kalki. V letu 2014, ko smoproučevali strunjanski (istrskobeneški) nareč­ni govor ter prepletanje istrskoslovenskega in šavrinskega besedja naPiranskem (prim. Todorović 2015a), nam je starejša domačinka povedala: 
'Una 'volta 'duta l’I.trija par'lava ita'ĺan…mi me ri'kordo ke mi 'nona .e .a'veva de par'lar k.al'ko.a kon k.alke'duna e ke mi no do'vevo .en'tir, le par'lava un żlo'vem, ma le par'lava k.el żlo'vem i.tri'jan, ke że tre pa'role in ita'ĺan e do in żlo'vem...E mi .aj 'volte mi mi'tevo a 'ridi … E a'lora le di'żeva: »'Vara, ke la ka'pi.i!« 
V prevodu: 
Nekočseje povsod vIstri govorilo italijansko. Če je moja babica skakšno sovaščanko želela govoriti in ni hotela, da bi jo razumela, sta govorili neke vrste slovenščino, istrsko slovenščino,vkateri sotri besede italijanske in dve slovenski. Velikokrat semsezačela smejati in sta mi rekli: »Poglej, saj naju je razumela!« (Todorović 2015a: 41). 

3 istRski izRazi za medčlOveške OdnOse, Občutke 
in člOvekOve lastnOsti teR njihOv izvOR 

3.1 sitnost, nadloga/fastidio Istrskoslovenske raziskovalne točke Boršt:faš'tidijo, Dragonja: faš'ti.o, Krkavče: faš'ti.o, Nova vas nad Drago­njo:faš'ti.o, Padna:f.š'ti.o, Sveti Peter:faš'ti.o, Tinjan:f.š'ti.o Istrskobeneške raziskovalne točke Koper:fa.'tidjo, Izola: fa.'tidjo, Piran: fa.'tidjo, Sečovlje: fa.'tidjo, Strunjan: fa.'tidjo 
Izraz faš'ti.o,ki ga poznajo vBorštu, Dragonji, Krkavčah, Novi vasi nad Dra­gonjo, Padni, Svetem Petru in na Tinjanu (Todorović –Koštiál 2014: 120; To­dorović 2015a: 149; 2015b: 123), lahko primerjamo s hrv. čak. (Boljun) faštîdij ‘nadloga, sitnost’ (Francetić 2015: 51). Sprejet je bil iz istr. ben. (Koper, Izola, Piran, Sečovlje, Strunjan) fa.'tidjo (Todorović 2016: 170; 2015a: 149), prim. še istr. ben., beneč. in trž. it. fastidio (VG 361; Boerio 263; GDDT 226). Bošte­ranski izraz faš'tidijo lahko primerjamo s čak. (Funtana) fastîdjo (Selman 2006: 29), kar ustreza knj. it. fastidio (ZING – CD-ROM). Zadnji vir besede je lat. fastidiu(m) ‘gnus’ (REW 3217) iz făstus ‘ošabnost’ intaediu(m) ‘gnus,odpor’ (REW 8522). 
3.3 


ljubosumje/gelosia 
Istrskoslovenske raziskovalne točke 
Boršt:..lo'žija, Dragonja:..lo'žija, Krkavče: .ilo'žija, Nova vas nad Drago­
njo:.ilo'žija, Padna:.il.'žija, Sveti Peter:.ilo'žija, Tinjan:.elo'žija Istrskobeneške raziskovalne točke 
Koper:żelo'żija, Izola: żelo'żija, Piran: gelo'żija, Sečovlje: .elu'żija, Strunjan: 
.elu'żija 
Leksem ..lo'žija, zapisan v Borštu, Dragonji, Krkavčah, Novi vasi nad Dra­gonjo, Padni, Svetem Petru in na Tinjanu (Todorović – Koštiál 2014: 123; Todorović 2015a: 152; 2015b: 126), lahko primerjamo s hrv. čak. (Boljun) jelož.ja ‘ljubosumje’ (Francetić 2015: 78), čak. (Roverija) đeloz.ja (Kalčić – Filipi – Milovan 2014: 71).Prevzet je iz istr. ben. gelosia ‘ljubosumje’ (VG 428), prim. beneč. gelosia in zelozia (Boerio 302, 809), istr. ben.(Koper, Izola) żelo'żija, (Piran) gelo'żija, (Sečovlje, Strunjan) .elu'żija ‘ljubosumje’ (Todo­rović 2016: 174; 2015a: 152) in knj. it. gelosia (ZING–CD-ROM), kar izha­ja iz pridevnika geloso ‘ljubosumen’. Beseda izhaja iz cerkvenega lat. izraza zelosu(m) ‘gorečnost, vnema’, ki je pozna prilagoditev učenega izraza zelotes in zelotypys ‘poln goreče ljubezni’ (DELI –CD-ROM), ki izhaja iz istopomen­skega gr.zelus ‘vnema’ (REW 9614). 

razvada/vizio 
Istrskoslovenske raziskovalne točke 
Boršt:'vicjo, Dragonja:'vicj., Krkavče:'vicjo, Nova vas nad Dragonjo: 'vicj., 
Padna:'vicj., Sveti Peter:'vicjo, Tinjan:'vicjo Istrskobeneške raziskovalne točke 
Koper:'vi.jo, Izola:'vi.jo, Piran:'vi.jo, Sečovlje:'vi.jo, Strunjan:'vi.jo 
Narečni izraz 'vicjo,ki ga uporabljajo vBorštu, Dragonji, Krkavčah, Novi vasi nad Dragonjo, Padni, Svetem Petru, Tinjanu (Todorović – Koštiál 2014: 123; Todorović 2015a: 152; 2015b: 126) in ga lahko povežemo shrv. čak. (Boljun) vîcij ‘razvada’ (Francetić 2015: 304), čak. v.cija (Kalčić – Filipi – Milovan 2014: 313), je najverjetneje izposojen iz istr. ben. vizio ‘razvada’ (VG 1232), prim. trž. it. in beneč. vizio (GDDT 789; Boerio 798) in knj. it. vizio ‘razvada’ (ZING–CD-ROM). V istrskobeneških točkah smo zabeležili (Koper, Izola, Pi-ran, Sečovlje, Strunjan) 'vi.jo (Todorović 2016: 174; 2015a: 152). Zadnji vir besede je lat. vitiu(m) ‘telesna hiba’, kasneje je beseda označevala napako na splošno (DELI– CD-ROM). 

sramota/vergogna 
Istrskoslovenske raziskovalne točke 
Boršt:v.r'.ońa, Dragonja:v.r'.ońa, Krkavče:ver'..ńa, Nova vas nad Drago­
njo:v.r'.ońa, Padna:ver'.ońa, Sveti Peter:s'ran, v.r'.ońa, Tinjan:sra'mota 
Istrskobeneške raziskovalne točke Koper:ver'..ńa, Izola: ver'..ńa, Piran: ver'..ńa, Sečovlje: ver'.ońa, Strunjan: ver'..ńa 
Besedo ver'.ońa, ki jo poznajo v Dragonji, Krkavčah, Novi vasi nad Dragonjo, Padni in Svetem Petru (Todorović –Koštiál 2014: 121; Todorović 2015a: 150; 2015b: 124), lahko povežemo s hrv. čak. vergonja ‘sram, sramota’ (Selman 2006: 74). Beseda ustreza istr. ben. (Koper, Izola, Piran, Sečovlje, Strunjan) ver'..ńa ‘sramota’ (Todorović 2016: 171; 2015a: 150), prim. istr. ben., trž. it., beneč. in knj. it. vergogna ‘sram, sramota’ (VG 1213; Boerio 788; ZING –CD -ROM). Beseda izvira iz lat.verecundia(m) ‘skromnost, spoštovanje, sram’. 
3.5 trma/caparbieta, ostinatezza Istrskoslovenske raziskovalne točke Boršt:fišac'jon, Dragonja: fišac'jon, Krkavče: fišac'jon, Nova vas nad Dra­gonjo:fišac'j.n, Padna:fišac'j.n, Sveti Peter:fišac'j.n, Tinjan:'t.rma Istrskobeneške raziskovalne točke Koper: fa de 'te.ta '.uwa (3. os. ed.) ‘dela po svoje’, Izola: fa de 'te.ta '.uwa (3.os.ed.) (‘dela po svoje’, dobesedno ‘dela iz svoje glave’),Piran: fi.a.'j.n, du'r..a de ka'ratere ‘težek značaj’, Sečovlje: ż. te.'tardo (3. os. ed.) ‘je trmast’, Strunjan: 'ela ż. te.'tarda (3. os. ed.) ‘ona je trmasta’, fa de 'te.ta '.u.a ‘dela po svoje’ 
Leksem fišac'jon, ki ga uporabljajo v Dragonji, Krkavčah, Novi vasi nad Drago­njo, Padni in Svetem Petru (Todorović –Koštiál 2014: 120; Todorović 2015a: 149; 2015b: 123), lahko primerjamo s hrv. čak. (Boljun) fišacjuon (Francetić 2015: 54). Gre za izposojenko iz beneč. fissazion ‘fiksna ideja’(Boerio 275), prim. trž. it. fisazion ‘fiksacija, fiksna ideja’(GDDT 237), prim. istr. ben. fi­ssassion (VG 383), istr. ben. (Piran) fi.a.'j.n ‘trma’ (Todorović 2016: 179) in knj. it. fisazione ‘fiksna ideja’ (ZING – CD-ROM). V istrskobeneških točkah slovenske Istre smo (razen v Piranu) zapisali predvsem opisne odgovore za vprašani pojem, naprimerfa de 'te.ta '.uwa (3.os.ed.) ‘dela po svoje’ in 'ela ż. te.'tarda (3. os. ed.) ‘ona je trmasta’. Izposojenka fišac'jon izhaja iz lat. fixus ‘čvrst, nepremičen’ (REW 3337), part. perf. od figere ‘utrditi’ (DELI – CD­-ROM). 
3.6 pogum/coraggio Istrskoslovenske raziskovalne točke Boršt:k.'raja, Dragonja: ku'rajo, Krkavče: k.'rajo, Nova vas nad Dragonjo: ko'rajo, Padna:ko'rajo, Sveti Peter:ko'rajo, Tinjan:ko'rajo Istrskobeneške raziskovalne točke Koper: ko'rajo, Izola: ko'rajo, Piran: ko'rajo, Sečovlje: ko'rajo, Strunjan: ko'rajo 
Besedo ko'rajo, ki smo jo zapisali v Borštu, Dragonji, Krkavčah, Novi vasi nad Dragonjo, Padni, Svetem Petru in na Tinjanu (Todorović – Koštiál 2014: 124; Todorović 2015a: 153; 2015b: 126), lahko povežemo s hrv. čak. (Boljun) kur.jo ‘pogum’(Francetić 2015: 112), čak. (Roverija) kur.j (Kalčić –Filipi–Milovan 2014: 135) in čak. (Funtana) kuraj (Selman 2006: 43). Prevzeta je iz istr. ben. (Koper, Izola, Piran, Sečovlje,Strunjan) ko'rajo ‘pogum’(Todorović 2016: 175; 2015a: 149), prim. istr. ben. coraio (Manzini–Rocchi 54), istr. ben., beneč. cora­gio (VG 249; Boerio 196) in knj. it. coraggio (ZING–CD-ROM). Po REW (2217) je beseda tvorjenka iz lat. cor ‘srce’, po DELI-ju pa izhaja prov. coratge ‘srce’iz vulg. lat. besedecoraticu(m), izpeljane iz cor (DELI – CD-ROM). 
3.7 izgovor/scusa Istrskoslovenske raziskovalne točke Boršt:š'kyžńa, Dragonja: š'kyžńa, Krkavče: š'kyžńa, Nova vas nad Dragonjo: š'kyžńa, Padna:š'kyžńa, Sveti Peter:š'kyžńa, Tinjan:š'kuža Istrskobeneške raziskovalne točke Koper:.'kuża, Izola:.'kuża, Piran:.'kuża, Sečovlje:.'kuża, Strunjan:.'kuża 
Leksem š'kyžńa smo zabeležili v Borštu, Dragonji, Krkavčah, Novi vasi nad Drago­njo, Padni in Svetem Petru, naTinjanu pa š'kuža (Todorović–Koštiál 2014: 122; Todorović 2015a: 151; 2015b: 125). Izraz š'kuža, ki ga lahko povežemo s hrv. čak. (Boljun, Roverija) škuža ‘izgovor’ (Francetić 2015: 270; Kalčić –Filipi–Milovan 2014: 272), je prevzet iz istr. ben. (Koper, Izola, Piran, Sečovlje, Strunjan) .'kuża ‘izgovor’ (Todorović 2016: 172; 2015a: 151), prim. istr. ben. scu.a ‘opravičilo, iz­govor’ (VG 991), beneč. scusa (Boerio 638) in trž. it. scu.a ‘opravičevanje, izgovor’ (GDDT 606). Beseda izvira iz lat. glagola excusare ‘opravičiti’ (DELI–CD-ROM). 
3.8 jeza/rabbia Istrskoslovenske raziskovalne točke Boršt:'rabja, Dragonja: 'rabja, Krkavče: s. rab'jan (sed., 1. os. ed.) ‘jezim se’, Nova vas nad Dragonjo:'rabja, Padna:'rabja, Sveti Peter:'rabja, Tinjan:'jeza Istrskobeneške raziskovalne točke Koper: 'rabja, Izola: 'rabja, 'bile, Piran: inane'meo, rabjo'że.o, Sečovlje: 'rabja, 'fota de 'rabja, Strunjan:'fota 
Izraz 'rabja, ki ga poznajo v Borštu, Dragonji, Krkavčah, Novi vasi nad Dragonjo, Padni in SvetemPetru (Todorović – Koštiál 2014: 122; Todorović 2015a: 152; 2015b: 125), lahko primerjamo s hrv. čak. (Boljun) râbija (Francetić 2015: 223). Prevzet je iz istr. ben. (Koper, Izola, Sečovlje) 'rabja (Todorović 2016: 173; Todo­rović 2015a: 152), prim. istr. ben., trž. it. in beneč. rabia ‘jeza, veliko razočaranje’ (VG 851; GDDT 505; Boerio 548), knj. it. rabbia ‘sila, pobesnelost, besnenje’ (ZING–CD-ROM). Beseda izvira iz lat răbia(m) ‘jeza, bes’ (REW 6980) iz klas. lat.răbie(m) (DELI – CD-ROM). 
3.10 


hudobija/cattiveria 
Istrskoslovenske raziskovalne točke 
Boršt:kati'verja, Dragonja: kati'verja, Krkavče: kat.'verja, Nova vas nad Dra­
gonjo:kati'verja, Padna:k.ti'verja, Sveti Peter:k.ti'verja, Tinjan:k.t.'verja Istrskobeneške raziskovalne točke 
Koper: kati'verja, Izola: kati'verja, Piran: kati'verja, Sečovlje: kati'verja, 
Strunjan:kati'verja 
Besedo kati'verja, ki smo jo zapisali v Borštu, Dragonji, Krkavčah, Novi vasi nad Dragonjo, Padni, Svetem Petru in na Tinjanu (Todorović –Koštiál 2014: 123; To­dorović 2015a: 152; 2015b: 125), lahko povežemo s hrv. čak. (Boljun) kativierija ‘hudobija, zloba’(Francetić 2015: 89), čak. (Roverija) kativ.rija (Kalčić–Filipi– Milovan 2014: 113), čak. (Funtana) kativîerja (Selman 2006: 39). Beseda ustreza istr. ben. (Koper, Izola, Piran, Sečovlje, Strunjan) kati'verja (Todorović 2016: 174; 2015a: 152), istr. ben., beneč. cativeria ‘hudobija, zloba’(VG 191; Boerio 149) in knj. it. cattiveria ‘hudobija, hudobnost, zloba’(ZING–CD-ROM). Izpeljana je iz istr. ben. pridevnika cativo ‘hudoben, zloben’ (VG 190), ki izvira iz lat. captivu(m) ‘ujet’ (REW 1663; DELI – CD-ROM) iz căpere ‘vzeti’ po vzoru lat. krščanske besedne zveze captivu(m) diăboli ‘hudičev zapornik’ (DELI – CD-ROM). 

spoštovanje/rispetto 
Istrskoslovenske raziskovalne točke 
Boršt:riš'peto, Dragonja: riš'p.to, Krkavče: riš'p.to, Nova vas nad Dragonjo: 
riš'p.to, Padna:riš'p.t., Sveti Peter:riš'p.to, Tinjan:r.š'p.to Istrskobeneške raziskovalne točke 
Koper:.'tima, ri.'peto, Izola: .'tima, ri.'peto, Piran: re.'peto, ri.'peto, Sečov­
lje:ri.'peto, Strunjan:ri.'peto, .'tima 
Izraz riš'p.to, ki smo ga zapisali v Borštu, Dragonji, Krkavčah, Novi vasi nad Dragonjo, Padni, Svetem Petru in naTinjanu (Todorović –Koštiál 2014: 122; Todorović 2015a: 151; 2015b: 124), lahko povežemo s hrv. čak. (Boljun, Ro­verija) rišp.t ‘spoštovanje’ (Francetić 2015: 234; Kalčić – Filipi – Milovan 2014: 235). Beseda ustreza istr. ben. (Koper, Izola, Piran, Sečovlje, Strunjan) ri.'peto (Todorović 2016: 172; 2015a: 151), istr. ben., trž. it., beneč. rispe­to ‘spoštovanje’ (VG 886; GDDT 528; Boerio 577) in knj. it. rispetto (ZING 
– CD-ROM). Beseda izhaja iz lat. respectus ‘obzirnost, obzir’ (REW 7245) (DELI – CD-ROM), ki je part. perf. gl. respectare ‘ozirati se, gledati nazaj’ (DELI– CD-ROM). 

nagajanje/dispetto 
Istrskoslovenske raziskovalne točke 
Boršt: diš'pet. (mn.), Dragonja: diš'p.to, Krkavče: diš'p.to, Nova vas nad 
Dragonjo:diš'peto, Padna:diš'p.t., Sveti Peter:diš'p.to, Tinjan:d.š'p.t 
Istrskobeneške raziskovalne točke Koper: di.'peto, Izola: di.'peto, Piran: di.'peto, de.'peto, Sečovlje: di.'p.to, Strunjan:di.'peto 
Besedo diš'p.to, ki smo jo slišali v Borštu, Dragonji, Krkavčah, Novi vasi nad Dra­gonjo, Padni, Svetem Petru in naTinjanu (Todorović –Koštiál 2014: 121; Todo­rović 2015a: 150; 2015b: 124), lahko primerjamo shrv. čak. (Boljun) dešp.t ‘na­gajanje’ (Francetić 2015: 36), čak. (Roverija) dišp.t (Francetić 2015: 234; Kalčić– Filipi – Milovan 2014 2014: 63), čak. (Funtana) dišpet (Selman 2006: 26). Izraz ustreza istr. ben. (Koper, Izola, Piran, Sečovlje, Strunjan)di.'peto (Todorović 2016: 171; 2015a: 150), beneč. despeto (Boerio 232), istr. ben., trž. it. dispeto (VG 319; GDDT 207–208) in knj. it. dispetto ‘nagajanje’ (ZING – CD-ROM). Zadnji vir besede je lat. despectus ‘prezir, zaničevanje’(REW 2598; DELI –CD-ROM), ki je part. perf. od gl.despicere ‘gledati zviška’(DELI– CD-ROM). 
3.12 prepir, zdraha/baruffa Istrskoslovenske raziskovalne točke Boršt: ba'rufa, Dragonja: ba'rufa, Krkavče: ba'rufa, Nova vas nad Dragonjo: ba'rufa, Padna:ba'rufa, Sveti Peter:ba'rufa, Tinjan:ba'rufa Istrskobeneške raziskovalne točke Koper:ba'rufa, Izola: ba'rufa, Piran: 'rade.o, rade'.eo, ba'rufa, baru'fada, Sečo­vlje:ba'rufa, Strunjan:ba'rufa 
Izraz ba'rufa, ki smo ga zapisali v Borštu, Dragonji, Krkavčah, Novi vasi nad Drago­njo, Padni, Svetem Petru in na Tinjanu(Todorović –Koštiál 2014: 121; Todorović 2015a: 150; 2015b: 123), lahko povežemo s hrv. čak. (Boljun, Roverija) bar.fa ‘pre­pir’ (Francetić 2015: 8; Kalčić –Filipi–Milovan 2014: 29), čak. (Funtana) barufa (Selman 2006: 17). Beseda ustreza istr. ben. (Koper, Izola, Piran, Sečovlje, Strunjan) ba'rufa (Todorović 2016: 171; 2015a: 150), istr. ben., trž. it. in beneč. barufa (VG 71; GDDT 58; Boerio 66) in knj. it. baruffa (ZING–CD-ROM). Beseda izhaja iz langob. *biroufan ‘prepirati se, tepsti se’ (REW 1116; DELI – CD-ROM). 
3.13 nevšečnost, neprijetnost/dispiacere Istrskoslovenske raziskovalne točke Boršt: dišpja'cer, Dragonja: dišpja'cer, Krkavče: dišpja'cer, Nova vas nad Dragonjo: dišpja'cer, Padna: dišpja'c.r, Sveti Peter: dišpja'c.r, Tinjan: d.špj.'c.r Istrskobeneške raziskovalne točke Koper: di.'pja.er, Izola: di.'pja.er, Piran: di.'pja..r, de.'pja..r, Sečovlje: di.'pja.er, Strunjan:di.'pja.er 
Izraz dišpja'cer, ki ga poznajo v Borštu, Dragonji, Krkavčah, Novi vasi nad Drago­njo, Padni, Svetem Petru in na Tinjanu(Todorović –Koštiál 2014: 121; Todorović 2015a: 151; 2015b: 124), ustreza trž. it. dispiazer (GDDT 208), prim. trž. it., istr. ben.dispia.er, dispiaser (GDDT 208; VG 3199), istr. ben. (Koper, Izola, Piran, Se­čovlje, Strunjan) di.'pja.er (Todorović 2016: 171; 2015a: 151), knj. it. dispiacere ‘neprijetnost, nevšečnost, tegoba’ (ZING – CD-ROM).Beseda izhaja iz vulg. lat. displacere ‘ne biti všeč’, sest. iz dis- ‘ne’ inplacere ‘všeč biti’ (DELI– CD-ROM). 
3.14 neumen, bedast/stupido Istrskoslovenske raziskovalne točke Boršt:š'tupid.,Dragonja:.'tupido,Krkavče:š'tupid.,Novavasnad Drago­njo:š'tupid., Padna:š'tupid., Tinjan:'šempj.st Istrskobeneške raziskovalne točke Koper:.'tupido, in.enp'ja, ba'uko, banbe'l.n, 'banbele, ba'kuko, 'mona, 'mo­ne.a, panpa'lu.o, '.enpjo, .enp'joldo, .'turlo, .tur'loto, tan'buro, Izola:.'tupi­do, 't.nko, ber'toldo, '.empjo, in.enp'ja, ba'uko, 'ńeńo, .tro'fal, tana'na, bi'że­ne, ta'neko, don'd.n, Piran: .'tupido, .enp'jado, in.enp'jado, .enp'joldo, ba'­joko, Sečovlje: .'tupido, ińo'rante, in.emp'jado, Strunjan: .'tupido, ińo'rante, in.emp'jado, .erve'loto 
Izraz š'tupido, ki je bil zapisan v Borštu, Dragonji, Krkavčah, Novi vasi nad Dra­gonjo, Padni, Svetem Petru (Todorović –Koštiál 2014: 124; Todorović 2015a: 153; 2015b: 126), lahko primerjamo s hrv. čak. (Roverija) št.pido ‘neumen, bedast’ (Kalčić–Filipi–Milovan 2014: 279). Beseda ustreza istr. ben. (Koper, Izola, Piran, Sečovlje, Strunjan) .'tupido (Todorović 2016: 175; 2015a: 153), istr. ben. in trž. it. stupido ‘neumen’ (VG 114; GDDT 702) in knj. it. stupido (ZING – CD-ROM). Beseda izvira iz lat. stupere ‘zmesti, osupniti, začuditi’ (DELI – CD-ROM). 
Tinjanski izraz 'šempj.st (prim. ESSJ IV, 31)je hibridni izraz, ki je bil tvorjen 
iz izposojenke iz istr. ben. (Koper, Izola) '.empjo, prim. istr. ben. sempio (VG 999) 
in knj. it.scempio ‘neumen, bedast, prismuknjen’ (ZING – CD-ROM). 
3.15 zadovoljen, vesel/contento Istrskoslovenske raziskovalne točke Boršt: kon'tent, Dragonja: k.n'tent, Krkavče: kun'tent, va'se., Nova vas nad Dragonjo:kon'tent, Padna:kon't.nt, Sveti Peter:kon't.nt, Tinjan:kon't.nt Istrskobeneške raziskovalne točke Koper: kon'tento, Izola: kon't.nto, Piran: kon't.nto, Sečovlje: kon't.nto, Strunjan:kon't.nto 
Leksem kon't.nt, ki ga uporabljajo v Borštu, Dragonji, Krkavčah, Novi vasi nad Dragonjo, Padni, Svetem Petru in na Tinjanu (Todorović –Koštiál 2014: 121; To­dorović 2015a: 150; 2015b: 124), lahko povežemo s hrv. čak. (Boljun) kontient ‘za­dovoljen’ (Francetić 2015: 99), čak. (Roverija) kunt.nat (Kalčić–Filipi–Milovan 2014: 135), čak. (Funtana) kuntenat (Selman 2006: 43). Izraz je prevzet iz istr. ben. (Koper, Izola, Piran, Sečovlje, Strunjan) kon't.nto (Todorović 2016: 171; 2015a: 150), prim. istr. ben. contento (VG 244; Boerio 191; GDDT 171). Meyer-Lüb­ke (REW 2128) izvaja besedo iz lat. contentu(s) ‘zadovoljen’, Cortelazzo in Zolli pa pravita, da je izraz contentu(m) part. perf. glagola continere ‘zadrževati znotraj meja’ (DELI – CD-ROM). 
3.16 jezen/arrabbiato Istrskoslovenske raziskovalne točke Boršt:rab'jan, Dragonja: rab'jan, Krkavče: 'r.bjan, Nova vas nad Dragonjo: rab'jan, Padna:r.b'jan, Sveti Peter:rab'jan, Tinjan:'jez.n Istrskobeneške raziskovalne točke Koper: rab'ja, Izola: rab'ja, Piran: rab'jado, Sečovlje: rab'jado, Strunjan: rab'jado 
Izraz rab'jan, ki ga poznajo v Borštu, Dragonji, Krkavčah, Novi vasi nad Dragonjo, Padni in Svetem Petru (Todorović – Koštiál 2014: 122; Todorović 2015a: 151; 2015b: 125), lahko primerjamo shrv. čak. (Roverija) rabij.n ‘je­zen’ (Kalčić – Filipi – Milovan 2014: 227), čak. (Boljun) rabij.tan (France­tić 2015: 223). Beseda je prevzeta iz istr. ben. (Koper, Izola, Piran, Sečovlje, Strunjan)rab'ja, rab'jado (Todorović 2016: 173; 2015a: 151), prim. istr. ben., trž. it., beneč. rabia ‘jezen’ (VG 851; GDDT 505; Boerio 548), knj. it. arrabbiato (ZING – CD-ROM). 
Zadnji vir besede je lat. răbia(m) ‘jeza, bes’ (REW 6980) iz klas. lat. răbi­
e(m). Slovenski izraz je hibridna beseda, tvorjena iz romanske osnove rabj-in 
domače pripone -an. 
3.17 neiskren/falso Istrskoslovenske raziskovalne točke Boršt: laž'ńi., sli'par, Dragonja: 'fälš, Krkavče: 'falš, l.ž'ni., Nova vas nad Dragonjo:'falš, Padna:'falš, Sveti Peter:'falš, läž'ńi., Tinjan:'falšo Istrskobeneške raziskovalne točke Koper: 'fal.o, Izola: 'fal.o, Piran: 'fal.o, buż'jaro, Sečovlje: 'fal.o, Strunjan: 'fal.o, buż'jaro 
Besedo 'falš smo zapisali v Dragonji, Krkavčah, Novi vasi nad Dragonjo, Padni, Svetem Petru, na Tinjanu pa 'falšo (Todorović – Koštiál 2014: 120; Todorović 2015a: 150; 2015b: 123). Izraz, ki ga lahko povežemo s hrv. čak. (Boljun) f.las ‘neiskren’ (Francetić 2015: 509), je izposojen iz istr. ben. (Koper, Izola, Piran, Sečovlje, Strunjan) 'fal.o (Todorović 2016: 170; 2015a: 150), prim. istr. ben., trž. it., beneč. in knj. it. falso (VG 353; GDDT 223; Boerio 257; ZING–CD-ROM). Zadnji vir besed je lat. fălsu(m), ki izhaja iz făllere ‘goljufati, varati’ (DELI – CD-ROM). 
3.19 


nergač/brontolone 
Istrskoslovenske raziskovalne točke 
Boršt: bront.'lon, Dragonja: bronto'lon, Krkavče: br.nto'l.n, Nova vas nad 
Dragonjo: bront.'lon, Padna: br.ntu'l.n, Sveti Peter: brontu'l.n, Tinjan: 
br.nt.'l.n Istrskobeneške raziskovalne točke 
Koper:bronto'l.n, Izola: bronto'l.n, Piran: bronto'l.n, bronto'l.m, Sečovlje: 
bronto'lon, Strunjan:bronto'l.m 
Besedo bronto'lon, ki smo jo zapisali v Borštu, Dragonji, Krkavčah, Novi vasi nad Dragonjo, Padni, Svetem Petru in na Tinjanu(Todorović –Koštiál 2014: 121; To­dorović 2015a: 150; 2015b: 123), lahko povežemo s hrv. čak. (Boljun) brontuluon ‘nergač’(Francetić 2015: 18), čak. (Roverija) brontulj.n (Kalčić–Filipi–Milo-van 2014: 40). Izraz je prevzet iz istr. ben. (Koper, Izola, Piran, Sečovlje, Strunjan) bronto'l.n (Todorović 2016: 170; 2015a: 150), prim. trž. it., beneč. brontolon ‘ner­gač’(Boerio 102; GDDT 95), knj. it. brontolone (ZING–CD-ROM). Navedeno izhaja iz istr. ben. glagola brontolar (VG 120; Todorović 2016: 113). Izraz je onomatopejski in ima grški izvor (DELI – CD-ROM). 

klepetulja/chiacchierona 
Istrskoslovenske raziskovalne točke 
Boršt:ćaku'l.na,Dragonja:ćaku'lona,Krkavče:ćaku'l.na, klapa'tica, Nova 
vas nad Dragonjo: ćak.'lona, Padna: kl.p.'tyĺa, Sveti Peter: ćaku'l.na, Ti­
njan:klepe'tyla Istrskobeneške raziskovalne točke 
Koper: cako'l.na, Izola: cako'l.na, Piran: cako'l.na, Sečovlje: cako'l.na, 
lin..a'..na, Strunjan:cako'l.na, lin..a'..na 
Izraz ćaku'l.na, ki smo ga slišali v Borštu, Dragonji, Krkavčah, Novi vasi nad Dra­gonjo in Svetem Petru (Todorović –Koštiál 2014: 61; Todorović 2015a: 95; 2015b: 66), lahko primerjamo s hrv. čak. (Boljun)čakuluona ‘klepetulja’(Francetić 2015: 31), čak. (Roverija)čakul.na (Kalčić–Filipi–Milovan 2014: 51). Leksem je prev­zet iz istr. ben. (Koper, Izola, Piran, Sečovlje, Strunjan) cako'l.na (Todorović 2016: 91; 2015a: 95), prim. istr. ben., trž. it. ciacolona ‘klepetulja’(VG 207; GDDT 147), beneč. chiacolon, chiacolona (Boerio 163). Izraz je izpeljan iz ciacola, ciacula ‘čenča’ (VG 207), ki ima najverjetneje onomatopejsko osnovo klakk ‘ploskniti, po­kati, klepetati, čebljati’ (REW 4705; Todorović 2015b: 145). 

prebrisan/furbo 
Istrskoslovenske raziskovalne točke Boršt: 'furbast, Dragonja: 'furb., 'furbäst, Krkavče: 'furbo, 'furbast, Nova vas nad Dragonjo:'furbo, 'furb.st, Padna: 'furbo, 'furb.st, Sveti Peter:'furbo, 'furbäst, Tinjan:'furbo 
Istrskobeneške raziskovalne točke Koper:'furbo, ż'.ajo, ż'vejo, Izola:'furbo, ż'.ajo, Piran: 'furbo, ż'.ajo, ż'.ajoto, male'ńażo, Sečovlje:'furbo, mali'ńożo, 'merlo, Strunjan:'furbo 
Izraza 'furbo ali 'furbast, ki smo ju slišali v Borštu, Dragonji, Krkavčah, Novi vasi nad Dragonjo, Padni, Svetem Petru in na Tinjanu (Todorović –Koštiál 2014: 121; Todorović 2015a: 150; 2015b: 123), lahko primerjamo s hrv. čak. (Boljun) furbas ‘prebrisan’ (Francetić 2015: 80), čak. (Roverija) f.rbo (Kalčić–Filipi–Milovan 2014: 80). Izrazje izposojen iz istr. ben. (Koper, Izola, Piran, Sečovlje, Strunjan) 'furbo (Todorović 2016: 170; 2015a: 150), prim. istr. ben., trž. it., beneč., knj. it. furbo ‘prebrisan’ (VG 412; GDDT 253; Boerio 291; ZING– CD-ROM). 
Meyer-Lübke meni, da beseda izvira iz germ. furbjan ‘čistiti’, Cortelazzo in 
Zolli pa, da beseda še nima jasnega izvora in da je v italijanski jezik prišla s posre­
dovanjem fr.fourbe ‘tat’ (DELI – CD-ROM). 
Narečna različica 'furbast je hibridna beseda, tvorjena iz romanske samostal­niške osnovefurb-in domače pridevniške pripone -ast. 
3.21 pravičen/giusto Istrskoslovenske raziskovalne točke Boršt:'jušt, Dragonja: je p'rä., Krkavče:'jyšt, Nova vas nad Dragonjo: on j. p'ra., Padna:'jyšt, Sveti Peter:je p'rä., Tinjan:poš'ten Istrskobeneške raziskovalne točke Koper: 'ju.to, per ben, a 'po.to, pu'lito, Izola: 'żu.to, per b.n, Piran: 'żušto, 'ju.to, '.u.to, Sečovlje:'.u.to, Strunjan:'.u.to 
Leksem 'jušt, ki smo ga zapisali v Borštu, Krkavčah in Padni (Todorović –Koštiál 2014: 123; Todorović 2015a: 153; 2015b: 126), lahko primerjamo s hrv. čak. (Bo­ljun, Roverija) j.št ‘pošten, iskren, pravičen’ (Kalčić–Filipi–Milovan 2014: 103; Francetić 2015: 80). Prevzet je izistr. ben. (Koper, Izola, Piran, Sečovlje, Strunjan) 'ju.to (Todorović 2016: 174; 2015a: 153), istr. ben., trž. it. iusto, giusto (VG 412; GDDT 271, 317), beneč. in knj. it. giusto (Boerio 309; ZING –CD-ROM). Beseda izvira iz lat.justus ‘pravičen’ (REW 4635; DELI – CD-ROM). 
3.22 radoveden/curioso Istrskoslovenske raziskovalne točke Boršt:kur'još, Dragonja: kur'još,Krkavče: kur'j.š, Nova vasnad Dragonjo: kur'još, Padna:kur'još, Sveti Peter:kur'još, Tinjan:k.r'jožo Istrskobeneške raziskovalne točke Koper: fraka'napa, żbi.i'.in, Izola: kur'j.żo, Piran: kur'j.żo, Sečovlje: kur'­jożo, Strunjan:kur'jożo 
Besedo kur'jožo, ki smo jo zapisali v Borštu, Dragonji, Krkavčah, Novi vasi nad Dragonjo, Padni, Svetem Petru in na Tinjanu (Todorović – Koštiál 2014: 120; Todorović 2015a: 149; 2015b: 123), lahko primerjamo s hrv. čak. (Boljun) ku­rijuoš ‘radoveden’ (Francetić 2015: 112), čak. (Roverija) kurij.ž (Kalčić – Fili­pi – Milovan 2014: 136). Izraz je izposojen iz istr. ben. (Izola, Piran, Sečovlje, Strunjan)kur'jożo (Todorović 2016: 170; 2015a: 149), prim. istr. ben. curios (VG 282), beneč., knj. it. curioso (Boerio 214; ZING –CD-ROM). Beseda izhaja iz lat. curiosu(m) ‘tisti, ki za nekaj skrbi’ iz lat.cura ‘skrb’ (DELI – CD-ROM). 

4 sklep 
V prispevku je bilo raziskano pomensko polje čustva in občutki, ki zajema izraze, ki senanašajonamedčloveške odnose, občutke, človekove lastnosti ipd. Z istrskoslo­venskimi in istrskobeneškimi narečnimi govorci, ki živijo vslovenski Istri, smose pogovarjali o 74 pojmih, ki se umeščajo v omenjeno pomensko polje. Iz pridobljene­ga gradiva smo izbrali 22 narečnih izrazov in jih proučili. 
Zapisano slovensko istrsko besedje in priložene etimološke razlage kažejo, da je večina narečnih besed prevzetih iz istrobeneščine. Pogosto je romanska beseda zastopana v vseh istrskoslovenskih krajih. Romanski izraz za besedo ‘pošten’ je v slo­venski Istri nekoliko slabše zastopan, pogosto smo namreč slišali odgovore domačega izvora, na primer v Dragonji je p'rä., v Novi vasi nad Dragonjo on j. p'ra., v Svetem Petruje p'rä., na Tinjanu poš'ten.Romanski različici za omenjeni pojem 'jušt in 'jyšt smo zapisali le v Borštu in Padni. Na Tinjanu je v nekaterih primerih uporabljana izključno domača beseda, na primer poš'ten, klepe'tyla, 'jez.n, 'jeza, 't.rma, sra'mota. Nekaj je tudi takih primerov, ko vvasi obstajata domači in romanski narečni izraz, npr. v Krkavčah ćaku'l.na in klapa'tica ‘klepetulja’,kun'tent in va'se. ‘vesel’, 'falš in l.ž'ni., v Svetem Petru'falš in läž'ńi. ‘neiskren’. 
Analiza celotnega gradiva iz omenjenega pomenskega polja je pokazala tudi, da slovenski istrski govorci za nekatere pojme uporabljajo –v vseh raziskovalnih točkah–izključno domače narečne besede. Za pojem žalosten/tristesmo slišali v Borštu'žaloston, v Dragonji 'žalostän, v Krkavčah 'žalostan, v Novi vasi nad Dra­gonjo 'žalost.n, v Padni'žalost.n,vSvetem Petru 'žalostän,naTinjanu'žal.st.n (Todorović – Koštiál 2014: 121; Todorović 2015a: 151; 2015b: 124); za pojem skopuški/avarosmo zapisali v Borštu s'tišń.n, v Dragonji š'tišńen, v Krkavčah š'­tišńen, v Novi vasi nad Dragonjo š'tišń.n, v Padni š'tišńen, v Svetem Petru š'tišńen, na Tinjanu s'tišńen (Todorović–Koštiál 2014: 120; Todorović2015a: 149; 2015b: 123); za pojem obljubiti/promettere smo zabeležili v Borštu .'baćat, v Dragonji u'bäćät, v Krkavčah .'b.ćat, v Novi vasi nad Dragonjo u'b.ć.t in ub'lybet, v Padni u'b.ć.t, v Svetem Petru u'bäćät in ub'ĺub.t, na Tinjanu .ob'lyb.t (Todorović – Koštiál 2014: 92; Todorović 2015a: 153; 2015b: 126); za pojem laž/bugia smo slišali v Borštu slipa'rija, v Dragonji me je slu'paru (pret., 3. os. ed.), v Krkavčah slipa'rija, v Novi vasi nad Dragonjo slipa'rija, v Padnisl.p.'rija, v Svetem Petru sl.pa'rija, na Tinjanu sl.p.'rija (Todorović–Koštiál 2014: 123; Todorović 2015a: 152; 2015b: 125); za pojem dobrota/bontasmo zapisali v Borštu dob'r.ta, v Dra­gonji dob'ruta, v Krkavčah dob'ruta, v Novi vasi nad Dragonjo dob'ruta, v Padni dob'ruta, v Svetem Petru d.b'ruta, na Tinjanu d.b'ruta (Todorović–Koštiál 2014: 123; Todorović 2015a: 152; 2015b: 125). 
Iz besedja romanskega izvora lahko razberemo načine prevzemanja izrazov v slovensko istrsko narečje. Besede oziroma fonemi so prilagojeni fonetičnemu in morfološkemu sistemu narečnega govora, ki je besedo sprejel. Veliko je primerov apokope, ki je ponekod že romanska, na primer istr. ben. curios, ali pa slovenska, na primer na Tinjanu d.š'p.t za istr. ben. izraz di.'peto ‘nagajanje’; v Borštu in Novi vasi nad Dragonjo kon'tent, v Dragonji k.n'tent, v Krkavčah kun'tent, v Padni kon't.nt, v Svetem Petru kon't.nt in na Tinjanu kon't.nt za istr. ben. besedo kon'ten­to ‘vesel’; v Borštu 'jušt, v Krkavčah'jyšt za istr. ben. besedo'ju.to ‘pravičen’. 
Na koprskem in piranskem podeželju smo zapisali tudi nekaj hibridnih besed, ki so sestavljene iz romanske osnove in domače pripone (pridevniške ali delež­niške), na primer v Borštu, Dragonji, Novi vasi nad Dragonjo in Svetem Petru rab'jan, v Padni in Krkavčah r.b'jan, v Svetem Petru rab'jan ‘jezen’; v Borštu in Krkavčah 'furbast, v Novi vasi nad Dragonjoin Padni 'furb.st,v Dragonji in Svetem Petru'furbäst ‘prebrisan’.Upoštevaje rezultate, ki smo jih pridobili s pri­čujočo in prejšnjimi raziskavami, v katerih smo analizirali romanizme v drugih pomenskih poljih, lahko zaključimo, da je vpomenskem polju čustva in občutki zastopanost romanizmov velika. 

okRajšave 
beneč. benečansko fr. francosko germ. germansko gl. glagol gr. grško istr. ben. istrsko beneško klas. lat. klasično latinsko knj. it. knjižno italijansko 
langob. langobardsko lat. latinsko mn. množina part. perf. particip perfekta 
pret. preteklik prov. provansalsko 
trž. it. tržaško italijansko vulg. lat. vulgarno latinsko 

viRi in liteRatuRa 
Kenda-Jež 2011 =Karmen Kenda-Jež, Fonetična transkripcija, v: Slovenski lingvistični atlas 1.1, ur. 
Jožica Škofic, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011 (Jezikovni atlasi), 27–30. Todorović 2015a =Suzana Todorović, Šavrinsko in istrskobeneško besedje na Piranskem,Koper: 
Libris, 2015. Todorović 2015b =Suzana Todorović,Slovensko istrsko izrazje v zaledju Kopra, Koper: Libris, 2015. 
Todorović 2016 = Suzana Todorović,Narečje v Kopru, Izoli in Piranu, Koper: Libris, 2016. 
Todorović – Koštiál 2014 =Suzana Todorović –Rožana Koštiál, Narečno besedje piranskega po­deželja, Koper: Univerzitetna založba Annales, 2014. 

slovaRji 
Boerio = Giuseppe Boerio,Dizionario del dialetto veneziano, Venezia: Giunti editore,21856. 
DELI – CD-ROM =Manlio Cortelazzo –Paolo Zolli, Dizionario etimologico della lingua italiana: CD-ROM, Bologna: Zanichelli, 1999. 
ESSJ =France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika 4:Š–Ž, ur. Marko Snoj –Metka Furlan, Ljubljana: Založba ZRC, 2005. 
Francetić 2015 =Ivan Francetić, Rječnik boljunskih govora,ur.Sandra Tamaro, Pula: Sveučilište Jurja Dobrile, 2015. 
GDDT =Mario Doria –Claudio Noliani, Grande dizionario del dialetto triestino, Trieste: Il Meridi­ano, 1987. 
Kalčić – Filipi – Milovan 2014 =Slavko Kalčić –Goran Filipi –Valter Milovan, Rječnik roverskih i okolnih govora, Pazin – Zagreb – Pula: Matica hrvatska Pazin – Naklada Dominović, 2014. 
Manzini – Rocchi =Giulio Manzini –Luciano Rocchi, Dizionario storico fraseologico etimologico del dialetto di Capodistria, Rovigno: Centro di ricerche storiche Rovigno, 1995. 
REW =Wilhelm Meyer-Lübke, Romanisches etymologisches Wörterbuch,Heidelberg: Carl Winter Universitätsverlag,72009. 
Selman 2006 = Alexander Selman,Mali funtanjanski rječnik, Funtana: [samozaložba], 2006. 
VG =	Enrico Rosamani, Vocabolario giuliano dei dialetti parlati nella Venezia Giulia, in Istria, in Dalmazia, a Grado e nel Monfalconese, Trieste: Lint, 1999. 
ZING – CD-ROM =Nicola Zingarelli, Lo Zingarelli: vocabolario della lingua italiana (CD-ROM), Bologna: Zanichelli, 1998. 

summaRy 
Terms for Interpersonal Relations, Sensations, and Personal Characteristics in Dialects of Slovenian Istria 
This article examines the semantic field of feelings and sensations, which comprises terms that refer to interpersonal relations, sensations, personal characteristics, and so on. Is­tro-Slovenian and Istro-Venetian dialect speakers from Slovenian Istria were interviewed, yielding about seventy-four terms that can be classified into this semantic field. The final inventory used for further analysis consists of twenty-two dialect terms. Romance dia­lect words that are present in the Slovenian Istrian dialect are considered to be loaned or borrowed from Istro-Venetian vernaculars. In Slovenian Istria, not oneIstrian dialect is spoken but two: the Slovenian Istrian dialect and the Istro-Venetian dialect. The former is the native language of Istrians of Slovenian origin that live in the hinterland of the four coastal municipalities, and the latter is the native language of Istrians of Romance origin that belong to the native population of the coastal belt of Slovenian Istria. The lex­emes compiled at Istro-Venetian research points are considered to be native, whereas the lexemes recorded at Istrian Slovenianresearch points (with the exception of few words of Slavic origin) areconsidered loans from Romance vernaculars. The dialect terms for which the respondents at all Istrian-Slovenian research points know the local Slovenian words only were also recorded. Considering the results of previous research on Romance loanwords in other semantic fields, we found a high incidence of Romance loanwords in the semantic field of feelings and sensations. 
Goran Filipi 


izabRani istRoRumunjski ampelonimi 4 
Cobiss: 1.01 
Izbrani istroromunski ampelonimi 4
Prispevek govori oistroromunskih terminih, ki sovzvezizvinsko trto (Vitis vinifera). Zajeti so nazivi iz vseh krajev, kjer še vedno govorijo istroromunsko. Obdelanih je okoli 
sedemdeset oblik (osnovnih besed in besednih zvez), ki smo jih dobili kot odgovore na 
14 vprašanj spomočjo posebej pripravljene vprašalnice. Termini soleksikološko in eti­mološko obdelani. Vsakega avtor potrdi in primerja z gradivom iz vseh dostopnih istroro­munskih slovarjev in glosarjev drugih avtorjev, pa tudi z gradivom iz različnih slovarjev za hrvaške, (istro)beneške, istriotske in slovenske istrske govore. Za vsako obdelano be­sedo je podana etimološka rešitev. Ključne besede: istroromunščina, ampelonimi, Istra, dialektologija, etimologija 

Selected Istro-Romanian Ampelonyms 4
This article deals with selected Istro-Romanian ampelonyms (grape names). The terms were collected in all of the places where Istro-Romanian is still in use (Žejane, Šušnjevica, Nova Vas, Jesenovik, Letaj, Brdo, Škabići, Trkovci, Zankovci, Miheli, and Kostrčan). The words arecompared to equivalent forms in Croatian, Slovenian, and Istro-Venetian dialects and, if they are originally Romance words, to the three other Balkan Romance languages (Daco-Romanian, Aromanian, and Megleno-Romanian). All of the words are lexically and etymologically explained. Keywords: Istro-Romanian, ampelonyms, grape vine, Istria, dialectology, etymology 
0 U članku se raspravlja o istrorumunjskim nazivima koji se tiču vinove loze (Vitis vinifera).* Obuhvaćeni su nazivi iz svih mjesta u kojima se još uvijek govori istrorumunjski. Obradili smo sedamdesetak oblika (osnovnih riječi i sintagmi– s napomenom da se neki oblici razlikuju samo neznatno, fonetski ili morfološki) koje smo dobili kao odgovore na 14 pitanja. Terminisuleksi­kološki i etimološki obrađeni. Svaki se obrađeni termin potvrđuje i uspoređuje s građom iz svih istrorumunjskih leksičkih repertoara drugih autora koji su nam 
* 	Riječ je o četvrtom članku iz serije Izabrani istrorumunjski ampelonimi.Prvi je izišao u zborni­kuRojena v narečje: akademikinji prof. dr. Zinki Zorko ob 80-letnici, ur. Marko Jesenšek, Ma­ribor: Filozofska fakulteta, Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, 2015 (Zora 114), 322–348. Ostali, nakon pozitivnih recenzija, čekaju naobjavljivanje: drugi u časopisu Odjela za kroatistiku i slavistiku Sveučilišta u Zadru Croatica et Slavica Iadertina, treći u časopisu Odsjeka za kroatistiku Filozofskog fakulteta Sveučilišta u Rijeci Fluminensia: časopis za filološka istraživanja i peti u časopisu Razreda za filološke znanosti Hrvatske aka­demije znanosti i umjetnostiFilologija. 
na raspolaganju, ado etimologijskihse rješenja dolazi usporedbom istrorumuj­skihoblikasa sličnim u okolnim čakavskim i slovenskimgovorima u Istriali i u čakavskim idiomimaotokaKrka i Dalmacije (govoriotokaKrka i Dalmacije bitnisuzaetimologijskarješenjamnogihir.terminazbogkretanjaIstrorumunja upovijesti),odnosnosriječimaizdrugihtrijurumunjskihdijalekatakadajeriječ 
oizvornimriječima.Prikupljenisenaziviuspoređujuismletačkim(prijesvega istromletačkim)riječimajersumnogičakavizmiuistrorumunjskomemletačkog podrijetla, dokje samih mletacizama u ir. jako malo. Do čakavske, istarskoslo­venskei(istro)mletačkegrađedolazimoizodgovarajućihrječnikaidrugihpisanih izvora,adobarsmodioitegrađesamiprikupili.Građuizdrugihrumunjskihdija­lekatanavodimosamoizizvora(istovrijediizagrađuizdrugihidioma).Osimo oblicimakojisupredmetomnaslova,najednaksenačinrazglabaioistrorumunj­skim riječima koje su s njima na bilo koji način povezane. 
Zaistrorumunjskeoblikekojesmosamizabilježilislužimosegrafijomkoju smo sastavili za IrLA. Riječ je o prilagođenoj hrvatskoj latinici kojoj su dodani grafemikojiizražavajuistrorumunjskeposebneglasoveiposebniznakovizadi­grame lj i nj: 
a stražnje muklo a . jako otvoreno e . poluglas,čujeseizmeđuviruhrvatskojriječivrt –odgovararumunjskomeă . jako umekšano č ś umekšano š ź umekšano ž . početni glas u tal.zelo g glas između hrvatskoga dž i đ . velarni zvučni frikativ, kao u španjolskomlago ĺ hrvatsko lj ń hrvatsko nj 
Naglasakuir.riječimabilježimopodcrtavanjemnaglašenogavokala,osima koje je uvijek naglašeno. U jednosložnim riječima naglasak se ne bilježi. 
Ir.imenicenavodeseujedninibezčlana,čemuslijedenastavcizaodređeni član (-u ili -a),zamnožinu(-o, -e, -č itd.), za množinu sodređenim članom(-i, -ele ...)inakrajuodrednicaroda(m.,ž.,n.ilibg.).Uzinfinitivglagolauzagradi sedajeioblikza1.l.jd.prezenta.Pridjevisebilježesamouosnovnimoblicima, jedninski u m., ž. i n. i nakon točke i zareza slijede množinski. 
Čakavske, slovenske i istromletačke riječi koje smo sami prikupili pišemo istomgrafijom,anaglasakbilježimokako je touobičajeno u odgovarajućimdi­jalektološkim praksama (osim za idiome s netonemskim naglasnim sustavom – naglasak na riječima iz tih idioma bilježimo podcrtavanjem naglašena vokala), dok oblike iz literature vjerno prenosimo prema izvorniku. U citatima značenja 
1 
1.1 
1.2 
izraznihrumunjskihrječnikauzagradiseponekaddajesamonajnužnijiprijevod radiboljegasnalaženjačitateljakojirumunjskinerazumiju(kadjeznačenjepo­sebnobitnozarazumijevanjeetimologije,odnosnoonogaštoseželireći).Citatiiz ostalih jezika rijetko se prevode. 

vino 
UŽejanamasmozapisalivir, -u, -ure, -urle m.,usvimjužnimselimavir, -u, -ure, -urle bg. 
Domačariječ:vir „vino“(IrG381,SIr329,VIr156,DRI164,TIr186,DIr 298, IrHR 214, VIrI 1831) – dr., mr. vin (DEX 1162, DMr 327), ar. .in (DER 9266) < lat.vinum, REW 9356. 


Pretočiti/pretakati vino
U Žejanama i Zankovcima pretoči (jo pretočes) viru, u Šušnjevici pritak.j (jo pritakeśk) viru,uJesenovikupritoči (jo pritočves) viru,uNovojVasipritak.j (jo pritakves) viru i pritoči (jo pritočes) viru, potonjei u Letaju, Brdu, Trkovcima, Mihelima i Kostrčanu. 
Zaviru v. 1. 
Od autora istrorumunjskih repertoara kojima se služimo samo Dianich ima odgovarajući oblik i to samo za perfektiv: pri-to'či (VIrI 150). Glagoli potječu odčakavskihtipapre(i)točiti, pre(i)takati rasprostranjenihdiljemistočnejadran­skeobale:npr.pretoč.t i pretak.t uGologorici,pritoč.ti uMedulinu,pritakati u Raklju (LAIČaG 1243), pritak.t i pritoč.t u Selcima na Braču (RSG 292). Pre­fiksalnatvorbasprefiksompre-[<prslav.*per(-) (SES2561)].Krajnjijeetimon navedenih oblika prslav.*toč.ti (SES2 769). 

Vino brizga/brizgne
U Žejanama, Šušnjevici i Novoj Vasi viru kuh., u Letaju viru iskr., u ostalim mjestima viru špric.. U dva smo mjesta zapisali i rečenice u prošlom vremenu. Viru zevrit-a. (Škabići) iViru zešpricnit-a din b.čva. (Miheli). 
Zaviru v. 1. 
Oblik kuh. 3. jeliceprezenta glagola kuh.j: Maiorescu navodicuhesc (VIrR 102), Byhan kuh.. (IrG 258), Popovici kuhę. (DRI 103), Puşcariu cuhé. (SIr 307),2 SârbuiFrăţilăcuh.i (DIr201),Kovačeckuh.. (IrHR57),Dianichku'hey (VIrI117).MismouŽejanamaiŠušnjevicizabilježilikuh.j (jo kuhesk),uJe­
1 Dianichuzvir, -u, pl.-ure, -urle stavljanaznakus.m.(=muškirod),štočiniiuzdrugeimenice 
toga tipa. Prema našim (i najrecentnijim) anketama riječ je ipak o dvorodu. 2 Puşcariuimaicuhiv.. (TIr307)iscuh.. (TIr324)–prvouznačenju„kuhati“,drugo„skuhati“. 
MismouŠušnjevicizapisalikuhivej (jo kuhivesk) i skuh.j (jo skuhesk),uJesenoviku,Brdu 
i Letaju kuhivej (jo kuhives) i skuhej (jo skuhes) te u preostalim južnim selima kuhiv.j (jo 
kuhives) i skuh.j (jo skuhes). 
senoviku, Brdu i Letaju kuh.j (jo kuhes),uostalim mjestima kuhej (jo kuhes). Posuđeno iz nekog čakavskog govora: npr. k.hati na Roveriji (RROG 132), k.hat u Novalji (RGNoP 325) itd.:3„Postalo od *kuxati (sln.kúhati), što je posuđeno iz stvnj.kohhon (usp. njem. kochen), a to je posuđeno iz lat. coquo [...] U ostalim se slavenskim jezicima za značenje ‘kuhati’ koristi glagol naslijeđen iz psl. *variti4 [...].“ (ERHJ). Usp. uBrgudum.št k.ha,uČepićum.št k.ha i vino k.ha (IrLA 1241). Usp. npr. V.no k.ha.u Brgudu (IrLA 1244), Pazu, Buićima, Kringi, Juriće­vom Kalu (LAIČaGgr 1244). 
Oblik iskr. 3. je lice prezenta glagola iskr.j (jo iskr.s) „iskriti“: mi smo u Šušnjevici zapisali iskr.j (jo iskreśk), u ostalim mjestima iskr.j (jo iskr.s). Au-tori istrorumunjskih repertoarakojima se služimo nemaju glagol, samo imenicu „iskra“: Byhan navodi ískrę, -re (IrG 231), Popovici iskr., -a (DRI 115), Puşcariu iskrę (SIr 312), Kovačec íscrę, íscra za Brdo i íscra, -e za Žejane (IrHR 93), Dia­nich'iskra (VIrI 109). Mi smo u Šušnjevici i Novoj Vasi zapisali iskr., -a, -e, -ele ž.,uostalim mjestima iskra, -a, -e, -ele ž. Posuđeno iz nekog čakavskog govora: npr..skra na Roveriji (RROG 97), Grobinštini (GG 283), uSenju (SR 41), .skra u Novalji na Pagu (RGNoP 272), .skra i .skrit na Braču (RBČG 309) < prslav. *j.skra (SES2 227). Usp. npr. Vin. iskra u Gračišću, V.no iskr.. u Rovinjskom Selu (LAIČaGgr 1244). 
Treće je lice prezenta i oblik špric. „šprica“: u Šušnjevici smo zabilježili spric.j (jo spric.s), u ostalim južnim selima špric.j (jo špric.s), dok taj glagol uŽejanama nismo zapisali (što, dakako, neznači da ga nema). U Mihelima smo zapisali i rečenicu Viru zešpricnit-a din b.čva. „Vino je špricnulo (zašpricnulo) iz bačve.“–zešpricnit-a je prošlo vrijeme glagola zešpricni „štrcnuti, zaštrcnuti“: u Šušnjevici vele zespricni (jo zespricneśk),uostalim južnim selima zešpricni (jo zešpricnes), u Žejanama nismo zabilježili. Od autora istrorumunjskih repertoara kojimaseslužimosamouKovačeca i Dianicha nalazimo şpriţ.. (IrHR 191) od­nosno špri'tsey (VIrI 170). Posuđeno iz nekog čakavskog idioma: npr. špr.cat na Boljunštini (RBoG 273), Grobinštini (GG 642) i Senju (SR 146), špric.t u Mrko­čima (RGZM 639), špr.cot naBraču (RBČG 939). Riječ je ogermanizmu, Snoj za sln. špr.cati „škropiti, brizgati“ piše: „Prevzeto iz nem. spritzen ‘brizgati’ [...]“ (SES2 738) – Istromletački sprizar (VG 1080 – za Rijeku), sprisar (DDP 260; VPB 255) vjerojatno posuđenice iz slovenskoga5 (u drugim mletačkim idiomima ne nalazimo potvrde) prije nego istarski germanizmi koji su prešli u čakavske go­vore. Oblici tipa zešpricni tvoreni su s pomoću prefiksa ze-[< prslav. *za (SES2 841)]. Usp. npr. Vin. špric. z b.čve. u Pićnu, V.no špric. iz b.čve. u Marčani, Vinospr.ca.u Mošćenicama (LAIČaGgr 1244). 
3 Oblici prošireni diljem hrvatskih prostora (OA). 
4 Oblici potekli od *variti u istom značenju, „kuhati“, u uporabi su duž jadranskih obala poprilici 
od Splita prema jugu: npr. várit u Splitu (OA), u Korčuli (RGGK 386), var.t u Blatu na Korčuli 
(RGBK 461),vorit u Visu (LVJ 74). 5 Sln.špricati diljem slovenske Istre (OA). 
Za bačvu Puşcariu donosi băţvę (SIr 304), Sârbu i Frăţilă bačva (DIr 190), Kovačec b.čvę, -a, -i, -ile za juž. s., b.čva, -i, -ile za Žejane i bâţvę, -a, -i, -ile zaŠušnjevicu (IrHR 36), Dianich 'b.čva (VIrI 85). Mi smouŠušnjevici zapisali b.cv., -a, -i, -ile ž., u Novoj Vasi b.čv., -a, -i, -ile ž., u svim ostalim mjestima b.čva, -a, -i, -ile ž., a u Novoj Vasi, Letaju, Trkovcima i Mihelima još i b.čva, -a, -e, -ele ž. Posuđenice iz nekog čakavskog govora: npr. b.čva u Brgudu, Čepiću (IrLA 1251) i Orbanićima (ČDO 414), bacva u Labinu (RLG 16), b.čva i bâčva u Salima (RGS 25) < pslav.*b.či, gen.*b.č.ve (HER 120). 
Prijedlogdin6 sastavljen je od di i in i znači uglavnom „iz“,7 a prijedložni je izraz di su uznačenju „ispod“ sastavljenod di8 (=de,iste etimologije –v.2.2) i su9 „pod, ispod“ < lat. sub, REW 8344 > dr. sub (DEX 1031); ar. su (DDAr 986); mr.sub (DMr 279). Autori istrorumunjskih repertoara kojima se služimo navode din (VIrR 103; IrG 207; DRI 107; SIr 308; TIr 164; DIr 206; IrHr 68; VIrI 94), složenicu, dakle, od di [oblikdi kao posebnu natuknicu imaju samo Puşcariu, Can­temir i Dianich(SIr 308; TIr 164; VIrI 93)] i in [Byhan donosi in (IrG 230) i .n (IrG 298), Popovici ăm i ăn (DRI 90), Puşcariu (ă)n (SIr 303), Cantemir ăn (TIr 156), Sârbu i Frăţilă .n (DIr 188), isto i Kovačec (IrHR 29), Dianich .n i .m (VIrI 98);10 dr..n (DEX 519); ar. .n (DDAr 585); mr. an, ăn (DMr 14) < lat. in, REW4328]. Što seprijedložnog izraza di su (disu) tiče Byhan ga navodi pod natukni­comsu kao (di) su vos (IrG 356), Puşcariu ima disu „de subt“ (SIr 309) i su „pod“ (SIr 326), Dianich uznatuknicudi daje i di su uprimjerimadi su 'st.bla „ispod biljke“,vi'keyt-a di su vwoz „vikao je ispod voza“ (VIrI 93), a ima i su kao posebnu natuknicu (VIrI 165), Kovačec daje di su (di su) „ispod“ (IrHR 69), a ima su „pod, ispod“ kao posebnu natuknicu (IrHr 185). Prijedlog su kao posebnu natuknicu daju još i Cantemir (TIr 181) i Sârbu i Frăţilă (DIr 281). 
I u Škabićima smo uz traženo dobili i rečenicu u prošlom vremenu, Viru zevrit-a. „Vino je uzavrjelo.“ Za viru v. 1. Glagol zevri autori istrorumunjskih repertoara kojima se služimo ne bilježe. Mi smo u Žejanama čuli zavri (jo zavres), uŠušnjevicizevri (jo zevreśk), u ostalim mjestima zevri (jo zevres).Posuđeno iz nekog čakavskog idioma: npr. zavr.t na Boljunštini (RBoG 320) i Grobinštini (GG 720) –tvoreno prefiksacijom za +vret: npr. vr.t na Boljunštini (RBoG 308) i Grobinštini (GG 695) < prslav.*v.r.ti (SES2 835). 
1.3 	Nepravo, patvoreno vinoU Žejanama smo zabilježili viru mešturejt, u Šušnjevici i Zankovcima viru fakut ku b.tu, u Mihelima viru ku b.tu fakut, u Škabićima i Trkovcima viru fatur.jt, u preostalim južnim selimaviru ku b.tu. 
6 Mi smo u svim mjestima zabilježili din. 
7 Može značiti i „od; zbog; po“ i sl. 
8 I mi smo u svim mjestima zapisali di. 
9 I mi smo u svim mjestima zapisali su. 
10 Mi smo u svim mjestima zapisali .n i .m. 

U svim smo mjestima kao odgovor dobili sintagme čiji je glavni član vir „vino“:viru mešturejt „vino smućkano“, viru faturejt „vino patvoreno“, viru fakut ku b.tu „vino napravljeno s palicom“, viru ku b.tu fakut „vino s palicom naprav­ljeno“,viru ku b.tu „vino s palicom“.11 Zavir v. 1. 
Riječi tipa b.t u istrorumunjskom mogu značiti „štap, palica“ (kao ovdje), „čekić, bat, malj“ i „uteg na vagi“. Čakavski repertoari kojima se služimo navode samo drugo i/litreće navedeno značenje [npr. u Senju i Komiži b.t (SR 5, ČL 38), u Pićnu bat (PI 11), na Braču b.t (RBČG 103)], no u Akademijinu rječniku, uzb.t navode se sva: „clava, malleus, baculum, verber, patillum, surculus“ (ARj 
I:205)–dakle i „palica“ i „mlat“ i „šiba“. Bilo kako bilo krajnji je etimon isti za sva značenja, u osnovi mu je sem „tući, udarati“: „Postalo od psl. *bat. [...], što je imenica izvedena od glagola *batati ‘udarati’ [...]. Slavenski korijen *bat-‘uda­riti’ može biti u vezi s lat. battuo ‘udarati’ [...].“ (ERHJ). Mi smo za „palica; uteg na vazi;čekić“ zapisali: b.t, -u, -ure, -urle m. u Žejanama i b.t, -u, b.t, b.ti i b.t, -u, -ure, -urle bg. u svim ostalim mjestima. Byhan ima b.t (IrG 198), Puşcariu băt (SIr 304), Maiorescu băt (VIrR 94), Popovici băt, -u, -urle (DRI 92), Sârbu i Frăţilăb.t, -ure (DIr 191), Kovačec b.t, -u, -ure (IrHR 37), Dianich b.t (VIrI 85)–osim Dianicha svi samo u značenju „palica, štap, kolac“, dok Dianich daje i značenje „martello (=čekić)“. Možda bi se oblik mogao protumačiti i kao izvorni uznačenju „palica“ koje je kasnije prošireno prema čakavskim likovima:12 udr. je potvrđeno băţ „palica“ (DEX 92; DER 727) –u DEX na koncu članka stoji Et. nec. (=etimologija nepoznata), dok Cioranescu najprije postavlja pretpostavku, „Probablemente el esl. biči »flagellum« nastavljajući da „el fonetismo no es claro“ pa u nastavku navodi razna tumačenja drugih etimologa, i Skokovo13 što također dovodi u pitanje (DER 727). Skok, dakle, od etimona koji smo mi gore naveli, izvodi rum. b.tă „štap“ (DEX 93 –autor i ovdje stavlja naznaku da je etimologija nepoznata). Povezivanje băţ i b.tă i Cioranescu i oni koje onnavodi (Miklošič, Chihac i dr.), bez obzira na savršeno semantičko poklapanje, dovode u pitanje, zbog promjene t ›c (rumunjskim pravopisom ţ). Bi li ovaj istrorumunjski termin 
o kojemse bavimo mogao biti međučlan koji nedostaje a koji rumunjskim etimo­lozima koje navodimo nije bio poznat? 
11 	Riječ je o patvorenom, jako lošem vinu, eventualno s malo grožđa, u koje se dodaje obilato šećer i razni drugi dodatci poput prašaka, a sve se miješa palicom, zato nazivi. Semantizam „štap“ ko­riste svi istarski idiomi pri imenovanju ovoga vina: npr. u istriotskom vin da bas'ton u Rovinju, vi. de baś'to. u Balama, vin de baš'ton u Fažani i Šišanu, vin de baś'ton u Galižani (ILA 1245); u istromletačkomvin de bašton u Brtonigli i Kanfanaru, vin kon bašton u Poreču (ImLA 1245); u čakavskomv.no n.rj.no s p.licon u Brestu, v.no s p.licon u Pazu, v.no na p.lico u Žminju, vin. na p.licu uNedešćini;uperojskomv.no št.pan; i uslovenskom jednostavno bašton uBorštu (LAIČLaGgr 1245). 
12 	Osim uz likove u značenju „palica, štap“ valja svakako pomišljati i na preplitanja, naslanjanja i slično sa (istro)mletačkim sljedbenicima lat.battuere, REW 996. 
13 	Skok, s.v. b.t najprije utvrđuje da je riječ o domaćoj, slavenskoj riječi i nastavlja: „U jezicima koji posudiše ovu riječ, kao Madžari od panonskih Slavena i Rumunji od dačkih Slavena mjesto a stoji o [...]; ili u rumunjskom., ă, o:b.tă f. »štap« [...]“ (Skok I: 120). 
Oblik fakut je particip glagola fače „činiti“ koji je ovdje u pridjevskoj uporabi. Mi smo u Šušnjevici zabilježili face (jo fak), u ostalim mjestima fače (jo fak).Osim „činiti“ glagol može značiti i „roditi“. Maiorescu ima fac (VIrR 104), Puşcariu faţe (SIr 310), Cantemir fáce (TIr 165), Sârbu i Frăţilă fače (DIr 211), Kovačec fače za Jesenovik i Žejane i faţe za Šušnjevicu i Brdo u značenju „činiti, načiniti, raditi; na­praviti, praviti; izleći, roditi“ (IrHR 76), Dianich 'fwače (VIrI 103), Radu Floraima samo fače i to u primjeru uz „dan“: „o zi nu fače mladoleto“14 u značenju„činiti“ (MALGI 188). Domaći glagoli: dr. face (oba značenja) (DEX 363; DER 3232); ar. fac (DDAr 446; DER 3232); mr. fac (MrA 83, 150, 163, 171; DER 3232),fat (MrA 161; DER 3232) < lat. facere, REW 3128. Usp. npr. u Brgudu napr.vĺeno v.no (IrLA 1245), u Muntićuuč.ńeno v.no, u Šumberustor.no vin. (LAIČaGgr 1245). 
Particip (pridjev) faturejt ne bilježi ni jedan od autora istrorumunjskih reperto­ara kojima se služimo. Glagol fatur.j (jo fatures) dobili smo od ispitanika koji su nam dali i sintagmu s participom ali tek na naše inzistiranje i nisu bili u stanju po­nuditi koju suvislu rečenicu s njim, pa možemo pretpostaviti da su cijelu sintagmu stvorili prema sličnim čakavskim kao npr. fatur.no vin. uKarojbi,fatur.no v.no u Vižinadi, fatur.no vin. uNedešćini,fat.rano v.no u Materadi (LAIČaG 1245). Pridjevfaturan particip je glagola tipa faturat(i): npr. fatur.t i fatur.vat „patvoriti“ naBoljunštini (RBoG 51), faturan (pridjev), faturát i faturívat uKašteliru (ČKG 203) < npr. (istro)mlet. faturar „raffazzonare una cosa, ricoprendone i difetti per farla apparir piu bella e migliore“ (BOE 263), faturar (VG 363), fatura, -ado agg. „adulterato.Sto vin xe fatura, questo vino e adulterato“ (GDDT 227). Hrvatske su sintagme mogle nastati unutar čakavskoga ili pak preuzimanjem istromletačkih kao npr.vin fatura u Savudriji i Vabrigi (LAIČaGgr 1245), Momjanu, Bujama i No­vigradu (ImLA 1245), usvakom slučaju uznaslanjanjenanjih. Krajnji je etimon lat.factura, REW 3136. 
Uz particip mešturejt Žejanci su nam bez oklijevanja dali glagol: mešturej (jo meštures) i cijeli niz rečenica s njim. Znači „iskombinirati; smućkati“ i sl. Glagol su stvorili unutar vlastita idioma prema imenici „majstor“: Maiorscu donosii mestru (ViRR 112), Byhan méstru (IrG 275), Popovici meştru (DRI 125), Puşcariu mestru (SIr 314); mi smo u Šušnjevici zapisali meśtru, meśtru, meśtri, meśtri m., u ostalim mjestima meštru, meštru, meštri, meštri m. < npr. čak. m.štar na Roveriji (RROG 158), Boljunštini (RBoG 130), u Salima na Dugom otoku (RGS 183), na Braču (RBČG 470), m.štar u Crikvenici (RCrG 146) < npr. (istro)mlet. mestro (BOE 414; VG 623),mestro (VPI 173) < lat.magister, REW 5229. 
Preostaje nam obraditi domaći veznik ku „s, sa“. Mi smo ga u svim mjestima zapisali kao ku; Maiorescu ima cu (VIRr 102), isto i Popovici (DRI 102), Puşcariu (SIr 307), Cantemir (TIr 163), Sârbu i Frăţilă (DIr 201) i Kovačec (IrHR 56), Byhan i Dianich ku (IrG 256; VIrI 117) < lat. cum, REW 2385 > dr.; ar.; mr. cu (DEX 245; DDAr 315; DMr 82). 
14 = jedan dan ne čini proljeće. 
1.4 Kominjak, tanko vino, malo vinoU Žejanama red.k vir, u Jesenoviku i Letaju bevanda, -a , -e, -ele ž., u Brdu, Ška­bićima, Trkovcima, Zankovcima i Kostrčanu bevanda, -a, -e, -ele ž., u Kostrčanu i debul vir, potonje i u Šušnjevici i Mihelima, u Novoj Vasitirar vir. Nazivi tipa bevanda u istrorumunjskom i u čakavskim govorima iz kojih po­tječu imaju tri značenja: „tanko, malo vino“, „piće od razvodnjena vina, obično u omjeru pola-pola“ i „piće od vode u koju se doda par kapi octa“. Maiorescu navodi bevandă (VIrR 95), Popovici bevandă (DRI 92), Sârbu i Frăţilă bevanda (DIr 191), Dianich be'vwanda (VIrI 85) –Maiorescu u našem značenju, Dianich u značenju „piće od vode i vina; piće od octa i vina“, ostali samo kao „piće od vode i vina u omjeru pola-pola“. Mi smo u značenju „piće od vode i octa“ u Šušnjevici i Novoj Vasi zapisali bevand., -a, -e, -ele ž. i bevand., -a, -i, -ile ž., u Jesenoviku bevanda, -a, -e, -ele ž., a svi navedeni oblici ovoga tipa u svim mjestima znače i „piće od razvodnjena vina“. Posuđeno iz nekog čakavskog govora: npr. bev.n­da uBrestu,bev.nda uKrbavčićima, Tinjanu, Šorićima i Medulinu (LAIČaGgr 1246)–u značenju kojim se trenutno bavimo; bev.nda u Ičićima, uRovinjskom Selu,bevu.nda uDrenju (LAIČaGgr 1246) –uznačenju „piće od vode i octa“. U čakavskim repertoarima nalazimo: bev.nda „tanko vino; vino s vodom; piće kojesedobije dodavanjem manje količine octa uvino“naRoveriji (RROG 31), bev.nda „napitak od vode i vina, piće zgotovljeno od vode i koma“ na Boljunštini (RBoG 10), bevanda „vino razblaženo vodom; blaže vino načinjeno od dropa uz dodatak zaslađene vode“ na Grobinštini (GG 165), isto, „vino razblaženo vodom“, uCrikvenici (RCrG 56), bev.nda „piće koje sepravilo od koma poslije otakanja vina i prešanja; piće od vina pomiješana svodomuraznim omjerima“ uTrogiru (RTrCG 43), bev.nda „blago vino koje se dobije iz već djelomično isprešanog dropa u koji se dodaje prilična količina vode“ na Braču (RBČG 109), bevanda „piće od vina i prikladne (ovisi o okusu ili navici) količine vode“ u Splitu (StR 22) < (istr.)mlet. bevanda „vino annacquato; vinucolo“ (BOE 77), bevanda „acqua e vino, acqua pazza“ (VG 88), bevanda „vino allungato con acqua; vinello (preparato con l’aggiunta di acqua alle vinaccce e lasciato in breve fermentazione)“ (DDP 41), bevanda „acqua e vino per dissetarsi“ (VPB 41), bevanda „bevanda di acqua e vino 
o acqua e aceto“ (VPI 51). Krajnji je etimon izveden od lat.bibere, REW 1074.15 Ostaju nam tri sintagme: red.k vir „rijetko vino“, debul vir „slabo vino“ i tirar vir „mlado vino“. Zavir v. 1. 
Za prvi pridjev Byhan ima réd.k (IrG 326), Popovici rédăc (DRI 143), Sârbu i Frăţilăredac (DIr 267); mi smo ga u Žejanama, Brdu, Škabićima, Trkovcima, i Mihelima zapisali kao red.k, redka, redko; redki, redke, u ostalim selima ret.k, retka, retko; retki, retke. Posuđeno iz nekog čakavskog govora: npr. r.dak u Ve­lim Munama, Gologorici, r.dak u Žminju, r.dak u Rovinjskom Selu (LAIČaGgr 330), u Salima (RGS 310), rídak u Splitu (StR 290) < prslav. *r.d.k. (SES2 610). 
15 Tal.bevanda „mostra un adattamento di bibenda ‘che e da bere’ [...]“ (DELI 208, s.v. bévere). 
Sintagmudebul vir zapisali smo samoutri mjesta, no pridjev „slab“ pozna­ju svi Istrorumunji: uŠušnjevici i Novoj Vasi zapisali smodebul, debul., debu­lo; debuli, debule,usvim ostalim selima debul, debula, debulo; debuli, debule. Popovici navodi debul (DRIS 147), Puşcariu debul (SIr 308), Kovačec débol za Šušnjevicu (IrHR 67), Dianich 'debul (VIrI 93). Mletacizam posuđen iz nekog ča­kavskog idioma: npr. d.bul na Roveriji (RROG 60), Vrgadi (RGV 43) i na Braču (RBČG 176), d.bol na Boljunštini (RBoG 34), d.bul u Novalji na Pagu (RGNoP 187) < (istro)mlet. debole (BOE 220), debole (VG 292) < lat. debilis, REW 2491. Za sintagmu usp. npr. d.bulo vino uČepiću (IrLA 1246), d.bulo vin. uKrtima, sl.bo vin. u Permanima, sl.bo vin. u Paradižu, śl.bo v.no u Materadi (LAIČaGgr 1246). 
Pridjev tirar „mlad“ u trećoj sintagmi domaći je. U Žejanama, Mihelima i Kostrčanu zapisali smo tirer, tirera, tirero; tireri, tirere u Šušnjevici tirar, tirar., tiraro; tirari, tirare, u Novoj Vasi tir.r, tir.r., tir.ro; tir.ri, tir.re, u Jesenoviku, Letaju i Zankovcima tir.r, tir.ra, tir.ro; tir.ri, tir.re, u Brdu, Škabićima i Trkov­cima tirar, tirara, tiraro; tirari, tirare. Maiorescu ima tirer, tireră (VIrR 126), Byhantírer (IrG 360), Popovici tirer, -. (DRI 158), Puşcariu tirar, -ę (SIr 327), Cantemirtirer, -e (TIr 183), Sârbu i Fraţilă tirer, -a (DIr 288), Kovačec zaŠuš­njevicu i Novu Vas tírar, tírare, u Šušnjevici i tírerę, za Žejane tírer, tírera (IrHR 197), Dianich 'tirar (VIrI 175). Domaća riječ: dr. t.năr (DEX 1076); ar. tínir, -ră (DDAr 1035), tinir, tinira (DArM 528); mr. tínir, -ă (DMr 295) < lat. tener, REW 8645.16 Za sintagmu usp. npr.ml.do v.no u Selini (LAIČaGgr 1246). 
1.5 Ciknuto vino U Žejanama smo zapisali kiselast vir, u Novoj Vasi ĺutast vir i c.knit vir, u Letaju, Brdu, Škabićima, Trkovcima i Kostrčanu ciknit vir, u Zankovcima i Mihelima ĺut vir, potonje i u Jesenoviku uz viru ĺut, u Šušnjevici također viru ĺut uzbers., -a, -e, -ele ž. U Zankovcimasu nam rekli da bersa, -a, -e, -ele ž. znači „vino koje zadaje na trulež“. Osim bersa sve sintagme koje pridjevom određuju imenicu vir „vino“ (v. 1.). U hibridnim sintagmama tipa ciknit vir „ciknuto vino“ pridjev (koji autori istrorumunjskih repertoara kojima se služimo ne donose) potječe od čakavskih oblika: npr. c.knuto vino uČepiću (IrLA 1247), c.knuto v.no uFuntani,c.knuto vin. u Labinu (ImLA 1247), c.knuto pridj. sr. r. „pokvareno, ljuto (o vinu)“ na Roveriji (RROG 46), c.knjen „nakiselkast (o vinu)“ u Mrkočima (RGZM 56), isto i u Medulinu (RMG 34),c.knut na Braču (RBČG 150) – onomatopeja (ERHJ) U sintagmama tipa ĺut vir i ĺutast vir pridjev je posuđen iz nekog čakavskog govora: u Žejanama smo zabilježili ĺut, -a, -o; ĺut, ĺute, u Šušnjevici i Novoj Vasi ĺut, -., -o; ĺuc, ĺute,uostalim južnim selima ĺut, -a, -o; ĺuc, ĺute,uJesenoviku i 
16 	Puşcariu rekonstruira vlat. *tenerus (EWRS-LE 1734), što preuzima i Cioranescu: „Lat. tener, por medio de la forma popular*tenerus.“ (DER 8717). 
Trkovcima i ĺut, -a, -o; ĺut, ĺute, u Škabićima i jut, -a, -o; jut, jute i jut, -a, -o; juc, jute.Byhan imaľut (IrG 270), Popovici ĺut, -. (DRI 122), Kovačec .úto (n.) (IrHR 97), Dianich ljut, -a, -o, pl. ljuc, 'ljuti (VIrI 124). Posuđeno iz nekog čakavskog idioma: npr. u Svetvinčentuĺ.to (n.), u Čabrunićimaĺ.to (n.) (ILA 347a), u Labi­nu isto (ImLA 347a), u Medulinu, Senju, Bibinjama lj.t (RMG 121; SR 69; RBiG 368),uFuntanij.to (n.) (ImLA347ab), uBrguduj.t (IrLA 347ab), naBračuj.t (RBČG 360)< prslav.*lj.t. (ERHJ). 
U sintagmi kiselast vir pridjev je također hrvatski, preuzet iz nekog čakavskog idioma:uŠunjevici i Novoj Vasi zapisali smokisel, kisel., kiselo; kiseĺ, kisele,u svim ostalim mjestima kisel, kisela, kiselo; kiseĺ, kisele, u Jesenoviku i Brdu i kisel, kisele, kiselo; kisel, kisele. Byhan donosikíse (IrG 241), Popovicikise, -o, -la (DRI 118), Sârbu i Frăţilă kisel, kisla, -o (DIr 222), Dianich 'kisel, -a, pl. 'kiselj, 'kisele (VIrI 113). Posuđeno iz čakavskoga: npr. k.selas na Boljunštini (RBoG 91), k.sel u Čepiću (IrLA 347b), kisel u Labinu (RLC 123), k.se na Ižu (RGI 138), k.selo (n.) u Svetvinčentu, Čabrunićima, Ližnjanu (ILA 347b) < prslav.*k.sel. (ERHJ). 
Od autora istrorumunjskih repertoara kojima se služimo samo Dianich ima imenicu'bersa (VIrI 84). Posuđeno iz nekog čakavskog govora: npr. b.rsa „ber­sa, pokvareno, pljesnivo vino“ uMrkoču (RGZM 30), b.rsa „kiselost (o vinu)“ naRoveriji (RROG 31), bersa „vinska gljivica“ (RBoG 11) i povr. gl. zbersit se „ciknuti (vino), pokvariti se“ na Boljunštini (RBoG 320), b.rsa „vinski talog, pli­jesan, vinum mucidum“ i povr. gl. zb.rsiti se „kaže se o vinu koje prelazi u ocat“ uVodicama (ID 156), povr. gl. bers.t se „kvaritise (odnosi se navino, čovjeka, posao)“ na Grobinštini (GG 164), b.rsa „trop ili talog vinski koji se po dućanima prodajezabojadisanje“uLici (Skok I: 218, s.v.brs). Hrvatski oblici vjerojatno potječu od (istro)mletačkih. U rječnicima (istro)mletačkih idioma nalazimo samo imenicu bersa „vino guasto“ (VDP 24) i pridjev berso „ammuffito“ (DDP 41); češći su oblici s početnim v-: npr. versa „vino guasto“ (NDDT 349), versa „vino che si da muffa“ (GDDT 781), versa „vino guasto“ (VPB 284), versa „vino che si da muffa“ (VG 1215). Doria za versa pretpostavlja „di lat. versa (da vertere »rivoltare«17)“ (GDDT 781). I Skok daje istu etimologiju: „u istrom. bersa, bierto pored vęrsa, poimeničeni participi perfektana -s i -t od lat. vertere“uz napomenu „Možda se umiješala i iberska riječ brisa“ (Skok I: 218, s. v. brs).18 Ako pri­hvatimo Skokovu usputnu pretpostavku i etimon naveden u bilješci prihvatimo kao ishodište za navedene oblike s početnim b-, mogli bismo pomišljati da su oni učakavskim istarskim govorima posljedci starijih jezičnih slojeva (pogotovo jer postoje samo u istriotskom –bersa i pridjev19berso koje smo mi naveli iz pulsko­mletačkoga su, pa bi lako mogli biti i kroatizmi), a u prilog Skokovoj pretpostavci išao bi i areal na kojem se oblici sb-protežu (v. Skok I: 218). 
17 vertere, REW 9249. 
18 Prema brisa „Weintrester“, REW 1307, iz čega Meyer-Lübke izvodi aragonski, katalonski i 

valencijskibrisa. 19 Usput, pridjev smo zabilježili i za čakavski: b.selo v.no, u Brgudu (IrLA 1247). 
2.1 
2.2 


vinski podRum 
U Žejanama i Zankovcima konobe, -a, -e, -ele ž., u Šušnjevici i Novoj Vasi konob., -a, -e, -ele ž., u svim ostalim mjestimakonoba, -a, -e, -ele ž. 
Maiorescu ima canobă (VIrR 97), Byhan konóbę (IrG 245), Popovici conob. (DRI 99), Cantemir conóbe (TIr 162), Sârbu i Frăţilă conoba (DIr 199), Kovačec conóbę (IrHR 52), Dianich ko'nwoba (VIrI 115). Posuđeno iz nekog čakavskog govora: npr. kon.ba i kan.ba na Roveriji (RROG 122; RROG 109), kon.ba na Boljunštini (RBoG 98), u Crikvenici (RCrG 123), u Brgudu i Čepiću (IrLA 1248), na Grobinštini (GG 318), na Ižu (RGI 147), kan.ba u Rovinjskom Selu (LAIČaGgr 1248),kónoba u Splitu (StR 147). „Rana posuđenica iz latinakoga canaba ‘krčma, koliba’, nepoznate etimologije. Možda posuđeno iz istoga izvora kao grč. ....ß.. ‘drveni okvir’“ (ERHJ). Oblici tipa kanoba križanisus mletacizmima tipa kano­va, kanava20 [npr. u Krtima k.nuva (LAIČaGgr 1248)] < mlet. canova (VG 161; GDDT 123),canava (VG 158; GDDT 119) < lat.canăba, REW 1566. 

Sniziti se (o vinu u bačvi)
U Žejanama nismo dobili odgovor. U Šušnjevici kal.j (jo kaleśk),uJesenoviku kal.j (jo kales), u Novoj Vasi kalv. se (3. l. jd. prezenta), u Letaju kaliv.j se (jo me kalives), u ostalim južnim selimakalej se (jo me kales). 
Byhan ima kalę. (IrG 236), Popovici calę. (DRI 96), Puşcariu caliv.. (SIr 305), Sârbu i Frăţilă calęi (DIr 195), Dianich kal'ey i kali'vey (VIrI 110). Mletaci­zam posuđen iz nekog čakavskog govora: npr. kal.ti i kaliv.ti na Roveriji (RROG 106),kal.t i kali.ev.t (se) na Boljunštini (RBoG 83), kal.t i kaliv.t na Grobinštini (GG 296), k.lat u Brgudu (IrLA 1282) i Crikvenici (RCrG 115), kal.t se u Čepiću (IrLA 1282), kal.t (se), i kaliv.t (se) u Novalji na Pagu (RGNoP 289, 290), kal.t i kalav.t u Blatu na Korčuli (RGBK 186), kalat i kalávat (se) u Splitu (StR 131) < mlet. calar (BOE 117; VPB 60; DDP 56), calar (VG 144; GDDT 112) < lat. calare, REW 1487.1. 
Koprena koja se stvara na površini vina u bačvi
U Žejanama .rampa, -a, -e, -ele ž., u Šušnjevici skrobu (skrob, -u, -ure, -urle bg.) v.r de vir, u Trkovcima škorupu (škorup, -u, -ure, -urle bg.) de vir, u preostalim južnim selimaškorupu (škorup, -u, škorup, -i m.) de vir. 
Za.rampa v. 2.4 –što se semantizma „cvijet“ tiče (.rampa =vinski cvijet) usp. npr. u Brgudu cv.t na v.nu (IrLA 1283), u Brestu cv.t, u Damjanićima cv.t, u Golašu i Medulinucv.t; u Savudrijifjor; u Boršturužica; u Perojucvj.t (LAIČaGgr 1283). 
Imenicuskrob u ovom značenju zapisali smo samo u Šušnjevici, u obliku sintag­me skrobu v.r de vir, doslovce „koprena poviše vina“. U tom značenju, skrwob „velo che si forma sul vino“ samoDianich, ostali kao značenje navode „vrsta palente“:21 
20 Usp. i sln.kanova u Borštu (LAIČaGgr 1248),kaniva i kanoba u Novoj Vasi (ImLA 1248). 21 To značenje, „farina, semolino“, i Dianich stavlja na prvo mjesto. 
Maiorescu donosi scrob (VIrR 121), Byhan skrob (IrG 341), Puşcariu scrob (SIr 324), Cantemir scrob (TIr 177), Sârbu i Frăţilă scrob (DIr 272). Mi smo imeni­cutoga tipa uznačenju „palenta; griz“ i sl. zapisali usvim selima: uŽejanama škrob, -u, -ure, -urle m. i skrob, -u, -ure, -urle m., isto i u drugim mjestima ali kao bg.,osimuŠušnjevici gdje nismo čuli oblika spočetnimš-,premdasuoni danas mogući. Ako nije domaće22 posuđeno iz nekog čakavskog govora: npr. skr.b i škr.b „rijetka palenta“ na Roveriji (RROG 246, 271), škr.p „kukuruzna kašica“ na Boljunštini (RBoG 269), skrop „dish resembling pale~nta but with morefat“uOrlecu (ČDOC 351), skrob „kašica“uLabinu (RLC 249) < prslav. *skr.b. (SES2 731). Oblici južnije duž Jadrana (barem prema rječnicima koje konsultiramo) nisu u uporabi, pa zaključujemo da su ih Istrorumunji preuzeli tek uIstri. Drugi i treći element sintagme o kojoj raspravljamo hibridni je priloški izraz v.r de „poviše, iznad, na“ sastavljen od jednog domaćeg, {de: u svim smo mjestima zapisali de [de (VIr 103; IrG 204; DRI 106; SIr 308; TIr 164; DIr 205; IrHR 66)] < lat. de,REW 2488 > dr. de (DEX 262); ar.di (DDAr 382; DArM 191); mr. di (DMr 107)]} i jednog stranog elementa (v.r). Od autora istrorumunj­skih repertoara kojima seslužimosamoDianich ima v.r de „sopra v.r de fwok sopra il fuoco v.r de kwap sopra la testa“ (VIrI 182). Riječ je oapokopiranom obliku imenice tipa v.rh „vrh“: Byhan donosi v.rh i vrh (IrG 385, 386), Sârbu i Frăţilăv.rh (DIr 296), Kovačec v.rh, -u, v.rhure, -urle zaŠušnjevicu i Žejane (IrHR 211). Mi smo u Žejanama zapisali v.rh, -u, -ure, -urle m., isto i u južnim selima ali kao bg., dok uJesenoviku, Letaju, Brdu, Trkovcima, Mihelima i Ko­strčanu kažu još i v.rh, -u, vrh, vrhi m. Mogla bi biti i domaća riječ, svakako naslonjena na hrvatske oblike [npr. v.rh u Čepiću (IrLA 73.), Vižinadi, Ičićima, Kringi i Šorićima (LAIČaGgr 73)]: dr. v.rf (DEX 1152), v.rh (DER 9294: „Var. ant.“ = starija inačica); mr. văr. (DMr 331). Bilo kako bilo, krajnji je etimon prslav.*v.rx. (SES2 835). Zavir v. 1. 
Sintagmaškorupu de vir (za vir 1) doslovce znači „skorup od vina“. Osnovno je značenje oblika tipa škorup „skorup (o mlijeku)“. Mi smouŽejanama zapisali škrelub, -u, škrelube, škrelubele m., u Šušnjevici skorup, -u, skorup, skorupi m. i skorup, -u, skorupe, skorupele bg., u Jesnenoviku škorup, -u, škorup, škorupi m., u ostalim južnim selima škorup, -u, škorup, škorupi m. Popovici ima şcorup (DRI 154), Cantemir şcórup (TIr 180), Dianich 'škorup i 'škworup „panna, velo che si for­ma sul latte, sul vino“ (VIrI 169). Posuđeno iz nekog čakavskog govora: npr. šk.rup uBrgudu i Čepiću (IrLA 1496), uPićnu, Ičićima, škorup uMošćenicama,škor.p uKarojbi (LAIČaGgr 1496), sk.rup uŠkabrnji RGMŠ 108), uBibinjama (RBiG 630),sk.rup i šk.rup u Korčuli (RGGK 318), sk.rup u Splitu (StR 304), śk.rup u Trogiru (RTrCG 377); šk.rl.p u Brestu, šk.rl.p u Gologorici i Lindaru, šk.rl.b u Pazu (LAIČaGgr 1496). Skok drži oblike tipa skorup sekundarnima nastalim disi­
22 	U dr. postoji slavizam scrob iunašem značenju (DAR 394; DEX 965). Za druge rumunjske dijalekte ne nalazimo potvrdu. 
milacijom iz redukcije neobične suglasničke skupine rl > r oblika tipa šk.rlub (Skok 
III:266). Krajnji je etimon prslav.*skorlup(a) (Skok III: 266). 
2.3 TalogU Žejanama smo kao odgovor na pitanje dobili kračine, -ele ž. ali u značenju „slu­zava tvar u vinu ili octu“. U Šušnjevici fundacile de vir, u Novoj Vasi fundaćile de vir, u Škabićima fundaću de vir, u Brdu, Trkovcima, Kostrčanu, Zankovcima i Mihelimafunda.ile de vir, u Mihelima i f.ca de vir, U Jesenoviku mutežu de vir, u Letajuča gusto de vir. Zade v. 2.2, zavir 1. Žejanski naziv kračine usamljen je (autori ir. repertoara kojima se služimo nemaju ga). Temeljito smo pregledali i sve čakavske repertoare koji su nam na ras­polaganju (pedesetak) i ni u jednon nismo našli odgovarajućihoblika, a nema ih ni u našim atlasima. Nalazimo ga samo u Akademijinu rječniku: kračina „slijepleno vino na bačvi s dvora, jal’ vodeni talog pri sudu jali pri lokvi poput kore. Kračina od vina dobra je priviti, kad se čelade opari“ (ARj V: 429).23 Pitanje etimologije za sada ostavljamo otvorenim, no možemo pretpostaviti da su Istrorumunji termin posudili dok su još bili u Cetinskoj krajini. Imenicumutežu (mutež, -u, mutež, muteži m.24) čuli smosamouJesenoviku (što nikako ne mora značiti da je ostali ne poznaju) dok smo pridjev „mutan“ odkojega imenica potječe zapisali u svim mjestima: u Šušnjevici i Novoj Vasi mut.n, mutn., mutno; mutni, mutne, u svim ostalim mjestima mut.n, mutna, mutno; mut­ni, mutne.Sârbu i Frăţilă imaju mutăn (DIr 231), Kovačec mút.n, mútnę, -tni, -tne za Brdo i mút.n, -tna, -tni za Žejane (IrHR 122), Dianich 'mut.n, 'mutna, -o, pl.-i, -e (VIrI 129) –imenice nemaju. Posuđeno iz nekog čakavskog govora: npr. m.tan i mut.ž na Roveriji (RROG 165), m.tan na Grobinštini (GG 382), m.tan i mut.žina (uvećanica) u Novalji na Pagu (RGNoP 385), mutni u Orlecu (ČDOC 302), m.tan naBraču (RBČG 501) i uSenju (SR 79) – sveu značenju „mutan“ i „mutež“. U osnovi je navedenih oblika prslav.*mot.n. ‹*mot.ti (SES2 417, s.v. móten). Likove tipa fondacile najčešće se rabi u značenju „talog od kave“,25 no može i za druge taloge, za što potvrdu nalazimo i u Dianicha (koji jedini od svih autora istrorumunjskih repertoara kojima se služimo ima oblik): fun'dwaća, pl. fun'dwać, -i, -ile26„fondi del caffe, del vino, feccia“ (VIrI 102). Taj oblik za termin o kojem 
23 	Navod prema građi M. Pavlinovića, vrijedi dakle za okolicu Makarske. 
24 	Usp. u Splitu mutežina „zamućeno vino, vino s talogom“ (StR 190) i na Braču mut.ž „mutljavina, talog“ (RBČG 501). 
25 	Samo u tom značenju srodne smo oblike zabilježili i u drugim južnim selima: u Novoj Vasi fondač., -a, -e, -ile ž., u ostalim fondača, -a, -e, -ele ž., u Trkovcima i Letaju još i fundača, -a, -e, -ele ž., a u Jesenoviku još ifundač, -u, fundač, fundači m. 
26 	Dianich stavlja oznaku da je riječ o muškom rodu imenice. Oblik fund'wača u mn. ne može biti fun'dwač, nego samo onako kako slijedi, -i, -ile,dakle ž. r.Trebalo bi: fun'dwaća, pl. -i, -ile. Pretpostavljamo da je htio pokazati imenicu u m. rodu (fun'dwać) pa se predomislio i pri preo­blikovanju natuknice ostavio pogrešne stvari. 
raspravljamo rabe i mnogi istarski Talijani: mi smo zapisali fondači u Bujama, Funtani i Labinu, fundaći u Kanfanaru i fondačo de l ojo27 u Rijeci (sve ImLA 1601). Šušnjevci su svoj terminposudili od Hrvata:28npr. na Roveriji fund.če plt. (RROG 80), uMedulinufund.ć (RMG 67), isto i uSenju (SR 32), uCrikvenici fund.če (RCrG 94), uSplituf.ndać (StR 82) < (i)mlet. fondacio (VG 390), fon­dacio (DDP 112), fondaci (VDVD 82). U osnovi je ovih riječi lat. *fundus, -oris, REW 3585.2. 
Oblike tipa murga ne nalazimo u autora istrorumunjskih repertoara kojima seslužimo. (Istro)mletacizmi posuđeni iz nekog čakavskog idioma: npr. m.rga u Svetvinčentu i Valturi (ILA 1601), na Hvaru (RPZ 166), m.rka u Funtani i Labinu (ImLA 1601), na Braču (RBČG 499) < (i)mlet. morga (BOE 426; VG 649), morcia (VG 648), morcia (DDP 169), morka (ImLA–zaMomjan, Buje, Motovun, Tar, Višnjan, Kanfanar), murka (ImLA–za Mali Lošinj)29< lat. *amurcula, REW 435. 
Sintagmuf.ca de vir,doslovce „talog od vina“ zapisali smo samo uMiheli­ma (autori istrorumunjskih repertoara kojima se služimo ne donose odgovarajućih oblika ni za sintagmu ni za imenicu). Oblici tipa feca u većini istarskih idioma znače i „talog“ i „kvasac“: npr. u čakavskim idiomima za „talog“ f.ca u Krbavči­ćima, Vižinadi, Karojbi, Pazu, Musaležu, Svetom Petru u Šumi, Viškovićima, f.ca uRočkom Polju (LAIČaGgr 1284), za „kvasac“ f.ca uBuićima, Tinjanu, Grači­šću, Pićnu, Kringi, Selini, Damjanićima, Žminju, Jurićevom Kalu, Golašu, Rapcu, Presiki, Bijažićima, Drenju, Hrbokima, Viškovićima, Raklju, Marčani, Muntiću i Medulinu (LAIČaGgr 701); u perojskom govoru za „kvasac“ f.ca (LAIČaGgr 701); u slovenskim istarskim govorima za „talog“ feče u Novoj Vasi (ImLA 1284), fece, fec. u Borštu (LAIČaGgr 1284); u istromletačkim govorima za „talog“ feca u Novigradu, feca de vin u Rijeci, feca de l vin u Motovunu, feśa u Bujama (ImLA 1284),za„kvasac“feca uMomjanu, Brtonigli, Rijeci,Motovunu, Brkaču, Taru, Višnjanu, Poreču, Funtani, Labinu, feša u Vrsaru, feśa u Bujama i Novigradu (ImLA 701); u istriotskim za „talog“ 'fesa u Šišanu i 'feśa u Vodnjanu (ILA 1284), za„kvasac“f'jesa uRovinju,'feśa uBalama, Vodnjanu, Galižani, 'fesa uŠišanu (ILA 701). U istrorumunjskom smoza„kvasac“ oblik zapisali samouŠkabići­ma:feca, -a, -e, -ele ž. (IrLA 701).30 Istrorumunji su oblike o kojima razglabamo 
27 Isto i u mletačkom: fondachio de l’ogio (BOE 278, s.v. fondachio). 
28 Tip fondača, fondač i sl. u uporabi je diljem Istre (OA), a tipa fundača i fundač i diljem Istre i 

Dalmacije (OA). 29 Potonje prema hrvatskim oblicima. 30 Za kvasac smouŽejanama zabilježili kvas, u, kvasure, kvasurle m. i krima, -a, -e, -ele ž.,u 
Šušnjevici i Novoj Vasi krim., -a, -e, -ele ž., u ostalim juž. selima krima, -a, -e, -ele ž. Byhan 
ima krímę (IrG 255), Popovici crim. (DRI 102), Cantemir crime (TIr 163), Kovačec críma za 
Žejane (IrHR 56), Dianich 'krima (VIrI 116); Sârbu i Frăţilă cvas (DIr 201), Kovačec cvas za 
Žejane (IrHR 60). Oblici tipa kvas posuđeni su iz nekog čakasvkog govora: npr. kv.s u Brestu i 
Mošćenicamakv.s u Krbavčićima i Svetom Petru u Šumi (LAIČaGgr 701) i u Senju (SR 63) < 
prslav.*kv.s. (SES2 340). Oblike tipa krima, zbog značenja i zbog -i-umjesto-e-, vjerojatno 
ne možemo jednoznačno povezati s mletačkim tipa crema „ krema, pomada; vrhnje, šlag“ [npr. 
crema (BOE 207; VG 263), crema (VPB 87); krajnji je etimon lat. chrisma (grč.), REW 1887]. 
posudili iz nekog čakavskog idioma gdje su mletacizmi: mlet. fezza (BOE 267), feza (VG 370) < lat. *faecea, REW 3139. Tip je poznat i južnije. Akademijin rječnik uz f.ca „talog (osobito od vina)“ daje naznaku „i u naše vrijeme u Dubrovniku“ (ARj III: 47): u Dubrovniku f.ca „kvasac“ (NDuR 29), .... „...... ....“ (RDG 424), u Visufeca „vinski talog“ (LVJ 105), u Splituf.ca „vinski talog“ (StR 72). 
Sintagma ča [ča pokaz. prid. i zam.31 ž. r. (u Šušnjevici smo zapisali ca, u Žejanamača, u ostalim mjestima ča) koji bilježe svi istrorumunjski repertoari ko­jima se služimo, a uz ovaj odjeljak navodimo samo Kovačeca: čéla, ča (ča), čéľi, čale (čale) (IrHR 61). S natuknice upućuje naoblikeţela i ačela. Uz drugi oblik daje cjelovitu i iscrpnu informaciju o svim oblicima pridjeva (zamjenice) pa je prenosimo u cijelosti: „ačéla, ača (ačá, ača), ačéľ, ačale [čéla, ča (ča), čeľ, čale (čale)] (Ž); č.la (čéla), ča (ča), čeľ, čale (čale, č.le) (J);ţ.la (ţéla) ţa (ţa), ţéľi, ţale (ţale, ţ.le) (S) pokaz. zamj. (pokaz. pridj.) –onaj, ona, ono (često sa službom odr. člana, odnosno radi izražavanja roda i broja ili pak radi poimeničenja pridje­va, bez pravoga pokaznog značenja (IrHR 21). Dr. acel, acela (DEX 6; DER43); ar.aţel, mr.ţela (DER 43) < lat. *ecce-illu (DEX 6)]gusto de vir doslovce znači „ono gusto od vina“.
Ostaje nam obraditi srednji rod hrvatskoga tipa pridjeva „gust“: u Šušnjevici i Novoj rekli su nam gust, gust., gusto; gust i gusti, guste, u ostalim južnim selima gust, gusta, gusto; gust i gusti, guste, u Žejanama .ust, .usta, .usto; .ust, guste, u Zankovcima i gust, guste, gusto; gust i gusti, guste: od autora istrorumunjskih repertoara kojima se služimo samo Dianich ima gust, -a, -o (VIrI 106); npr. g.sto od vina u Ližnjanu (ILA 1284), g.sto u Golašu i Medulinu, gu.osto u Damjanićima (LAIČaGgr 1284) –sve u značenju „vinski talog“, g.st u Senju (SR 38) i na Braču (RBČG 275) < prslav.*gô.st. (SES2 184). 
2.4 Vinski cvijetU Žejanama smo zabilježili roža (roža, -a, -e, -ele ž.) de vir, u Šušnjevici, Novoj Vasi, Trkovcima i Zankovcima cvetu (cvet, -u, -ure, -urle bg.) de vir,uostalim južnim selimacvetu (cvet, -u, cvet, -i m.) de vir. Zade v. 2.2, zavir 1. Oblici tipa cvet posuđeni su iz nekog čakavskog govora: Byhan ima tsvét, -u, -ti, -turle „cvijet“ (IrG 373), Cantemir i Sârbu i Frăţilă ţvet, -ure „cvijet“ (TIr 184; DIr 291), Popovici ţvet, -u „vrhnje“ (DRI 161), Dianich tsvet „vinski cvijet“ < npr. u Brgudu i Čepiću cvît (IrLA 1285), u Valturi tsvît, u Ližnjanu tsvit (ILA 1285) < prslav.*kvet. (SES 64).32 Navedene sintagme odgovaraju čakavskim istoznačni­cama: npr. cv.t ud vin. u Krbavčićima, cv.t od v.na u Buićima, Musaležu, cv.t od v.na u Jurićevom Kalu,cv.t od vina u Golašu (LAIČaG 1285). 
31 	U našem slučaju pridjev. 
32 	Oblik cvet poznaju i Žejanci, cvet, -u, -ure, -urle m., ali, barem prema našim anketama, samo u značenju „pelud, cvjetni prah“. 
Žejanskoroža, -a, -e, -ele ž.moglo bi biti preuzeto iz čakavskih okolnih go­vora [oblici tiparoža, rožica „cvijet“ prošireni su diljem Istre i Kvarnera i mogu se protumačiti kao mletacizmi, mlet. rosa „ruža“, BOE 583< lat. rosa „ruža“, REW 7375 s promjenom značenja „ruža“ › „cvijet“ do koje je moglo doći ili preko utjecaja slovenskih govora ili neovisno o njima (u slovenskim govorima oblici tipa roža, rožica znače „cvijet“, no i u slovenskom je prvotno značenje bilo „ruža“ 
–slov.roža Metka Furlan tumači kao germanizam latinskoga podrijetla, stvnjem. rosa, srvnjem. rose (SES 546)]. Mogućih kombinacija ima dosta: žejanska bi riječ mogla biti izravna posuđenica iz slovenskih govora; čakavski oblik također je mo­gao biti izravno preuzet iz slovenskih govora, pa onda posredovan u ir.; slovenski bi oblici u istarskim slovenskim govorima33 također mogli biti mletacizmi koji su promijenili značenje pod utjecajem standarda; i čakavski oblici mogli bi biti germanizmi (v. i Skok III: 174, s. v.r.sa), itd. 
2.5 Vinski kamen, vinski sriježU Žejanama Smo zapisali .rampa, -a, -i, -ile ž., u Šušnjevicii Novoj Vasi gram­p., -a, -e, -ele ž. i gramp., -a, -i, -ile ž., u Letaju i Zankovcima grampa (grampa, -a, -e, -ele ž.) de vir, u Brdu, Škabićima, Trkovcima, Mihelima i Kostrčanu samo grampa, -a, -e, -ele ž., u Jesenoviku.rpa (.rpa, -a, -i, -ile ž.) de vir. Oblike tipa grampa autori istrorumunjskih repertoara kojima se služimo ne na­vode. Riječ je o posuđenicama iz nekog čakavskog govora iz Istre:34npr.gr.mpa na Boljunštini (RBoG 63), gr.mpa u Mrkočima (RGZM 140), Ročkom Polju, Gologo­rici, Rovinjskom Selu, gr.mpa u Krtima, grampa u Karojbi, gr.mpa u Krbavčićima (LAIČaGgr 1286), gr.mpa u Čepiću (IrLA 1286).35Skok uz grampa (istročakavski)navodi: „Štrekelj nije imao jedinstvenog mišljenja o postanju. Dovodio je u vezu naj­prije s tal. rappa »Schrunde, Kruste, Runzel« < srvnjem. rappe; zatim je pomišljao na unakrštanje tal. gromma [...] i greppa »ruga, grinza«. [...] Najbliže stoje istrorom. grapá, gropa »rugoso«.“ (Skok I: 607)36Oblik je zacijelo predmletački ostatak.37 Sintagma.rpa de vir doslovce znači „kamen od vina“ (za de v. 2.2, za vir 1.): Za „kamen“ smouŠušnjevici i Novoj Vasi dobili odgovor .rp., -a, -i, -ile ž.,u svim ostalim mjestima .rpa, -a, -i, -ile ž. Byhan donosi .rpę (IrG 301), Puşcariu ărpę (SIr 304), Cantemir .rpe (TIr 158), Sârbu i Frăţilă .rpe (DIr 190), Kova­čec.rpa, .rpi, -ile zaŽejane i .rpę, -a, -i- ile zajužna sela (IrHR 34), Dianich '.rpa (VIrI 100). Domaća riječ: dr. r.pă (DEX 896); ar. r.pă (DDAr 907), r.p. (DAS 243); mr. rópă, ropă (DMr 251) < lat. ripa, REW 7328 –dačkorumunjski 
33 	Usp. ružica „vinski cvijet“ uBorštuusln. Istri (LAIČaG 1285). I čakavski: r.žice od vin. u 
Rapcu,r.žice u Pićnu,r.žica u Šumberu,r.žica u Drenju (LAIČaG 1285). 
34 	Istrorumunji su dakle riječ preuzeli tek nakon dolaska na Krk i u Istru. 
35 	Usp. sln..rampa u Novoj Vasi (ImLA 1286) i.rampa u Borštu (LAIČaG 1286). 
36 	Isto to i Bezlaj navodeći na kraju da Skok upozorava da je oblik najbliži istriotkim oblicima 
grapá i gropa (ESSJ I: 170). 
37 	Mi smo oblik zabilježili i u tri istromletačka idioma: grampa u Motovunu, Brkaču i Taru (ImLA 1286). Posuđeno iz čakavskoga. 
i arumunjski likovi nastavljajuznačenje iz latinskoga („klisura“ i sl.), dok je u meglenorumunjskom značenje kao i u istrorumunjskom, „kamen“. 
2.6 PlijesanU Žejanama i Škabićima kao odgovor dobili smo odgovarajući pridjev hrvatskoga tipa, plisniv, plisniva, plisnivo; plisniv, plisnive u Žejanama i plišńiv plišńiva, plišńivo; plišńivi, plišńive u Škabićima, dok smou Mihelima dobili dvije sinta­gme, tuhĺiva (tuhĺiv, tuhĺiva, tuhĺivo; tuhĺiv, tuhĺive) b.čva i plisniva (plisniv, plisniva, plisnivo; plisniv, plisnive) b.čva.U Šušnjevici smo zabilježili muf., -a, -e, -ele ž., u svim preostalim mjestimaplis, -u, plis, -i m.38 Od autora istrorumunjskih repertoara kojima se služimo samo u Dianicha na­lazimo mu'fa (VIrI 129), plis i plis'niv (VIrI 144). Oba su oblika preuzeta iz nekog čakavskog govora, prvi je mletačkog podrijetla: npr. m.fa39u Permanima, Viško­vićima, Pazu, Ičićima i Kringi (LAIČaG 1287), Splitu (StR 187), m.fa u Karojbi i Materadi (LAIČaG 1287) < mlet. mufa (BOE 431; VG 657; GDDT 391), mufa (DDP 170; VPB 162) – „Dalla radice muff-‘muffa’, che sta alla base di parole romanze e germaniche fra le quali non e facile stabilire rapporti di priorita“ (DELI 1014); npr. u Čepiću plis (IrLA 1287), u Brestu pl.s, u Medulinu plis (LAIČaGgr 1287),na Roveriji plišnj.v (RROG 201), naGrobinštinipl.sniv (GG 477), u Cri­kveniciplj.snjiv (RCrG 184), u Novalji na Pagu pl.snjiv (RGNoP 487).40U osnovi je navedenih termina prslav.*plěs. (SES2 526, s.v. pl.sen). Pridjev tuhĺiv autori istrorumunjskih repertoara kojima seslužimonenavo­de. Posuđeno iz nekog čakavskog govora: npr. tuhljif na Boljunštini (RBoG 290), tuhljivo u Pićnu (PI 121). Pridjev je u uporabi samo u Istri,41dakle, Istrorumunji su ga posudili tek nakon dolaska u konačnu postojbinu. U osnovi je pridjeva prslav. glagol *t.xnoti „usmrdjeti se“ (SES 770, s.v. t.hel). Zab.čva v. 1.2. 
2.7 Procijediti U Letaju ocidi (jo ocides), u Šušnjevici procidi (jo procideśk), u svim ostalim mje­stima procidi (jo procides). U Škabićima smo čuli i imprf. oblik,cidi (jo cides). Glagoli cidi, procidi i ocidi posuđeni su iz nekog čakavskog govora: npr. cid.ti u Čabrunićima (ILA 1600), Medulinu (RMG 34), cid.t u Mrkočima (RGZM 55), u Dračevici naBraču (RBČG 149), na Hvaru (RPZ 30), cid.ti u Bibinjama (RBiG 175), cídit u Splitu (StR 38) < prslav. *cěd.ti (SES2 68); pros.dit (IrLA 
38 	Pridjevplisniv poznaju i u Šušnjevici i Novoj Vasi: plisniv, plisniv., plisnivo; plisniv, plisnive i u svim ostalim mjestima za koja smo gore naveli imenicu, ali u obliku plisniv, plisniva, plisnivo; plisniv, plisnive. 
39 	U Bibinjama oblik m.fa rabe u značenju „prokislo, ciknuto, poljućeno vino“ (RBiG 399). 
40 	Prema distribuciji i imenice i pridjeva (južnije imamo oblike tipa plisan i plisnav i sl. –OA) čini se da su prihvaćene tek u Istri. 
41 	Akademijin rječnik ima tuhliv za što je iz navoda literature vidljivo da se odnosi na Istru (ARj 
XVIII:888), a i Skok natuknicutuhljiv navodi, prema Miklošiču, za Istru (Skok III: 520) 
1600) u Brgudu, procid.ti u Medulinu (RMG 190), procid.t u Mrkočima (RGZM 495), procid.ti na Roveriji (RROG 220), procid.t u Selcima na Braču (RBČG 766), procid.t na Hvaru (RPZ 258), procídit u Splitu (StR 270) < prslav. *per­(SES2 561, s.v. pre-) + cěd.ti (SES2 68). Od autora ir. repertoara kojima se služi­mo samo Dianich ima odgovarajuće oblike:tsi'di (VIrI 178)pro-tsi'di (VIrI 151). 


3 zaključak 
Prema očekivanom najveći je dio obrađene terminologije posuđen iz čakavskih go­vora, jedan dio u Cetinskoj krajini, ajedan dio tek nakon dolaska naKrk i u Istru. Valja napomenuti da je jako teško točno utvrditi stratifikaciju tih čakavizama, bu­dući da u Istri imamo sve te dalmatinske idiome, s kojima su Istrorumunji bili u kontaktu prije selidbe, a koji bi lako mogli biti polazištem obrađenih posuđenica. Znatan je broj tih čakavizama (istro- ili dalmatinsko)mletačkog podrijetla. Izravnih mletacizama u našoj terminologiji nema, svi su preuzeti preko hrvatskih usta. Izvor­nih rumunjskih oblika jako je malo, uglavnom je riječ o sastavnicama pojedinih sintagmi koje su ili prevedene ili nastale in loco od domaćih i posuđenih elemenata vlastita jezika, uzogradu da i te riječi mogu biti iz nekog čakavskog idioma Istre ili Dalmacije, a ne iz zajedničkog rumunjskog korpusa. Sve u svemu, statistika ove terminologije poklapa se u potpunosti sa svim istrorumunjskim terminologijama. 

kRatiCe 
ar. arumunjski 
bg. srednji rod rumunjskoga tipa (dvorod) 
bilj. bilješka 

bng. bez naznake godine 
bot. botanika, botanički 
čak. čakavski 
dr. dačkorumunjski 
frank. franački 
ir. istrorumunjski 
jd. jednina 

l. lice 
lang. langobardski 
lat. latinski 

m. muški rod 
mlet. mletački 
mn. množina 
mr. meglenorumunjski 

n. srednji rod hrvatskoga tipa 
OA osobne ankete 
odr. određeni 
prslav. praslavenski 
pt. pluralia tantum 

s. v. sub voce (pod natuknicom) 
sln. slovenski 
stvnjem. starovisokonjemački 
tal. talijanski 

ž. ženski rod 

liteRatuRa 
ARj =Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika I–XXIII, Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i um­jetnosti, 1880–1976. 
BOE = Giuseppe Boerio,Dizionario del dialetto veneziano, Milano:Martello Editore, 1971 (pretisak mletačkoga izdanja iz 1856.). 
CB = 	Đurđica Ivančić-Dusper, Crikveniški besedar, Crikvenica: Ustanova u kulturi „Dr. Ivan Ko­strenčić“, 2003. 
ČDOC =Hubrecht Peter Houtzagers, The Čakavian Dialect of Orlec on the Island of Cres, Amster­dam, 1953. 
ČKG =Antonio Simonetti, Ćakular kaštelirskega govora klašika,Poreč: Sintel consulting, d.o.o., 2012. 
ČL =	Mate Hraste –Petar Šimunović, Čakavisch-deutsches Lexikon I, Köln –Wien: Böhlau Verlag, 1979. 
DAR =Gh. Bulgăr –Gh. Constantinescu-Dobridor, Dicţionar de arhaisme şi regionalisme, Bucureşti: Editura Saeculum I.O., 2000. 
DArM =Dina Cuvata, Dictsionar armanescu-machidunescu,Skoplje: Uniea ti cultura-a Armanjlor dit Machidunii, 2006: 
DAS =Pribislav B. Marinković, Cincarsko-srpski rečnik = Dictsionar armânescu-sârbescu.Beograd: Srpsko-cincarsko društvo Lunjina, 2009. 
DDAr = Tache Papahagi, Dicţionarul dialectului aromîn, Bucureşti: Editura Academiei Republicii Populare Romîne, 1963. 
DDP =Barbara Buršić Giudici –Pino Orbanich, Dizionario del dialetto di Pola, Rovigno –Fiume: Unione italiana –Trieste: Universita popolare –Pola: Societa di studi e ricerche »Mediteran«, 2009. 
DELI = ManlioCortelazzo – Paolo Zolli, Dizionario Etimologico della Lingua Italiana, Bologna: Zanichelli, 1999. 
DER =Alejandro Cioranescu, Diccionario etimologico rumano,Tenerife–Madrid: Universitad de la Laguna, 1966. 
DEX =Dicžionarul explicativ al limbii române, Bucureşti: Univers Enciclopedic, 1998. 
DIr = Richard Sârbu – Vasile Frăţilă, Dialectul istro-român, Timişoara: Editura Amarcord, 1998. 
DMr 	= Theodor Capidan, Meglenoromâni III: dicţionar meglenoromân, Bucureşti: Academia Română, bng. 
DRI =JosifPopovici, Dialectele romîne IX:dialectele romîne din Istria 2:texte ei glosar, Halle a.d. Saale: editura autorului, 1909. 
ERHJ =Ranko Matasović –Tijmen Pronk –Dubravka Ivšić –Dunja Brozović Rončević, Etimološki rječnik hrvatskoga jezika: A–Nj, 2015. – Rukopis, Zavod za hrvatski jezik i jezikoslovlje, Zagreb. 
ESSJ I =France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika I, Ljubljana: SAZU –Mladinska knjiga, 1976. 
GDDT = Mario Doria,Grande dizionario del dialetto triestino, Trieste: Italo Svevo, 1984. 
GG =	Iva Lukežić –Sanja Zubčić, Grobnički govor XX. stoljeća: gramatika i rječnik, Rijeka: Katedra Čakavskog sabora Grobinšćine, 2007. 
ID =Josip Ribarić,O istarskim dijalektima, Pazin: Josip Turčinović, d. o. o., 2002. 
ILA = Goran Filipi – Barbara Buršić Giudici: Istriotski lingvistički atlas. Pula: Znanstvena udruga Mediteran, 1998. 
ImLA =Goran Filipi –Barbara Buršić Giudici, Istromletački lingvistički atlas, Zagreb: Dominović, 2012. 
IrG =Arthur Byhan, Istrorumänisches Glossar,Jahresbericht des Instituts für rumänische Sprache (Leipzig) IV (1899), 174–396. 
IrHR =August Kovačec, Istrorumunjsko-hrvatski rječnik s gramatikom i tekstovima, Pula:Znanstve­na udruga Mediteran, 1998. 
IrLA =GoranFilipi, Istrorumunjski lingvistički atlas = Atlasul Lingvistic Istroromân = Atlante Lin­guistico Istrorumeno, Pula: Znanstvena udruga Mediteran, 2002. 
JEti =Vojmir Vinja, Jadranske etimologije: jadranske dopune Skokovu etimologijskom rječniku I–III,Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti – Školska knjiga, 1998–2004. LAIČaGgr = Goran Filipi – Barbara Buršić Giudici, Lingvistički atlas istarskih čakavskih govora (građa). MALGI =Radu Flora, Micul atlas lingvistic al graiurilor istroromâne, Bucureşti: Editura Academiei 
Române, 2003. MrA = Petar Atanasov,Meglenoromâna astăzi, Bukurešt: Editura Academiei Române, 2002. NDuR =Davor Mladošić –Maja Milošević, Naški dubrovački rječnik, Dubrovnik: Verbum publicum, 
d.o.o., 2011. NNDT =Gianni Pinguentini, Nuovo dizionario del dialetto triestino: storico, etimologico, fraseologi­
co (pretisak izdanja iz 1969.), Udine: Del Bianco Editore, 1984. OA = osobne ankete PI = Šime Ružić Sudčev, Pićan i pićonski idiomi, Pula: C.A.S.H., 1999. RBČG =Petar Šimunović, Rječnik bračkih čakavskih govora, Zagreb: Golden marketing –Tehnička 
knjiga, 2009. RBiG = Božidar Šimunić,Rječnik bibinjskoga govora, Zadar: Ogranak Matice hrvatske, 2013. RBoG =Ivan Francetić, Rječnik boljunskih govora, izvorni rukopis uredila, priredila i popratila etimo­
loškim komentarima Sandra Tamaro, Pula: Sveučilište Jurja Dobrile, 2015. RCrG =Đurđica Ivančić Dusper –Martina Bašić, Rječnik crikveničkog govora, Crikvenica: Centar za kulturu Dr. Ivan Kostrenčić, 2013. RDG =....... ....... –.......... ........, ....... ........... ......, Beograd: Srpska akademija nauka i umetnosti, Institut za srpski jezik SANU, 2002. REW =Wilhelm Meyer-Lübke, Romanisches etymologisches Wörterbuch,Heidelberg: Carl Winter Universitätsverlag, 1972. RGBK = Petar Milat Panža, Rječnik govora Blata na Korčuli, Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje, 2015. RGGK = Damir Kalogjera – Mirjana Svoboda – Višnja Josipović, Rječnik govora grada Korčule, 
Zagreb: Novi Liber, 2008. RGI = Žarko Martinović,Rječnik iškoga govora, Zadar: Gradska knjižnica, 2005.RGMŠ = Mile Bašić,Rječnik govora mjesta Škabrnje, Škabrnja: vlastita naklada, 2013. RGNoP =Silvana Vranić –Ivo Oštarić, Rječnik govora Novalje na otoku Pagu, Novalja: Grad Nova­
lja – Ogranak Matice hrvatske – Rijeka: Filozofski fakultet Sveučilišta, 2016. RGS =Ankica Piasevoli, Rječnik govora mjesta Sali, Zadar: Ogranak Matice hrvatske –Sali: Povje­
renstvo Matice hrvatske, 1993. RGV = Blaž Jurišić,Rječnik govora otoka Vrgade II:rječnik, Zagreb:JAZU, 1973. RGZM = Radoslav Runko,Rječnik govora zaseoka Mrkoči u Istri, Rijeka: Naklada Kvarner, 2014. RLC = Marijan Milevoj,Gonan po nase: rječnik labinske cakavice, Labin: Mathias Flacius,22006. RMG = Marija Peruško,Rječnik medulinskoga govora, Medulin: Mendula – Općina, 2010. RROG =Slavko Kalčić –Goran Filipi –Valter Milovan, Rječnik roverskih i okolnih govora, Pazin: 
Matica hrvatska Pazin – Zagreb–Naklada Dominović –Pula: Znanstvena udruga Mediteran Pula, 2014. RSG =Siniša Vuković, Ričnik selaškega govora: rječnik dijalekta Selca na otoku Braču, Split: Laus, 2001. RTCrG = Duško Geić, Rječnik i gramatika trogirskoga cakavskoga govora, Split: Književni krug 
Split – Trogir: Združeni artisti Trogir, 2015. SES = Marko Snoj,Slovenski etimološki slovar, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1997. SES2 = Marko Snoj,Slovenski etimološki slovar, Ljubljana: Modrijan,22009. SIr = Sextil Puşcariu,Studii istroromâne 3, Bucureşti: Cultura na.ionălă, 1929. Skok I–IV =Petar Skok, Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika I–IV,Zagreb: JAZU, 
1971–1974. SR = Milan Moguš, Senjski rječnik, Zagreb: HAZU – Senj: Ogranak Matice hrvatske, 2002. StR = Željko Petrić, Splitski rječnik, Split: Naklada Bošković, 2008. 
TIr =	TraianCantemir, Texte istroromîne, Bucureşti: Editura Academiei Republicii PopulareRomîne, 1959. 
VDP = Vera Glavinić, Vocabolario del dialetti di Pola, Pula: Filozofski fakultet, 2000. 
VDVD = Luigi Miotto,Vocabolario del dialetto veneto-dalmata, Trieste: LINT, 1991. 
VG = Enrico Rosamani,Vocabolario giuliano, Trieste: LINT, 1999. 
VIr =Ioan Maiorescu, Itinerario in Istria e vocabolario istriano-romeno, Trieste: Edizioni Parnaso, 1996. 
VIrI =Antonio Dianich, Vocabolario istroromeno-italiano: la varieta istroromena di Briani,Pisa: Edizioni ETS, 2010. 
VIrR = Ioan Maiorescu,Itinerar in Istria şi vocabular istriano-român, Iaşi: H. Goldner, 1900. 
VPB =Marino Dussich, Vocabolario della parlata di Buie d’Istria, Rovinj:Unione Italiana Fiume – Universita Popolare Trieste, 2008. 
VPI =Antonio Vascotto, Voci della parlata isolana nella prima meta di questo secolo, Imola: Grafi­che Galeatti, 1987. 

povzetek 
Izbrani istroromunski ampelonimi 4 
Prispevek govori oistroromunskih terminih, ki sovzvezizvinsko trto (Vitis vinifera). Zajetisonazivi iz vseh krajev vIstri, kjer še vedno govorijo istroromunsko. Obdelanih je okoli sedemdeset oblik (osnovnih besed in besednih zvez), ki smo jih dobili kot odgo­vore na 14 vprašanj s pomočjo posebej pripravljene vprašalnice. Termini so leksikološko in etimološko obdelani. Vsakega avtor potrdi in primerja zgradivom iz vseh dostopnih istroromunskih slovarjev in glosarjev drugih avtorjev, pa tudi z gradivom iz različnih slovarjev za hrvaške, (istro)beneške, istriotske in slovenske istrske govore. Za vsako ob­delano besedo je podana etimološka rešitev. Po pričakovanju je večina obdelane termino­logije prevzeta iz čakavskih hrvaških govorov, del vCetinski krajini, del pa po prihodu IstroromunovnaKrk in vIstro. Treba je poudariti, da je zelo težko natančno opredeliti stratifikacijo teh čakavizmov, ker srečamo vIstri tudi vsedalmatinske čakavske govore (razen lastovskih), skaterimisobili govorci istroromunščine vstiku pred selitvijo in ki bi lahko bili izhodišče obdelanih terminov. Velik del teh prevzetih besed je (istrsko- ali dalmatinsko)beneškega izvora. Neposrednih izposojenk iz (istro)beneščine v prikazani terminologiji ni, vse so v istroromunščino prišle prek hrvaških govorov. Izvirnih romun­
skih besed je malo, v glavnem gre za elemente besednih zvez, ki so ali prevedene ali pa so nastale in loco iz domačih in prevzetihelementov iz lastnega jezika, s pripombo, da je tudi vtemprimeru (prevzetih slavizmov) možno prevzemanje bodisi iz čakavskih govorov v Istri ali v Dalmaciji, ne nujno iz skupnega romunskega korpusa. Statistika tukajšnje obde­lane terminologije ne odstopa bistveno od statistike drugih istroromunskih terminologij. 
svetlana kMeCová 



izRazi za stRunska glasbila v komponentni sestavi slovaških in slovenskih FRazemov 
Cobiss: 1.01 
V prispevku obravnavamo različne konstrukcijske tipe slovaških in slovenskih frazemov, pri katerih je vsaj ena izmed sestavin poimenovanje za kordofone, torej za strunska glas­
bila, konkretno violina (gosli), klavir, kontrabas (bas), harfa, citre in bendžo, njihove 
izpeljanke in tudi nekatere lekseme, ki so z njimi pomensko povezani. Dane frazeološke in leksikalne enoteanaliziramo glede na nastanek, izvor, ekvivalentnost idr., pri čemer jih skušamo interpretirati z ustreznimi slovaškimi in slovenskimi civilizacijskimi dejstvi. Ključne besede: slovaška frazeologija, slovenska frazeologija, glasbeni motivi, kordofo­ni, frazeološka ekvivalentnost 
Expressions for Chordophone Instruments in Slovak and Slovenian Phrasemes 
This article describes various construction types of Slovak and Slovenian phrasemes whose component structures include names of chordophones (i.e., instruments making sound with vibrating strings; namely, the violin, piano, double bass, harp, zither, and banjo), their derivations, and some lexemes that are closely related in meaning. It then analyses the phraseological and lexical units in terms of motivation, origin, equivalence, and so on, and links them to relevant Slovak and Slovenian cultural realia. Keywords: Slovak phraseology, Slovenian phraseology, musical motifs, chordophones, phra­seological equivalence 

1 uvod 
Glasba je podobno kot jezik reprezentativno sredstvo komunikacije, toda v pri­merjavizjezikomnepozna komunikacijskih ovir in njeno »govorico« razumejo vsi.S frazeologijo ima skupno izražanje specifičnih, visoko ekspresivnih vsebin. Na svetu do zdaj ni bilo kulture oz. oblike civilizacije, ki ne bi imela na voljo lastnega sistema jezikovnih in glasbenih izraznih sredstev (Dobríková 2014). Ker pa glasba spremlja človeka vso zgodovino, od njegovih začetkov,1 je logično, da sosepojavi, dejanja in predmeti, povezani z glasbenimioz.tudi plesnimi izrazi 
Prispevek je nastal v okviru raziskovalnega projekta Ministrstva za šolstvo, znanost, raziskovanje in šport Slovaške republike VEGA 1/0543/14 Metaforični vokalno-inštrumentalni elementi v slovaščini in slovanskih jezikih. 
1 	Po podatkih sonajstarejše glasbilo, 60.000 let staro piščal, ki jo je izdelal neandertalec, našli na arheološkem najdišču Divje babe v Sloveniji leta 1995 in je trenutno del zbirke Slovenskega narodnega muzeja v Ljubljani. Na Slovaškem so odkrili paleolitsko koščeno cev brez lukenj v jami Dzeravá skala blizu Plaveckega Mikuláša (Leng 1967: 96). 
človeka,odzrcaliliševjezikovnislikisvetainprešlivjeziktudikotsestavnidel ustaljenih frazeoloških besednih in stavčnih zvez. 
1.1 Slovenskaustreznicaslovaškegaleksemahudba je glasba in na prvi pogled gre tuzabesedizrazličnimaetimologijama.Prislovaškemleksemuhudba, pozna­nemževpraslovanščinivoblikigod.ba,dobesedno„godenje“,2 sorodnemnpr. z besedami hudec, hudlikať, husle ipd., gre verjetno za izpeljanko od glagola húsť,vpraslovanščinigosti (god-ti), ki ima izvor v onomatopejskem indoevrop­skemkorenu*gou-,*gou..,*gu injepovezanatudizleksemomhovoriť (SESS 2015:212,214).Slovenskabesedaglasba je izpeljanka leksema glas, v praslo­vanščini*gols. spomenom„glas,zvok,zvolanie“,indoevropskikorenje*gal-, torej„klicati,vpiti“(SES1997:142).Vslovaškifrazeologijinajdemosestavino hudba npr. vzvezah hudba budúcnosti s pomenom ‘kaj trenutno zelo oddalje­nega, neuresničljivega’ ali nebeská (rajská) hudba ‘to rad slišim’ (SSSJ 2011: 205).Slovenskislovarjifrazemaglasba prihodnosti ne navajajo, najdemo pa ga v korpusu Gigafida. Znana je tudi zveza nebeška glasba, večinoma v pomenu ‘zelolepa,prijetnaglasba,zvoki’,obstajajopatudiprimeriuporabesprenese­nim pomenom, podobnim kot v slovaščini. V obeh jezikih se kot frazeološka komponentapojavljatudipogovornileksemmuzika, kijesestavnidelvečdvojic frazemovnavisokistopnjiekvivalentnosti,npr.to je iná muzika :to je pa druga muzika, mačacia muzika :mačja muzika, za málo peňazí málo muziky :za malo denarja malo muzike. 
1.2 Najboljrazširjenainsplošnopriznanaklasifikacijaglasbenihinštrumentovavtor­jevErichavonHornbostelainCurtaSachsajeizleta1914.Njenaprednostjepred­vsemto,dajeodprtainpopotrebijojemogočekadarkoliširitiindopolnjevati (Kurfürst2002:91).Glasbilasoturazdeljenavštiriskupine,pričemerjemerilofi­zikalnaznačilnosttvorbetonov.Vprvoskupinospadajoidiofoni,tojeidiofonska, samozvočnaglasbila:izvorzvokajeprinjihteloglasbila,kiserazzvenizudar­cem, tresenjem, s trenjem dela glasbila ipd. Sem uvrščamo dromljo, razne vrste zvonov,raglje, klepetala ipd. Vnaslednjo skupinolahko uvrstimo membranofona glasbila,torejglasbilazopnoalimembrano,kamorspadajorazličnevrstebobnov intamburinov.Tonivnjihnastajajozvibracijoprožnemembrane,kijepripetana resonančnotelo.Priigranjunanjenimogočemenjativišinetonov,zatoslužijokot ritmičnielement.Priglasbilihtretjeskupine,kordofonih,strunskihglasbilih,jeza nastanektonapotrebenvibrator,vtemprimerustruna,inresonančnaomarica,tj. teloglasbila,strunepalahkorazzvenilok,paličicaalipaglasbenikoviprsti.Glede na to se kordofoni še naprej delijo na godala, tolkala in brenkala. V to številno skupino glasbilspadajo violina, kontrabas, kitara, klavir, cimbal, bendžo, harfa, 
2 	Za leksikalni pomen uporabljamo dvojne spodnje-zgornje narekovaje, za frazeološkega pa enojne zgornje. 
citre,tamburica3indruga.Zadnjoskupinotvorijot.i.aerofoni,zrakovnaglasbila. Tonvnjihnastajaznihanjemzraka,kiodzunajobdajainštrumentalipaprodirav cevinštrumenta.Semspadajodude,harmonika,različnevrstepiščali,orgle,rog, trobenta itd. 
1.3 V slovaškem in slovenskem frazeološkem fondu najdemo enote, kjer je ena od sestavinpoimenovanjeglasbilizvsehštirihopisanihskupin.Mednjimisomnogi internacionalizmi,kotnaprimerhrať prvé husle (slš.):igrati prvo violino (sln.),4 počuť svadobné zvony (slš.):slišati poročne zvonove (sln.),prísť (vyjsť) na bubon (slš.):priti (iti) na boben (sln.)itd.,drugesepojavljajolevenemizmedraziskova­nihjezikov,naprimerslovaškifrazemdostať na bendžo s pomenom ‘biti pretepen’ ali slovenska enota Stalinove orgle (orglice), ki je med drugo svetovno vojno v vojaškemžargonuoznačevalasovjetskiraketometkatjušo.Vanaliziranemkorpu­sufrazemovnajdemotuditake,vkaterihobajezikazaizražanjeenakegapomena uporabljatarazličnoglasbilo,naprimervdvojiciísť s niečím na bubon (slš.):obe­šati (obesiti) kaj na <veliki> zvon (sln.).Nastanekfrazemov,kjerjeenaodsestavin glasbeni inštrument, je lahko motiviran na različne načine – posamezni frazemi se lahko nanašajo na funkcijo glasbenega inštrumenta, njegovo obliko, zvok in podobno. »S frazeološkega in etnomuzikološkega vidika predstavljajo omembe vrednoskupinofrazemovtisti,kisenanašajonasignalnofunkcijoglasbenihin­štrumentov«(Dobríková2016:425).Grezarazmeromaobsežnoskupinoenot,v katerih najdemo sestavine zvon, boben, trobenta, piščalka in njihove izpeljanke, v slovaščininaprimerzvoniť (trúbiť, biť, bubnovať) na poplach, ísť s niečím na bu­bon, odzvoniť niekomu,vslovenščinipo toči zvoniti <je prepozno>, biti plat zvona, biti na bobnu idr. 
1.4 Kljubmnogimzgodovinskim,geografskiminkulturnimpodobnostimmedSlova­škoinSlovenijosezaradirazličnih,zlastigeopolitičnihvplivovljudskiinštrumen­tarijiobehnarodovvvečpogledihrazlikujejo.Polegenakihglasbil,kotsoviolina, kontrabas,boben,zvon,različnepiščali,trobenteinrogovi,cimbalitd.,opažamo tudivečregionalnihposebnosti.Dude,tipičnopastirskoglasbilo,sododanesoh­ranilevslovaškikulturnidediščinivisokstatus,karjevidnotudivvečslovaških frazemih,kjerjenjihovopoimenovanjesestavnidelfrazema,naprimeršaty ako gajdy ‘široka,raztegnjenaoblačila’,spustiť gajdy ‘začetijokati’,naťahovať gajdy ‘jokati’ idr. Mária Dobríková v svoji analizi slovaških in bolgarskih frazemov s 
3 	Tamburica,kijeprišlanaBalkanvčasuturškihvpadovv14.in15.stoletju,serazmeromapo­gostopojavljakotsestavnidelhrvaškihfrazemovintopredvsemvnarečjih,npr.udarati koga po tamburi vpomenu‘tepstikogapoglavi’(gl.tudiSvítková2015)inpodobno.Toglasbiloje znanotudivSloveniji,predvsemvobmejnihpredelihssosednjoHrvaško.Prizbiranjugradiva nismoizsledilinobenegaslovenskegafrazemassestavinotambura,neizključujemopamož­nosti obstoja, predvsem v narečjih. 
4 	Kadarnipopolnomajasnorazvidno,vkateremjezikusefrazemuporablja,vprispevkuuporab­ljamo okrajšavi slš. za slovaščino in sln. za slovenščino. 
komponento gajdy navaja tudi slovaške leksikalne enote, izpeljane iz samostal­nika gajdy: ekspresivno poimenovanje rozgajdanec „neredno oblečen, neurejen človek“, glagol rozgajdať sa s pomenom „neredno se obleči, biti neurejen“ in tudi pridevnik rozgajdaný in prislov rozgajdane z identičnim pomenom glede na ustre­zno morfološko obliko (Dobríková 2010: 115). Dude, ki so bile na Slovaškem tipično glasbiloljudskih glasbenih skupin, sotorej motivirale nastanek razmero­mavelikega števila leksikalnih in frazeoloških enot, vSloveniji pa se niso nikoli povsem udomačile (Kumer 1983) in so danes bolj znane iz tujega okolja. Slovaška posebnost, lahko bi rekli simbol slovaške ljudske glasbene kulture, je fujara,5dolg lesen aerofon s pomožno cevjo za dotok zraka in tremi luknjicami, ki izvira iz 
17. stoletja (Mačák 1995: 78). Posebnost slovenskega ljudskega inštrumentarija vprimerjavi sslovaškimsocitre, ki soše danes priljubljen glasbeni inštrument. Kot posebnost lahko omenimo tudi trstenke, torej različne vrste ljudskega glasbila, podobnega panovi piščali. »Harmonika je danes gotovo najbolj množično igrano ali poslušano glasbilo v Sloveniji. Poleg izjemne socialne funkcije, ki jo ima v vsakdanjih ljudskih glasbenih praksah, je vključena tudi v simbolno ikonografijo predstavitve slovenstva.« (Kovačič 2015: 87) Povezana je predvsem st.i. narod­nozabavno glasbo. O tem, da so za slovenski narod tipični tudi glasbeni izrazi vokalnega značaja, priča slovenska splošnica trije Slovenci – pevski zbor (o tem tudi Kržišnik 2014). 
1.5 Leksemi, ki označujejo kordofona glasbila in njihove izpeljanke, sosestavni del mnogih leksikaliziranih in terminoloških besednih zvez(na primer elektrická gi­tara (slš.): električna kitara (sln.),klavírny sprievod (slš.): klavirska spremljava (sln.),husľový kľúč (slš.): violinski ključ (sln.), pogosti so tudi priimki –naSlo­vaškem na primer Basa, Cimbal, Citara, Bendžo, vSlovenijipa gre predvsem za izpeljanke, na primer Goslar, Citrar, Cimbaljević in podobni. Predmet raziskave našega prispevka sorazlični kontrukcijski tipi sintagmatskihfrazemov in frazeo­tekstemov,6ki vsvoji sestavi vsebujejo poimenovanja kordofonih glasbil, njihove izpeljanke oz. lekseme, ki so znjimi pomensko neposredno povezani. Razisko­valno gradivo smo črpali iz slovaških in slovenskih leksikografskih in frazeograf­skih virov in paremioloških zbirk, navedenih v bibliografiji, omenimo pa naj tudi zbirko pregovorov Inštituta zaslovensko narodopisje ZRC SAZU. Za iskanje in preverjanje enot smo uporabljali korpusa, in sicer Slovaški narodni korpus (SNK) in Gigafida. V članku uporabljamo slovaško frazeološko terminologijo.7 
5 	Slovenski otroci lahko o fujari izvedo npr. iz delovnega zvezka Glasba6, namenjenega 6. razredu devetletke, kjer so našteta pihala iz raznih držav sveta. Kljub temu da gre v primeru fujare za glas­beni inštrument, ki je tipičen za slovaško ljudsko glasbo, sestavine fujara nismo našli v nobenem frazemu, pojavlja se samo v pogovorni, delno frazeologizirani slovaški besedni zvezi z značajem vzklika babkinu fujaru, ki izraža nezaupanje, negativno stališče govorečega do povedanega. 
6 	Frazeotekstem je t.i. komunikativni frazem zzgradbo povedi ali zložene povedi, vprimerjavis frazeoleksemom, kar je frazem nominativnega in predikativnega tipa (Mlacek –Ďurčo 1995: 31). 
7 	Zato tudi termini frazeotekstem, aktualizacija itd. (gl. Mlacek – Ďurčo 1995). 
2 
2.1 
Cilj prispevka ni zbrati vse frazeme, v katerih se kot sestavina pojavlja poimeno­vanje kordofona, ampak orisatiproblematiko obstoja glasbenega koncepta v fraze­ologiji, opozoriti na nekatere njegove podobnosti in razlike v slovaški in slovenski frazeologiji ter na tak način zapolniti nekatere bele lise v slovanski primerjalni frazeologiji. Istočasno želimo s prispevkom tematsko in vsebinsko razširiti znan­stveno-raziskovalno usmeritev projekta Metaforični vokalno-inštrumentalni ele­menti v slovaščini in slovanskih jezikih,8 v okviru katerega se je s frazemi s pod­ročja glasbenega spektra vslovaščini in slovenščini delno ukvarjala samoMária Dobríková (gl. Dobríková 2015; 2016). 

posamezni inštRumenti v komponentni sestavi FRazemov 
Frazemi s sestavino husle : violina/gosli 
Violina je najbolj razširjeno godalo, ki je po dolgem in zapletenem razvoju iz stare violine da braccio dobilo dokončno podobo v drugi polovici 16. stoletja (Laborecký 1997: 99). Njena priljubljenost in razširjenost se zrcali tudi vfrazeologiji, vanalizi­rani skupini frazemov jih največ vsebuje prav to sestavino. V Sloveniji je ustreznica leksema husle leksem violina, starejši izraz, katerega raba peša, je leksem gosli.9Naj­bolj znane enote so tu internacionalizmi hrať prvé husle (slš.)s pomenom ‘biti prvi, voditi v kaki dejavnosti, imeti v kolektivu odločujočo vlogo, besedo, izstopati v čem’ in hrať druhé husle (slš.), torej ‘biti v kolektivu v podrejenem položaju, zaostajati zakom’. Vslovenščini obstajata popolni ustreznici igrati prvo violino, igrati drugo violino, kot tudi delni ustreznici biti prva violina, biti druga violina.Oteh frazemih se predpostavlja, da so morda nastali vnemškem okolju (Mokijenko 2014: 25). Mo­tivirani so zrazdelitvijo vlog vtradicionalnem godalnem kvartetu, ki ga tvorita dva violinista, violist in violončelist, oz. tudi vorkestru. Prvi violinist, t.i. primarius (od tega je tudi sinonimni slovaški frazem hrať prím), igra osrednjo melodijo skladbe, najvišje tone in najhitrejše dele, drugi violinist njegovo igranje spremlja in dopolnju­je. Ti frazemi se pogosto uporabljajo vpublicističnem stilu, in to na področjih, kot so politika, šport ipd. Enoto igrati prvo violino smo našli tudi kot sestavni del slovenske ljudske modrosti z zgradbo zložene povedi pamet, prežlahtna gospa, prvo naj violino igra, njej podrejene naj bodo strasti, nagone naj neurejene kroti, še čustva za svet jo sprašujejo naj, pa v hišo srca naselil se bo raj, na drugi strani pa so tudi že predniki današnjih Slovencev vedeli: hladen razum brez čustva je kakor violina brez strun (vir: zbirka pregovorov Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, kraj Rateče). 
8 Projekt je nastal na Oddelku za slovanske filologije Filozofske fakultete Univerze Komenskega 
v Bratislavi leta 2014. V njegovem okviru je potekala tudi znanstvena konferenca Glasbeni 
motivi vfrazeologiji; prispevki z nje so bili objavljeni vistoimenskem zborniku, ki je izšel kot 
šesti del serije Frazeologické štúdie. Avtorji prispevkov vnjem analizirajo različne vidike glas­
benega koncepta vfrazeologiji petnajstih jezikov. Zbornik je doživel tudi oceno vslovenščini 
(Stramljič Breznik 2015). 9 V korpusu Gigafida smo našli 13.915 zadetkov za leksem violina in 579 zagosli. 
Kljub temu da slovenski slovarji ne zajemajo ustaljene glagolske besedne zveze igrati tretjo violino, biti tretja violina oz. imenske tretja violina, več kot tri­deset primerov iz korpusa Gigafida priča ovisoki stopnji njihove frazeologizacije. Redke niso nitiaktualizacije, torej frazemi zdrugim vrstilnimštevnikom, pri če­mer velja, da čim višji števnik se uporabi, tem bolj podrejeno vlogo označevanega izraža, števnik torej stopnjuje pomen frazema, na primer: 
Udarna je tudi njegova izjava, ki pove vse o krutosti kronometra, kjer je naslov branil Nemec Grabsch. »Mnogi pravijo, da sem peta violina.Asempoleg Brajkoviča edini, ki si upa svoja jajca odnesti v Švico. Ostali so nastop odpovedali.« (sln.) (Vir: Gigafida10) 
Podobno se zveza hrať tretie husle oz. tudiaktualizacija hrať štvrté (piate) husle uporabljata tudi vslovaščini, na primer: 
Európska politika hrá aj v krajinách »starej Európy«, čo sa týka atraktívnosti pre ľudí, a teda mediálneho priestoru, takpovediac štvrté či piate husle. Ďaleko v Bruseli, príliš abstraktná, ťažko sa z nej cez médiá robí niečo, čo je o životoch ľudí. (slš.) (Vir: SNK11) 
Govoroz.tudi pomen povedanega, nakaterega vpliva osebnost govorca, je metaforično izražen vslovaškem reku aké husle, taký zvuk, aké gajdy, taký huk oz. v različici aký zvon, taký zvuk, aké gajdy, taký huk.Iz nasprotij slovaških leksemov husle/zvon in gajdy/zvon je razvidno, da poleg tega izražata še nasprotje pozitiv­no: negativno (človek, govor, misel itd.). Vslovenščini podobno miselno vsebino, toda brez intenzifikacije z opisanim nasprotjem, izražata paremiji kakršen človek (mož), taka beseda in tudikakršna ptica, takšna pesem. 
Starejša slovenska stalna besedna zveza kazati gosli izraža pomen ‘imeti gol vrat in prsi’. Izhaja iz starejšega pomena leksema gosli „prsni koš“ (gl. Bezlaj 1977: 163). Sestavino gosli vsebuje tudi paremiološka enota stare gosli pojo, staro grlo pa nak (sln.). Vanalizirani skupini slovaških frazemov smo zabeležili tudi ek­spresivni vzklik Ježiškove husličky!, skaterim govorecizraža svoje začudenje oz. razburjenje ali celo ogorčenje. Element, ki izrazito okrepi ekspresivnost frazema, je tukaj uporaba manjšalnic. 
V slovenskem paremiološkem fondu smo našli več enot s pomenom ‘ne splača se biti iskren, govoriti resnico’, na primer kdor resnico gode, njemu gosli na glavi razbijejo; kdor resnico gode, temu gosli zbijejo; kdor resnico gode, njega z godalom tepo idr. Frazeotekstem spodobnim pomenom in obliko kdo nevděčnou pánům pravdu hude, houslemi o hlavu mít bude obstaja v češčini. Vslovaščini mu je pomensko najbližja enota brez sestavine husle, in sicer po­vedz pravdu, prebiješ hlavu. 
Glagolski sestavini húsť :gosti, torej „igrati na glasbeni inštrument (po navadi na violino)“ (SSSJ 2011: 222), tukaj metaforično označujeta govorjenje, človeški govor. Tako je tudi vveč slovaških frazemih, na primer húsť niekomu poza uši (okolo uší) 
10 http://www.gigafida.net/Concordance/Search?q=peta+violina 11 http://korpus.juls.savba.sk:8080/manatee.ks/do_query?query=piate%20husle&corpname=prim 
-6.0-public-all&start=0&cnt=10 
s pomenom ‘besedno koga nenehno vznemirjati, nadlegovati, utrujati’ ali pa v enoti húsť si svoje, ki pomeni ‘nenehno ponavljati svoje stališče, vztrajati pri svojem’. Nje­na ustreznica vslovenščini je zveza vedno gosti eno in isto, to pa težko opredelimo kot frazeološko. Podobno miselno vsebino ‘ponavljati vedno eno in isto’ izražata tudi paremiološki enotivždy jednu nôtu hudie in vždy na jedny gajdy hudie12(slš.). 
V slovenščini najdemo komponento gosti v več frazemih. Z vidika ekviva­lentnosti in teme našega prispevka je omembe vreden frazemplesati tako, kot kdo gode (žvižga, igra) oz. tudi njegova različica kakor se gode, tako se pleše, ki ima vslovaščini ustreznico venotitancuje, ako mu pískajú (hrajú) spomenom ‘po­slušno izpolnjevati ukaze, brez odpora sepodrediti’. Frazem iti rakom žvižgat in ribam (žabam) gost (sln.) oz. samo iti rakom žvižgat ali iti žabam gost nosi pomen ‘biti zaman, brez uspeha; propasti; umreti, ubiti se’. Janez Keber (1998: 210–218; 2011: 788-789) piše oveč okoliščinah, ki so pomembne za nastanek te enote, pri čemer je nedvomno dejstvo, da je v pomenu frazema zaobsežena nesmiselnost opisanega dejanja. Keber njegov nastanek povezuje znekdanjim kaznovanjem z utopitvijo. Slovenščina pozna tudi glagolski frazem gosti (mrmrati) v brado s po­menom‘govoriti kaj samzase, skrivoma’. Njegova slovaška ustreznica je stalna besedna zveza hundrať si (mrmlať si) popod fúzy. 
Vobeh jezikih najdemo tudi frazeme ssestavinami hudec :godec13in huslista : goslač. Vslovaščini odražata nizek socialni status in negotove razmere muzikan­tov paremiji rybár, vtáčnik a hudec – traja žobráci in keď poznáš jedného huslistu a jedného gajdoša, poznáš dvoch žobrákov, vslovenščini pa je to dejstvo eksplicitno izraženo v frazemu mlad godec, star berač.O značaju ljudskih godcev in o njihovi postranski dejavnosti, ko so na porokah včasu med posameznimi skladbami sva­tom pripovedovali zgodbe in smešnice (pogosto tudi nespodobne), priča slovenska enota godec je gobec. Zahtevnost igranja nagosli in preneseno tudi pomen ‘vsaka umetnost zahteva vajo’ izraža slovenski frazeotekstem goslač veliko strun potrga, preden postane mojster, podobna misel pa je izražena v enoti kdor zna strune ubrati, more lahko igrati.Olenih dekletih pripoveduje hudomušni starejši slovenski ljudski pregovor:bolna je, delat ne more; godci zagodejo, plesat pa pojde. 
2.2 	Frazemi s sestavino basa : bas Bas, v slovaščini basa, je pogovorni izraz za kontrabas, največji godalni inštru­ment z najglobljimi, nizkimi toni, ki se je razvil v drugi polovici 16. stoletja iz basove in kontrabasove viole da gamba (Laborecký 1997: 120). Na Slovaškem je bil neločljiv del ljudskih veselic, povezan pa je tudi z obredom pokopavanja 
12 	Pomensko sorodna je slovaška frazeološka enota ako obohratá platňa (opakovať, hovoriť), njena slovenska ustreznica pa je frazemkot <stara> lajna (govoriti, ponavljati). 
13 	Zavedamo se, da leksema hudec :godec označujeta človeka, ki igra ljudsko glasbilo na splošno, ne samo violinista (goslača), vendar smo se, izhajajoč iz navedenega pomenaslovaškega glagola húsť,torej „igrati glasbeni inštrument(po navadi violino)“ (SSSJ 2011: 222), odločili navesti tudi frazeme stema dvema sestavinama. 
basa,14 kisejevvelikem delu Slovaške odvijal napustni torek pred pepelnično sredo (Nádaská 2012: 98). 
Prav ta pogovorna sestavina basa je konstrukcijski element več slovaških fra­zemov. Na podobnosti oblike in dimenzij je osnovan primerjalni frazem tučná ako basa (slš.), ki se uporablja, kot je razvidno iz same oblike enote, predvsem v pove­zavi z ženskami. V slovenščinise za debelo žensko uporabljaslabšalno poimeno­vanje bajsa, moška oblika pa je bajs. Kot navaja Slovenski etimološki slovar (SES 1997: 22), je ta beseda tudi narečno poimenovanje zaglasbilo kontrabas, zato je verjetno, da so leksemi bajs, bajsa metaforično izpeljani prav iz njega, motivacij­ska bazanjihovega nastanka je torej podobna kot pri navedenem slovaškem fraze­mu. V zvezi s tem lahko omenimo še slovenski frazem z rimo s pomenom ‘debela ženska’bajsa debelajsa. Ekvivalentni frazeološki primerjavi tučný (bachratý) ako sud (slš.): debel kot sod (brenta) (sln.), prav tako osnovani na zunanji podobnosti, se lahko nanašata na oba spola, leksem brenta (sln.)pa sam po sebi, podobno kot bajsa (sln.), slabšalno označuje debelo žensko. 
Akustična podobnost pa je bila osnova zanastanek slovaškega frazeotekste­ma chrápe, akoby na base ťahal.Sinonimna enota spodobno motivacijsko bazo je frazemchrápe, akoby drevo pílil (slš.). Slovenščina izraža identični pomen s fra­zemom zživalsko sestavino smrčati kot medved. Zvočna podoba sestavinbasa in gajdy in negativne konotacije, ki so znjo včasih povezane, se zrcalijo tudi vljud­ski grožnji starejšega izvoranech sa ti basy s gajdami odslúžia (slš.). 
Vslovaščini je pogost in razširjen frazem sprostý (hlúpy) ako basa s pome­nom ‘zelo neumen’, sinonimni primerjalni frazem, kjer je sestavina tudi inštru­ment, pa je sprostý ako <pastierova> trúba (slš.). Za tertium comparationis teh primer lahko imamo »enostavnost« –vprimeru glasbenih inštrumentov vobliki monotonosti igranja na kontrabas oz. omejenega obsega tonov pri igranju na tro­bento, vprimeru človeka pa vobliki njegove duševne omejenosti, nedojemljivosti (Svítková 2015: 58). Hrvatsko-slavenski rječnik poredbenih frazema (Fink Ar­sovski 2006: 166) navaja kot njune slovenske ustreznice frazema neumen kot noč in zabit kot vol. 
Pomembna vloga kontrabasa v ljudski glasbi, dejstvo, da daje in pomaga držati ritem, ki je obvezen tudi za druge inštrumente, se odraža vstavčnem po­govornem frazemu basa tvrdí muziku (slš.)spomenom ‘imeti odločujoč pomen’. V slovaščino je najbrž prešel iz češčine, podobno kot tudi naslednji pogovorni frazem, priljubljen zlasti vpolitičnem diskurzu držať basu <niekomu (s niekým)> (slš.), kar pomeni ‘biti solidaren s kom, lojalen do koga, pomagati komu’. 
Starejši primerjalni frazem z zgradbo stavka in s pomenom ‘zelo dobro ga pozna’ je pozná to v ňom ako v base trojník (slš.). Gre za odraz običaja z veselic,ko 
14 Gre za ljudsko igro, ki je parodija na resnični pogreb, kjer se pokopava bas in s tem tudi plesi in 
zabave v času prihajajočega 40-dnevnega predvelikonočnega posta. Ta obred potrjuje nezamen­
ljivo vlogo basa v ljudski glasbi. 
so ljudje pri izboru pesmi po lastni želji kot nagrado muzikantom metali kovance v kontrabas. Glede na zvok kovanca je znal kontrabasist uganiti njegovo vrednost. VSloveniji se podobna navada odraža vstarejšem frazemu dati denar v gosli.Slo­var sodobnega slovaškega jezika (Slovník súčasného slovenského jazyka, SSSJ 2006: 235) navaja tudi frazem dostať basu (slš.), ki pa je povezan zdrugim pome­nom leksema basa v slovaščini,in sicer „pog.ekspr. prostor ali stavba za zaporni­ke, zapor“, in pomeni ‘priti v zapor’. 
Vslovenščini nismo našli nobenega sintagmatskega frazema ssestavino bas, se pa ta pojavljavfrazeotekstemih več bas da, kot zvon vzame ali kar zvon vzame, pa bas pribuči, kjer sta glasbena inštrumenta uporabljena vsimbolnem pomenu – zvon z zgoraj omenjeno signalizacijsko funkcijo tukaj tradicionalnooznačuje smrt, bas pa kot tradicionalna sestavina ljudskih godčevskih skupin označuje poročno glasbo oz. poroko. 
2.3 Frazemi s sestavino klavír : klavir Klavir je strunsko glasbilo s tipkami, v katerem ton nastane z udarcem kladivca na struno. Njegov zunanji del tvori lesen trup, na njegovi sprednji strani je tipkovnica s 85 ali88 tipkami. Prva klavirska mehanika, v kateri kladivce razzveni strune, je bila izdelana na začetku 18. stoletja (Laborecký 1997: 116). Koncertni klavir je masivno glasbilo strdnimi nogami, prav tukaj pa je mogoče iskati motivacijo za nastanek slovaškega primerjalnega frazema <mať> nohy ako klavír, torej ‘imeti debele noge’. Frazem zzgradbo glagolske sintagme chodiť niekam ako na klavír (slš.) pomeni ‘pogosto kaj obiskovati, pogosto kam hoditi’. Njegova motivacija je lahko razumljiva: ker je učenje klavirja zelo zahtevno, morajo učenci redno in razmeroma pogosto obiskovati učne ure in veliko vaditi. Ta pogovorna enota je vjeziku živa in se pogosto uporablja. Slovar slovenskih frazemov (Keber 2011: 341) navaja enofrazeološkoeno­to s sestavino klavir, in sicer frazem zzgradbo glagolske sintagme iti igrat kla­vir. Njegov pomen je ‘iti vzapor odslužit kazen’. Motivacijo nastanka frazema je najbrž treba iskati vpodobnosti pozicije rok pri igranju klavirja, pri čemer so roke lahko tudi prekrižane, ravno tako kot pri vklenitvi, ko so vlisicah. Frazem je uvrščen tudi vspletni prosti slovar žive slovenščine Razvezani jezik. Manjšalnica klavirček je sestavina ustaljenega poimenovanja znane slovenske otroške igre kla­virčke prodajati. 
2.4 	Frazemi s sestavino harfa Harfa, kordofon trikotne oblike s43–47 strunami in sedmimi pedali, na katerega se brenka sprsti obeh rok, spada med najstarejše inštrumente. Iz Srednje Azije in Egipta se je začela širiti že v3. tisočletju pr.n.š. (Laborecký 1997: 80). SSSJ (2011: 51) navaja kot drugi pomen leksema harfa: „slabš.stara ženska (pogosto kot žaljivka)“. Vslovaščini smo to sestavino našli vustaljeni primeri rozumie <sa> tomu ako osol harfe <a sliepka pivu>.Vvsakem jeziku verjetno obstajajo podobni ironični izrazi s pomenom ‘sploh se ne spoznati na kaj’, posamezni jeziki pa so si zanj našli svoja posebna sredstva. Vslovenščini poznamo enote, ki prav tako za izražanje identičnega pomena uporabljajo kot sestavino glasbilo, in sicer boben. Gre za frazemerazumeti se (spoznati se) na kaj kot zajec na boben, biti toliko za kaj kolikor zajec za boben oz. tudi redkejši primerjalni frazemkakor krava na bo­ben.Poleg glasbene imajo te enote skupno tudi živalsko sestavino, ki tu služi kot intenzifikator; ta zvišuje kontrast, stem pa tudi ekspresivnost frazema. Navedeni frazemi imajo v obeh jezikih vsebi tudi implicitno zakodirano informacijo otem, da je igra naglasbenem inštrumentu bila in je še vedno šteta zaposebno vrlino, ki je ne obvlada vsak. V sodobnem slovaškem jeziku se najpogosteje uporablja frazem rozumieť sa niečomu (do niečoho) ako hus do piva z enakim pomenom, redkeje pa se uporabljata njegovi frazeološki sinonimi rozumieť sa niečomu (do niečoho) ako koza petržlenu (ako krava muškátu). 
2.5 	Frazemi s sestavino citre Citara, vslovenščini citre, so ljudsko strunsko glasbilo iz družine brenkal, pra­vokotne ali trapezaste oblike, ki so bile v preteklosti razširjene po celi Slovaški (Laborecký 1997: 39), kjer pa so danes kot del ljudskega inštrumentarija skoraj nepoznane. Priljubljene so bile tudi v Sloveniji, in to predvsem v alpskih predelih, kjer so se ohranile do danes.15Enostavnejše citre so si ljudje izdelovali tudi doma in jih po domače imenovali švrkovence, drsovca, drskalca.Na citre so rade igra­le tudi ženske (Kumer 1972: 45). Vslovenskem paremiološkem fondu najdemo ljudsko modrost, da moravsak delati to, kar znain kar sezanj spodobi, to pa je izraženo venotiza citrarja ni plug in za oratarja (orača, kmeta)ne citre. Omembe vredna je tudi besedna zveza kazati citre, ki jo v svojem etimološkem slovarju na­vaja France Bezlaj (1977: 163), s pomenom ‘kazati prsi’. V primerjavi s prej ome­njenim frazemom kazati gosli seje pa ta po Bezlaju uporabljal izključno v zvezi z žensko. Med slovaškimi frazemi nismo našli nobenega ssestavino citara, kar se ujema zdejstvom, da ta inštrument ni tradicionalni del ljudskega inštrumentarija. 
2.6 	Frazemi s sestavino bendžo Bendžo je črnsko strunsko glasbilo iz družine brenkal s tamburinu podobnim trupom, prevlečenim z usnjem, z daljšim vratom in s štirimi do sedmimi ko­vinskimi strunami, na katere igramo s trzalico. VEvropo je prišel vdvajsetih letih 20. stoletja (Laborecký 1997: 23; Kurfürst 2002: 427). Kljub temu da se je leksem bendžo vslovaščini udomačil šele pred kratkim,16 očemer priča tudi to, da seje še pred nedavnim beseda pisala kot banjo,najdemovfrazeološkem fondu slovaškega jezika protipomensko glagolsko pogovorno dvojico zvisoko 
15 	Razlika v razširjenosti citer na Slovaškem in v Sloveniji je že na prvi pogled očitna tudi iz korpusov, kajti vSNKsmopri leksemu citara našli 10 zadetkov, vkorpusu Gigafida zacitre več kot tri tisoč, približno 1300 zadetkov ima tudi leksemcitrar. 
16 	Slovar slovaškega jezika iz leta 1959 (SSJ 1) leksema bendžo ali banjo sploh ne beleži. 
stopnjo ekspresivnosti dať niekomu na bendžo in dostať na bendžo.Frazema no­sita pomen ‘pretepsti koga’ in ‘biti pretepen’. Motivacija nastanka ni povsem ja­sna, metaforničnost frazema pa morda temelji na podobnosti med okroglo obliko bendža zresonančno odprtino in človeško glavo zusti. Vprenesenem pomenu ‘premagati koga’ ali ‘biti poražen’ se frazema uporabljata na primer vpovezavi sšportom, npr.: 
Ešte pred necelýmištrnástimi mesiacmi o nás písali, že sme to najmizernejšie mužstvo na svete a odporúčali nám, aby sme radšej hrali pigu ako futbal. Dobre, keď chcú dostať na bendžo, nie sme proti zohratiu priateľského zápasu s nimi. (slš.) (Vir: SNK17) 
V slovenščini obstaja za omenjeni glasbeni inštrument poimenovanje bendžo oz.banjo, nismo pa našli nobenega frazema s to sestavino. 
2.7 Frazemi s sestavino struna V primeru besede struna, ki se v enaki obliki uporablja v slovaščini in slovenščini, ne gre za poimenovanje glasbila, temveč njegovega sestavnega dela. Ker pa je ta leksemvzvezisfrazeologijo zelo produktiven, smosega odločili uvrstiti vpri­spevek. Več slovenskih frazemov vtej skupini je pomensko povezanih zdrugim pomenom leksema struna, ki je naveden v SSKJ, torej knjiž., ekspr., s prilastkom „la­stnost, značilnost koga glede na odzivanje na zunanje dogodke“, na primer bren­kati na čustvene strune ‘skušati vplivati na čustva; govoriti čustveno’. Slovaška ustreznica je frazemudierať (brnkať) niekomu na <citlivú> strunu. Po svoji zgradbi, ne pa po pomenu, sta predhodnemu podobna slovenska fra­zema ubrati smešno struno ‘pošaliti se, povedati kaj smešnega’ in zadeti pravo struno ‘najti pravi način’. Slovaška ustreznica slednjega jeudrieť (trafiť) niekomu na pravú strunu. Popolni ustreznici napeti drugačne strune (sln.) in natiahnuť inú (inakšiu) strunu (slš.) nosita pomen ‘lotiti se stvari na drugačen način, bolj strogo’. Identično miselno vsebino oz. celo grožnjo izraža slovaški frazeotekstem s tebou musím iné struny natiahnuť.Slovenski frazem v svojih zahtevah je prenapel strune se uporablja v pomenu ‘preveč je zahteval’, frazeološke enotez istim pomenom in sestavo pa slovaščina ne pozna. Slovaška frazeološka enota, ki temelji na zunanji podobnosti oblike (lastnos­ti), je primera byť <rovný (pružný)> ako struna.SSKJ navaja v ilustrativnem gradi­vu leksema struna zvezo cesta, ravna kot struna, ki pa ni uvrščena v frazeološko gnezdo, tako da v tem primeru (sodeč tudi po rezultatih iskanja v korpusu Gigafi­da) verjetno ne gre za frazem. V slovenščini pa se pogosto uporablja frazeološka primera, ki ne govori o fizični lastnosti, temveč o psihičnemstanju denotata: biti napet kot struna ‘biti zelo napet’. Slovar slovaškega jezika (Slovník slovenského jazyka, SSJ 1: 308) iz leta 1959 navaja tudi starejše frazeme, ki so jih postopoma nadomestili frazeološki 
17 	http://korpus.juls.savba.sk:8080/manatee.ks/do_query?query=dosta%C5%A5%20na%20 bend%C5%BEo&corpname=prim-6.0-public-all&start=0&cnt=10 
sinonimi, so pa zanimivi z vidika teme prispevka, in sicer chodiť ako na strunách ‘biti v napetempričakovanju, duševnem stanju’, žilky v ňom hrali ako struny ‘bil je nestrpen’ in šlo mu to ako po strune ‘stvar je potekala gladko, dobro’. Sestavina struna se pojavlja tudi v paremioloških enotah. Potrebo poznati pravo mero vsega so tako Slovaki kot Slovenci izrazili v pregovorih strunu dotiaľ naťahujú, kým nepraskne (slš.) inprenapeta struna poči (sln.). V slovenščini smo zabeležili tudi pregovor ko struna najbolje poje, se rada utrga. Enotnost dejanja dveh ali več ljudi je izražena v slovaški paremijina jednu strunu bijú (drnkajú). 

3 zaključek 
Vokalni, glasbeni in plesni izrazi so že od nekdaj naravni del človeškega življenja. Izhajajo iz samega bistva človeka, zato so se na različne načine, tudi v podobi frazeoloških enot, projicirali v njegovo konceptualizacijo sveta. Frazemi, ki obse­gajo poimenovanja glasbenih inštrumentov, in tudi leksemi, pomensko povezani z igranjem nanje, s petjem ali plesom, tvorijo nezanemarljiv del frazeološkega fonda slovaškega in slovenskega jezika. Nekatere posebnosti ljudskih glasbenih inštrumentarijev so se pokazale v frazeologiji obeh jezikov vpodobi obstoja ali neobstoja frazemov, ki kot eno izmed komponent vsebujejo dane glasbene inštru­mente (npr. dude ali citre). Splošna razširjenost in priljubljenost violine v ljudski kulturi se je odzrcalila v relativno velikem številu enot, katerih sestavni del je. Frazeme smo črpali iz dostopnih slovaških in slovenskih virov, predvidevamo pa, da mnoge izmed njih, predvsem narečne enote, v njih niso zajete, zato pa bi bila za njihov celostenprikaz potrebna terenska raziskava. Nekatereenote kažejo nani­zek socialni in ekonomski status glasbenikov v preteklosti, kljub temu da je igranje na glasbene inštrumente bilo in je posebna vrlina, ki je ne obvlada vsak. Zanimivi so frazemi, v katerih se naenkrat pojavljajo glasbene in živalske sestavine, s čimer sestopnjuje ekspresivnost ustaljenih zvez. Z analizo frazeološke teme, ki zadeva glasbeno področje, smoželeli prispevati k raziskavi dane problematike vokviru slovaške in slovenske primerjalne frazeologije ter tako dopolniti manjkajoči del mozaika slovanske jezikovne slike sveta. 
PrevedlaDarija Pivk 

liteRatuRa in viRi 
Bezlaj 1977 =France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika 1:A–J, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1977. 
Dobríková 2010 = Mária Dobríková, Gajdošské motívy v slovenskej a bulharskej frazeológii, v: Phraseologische Studien: dynamische Tendenzen in der slawischen Phraseologie, ur. Dana Baláková – Harry Walter, Greifswald: Institut für Fremdsprachliche Philologien – Slawistik, 2010, 113–120. 
Dobríková 2014 =Mária Dobríková, Ouvertúra aleboSlovo naúvod, v: Frazeologické štúdie VI: hudobné motívy vo frazeológii, ur. Mária Dobríková, Bratislava: Univerzita Komenského, 2014, 9-10. 
Dobríková 2015 =Mária Dobríková, Signalling Function of Musical Instruments from the Aspect of Ethnophraseology,...... .... – Orbis linguarum 13 (2015) št. 2, 7–15. 
Dobríková 2016 =Mária Dobríková, Signálne hudobné nástroje ako motivanty frazém v slovenčine, 
v:Studia Academica Slovaca 45, ur. Jana Pekarovičová –Miloslav Vojtech, Bratislava: Univer­zita Komenského, 2016, 418–435. Fink Arsovski 2006 = Željka Fink Arsovski idr., Hrvatsko-slavenski rječnik poredbenih frazema, 
Zagreb: Knjigra, 2006. 
Gigafida =Korpus slovenskega jezika Gigafida <http://www.gigafida.net, dostop 6.10. 2016>. 
Glasba 6 = Glasba 6:delovni zvezek za šesti razred devetletne osnovne šole,ur.Marjeta Pušenjak, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004. 
Habovštiaková – Krošláková 1996 =Katarína Habovštiaková –Ema Krošláková, Frazeologický slovník: človek a príroda vo frazeológii, Bratislava: VEDA, vydavateľstvo SAV, 1996. 
Jež – Lipovšek 1989 =Jakob Jež –Marijan Lipovšek, Pregled in opis glasbil, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1989. 
Keber 1998 = Janez Keber,Živali v prispodobah 2, Celje: Mohorjeva družba, 1998. 
Keber 2011 =Janez Keber, Slovar slovenskih frazemov, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011 (Slovarji). 
Kocbek 1887 = Fran Kocbek,Pregovori, prilike in reki, Ljubljana: Anton Trstenjak, 1887.
Kocbek – Šašelj 1934 = Fran Kocbek – Ivan Šašelj, Slovenski pregovori, reki in prilike, Celje: Družba sv. Mohorja, 1934. 
Kovačič 2015 =Mojca Kovačič, Vdeželi harmonike–nacionalizacija harmonike vslovenskem kon­tekstu, v: Venček domačih: predmeti, Slovencem sveti, ur.Jernej Mlekuž, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2015. 
Kržišnik 2014 = Erika Kržišnik, Glas in glasba v slovenski frazeologiji, v: Frazeologické štúdie VI: hudobné motívy vo frazeológii, ur. Mária Dobríková, Bratislava: Univerzita Komenského, 2014, 191-201. 
KSSJ =Krátky slovník slovenského jazyka,ur.Ján Kačala –Mária Pisárčíková, Bratislava: VEDA, vydavateľstvo SAV, 2003. 
Kumer 1972 = Zmaga Kumer,Slovenska ljudska glasbila in godci, Maribor: Obzorja, 1972. 
Kumer 1983 =Zmaga Kumer, Ljudska glasbila in godci na Slovenskem, Ljubljana: Slovenska ma­tica, 1983. 
Kurfürst 2002 = Pavel Kufürst,Hudební nástroje, Praha: TOGGA, 2002. 
Laborecký 1997 =Jozef Laborecký,Hudobný terminologický slovník, Bratislava: Slovenské peda­gogické nakladateľstvo, 1997. 
Leng 1967 =Ladislav Leng, Slovenské ľudové hudobné nástroje, Bratislava: Vydavateľstvo sloven­skej akadémie vied, 1967. 
Mačák 1995 =Ivan Mačák, Dedičstvo hudobných nástrojov, Bratislava: Slovenské národné múze­um– hudobné múzeum, 1995. 
Mlacek 1984 = Jozef Mlacek, Slovenská frazeológia,Bratislava: Slovenské pedagogické naklada­teľstvo, 1984. 
Mlacek – Ďurčo 1995 =Jozef Mlacek –Peter Ďurčo idr., Frazeologická terminológia,Bratislava: Stimul, 1995. 
Mokijenko 2014 =....... ........, ...... ....... ........... ..........., v: Frazeo­logické štúdie VI:hudobné motívy vo frazeológii, ur. Mária Dobríková, Bratislava: Univerzita Komenského, 2014, 15-31. 
Nádaská 2012 =Katarína Nádaská, Slovenský rok v ľudových zvykoch, obradoch a sviatkoch, Bra­tislava: Fortuna Libri, 2012. 
Prek 1972 = Stanko Prek,Ljudska modrost trden je most, Maribor: Obzorja, 1972. 
Razvezani jezik =Razvezani jezik: prosti slovar žive slovenščine <http://razvezanijezik.org/?page= iti+igrat+klavir, dostop 6.10. 2016>. 
SES 1997 = Marko Snoj,Slovenski etimološki slovar, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1997. 
SESS 2015 =Ľubor Králik, Stručný slovník slovenského jazyka,Bratislava: VEDA, vydavateľstvo 
SAV – Jazykovedný ústav Ľudovíta Štúra SAV, 2015. 
Smiešková 1988 =Elena Smiešková, Malý frazeologický slovník, Bratislava: Slovenské pedagogic­ké nakladateľstvo, 1988. 
SNK = Slovenský národný korpus – prim-7.0-public-all <http://korpus.juls.savba.sk, dostop 6. 10. 2016>. 
SSJ = Slovník slovenského jazyka 1–6, ur. Štefan Peciar, Bratislava: Vydavateľstvo Slovenskej akadémie vied, 1959–1968. 
SSKJ =Slovar slovenskega knjižnega jezika, Ljubljana: DZS, 1994. 
SSSJ 2006 =Slovník súčasného slovenského jazyka: A–G, ur. Klára Buzássyová –Alexandra Jarošo­vá, Bratislava: VEDA, vydavateľstvo SAV, 2006. 
SSSJ 2011 =Slovník súčasného slovenského jazyka: H–L, ur. Alexandra Jarošová –Klára Buzássyo­vá, Bratislava: VEDA, vydavateľstvo SAV, 2011. 
Stramljič Breznik 2015 =Irena Stramljič Breznik, Kolektivna monografijaoglasbenih motivih v frazeologiji,Jezikoslovni zapiski 21 (2015), št. 1, 177–181. – Ocena. 
Svítková 2015 =Milina Svítková, Hudobné nástroje ako komponenty slovenských a chorvátskych frazém, dizertačná práca, Univerzita Komenského v Bratislave, Bratislava: [M. Svítková], 2015.– Razmnoženo. 
Záturecký 2005 =Adolf Peter Záturecký, Slovenské príslovia, porekadlá, úslovia a hádanky, Brati­slava: Slovenský Tatran, 2005. 
Zbirka pregovorov Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, Ljubljana. 

summaRy 
Expressions for Chordophone Instruments in Slovak and Slovenian Phrasemes 
Vocal and instrumental music and dance have always been a natural part of people’s lives. They stem from human nature, and therefore they are naturally reflected in conceptualiza­tion of the world, and also in phraseological units. Phrasemes containing the names of mu­sical instruments and lexemes related to playing them, singing, or dancing form a signif­icant part of the phraseological corpus of Slovak and Slovenian. Some special features of folk musical instruments have entered the phraseology of both languages through phrase­mes that contain individual instruments as components (e.g., the bagpipes or zither). The fact that the violin is widely used and popular in folk culture is shown in the many units that include it as a component. The phrasemes were obtained from a variety of Slovak and Slovenian sources; however, it is likely that many of those existing in dialects may have not been included, and therefore it is suggested that field research should be carried out in order to achieve acomplex mapping. Some units speak of the low socioeconomic status of folk musicians in the past despite the fact that being able to play a musical instrument was regarded as a special skill not possessed by just anybody. Notable are also phrasemes featuring instrumental and zoonymic components, which make the set expressions even more expressive. The analysis of phraseological themes overlapping with music contrib­utes to research on comparative phraseology in Slovak and Slovenian and adds to the body of knowledge about Slavic languages’ conceptualization of the world. 
radMila v. Žugić 

imenički sufiksi u Dijalektima istočne 
i južne srbije aleksandRa belića u svetlu 
najnOvijih istRaživanja 

Cobiss: 1.01 

Samostalniške pripone v Dialektih vzhodne in južne Srbije Aleksandra Belića v luči najnovejših raziskav
Avtorica predstavlja, potrjuje, popravlja in dopolnjuje opazovanja Aleksandra Belića o oblikovno- in pomenskorazlikovalnih samostalniških priponah v prizrensko-timoških go­vorih v delu Dialekti vzhodne in južne Srbije (1905). Mnogi od njih ohranjajo staro stanje srbskega jezika. Pozornost je usmerjena na način semantične in tvorbene interpretacije samostalniških izpeljank v raziskavah, ki so nastale po Belićevi, in sicer v skladu z najno­vejšimi zahtevami rabe semantično-tvorbene analize. Ključne besede: srbščina, srbska narečja, besedotvorje, samostalniške pripone, prizrensko­-timoški govori 

Noun Suffixes in Aleksandar Belić’s Eastern and Southern Serbian Dialects in Light of New Research
This article presents, confirms, and adds to Aleksandar Belić’s observations onmorpho­logical and semantically differential noun suffixes in the Prizren-Timok sub-dialects in his workDijalekti istočne i južne Srbije (Eastern and Southern Serbian Dialects, 1905). Many of them preserve old features of Serbian. Attention is drawn to the manner of semantic and formational interpretation of nominal derivations in studies carried out after Belić, specifi­cally in line with the latest requirements of semantic and formational analysis. Keywords: Serbian, Serbian dialects, word formation, noun suffixes, Prizren-Timok sub-dialects 

1 uvod 
U pregledu literature o govorima prizrensko-timočke dijalekatske zone, za studiju Dijalekti istočne i južne Srbije Aleksandra Belića, Ivić kaže da je to „[n]ajveći rad naše dijalektologije, kako po obimu tako i po značaju“. U konciznom obrazloženju ove konstatacije, između ostalog, on ističe i sledeće: „Dragocena obaveštenja data su o građenju reči i o akcenatskom sistemu u morfologiji“ (Ivić 1985: 126). 
Cilj našeg rada je da sagledamoBelićevu koncepciju obrade imeničkih sufik­sa, da u skladu sa najnovijim rezultatima istraživanja tvorbeno-semantičke proble­matike potvrdimo ili korigujemo očuvanost starog stanja sufiksa i njihovih mar­kiranih značenja, kao i da istaknemo neka novadiferencijalna značenja koja kod 
Ovaj prilog je nastao uokviru rada naprojektuLingvistička istraživanja savremenog srpskog jezika i izrada Rečnika srpskohrvatskog književnog i narodnog jezika SANU (br. 178009), koji u potpunosti finansira Ministarstvo prosvete i nauke Vlade Republike Srbije. 
2 
2.1 
2.2 
2.2.1 
Belića nisu zabeležena. Rad je zasnovan na rezultatima sopstvenih istraživanja imeničkih sufiksa prizrensko-timočkihdijalekata,oblički i semantički diferenci­jalnih u odnosu na stanje u srpskom standardnom jeziku.1 

tvORba imenica u belićevim Dijalektima 
BelićrazmatrasufiksalnutvorbuimenicauokviruMorfologije,preciznijeuokvi­ruobjedinjenogpregledaakcentaimenicasanaslovomAkcenat imenica i njihovi glavniji osnovinski nastavci u ovim dijalektima (342–361).Preglednajčešćeupo­trebljavanih nastavaka, tj. sufiksa daje na stranicama 361–397 svojihDijalekata. 

Belićevi razlozi proučavanja imeničkih sufiksa 
NasamompočetkuBelićističenajvažnijerazlogeproučavanjanastavaka,među kojima je osnovni njihovo diferencijalno obeležje u odnosu na druge dijalekte srpskogjezikaikonstatujesledeće:„Ovajjedijalekatrazvionekolikosvojihna­stavaka,kojihdrugidijalektiuglavnomenemaju“(Belić1905:361).Unjimaje sačuvanonekolikostarijihnastavakailinastavakaustarijojupotrebi,tesamimtim oni osvetljavaju staro stanje srpskog jezika (361). 
Belićsufiksegrupišepoistomsuglasniku,navodećipritomuokviruprostog sufiksa i njegove složene, proširene varijante. 

Redosled Belićeve interpretacije sufiksa Sufiksi s elementom k 
Naprvommestususufiksisaelementomk,anaspresvegainteresujusufiksi:-.k, -ka, -ik, -ko. 
[a] Zaarhaičnuformusufiksa-.k,daklesapoluglasnikom,kodBelićasepotkrala jednanepreciznost.Naime,onkažedaje„.kkaodeminutivnisufiksjedanodnajče­šćihinajobičnijihnastavakaunašemjeziku“(1905:367).Tusvakakomislinanaš književnisrpskijezik,asvinavedeniprimerisudijalekatskiipredstavljajudeminu­tivemuškogroda,štokodBelićanijeprecizirano.Izuzevprostogsufiksa-.k, nalaze seiprimerisaproširenomvarijantom-č.k,naštasekodBelića,takođe,neskreće pažnja.
Iz Belićevih primera može se izvesti nekoliko zaključaka: (1) Belić nigde eksplicitnonekažedajesufiks-č.k proširenavarijantasufiksa-.k;(2)negovori senionačinimapostankaovogsloženogsufiksa;(3)svinavedeniprimerisusa arhaičnom formom sufiksa, tj. sa poluglasnikom. 
1 
Uvidomupetznačajnihmonografija,zaključilismodaseudvemonografijetvorbanepominje (Bogdanović1979;1987).UdvemamonografijamaseuokvirudelaOblici,bezposebnesiste­matizacije,navodipokojiprimertvorbenozanimljivihdeminutivaiaugmentativa(Vukadinović 1996;Ćorić1999).Samojednamonografija,Govor Zaplanja, ima poseban deo naslovljen Tvorba reči sapregledomtvorbe imenicana18strana, sa sufiksimakojisupretežno karakteristični za opisanigovorpokriterijumuoblikaukomesejavljaju,njihoveproduktivnostiilinjihovogdife­rencijalnog značenja u odnosu na srpski standardni jezik (Marković 2000: 199–219). 
Naša najnovija istraživanja deminutiva muškog roda na -.k (-ak) i njegove složene varijante, na građi iz dijalekatskih rečnika jugoistočne Srbije, potvrđuju stabilnost starog stanja ovog sufiksa, ali izvestan broj zabeleženih primera na­goveštava tendenciju vokalizacije poluglasnika: ašavčak, kromidak, mumuruzak (Zlatanović1998);detišnjak, momčurak (Žugić2005);detišljak (Jovanović2004); muškarak, momčuljak, momčurljak (Stojanović2010)ikutrak (usvimpregleda­nimrečnicima).Uvećiniprimeraakcenatjenasloguprepoluglasnika,štojeuslo­vilo njegovu vokalizaciju. 
Shodnociljuovograda,auskladusaBelićevomkoncepcijom,prokomenta­risaćemoodnossufiksa-.k i -č.k inastanaksufiksa-č.k. Belićevagrađapokazuje dauzprimeretipabrat.k, brest.k,imamogotovouistojmeriiprimerena-č.k:vi-rč.k, krvč.k, struč.k, trnč.k, šiparč.k.Izprimerakrvč.k i trnč.k vidimo da se ovaj proširenisufiksosamostalio,adajeunekimdrugimprimerimarezultatfonetskih ilimorfološkihpromena,najzadianalogije;struč.k jenastalosufiksacijomneu­tralneimenicestruk sufiksom-.k,tj.,poluglasnikjeukontaktusazadnjonepčanim k dao palatalizovano č.Sdrugestrane,umnogimprimerima,proširenisufiks-č.k rezultat je morfoloških promena: virč.k, grumenč.k, momč.k, trnč.k, šiparč.k. Element č usufiksu-č.k dolaziizsufiksa-če.Gotovosvideminutivina-č.k, ovde navedeni, imaju mnogo frekventniju formu sa nastavkom -če: virče, grumenče, struče, trnče, šiparče. 
Detaljnomtvorbeno-semantičkomanalizomimeničkihdeminutivamuškoga rodanasufiks-.k (-ak)injegoveproširenevarijante(-č.k/-čak, -uljak, -urak, -ur­ljak, -užljak, -išnjak), ustanovljeno je da je sufiks sa poluglasničkom vrednošću -.k injegovomproširenomvarijantom-č.k, najproduktivnijisufiksutvorbidemi­nutiva muškog roda. 
Osvemunapredrečenom,kaoiotvorbenimmodelimademinutiva(prvoste­penim deminutivnim derivatima tipa zejtin.k, med.k, solč.k, piperč.k, šićer.k i sl.), sekundarnimderivatimatipavirč.k, žarč.k, pešćirč.k,o tvorbenojstrukturi deminutiva(motivna imenica i deminutivni sufiks, npr.dar+.k›dar.k), seman­tičkoj strukturi deminutiva (pridevsko značenje + imeničko značenje, odnosno: pridevskakomponenta(mali,mlad,mio,dragisl.)+imenica›deminutiv(mali+ tanjir›tanjir.k), orealizacijiperifernihznačenjapoputhipokorističkog,ironič­nog, pejorativnog i sl., detaljno u Žugić 2013. 
[b] DrugisufikskojiBelićkomentarišejestesufiks-ka.Onposebnoskrećepa­žnjunanjegovodeminutivnoznačenjeiističedauprkosuslovima(prisustvoele­menta k),ovajsufiksudijalektimakojejeispitivao,nijetakoproduktivan.Belić navodi nekoliko primera sa prostim sufiksom -ka: košuljka, kudeljka poljanka, posteljka, čaška (370) uz napomenu da su nešto produktivniji složeni sufiksi sa -ka,tj.-ička, -inka,zahvaljujućikojimasuovigovorisačuvali„nesumnjivomno­go više starine“ (371). 
(1) 
Sufiks-ička Belićpodvodipodsufikseselementomc, konkretnije, inter­pretiragauokvirusufiksa-ica.Oddeminutivakojejezapisao,navodimosamo 

nekoliko, jer su svi oni obuhvaćeni korpusom na kome smo vršili istraživanje: babička, granjička, zdravička (375). 

(2) 
Belić razmatra sufiks -inka u okviru sufiksa pod suglasnikom n, tj. sufik­sa -ina.Govorećionjemu kao sufiksu niske produktivnosti, ipak, ističe da seon izgubiousvim ostalim izuzevu ovim dijalektima. To je po njegovoj koncepciji bio dovoljan razlog da na njegaskrene pažnju. Nestajanje ovog sufiksa on dovodi u vezu sa slabljenjem deminutivnog značenja sufiksa -ka, svuda pa i ovde kao sastavnog dela sufiksa -inka.Navešćemo nekoliko primera na -inka koje je Belić zabeležio, i to one u kojima je nesumnjivo reč o ovom sufiksu: vrevinka, d.dinke, sirotinka, čorbinka.Verovatno se može naći još po koji primer na -inka, ali većina tamo navedenih derivata nastala je sufiksacijom izvedenica na -ina deminutivnim sufiksom -ka, poput: gradinka od gradina, kolibinke od kolibine, oblačinka od oblačina,plotinka od plotina, pravdinka od pravdina i sl. (384). Ovi primeri rečito govore i o tome da su svi navedeni deminutivi deminutivno značenje dobili sufik­sacijom sa -ka, te da oni i ne spadaju u deminutive na -inka.To, naravno, ne znači da je sufiks -inka nestao, već da je reč o nedovoljno preciznomnavođenju primera. To će udobroj meri potvrditi istraživanje koje smosprovelinaširokom korpusu brojnih dijalekatskih rečnika. 


Najpre ćemo se osvrnuti naBelićev stav o slaboj produktivnosti prostog su­fiksa-ka u deminutivnomznačenju. On tvrdi (370) da je zabeležio samo nekoliko primera čiji smo veći broj naveli napred. Naše istraživanje deminutivnih imenič­kih derivata ženskoga roda na sufiks-ka i njime složenim sufiksima -ička, -inka, opovrgava Belićevu tvrdnju. 
Analizirana građa iz dijalekatskih rečnika prizrensko-timočkih govora potvr­đuje više od stotinu primera najproduktivnijeg semantičko-tvorbenog tipa demi­nutiva izvedenih prostim sufiksom -ka od osnova neizvedenih imenica ž. r. na -a. Kao potvrdu navodimo nekoliko primera:aljinka, zakrpka (zakrpica),limuzinka, čikulatka (čokoladica) (Žugić 2005), parka (metalni novčić), ceduljka (ceduljica) (Jovanović 2004),slička (Stojanović 2010). 
Produktivan je i semantičko-tvorbeni tip deminutiva izvedenih prostim sufik­som -ka od osnova neizvedenih imenica ž. roda na -ica.Od brojnih primera, ilu­stracije radi, navodimo nekoliko: banička (pitica),krastavička, ložička (kašičica)(Žugić 2005),pčenička (Zlatanović 1998),ružička, stolička (Dinić 2008). 
Treći semantičko-tvorbeni tip čine deminutivi sa proširenim, tj. složenim va­rijantama sufiksa-ka:-ička i -inka. 
Prošireni sufiks -ička nastao je od prostih sufiksa -ic(a) i -ka. Ovaj tvorbe­ni tip je ograničene produktivnosti koju uslovljava relativno niska produktivnost markiranih deminutiva na -ica kao motivnih imenica. Iz građe navodimo nekoliko primera:bradička, vodička, čergička (Žugić 2005), korička (Dinić 2008), vrbička, ovčička, čorbička (Stojanović 2010). 
Analoški prema deminutivima od imenica na -ica, deminutivni sufiks -ička se osamostalio vezujući se za osnove neizvedenih imenica ž. roda na -a i pokazu­je znatno veću produktivnost od derivata izvedenih od deminutiva na -ica, npr.: platička, šijička (Žugić 2005); rakijička, torbička (Zlatanović1998); parička (me­talni novčić) (Jovanović 2004); gušička, ženička, zemljička (Dinić 2008); vrbička (mlada vrba), vunička, metlička, sobička (Stojanović 2010). 
Proširenim, složenim sufiksom -inka izvedenisudeminutiviod drugostepe­nih derivata na -ina (-čina) što potvrđuju sledeći primeri: ženštinka, mostinka, mu­štinka, putinka (Žugić 2005); putinka (Zlatanović 1998); kožinka (osušena svinj­ska koža),meščinka (Dinić 2008);košuljinka, prtinka (Stojanović 2010). 
Analoškim putem prema imenicama na -inka, ovaj sufiks se počeo vezivati za osnove neizvedenih imenica ž. roda na -a čime je stekao status samostalnog sufik­sa:baščinka, lešinka, lozinka (Žugić 2005; Stojanović 2010); vrevinka u značenju ‘pritajen, tih razgovor’ (Dinić 2008). 
(3) 
Semantičko-tvorbena analiza imeničkih deminutiva na sufiks -ka i njego­ve proširene varijante -ička, -inka u prizrensko-timočkim govorima pokazuje sta­bilnost i istorijsko-jezički kontinuitet ovog sufiksa u derivaciji imenica ženskoga roda sa deminutivnim značenjem.2 

(4) 
Belić ne beleži pejorativno značenje sufiksa -ka koji je, po našim istra­živanjima, najproduktivniji sufiks u tvorbi pejorativa za ženska lica. Naime, od ukupno zabeleženih pejorativa u jablaničkom kraju, ovim sufiksom je izvedeno 130 ovakvih jedinica, što ovde ilustrujemo sa nekoliko primera: blanjavka (priglu­pa, blentava ženska osoba);gluvka (gluvača);golka (sirotica);g.bavka (grbavica); žutka (ženska osoba žutog, ispijenoglica); iljavka (razroka, vrljooka, ženska oso­ba);lenjavka (lenjivica);ćorka (ona koja je slepa, slepica); šand.tavka (ona koja je blesasta, blesunjava); buljka (buljavica);kotravka (čupavica); patravka (hroma, šepava ženska osoba); ćelka (ćelavica);ćopavka (ona koja je hroma, koja hramlje); lipcanka (bolešljiva ženska osoba);podvaljačka (ona koja podvaljuje nekome). 


Detaljnoosemantičko-tvorbenim odlikama pejorativa zaženska lica na su­fiks-ka u Žugić 2009: 81–106. 
[c] Belić je razmatrao i sufiks -ik i naveo niz primera različite semantike u kojima se čuva staro-ik, odnosno -yk, npr.:branik, jezik, kamik, zeljanik, okanik (364). 
(1) 
Sa stanovišta istorije jezika, zanimljivo je da je ovaj sufiks u zajednič­ko-slovenskome jeziku imao deminutivno značenje, ali suga svi južnoslovenski jezici, uključujući i srpski izgubili, izuzev južnomoravskog dijalekta (365). Belić je naveo veliki broj primera, ali svi oni predstavljaju supletivnu množinsku formu osnovnih imenica, tj. deminutiva na -če, kojima je dodavan nastakak -iki:bulčiki nije od bulka, već od bulče. Kada se analiziraju primeri Belićevih deminutiva po­putvistančiki, devojčiki, unučiki, zajčiki i sl., postavlja se pitanje da li je u njima reč o sufiksu-ik u dem. značenju ili nečemu drugom. 

(2) 
Analizirajući tvorbenu strukturu mikrotoponima u jablaničkom kraju (južnomoravski dijalekat) tipa Buzalčiki, autorka se ne opredeljuje za Belićev ter­min sufiks -ik,većzatermin završetak -čiki, sasledećim obrazloženjem: „Ovim složenim završetkom [-čiki] koji je nastao dodavanjem množinske forme sufiksa -ik (-iki) na primarne deminutivne izvedenice sufiksom -če, obrazovani su mikro­toponimi Buzalčiki, Delčiki, Dunjčiki, Poljačiki, Slivčiki i sl. Deminutivno svoj­stvo naziva nijesadržano u sekundarnom delu završetka -ik(i), već dolazi od demi­nutivnog značenja sufiksa -če kojim su izvedeni primarni derivati. Sufiks -ik kao deminutivni sufiks nije ni u ovom govoru potvrđen ni u opštem leksičkom fondu što potvrđuje prethodni stav onosiocu deminutivnosti umikrotoponimiji, ali i u sferi opšte leksike na-čik(i)“ (Žugić 2014a: 165). 


Detaljno o ovomeu Žugić 2014c (u štampi). Komparativno istraživanje na građi iz bugarskog jezika pokazuje identično stanje. 
[d] Za sufiks -ko kao deo složenog sufiksa, Belić navodi samo jedan primer: Se-l.čko (selo) (371). 
Istraživanjem tvorbeno-semantičkog aspekta ličnih pejorativa zamuška lica u jablaničkom govoru, ustanovili smo, na korpusu od 186 ovakvih jedinica, da je uovoj semantičkoj kategoriji najproduktivniji sufiks -ko kojise najčešće vezuje za pridevske osnove negativnekonotacije. Njime je derivirano 110 pejorativnih jedinica, od kojih, ilustracije radi navodimo samonekoliko:gnjecavko (zdepasta muška osoba); guljavko (čovek bledog i ispijenog lica); d.ljavko (prljava muška osoba);žuljavko (onaj koji je slab, mršav); žutko (muška osoba žutog, ispijenog lica);iljavko (onaj koji je razrok, vrljook); lenjavko (lenjivac); sk.žavko (tvrdica); šand.tavko (onaj koji je blesast, blesunjav). 
Detaljno o sufiksu -ko u muškim ličnim pejorativima, o značaju odnosa tvor­bene osnove i tvorbenog sufiksa za razvijanje pejorativnog značenja, kao i o ostalimtvorbenim sufiksima za muške lične pejorative, opširno u Žugić 2010: 103–118. 

2.2.2 Sufiksi sa elementom c 
Od sufiksa sa suglasnikomc, Belić razmatra sufikse:-ica, -ička, -ce i -ence. 
[a] Većina navedenih imenica na -ica, u današnjem jezičkom osećanju su nemar­kirane imenice, npr.: vodenica, pčenica, krastavica, poparenica, carevica i sl. Ovde se navodi i izvestan broj deminutivnih derivata na -ica poput:v.bica od v.ba, gredi­ca, zemljica, ovčice, rosica, sestrica, bulica, usnica, solčica, bolečica (371–375). 
(1) 
Novija istraživanja pokazuju da je sufiks -ica utvorbi deminutiva nedo­voljno sredstvo deminucije, te imamo situaciju da sei od nemotivisanih imenica na -ica, kao i od deminutivnih derivata grade deminutivi višeg stepena deminu­tivnosti sufiksom -ička, što pokazuju i Belićevi primeri ovde (babička, vodenička, zdravička, junička, pčenička, šumička) (375), a i naši primeri (v. -ička u okviru sufiksa-ka). 

(2) 
Ovde bismo istakli još jedno, kod Belića neregistrovano značenje sufiksa -ica (-nica). Reč je o pejorativnom značenju u leksičko-semantičkoj grupi pejora­tiva za ženska lica. 


Ilustracije radi navodimo nekoliko primera na -ica (-nica) koji su nastali raz­ličitim tvorbenim postupcima: besnica, drčnica (ona koja je halapljiva) (sufik­sacijom);nerabotnica (lenjivica),nenasitnica (prefiksalno-sufiksalnim tvorbenim postupkom);bezosramnica (bestidnica);vadodušnica (bezdušna, nemilostiva, svi­repa), milomužnica (žena koja preterano iskazuje svoju privrženost i ljubav prema mužu) (slaganjem). 
Detaljno o pejorativnom značenju sufiksa -ica (-nica), njegovom odnosu pre-ma sufiksima -ka i -la u istoj funkciji u tvorbeno-semantičkoj grupi pejorativa za ženska lica, o tvorbenim osnovama za koje se vezuju, odnosu tvorbenih osnova i tvorbenih sufiksa, motivisanosti, semantičkim svojstvima pejorativa na -ica i dru­gim leksičko-semantičkim karakteristikama u Žugić 2009. 
[b] Belić je razmatrao i sufiks -ce kojim se deriviraju deminutivne imenice sred­njeg roda, a pažnju mu je posvetio zbog njegove veće produktivnosti u odnosu na druge dijalekte što bi, između ostalog, značilo i njegovu funkciju u obogaćivanju leksičkog fonda. Od navedenihprimera, uzećemo samo nekoliko: varivce, vince, drvce, mlekce, perce, selce (377). 
(1) 
Belić se nije upuštao usemantičku analizu deminutiva na -ce po katego­rijalnoj pripadnosti deminutivaza označavanje predmeta ili bića, ali ovu okolnost nije teško uočiti na osnovu datih primera. 

(2) 
Deminutivi na prost sufiks -ce, zabeleženi u rečnicima govora prizren­sko-timočke dijalekatske zone potvrđuju produktivnost tvorbeno-semantičkog tipa derivata izvedenih sufiksom -ce (Žugić 2012b: 193–202). Dodavanjem sufik­sa -ce na motivne imenice srednjeg roda, nastale su izvedenice deminutivno-hi­pokorističkog značenja koje pripadaju semantičkoj sferi ‚neživo‘: vince,3 mesce, mlekce, selce, sence, uvce (Žugić 2005); d.vce, mesce, mlekce, krilce (Mitrović 1984);kolce, sence (Zlatanović 1998); šilce, imanjce (Jovanović 2004); okce, ćilce ‘dem. od ćilo, kilogram’(Dinić 2008). 


[c] Sufiks -ence, u ovim dijalektima veće produktivnosti nego u ostalim, Belić naziva nastavkom. On ga ne dovodi u neposrednu vezu sa sufiksom -ce, odnosno ne određuje ga kao složeni sufiks, mada je izneo način njegovog postanka (377). (Za nastanak sufiksa -ence v.i Stevanović 1975: 529–530.) U prizrensko-timoč­kim govorima, prost sufiks -ce je takođe razvio produktivneproširene varijante -ence, -čence (Žugić 2012b). 
(1) Belić potom navodi primere bez posebne semantičke klasifikacije, ali za istraživača tvorbe reči to nije prepreka da među njima registruje deminutive iz semantičkih sfera ‚neživo‘, ‚živo‘, što potkrepljujemo sa po nekoliko primera: bratence, bremence, žitence; ždrebence, jagnjence (377). Primećujemo da Belić pod sufiksom -ence navodi i primere deminutiva na sufiks -čence, koji je još jedna 
Ekspiratorni akcenat prizrensko-timočkih govora beležimo kratkouzlaznim akcentom književ­nog jezika. 
složena varijanta sufiksa -ce i zaslužuje posebno isticanje: bekčence, bravčence, jastučence i sl. (377). 
(2) 
Istraživanje je pokazalo da je sufiks -ence produktivniji u semantičkoj sferi ‚neživo‘ tvoreći deminutive od osnova neutralnih imenica srednjeg roda, ali manjim delom i od imenica muškog roda nasuglasnik i ženskog roda na-a: mezence, lalence, vlaknence, mestence, staklence, suknence (suknjičica) (Žugić 2005);šišence, mesence, ćupence (Mitrović 1984); kapence, sobence (Zlatanović 1998);grojzence, lojzence (Jovanović 2004); brdence, zrnence (zrnce),livadence (livadica),mesence, sitence (Dinić 2008). 

(3) 
U sferi ‚neživo‘ znatno je manji broj derivata na sufiks -ence od izvede­nih markiranih deminutiva na sufiks -e, pri čemu sufiks -ence unosi viši stepen deminucijeusekundarno nastale derivate:đuvečence, nostence (nosić),prstence (prstić), šerpence (šerpica) (Žugić 2005); listence (Mitrović1984; Dinić 2008); klastence (klasić) (Zlatanović 1998). 

(4) 
Od imenica na -e u značenju mladunčadi životinja i ptica kao i malih i mladih ljudskih bića saoslabljenim deminutivnim značenjem, sufiksom-ence se deriviraju imenice sa ponovo uspostavljenim deminutivno-hipokorističkim zna­čenjem: ždrebence, jarence, mačence, kučence, pilence, prasence, telence (Žu­gić 2005); bibence (gušče, plovče)(Dinić 2008);detence (Žugić 2005; Mitrović 1984),unučence (Žugić 2005). 

U derivatima od markiranih imenica na -e, sufiksom -ence je podignut stepen deminutivno-hipokorističkog značenja: veprence (Žugić 2005), petlence (petlić)(Žugić 2005; Mitrović 1984);volence, ovnence (Dinić 2008);bebence (Mitrović 1984; Jovanović 2004; Dinić 2008). 

(5) 
Osamostaljeni sufiks -ence imamo u prvostepenim derivatima koji su izvedeni od punih naziva ptica:golubence (Mitrović 1984), sokolence (Zlatanović 1998; Dinić 2008). 

(6) 
Sufiks-čence uprizrensko-timočkim govorima složen je iz sufiksa -če i -ence od kojih svaki ponaosob ima deminutivno značenje, a element ce iz sufiksa -ence obogaćuje semantički sadržaj izvedenica sufiksom -čence hipokorističkom nijansom. 

Građa iz dijalekatskih rečnika prizrensko-timočkih govora pokazuje da je sufiks-čence visoke produktivnosti u izvođenju drugostepenih imeničkih deriva­ta od markiranih imenica na -če semantičke sfere ‚neživo‘, pojačavajući pritom njihovo deminutivno-hipokorističko značenje: aljinčence, lepčence, matičence, popričence, tanjirčence, šalčence (Žugić 2005); snopčence, testičence (Mitrović 1984);pručence, pupčence ‘dem. i hip. od pupa, stomačić’ (Jovanović 2004: 583, 584);barjačence ‘dem. od barjak, zastavica’,lončence, kalemčence, kantarčence (Dinić 2008) (ostale brojne primere v. u prethodno pomenutom našem radu). 

(7) 
U semantičkoj kategoriji mladunčadi životinja i ptica, kao i u kategori­ji mladih ljudskih bića, sufiks -čence ima deminutivno-hipokorističko značenje: petličence, pilčence, šačence, devojčence (Žugić 2005); jarčence, lastavičence 

(Zlatanović 1998); unučence (Jovanović 2004); zajčence, tičence (ptičica), mom­čence, devojčence (Dinić 2008). (Za ostale primere na sufiks -čence v. Žugić 2012b: 193–202.) 

(8) 
Sve navedene imenice nastale suod prvostepenih derivata sufiksom -če sa oslabljenim deminutivnim ili hipokorističkim značenjem, budući da je u njima sema ‘malo’ potisnuta u korist seme ‘mlado’. Naknadnom drugostepenom deriva­cijom sufiksom -ence, u njihovom semantičkom sadržaju ponovo je dominantom postala sema ‘malo’, a samim tim su ovako nastali derivatidobili deminutivno značenje. (O ovoj pojavi u književnom srpskom jeziku Jovanović 2010: 65–70.) 

(9) 
Samo hipokorističko značenje beležimo u izvedenicama govečence, krav­čence (Žugić 2005), a tome u prilog ide činjenica da ovde nije reč o malim i mla­dim životinjskim jedinkama, već o odraslim jedinkama prema kojima čovek iska­zuje emotivni stav privrženosti i ljubavi. 



2.2.3 Sufiksi sa elementom č 
[a] Belić sufiks -če obrađuje nakon sufiksa sasuglasnicima k i c a to dovodi u vezusanačinomnjegovog nastanka od nastavka -e (starog ę)nakojisusezavr­šavale imenice srednjeg roda zaoznačavanje mladih životinja i ljudi (prase, tele i sl.). Nakon osamostaljivanja u rečima tipa momče, devojče, unuče, on je svoje deminutivno značenje proširio i na imenice koje označavaju predmete (379). 
[b] Primere složenih varijantisufiksa -če (-iče, -inče) koje Belić ne pominje, zbog njihove ređe zastupljenosti, navodimo u objedinjenoj formi sa primerima na-če. 
(1) 
Nezavisno od najviše produktivnosti ovoga sufiksa u tvorbi deminutiva srednjeg roda, Belić navodi neznatan broj primera, a mi prenosimo nekoliko, i to onih koje ne beleže rečnici prizrensko-timočkih dijalekata:bokče, konče, čeljače. 

(2) 
Istraživanje imeničkih deminutiva izvedenih sufiksom -če (Žugić 2012a: 223–230) ili njegovim proširenim, složenim varijantama -iče, -inče u prizrensko-timočkim govorima, pokazuje da je ovo najproduktivniji tvorbeni tip u kome su najbrojniji derivati za označavanje predmeta umanjene fizičke razmere.Navešćemo kao ilustraciju deo primera iz našeg, ufusnoti navedenog radaodeminutivimana-če,uznastojanje da pokažemo zastupljenost motivnih imenica od osnovnih neizvedenih imenica muškog roda i osnova neizvedenih imenica muškog, ženskog i srednjeg roda (ređe proširenom varijantom -iče). Pri­mere navodimo po napred ustanovljenom redosledu tvorbenih motivnih osnova: -če: bunarče, virče, žarče, lepče, trnče, ćupče; venče, grnče, konopče; dinjče, sopče, čašče, čerapče (Žugić 2005); avionče, dukače, sače; kladanče, obojče; aljinče, njivče, šićerče (Mitrović 1984);ambarče, duduče;bombonče, maramče, stoliče (Zlatanović 1998); p.stenče, samunče; zalče, pupče; glavče, gradinče, njivče (Jovanović 2004); pešćirče, džakče, tiganjče;kladanče, konopče;kolipče, testijče;svonče;kotliče (Dinić 2008); -iče:bluziče, igliče, kantiče, ložiče, metli­če, smokviče, torbiče, c.kviče, češmiče, džezviče (Žugić 2005); tikviče (Mitrović 


1984);vutiče, zgradiče, bačiče, izbiče, krošnjiče (Zlatanović 1998); -inče:baščin­če, lešinče (Žugić 2005). 
(3) U semantičkoj strukturi deminutiva iz sfere ‚živo‘, niže produktivnosti, značenje deminucije je potisnuto, budući da je primarna kvantitativna komponenta mali ustupila mesto kvalitativnoj komponenti mlad, nedorastao, nezreo, a ti para­metri indukuju hipokoristično značenje. 
Najpre prezentujemo deo građe iz prethodno navedenog rada za imenovanje mladih životinja i ptica sa tvorbenom osnovom od osnovnih neizvedenih imenica 
m.roda,osnoveimenica muškog i ženskog roda (samo dva derivata od imenica srednjeg roda): -če:bikče, crvče;brobinjče, poganče, šiparče;žapče, zmiče, ćur­če, čavče, ripče;pilče, telče (Žugić 2005); bivolče, štrče;zajče;guguče (Mitrović 1984);volče;golupče;željče ‘mladunče željke’ (Zlatanović1998);bravče, slavej­če;jarče, ćukavče;kokoče, švrače;telče (Jovanović 2004);pavunče;zajče, jagan­če;kravče, tiče (Dinić 2008); -iče:ovniče, petliče (Žugić 2005); petliče (Mitrović 1984; Jovanović 2004); vepriče, ovniče (Zlatanović 1998). 
(4) 
U pojedinim nazivima životinja na sufiks -če, ovaj sufiks nema demi­nutivno već hipokorističko značenje, jer ne označava mlade jedinke već odrasle životinje:bravče, juniče, kobilče, kokoče, konjče, kravče, mačorče, svinjče. 

(5) 
U izvedenicama zaimenovanje dece i mladih ljudskih bića, sufiks -če ima dve semantičke realizacije: a) deminutivnu: -če:muškarče, bećarče, devojče (Žugić 2005);bepče, bećarče (Mitrović 1984); b) hipokorističnu: bapče, ženče, momče, nan­če, pisarče, snašče, ujče (Žugić 2005); bekče, vojniče, građanče, komšiče, šnajderče, šusterče (Mitrović 1984); bećarče, učiteljče (Zlatanović 1998); ovčarče, popadiče, popče, svastiče (Jovanović 2004); govedarče, gospoče, slukče (Dinić 2008), jer ozna­čava ne mala već mlada ljudska bića, a u primerimabapče i nanče i stariju ženu. 



2.2.4 Ostali sufiksi niže produktivnosti 
[a] Od sufiksa sa suglasnikom n koje Belić navodi, kao sufiks posebnih diferen­
cijalnih obeležja, izdvajamo sufiks-inka (384). O sufiksu-inka kao deminutivnom, bilo je reči u okviru sufiksa-ka. 
[b] Sufiksi sa nj koje Belić navodi, a reč je o sufiksima -nja, -inja, -nje, ne odli­kuju se ni specifičnim značenjima, ni produktivnošću diferencijalnih značenja, te ih u tom smislu nećemo komentarisati. 
(1) 
Naša istraživanja pokazuju da je specifična proširena varijanta sufiksa -nja, tj. sufiks -onja koji Belićne pominje. Reč je o sufiksu koji je produktivan u leksičko-semantičkoj grupi pejorativa za muška lica (Žugić 2010: 103–118). 

U građi iz jablaničkog govora zapisana su dvadeset šest (26) pejorativa za muške osobe na -onja gde su uvrštene i složenice čiji je drugi deo nastao pomoću ovog sufiksa. 

(2) 
Istraživanje je pokazalo da je najveći broj pejorativa nastao sufiksaci­jom prideva, a potom imenica i glagola, za šta navodimo samo po jedan primer: 


patronja < patrav (hrom); budalonja < budala (u pojačanom značenju:budala); jec­konja < jecka (onaj koji muca, zamuckuje). 
(3) Analizom pejorativa zamuške osobe nasufiks -onja došli smo, između ostalog, i do zaključka da se sufiks -onja vezuje i za neke druge tvorbene osnove koje nismo sretali kod pejorativa tvorenih sufiksima -ko i -lja. Na ovom, kao i na prethodnim primerima potvrđuje setezaoznačaju tvorbe unastajanju i bogaće­nju, u našem slučaju, sistema imeničkih pejorativnih ekspresiva, a samim tim i celokupnog leksičkog sistema jednog jezika(Dragićević 2007: 250): šebekonja, glavonja, ćelonja, musonja, gologuzonja, celolebonja, ramolebonja. 
[c] Belić, međutim, skreće pažnju na sufiks -inja koji se u ovim dijalektima javlja kao specifičan u odnosu na druge govore, a njima se obrazuju uglavnom apstrak­tne imenice. Mnogo važniji je istorijsko-jezički kriterijum, jer ovi dijalekti čuvaju staro stanje, tj. staroslovensko-inja. 
Istraživanjemsmoustanovili da sesvi primeri koje je Belić naveo, čuvaju i danas sa potvrdama iz postojećih dijalekatskih rečnika sapodručja prizrensko-ti­močkih govora: dobrinja, mladinja, bosotinja, lepotinja, lošotinja, mladinja, sa­motinja, sirotinja, ubavinja (386), pridružujući im i primere golotinja (puko siro­maštvo),teškotinja (životne nedaće),slabotinja (bolesno stanje). 
[d] Za sufiks -ište Belić smatra da ne pokazuje neke specifičnosti. Međutim, malobrojni primeri iz semantičke sfere životinja i ljudi sa augmentativno-pejo­rativnim značenjem, npr. kutrište, ždrebišta, jagnjišta;devojčište, detište, dečišta (389), ukazuju na jedno diferencijalno značenje ovog sufiksa. 
(1) 
Naše istraživanje je pokazalo da je u semantičko-tvorbenom tipu augmen­tativno-pejorativnih izvedenicana -ište najproduktivnija grupa sa značenjem pred­meta ili pojava. Negativan emotivan i ekspresivan stav subjekta prema pojmu re­ferentu najčešćeje iskazan sintagmom koja predstavlja leksički spoj augmentativ­no-pejorativne imenice sa opisnim ili količinskim pridevima negativne konotacije, npr.:icepenoelečište;ovolko tegarište. 

(2) 
Drugu, manje produktivnu semantičku grupu, predstavljaju izvedenice koje označavaju životinje. One najčešće realizuju pejorativno značenje koje se iskazuje kao nezadovoljstvo, prezir subjekta prema referentnom pojmu. Pejora­tivno značenje augmentirane imenice pojačava senjenom leksičkom spojivošću sapridevima negativne konotacije, ukoliko se njome označava odrasla jedinka: besno(kobilište), staro(konjište), krvomočljivo(kravište). 

(3) 
Za semantiku imenica treće grupe sa značenjem ‘osoba, lice’, bitni su pa­rametri zasnovani na vrednovanju estetskih, moralnih, socioloških i porodičnih odnosa, odnosa prema poslu i drugim svojstvima osobe koja subjekat negativno ocenjuje. Nije zapažena značajnija diferencijacija vrednovanja osoba prema polu i uzrastu, kada su u pitanju estetski parametri: ženište aljavo; ćerkište debelo; gadno(ružno) čovečište; momčište aljavo; devojčište ridžo, pa pegavo, pa jako grozno. 

(4) 
O ostalim negativnim parametrima u vrednovanju osobe, kao i o važnosti pragmatičkih parametara pri analizi značenja i upotrebe derivata na-ište v.uŽugić 2014b: 29–36. 


[e] Sufiksi sa suglasnicima l i lj, u Belićevim Dijalektima, ni tvorbeno ni značenjski ne pokazuju značajnija odstupanja od srpskog književnog jezika (393, 394). 
(1) 
Mi smo, međutim, zapazili i jednu novu, markiranu semantičku crtu sufiksa -la i -lja, pa ćemo ovde to i pokazati. 

(2) 
Sufiks-la je drugi po produktivnosti u tvorbi ženskih pejorativa, odmah iza sufiksa-ka. 

(3) 
Naše relevantne gramatike ne beleže imeničke derivate ženskog roda na -la pejorativne semantike (Stevanović 1991: 487; Klajn 2003: 142). 

(4) 
Mi smo, tragajući u našoj građi (Žugić 2005) samo za imenicama na -la ko­jima se imenuju ženske osobe kao nosioci nekog negativnog, pejorativnog svojstva, zabeležili četrdeset šest (46) ovakvih jedinica. Nastanak pejorativa pomoću naizgled neutralnog sufiksa -la, može se objasniti kao i postojanje imenica pejorativnog znače­nja na sufiks -lo, -alo, -ilo koje analizira Ćorić (strašilo, brbljalo i druge), a u kojima je navedeni sufiks, u kontaktu sa pejorativnom tvorbenom osnovom i sam poprimio pejorativno značenje (Ćorić 1994: 257–262). 

(5) 
O svemu ovome uključujući i značaj semantički ekvivalentnih sufiksa za bogaćenje narodnog izraza, tipa g.bla / g.bavka, o značaju odsustva korelativa za stabilnost sufiksa -la sa pejorativnim značenjem, o imeničkim (gnjidla <gnjid-(gnji­da) ‘gnjidava ženska osoba’,pridevskim (šašla < pridevske osnove šaš-(šašav) ‘ona koja nije pri čistoj, zdravoj pameti, šašavuša’i glagolskim (rovla < glagolske osnove rov- (rovim se) ‘ona koja u besu, ljutnji i sl. gleda razrogačenim, iskolačenim očima’ motivnim osnovama, o pejorativima nastalim tvorbenim postupkom slaganja,4a po­tom sufiksacijom sufiksom-la, npr.gologuzla5(detaljno u Žugić 2009: 81–106). 


[f] Sufiks -lja je kod Belića niskoproduktivan, ajedan od dva navedena primera, l.žlja, očito je pejorativne semantike. 
(1) 
U jablaničkom govoru južnomoravskog dijalekta, sudeći na osnovu zabe­ležene građe, sufiks -lja spadaured produktivnih sufiksa uderivaciji pejorativa za muške osobe (o ovome detaljno u Žugić 2010: 103–118). 

(2) 
Naše istraživanje je pokazalo da se sufiks -lja najčešće vezuje za pridevske osnove, a mnogo ređe za imeničke i glagolske. Navodimo kao ilustraciju po jedan pri­dev:g.člja < grčav (mršavko); .klja < rkam (onaj koji izbacuje iz usta ispljuvke, hra­kotinu);t.tlja < trtka (zadnjica, stražnjica) (onaj koji ima veliku i isturenu zadnjicu). 

(3) 
Njegov značaj u tvorbi pejorativa ogleda se u činjenici odsustva semantičkih ekvivalenata sa ostalim produktivnim sufiksima navedene semantičke kategorije, npr. 


4 	Ovaj tip pridevsko-imeničkih složenica na sufiks -la nismo pronašli u savremenom srpskom jeziku (Klajn 2003: 63–71). 
5 	Više o pridevsko-imeničkim složenicama na sufiks -la u prizrensko-timočkim govorima u Žu­gić 2007a. 
gluvlja, g.blja, št.blja, svrstavajući se tako u sufikse kojima se u tvorbi upotpunjava dotični leksički fond. 

3 zaključna RazmatRanja 
U radu se potvrđuju, koriguju ili dopunjuju Belićevi stavovi o sufiksima u prizren­sko-timočkim dijalektima, uglavnom onim koji čuvaju staro stanje srpskog jezika u smislu diferencijalnih oblika ili diferencijalnih značenja. 
Najnovija istraživanja deminutiva muškog roda na -.k (-ak) i njegove složene varijante, na građi iz dijalekatskih rečnika jugoistočne Srbije, potvrđuju stabilnost starog stanja ovog sufiksa, ali izvestan broj zabeleženih primera nagoveštava ten­denciju vokalizacije poluglasnika. 
Kao najproduktivniji složeni oblik sufiksa -.k (-ak) izdvojenje sufiks -č.k i objašnjeno njegovo poreklo. 
Korigovan je Belićev stav o nedovoljnoj produktivnosti starog sufiksa -ka u deminutivnom značenju, kao i o visokoj produktivnosti njegovih složenih varijanti -ička i -inka.Analizom primera je utvrđena niska produktivnost sufiksa -inka, jer većina primera je nastala sufiksacijom izvedenica na -ina prostim sufiksom -ka koji unosi u novonastali derivat deminutivno značenje. 
Belićevo razmatranje deminutivnog diferencijalnog značenja sufiksa -ka do­punjeno je još jednim njegovim diferencijalnim, pejorativnimznačenjem kao naj­produktivnijim u tvorbi pejorativa za ženska lica. 
Koriguje se Belićev stav o čuvanju starog deminutivnog sufiksa -ik u juž­nomoravskom dijalektu. Na osnovu Belićevih i naših primera, ovde nije reč o deminutivnom-ik(i), već o množinskom završetku -čiki (vistančiki, devojčiki i sl.) čija deminutivnost dolazi od dela sufiksa -če na koji je nakon odbijanja -e dodavan nastavak -iki. 
Sufiks-ko u pejorativnomznačenju za koji Belić navodi samo jedan primer, potvrđen je u našim najnovijim istraživanjima kao najproduktivniji sufiks u leksič­ko-semantičkoj grupi pejorativa za muška lica. 
Belićevo razmatranje deminutivnog sufiksa -ce i njegove proširene varijante -ence u tvorbi deminutivnih derivata s. roda, dopunjeno je još i visoko produktiv­nim proširenim sufiksom-čence. 
Naša istraživanja pokazuju da je sufiks -ica utvorbi deminutiva nedovoljno sredstvo deminucije, te imamo situaciju da se i od nemotivisanih imenica na -ica, kao i od deminutivnih derivatagrade deminutivi višeg stepena deminutivnosti su­fiksom-ička, što pokazuju i Belićevi primeri ovde (babička, vodenička, zdravička, junička, pčenička, šumička) (375), a i naši primeri (v.-ička u okviru sufiksa-ka). 
Belićevo razmatranje sufiksa -ica dopunjeno je isticanjem i pejorativnog zna­čenja u leksičko-semantičkoj grupi pejorativa za ženska lica. Deminutivni sufiks -če, izuzevproširenom varijantom-iče, dopunjen je i pro­širenom varijantom-inče. 
Belićevo razmatranje sufiksa sa nj dopunjeno je i sufiksom -onja, specifič­nom proširenom varijantom sufiksa -nja koji je produktivan u leksičko-semantič­koj grupi pejorativa za muška lica. 
Potvrđena je Belićeva konstatacija da ovi dijalekti čuvaju sufiks -inja, tj. sta­roslovensko -inja. Za sufiks -ište u kome Belić nije uočavao neke specifičnosti, istaknuto je nje­govo augmentativno-pejorativno značenje. Belićevo razmatranje sufiksa -la i -lja dopunjeno je njihovim pejorativnim značenjem u tvorbi ličnih pejorativa za ženska, tj. muška lica. 
Svi navedeni zaključci oimeničkim sufiksima uBelićevimDijalektima, za­snovani na korekcijama ili dopunama Belićevog razmatranja sufiksa, nastali su kao rezultat sopstvenih, opsežnih i sistematskih semantičko-tvorbenih istraživanja imeničkih derivata, nabogatojgrađi iz dijalekatskih rečnika prizrensko-timočkih dijalekata. 

izvoRi 
Dinić 2008 =Jakša Dinić, Timočki dijalekatski rečnik, Beograd: Institut za srpski jezik SANU, 2008 (Monografije 4). Jovanović 2004 =Vlastimir Jovanović, Rečnik sela Kamenice kod Niša, Srpski dijalektološki zbor­nik (Beograd) 51 (2004), 313–688. Stojanović 2010 =Radosav Stojanović, Crnotravski rečnik =Srpski dijalektološki zbornik 57, Beo­
grad: SANU – Institut za srpski jezik SANU, 2010. Zlatanović 1998 =Momčilo Zlatanović, Rečnik govora južne Srbije, Vranje: Učiteljski fakultet, 1998. Žugić 2005 =Radmila Žugić, Rečnik govora jablaničkog kraja =Srpski dijalektološki zbornik 52, 
Beograd: SANU – Institut za srpski jezik SANU, 2005. 

liteRatuRa 
Belić 1905 = Aleksandar Belić, Dijalekti istočne i južne Srbije = Srpski dijalektološki zbornik 1, Beograd: Srpska Kraljevska Akademija, 1905. Bogdanović 1979 =Nedeljko Bogdanović, Govori Bučuma i Belog Potoka =Srpski dijalektološki zbornik 25, Beograd: Institut za srpskohrvatski jezik, 1979. Bogdanović 1987 =Nedeljko Bogdanović, Govor Aleksinačkog Pomoravlja =Srpski dijalektološki zbornik (Beograd) 33 (1987), 7–302. Ćorić 1994 = Božo Ćorić, Tvorbeno i leksičko značenje (naša leksikografska praksa), u: Naučni 
sastanak slavista u Vukove dane (Beograd) 22 (1994), br. 2, 257–262. Dragićević 2007 = Rajna Dragićević,Leksikologija srpskog jezika, Beograd: Zavod za udžbenike, 2007. Ivić 1985 =Pavle Ivić, Dijalektologija srpskohrvatskog jezika: uvod i štokavsko narečje, Novi Sad: 
Matica srpska, 1985. Jovanović 2010 =Vladan Jovanović, Deminutivne i augmentativne imenice u srpskom jeziku. Beo­grad: Institut za srpski jezik SANU, 2010 (Monografije 9). 
Klajn 2003 = Ivan Klajn, Tvorba reči u savremenom srpskom jeziku 2: sufiksacija i konverzija, Beograd–Novi Sad: Zavod za udžbenike i nastavna sredstva –Institut za srpski jezik SANU– Matica srpska, 2003. 
Marković 2000 =Jordana Marković, Govor Zaplanja =Srpski dijalektološki zbornik (Beograd) 47 (2000), 7–307. Mitrović 1984 = Brana Mitrović, Rečnik leskovačkog govora, Leskovac: Narodni muzej, 1984. 
Radović Tešić 2002 =Milica Radović Tešić, Imenice s prefiksima u srpskom jeziku, Beograd: Insti­tut za srpski jezik SANU, 2002 (Biblioteka Južnoslovenskog filologa n.s. 20). 
Stevanović 1975 =Mihailo Stevanović, Savremeni srpskohrvatski jezik I:uvod – fonetika – morfo­logija, Beograd: Naučna knjiga, 1975. 
Stevanović 1991 =Mihailo Stevanović, Savremeni srpskohrvatski jezik: gramatički sistemi i knji­ževnojezička norma II:sintaksa, Beograd: Naučna knjiga, 1991. 
Vukadinović 1996 =Vilotije Vukadinović, Govor Crne Trave i Vlasine =Srpski dijalektološki zbor­nik (Beograd) 47 (1996), 1–317.
Žugić 2007a =Radmila Žugić, Imeničke složenice s pridevom kao prvim delom u prizrensko-timo­čkim govorima,Naše stvaranje (Leskovac) 54 (2007), br. 1–2, 34–43.
Žugić 2007b =Radmila Žugić, Imeničke složenice s imenicom kao prvim konstituentomu prizren­sko-timočkim govorima,Leskovački zbornik (Leskovac) 67 (2007), 383–393.
Žugić 2009 =Radmila Žugić, Semantičko-tvorbena analiza pejorativa za ženska lica u jablaničkom govoru (jugozapadno od Leskovca), Zbornik Matice srpske za filologiju i lingvistiku (Novi Sad) 52 (2009), br. 2, 81–106.
Žugić 2010 = Radmila Žugić, Pejorativi za muška lica u jablaničkom govoru obrazovani sufiksi­ma -ko, -lja, -onja, -ča, Zbornik radova Filozofskog fakulteta Univerziteta u Prištini: posebno izdanje povodom 50-godišnjice osnivanja Filozofskog fakulteta posvećeno prof. dr Milosavu Vukićeviću (Kosovska Mitrovica) 40 (2010), 103–118.
Žugić 2012a =Radmila Žugić, Semantičke realizacije sufiksa -če uimeničkim izvedenicama sred­njeg roda u prizrensko-timočkim govorima, Zbornik radova Filozofskog fakulteta Univerziteta u Prištini (Kosovska Mitrovica) 42 (2014), br. 1, 223–230.
Žugić 2012b =Radmila Žugić, Imeničke izvedenice sufiksima -ce, -e, -le u prizrensko-timočkim go­vorima, Zbornik Matice srpske za filologiju i lingvistiku (Novi Sad) 54 (2012), br. 2, 193–202.
Žugić 2013 =Radmila Žugić,Deminutivi muškoga roda na-.k (-ak) i njegovu proširenu varijantu -č.k (-čak) u prizrensko-timočkim govorima, Godišnjak za srpski jezik (Niš) 26 (2013), br. 13 (posvećen profesoru Slobodanu Remetiću), 219–232.
Žugić 2014a =Radmila Žugić, Mikrotoponimija donjeg sliva Jablanice: semantičko-tvorbeni aspekt, Beograd: Institut za srpski jezik SANU, 2014(Monografije 20).
Žugić 2014b =Radmila Žugić, Augmentativno-pejorativne izvedenice na sufiks -ište u prizrensko-ti­močkim govorima,Oktoih (Nikšić) 5 (2014), 29–36.
Žugić 2014c =Radmila Žugić, Deminutivne imeničke izvedenice nasufiks-ka uprizrensko-timo­čkim govorima srpskog jezika i bugarskom jeziku (semantičko-tvorbeni aspekt) (u štampi). 

povzetek 
Samostalniške pripone v Dialektih vzhodne in južne Srbije Aleksandra Belića v luči najnovejših raziskav
Avtorica predstavlja, potrjuje, popravlja in dopolnjuje opazovanja Aleksandra Belića o obli­kovno- in pomenskorazlikovalnih samostalniških priponah v prizrensko-timoških govorih v knjigi Dialekti vzhodne in južne Srbije (1905): manjšalna pripona -ka,manjšalna pripona -.k stežnjo po vokalizaciji polglasnika, pripona -inja in manjšalna končnica -ik(i) (-čiki). Popravki se nanašajo predvsem na Belićevo stališče ostopnji produktivnosti posameznih pripon (manjšalni priponi -ka in -ica, večalno-slabšalna pripona -ište). Stanje samostalniške sufiksacijesevglavnem dopolnjuje znovimi pomeni pripon (zelo produktivno slabšalno pomenje pripon -ka, -ko, -ica, -onja, -la in -ča). Pozornost je usmerjena na način semantične in tvorbene interpretacije samostalniških izpeljank v raziskavah, ki so nastale po Belićevi, in sicer v skladu z najnovejšimi zahtevami rabe semantično-tvorbene analize. Vsi poudarki o samostalniških priponah v Belićevih Dialektih so nastali kot rezultat lastnih, obsežnih in sis­tematičnih semantično-tvorbenih raziskav samostalniških izpeljank in nabogatem gradivu iz narečnih slovarjev prizrensko-timoškihgovorov. 
aleksander Wiatr 


bedeutung und Funktion von CRowdsouRCing im pRojekt veRbaalpina 
Cobiss: 1.02 
Pomen in vloga množičnega zunanjega izvajanja v projektu VerbaAlpina
Prispevek daje pregled projekta VerbaAlpina. Ta si prizadeva za sistematično analizo alpskega besedja, ki prehaja jezikovnemeje, v zvezi z realnostjo, ki se tiče Alp. Prvi del je posvečen metodološkim osnovam. Pri tem so nakazani izzivi, ki so nastopili pri obdelavi zgodovinskih podatkov. Pojasnjeno je, kako so ti podatki preslikani v strukturirano in pri­merljivo obliko v podatkovni zbirki. Zadnji del se ukvarja z metodo množičnega zunanje­ga izvajanja (crowdsourcing), skateroseodpravijo obstoječe vrzeli in nekonsistentnosti in pridobi novo jezikovno gradivo. Ključne besede: VerbaAlpina, množično zunanje izvajanje, medjezikovna geolingvistika, stratigrafija 

The Meaning and Function of Crowdsourcing in the VerbaAlpina Project
This article offers an overview of the VerbaAlpina project. This is an effort to systemati­cally analyze Alpine vocabulary that crosses linguistic boundaries in connection with the realities of the Alpine area. The first part is dedicated to methodological bases and pres­ents the challengesthat arose in processing historical data. It explains how the data were mapped into astructured and comparable form in the database. The last part deals with the methodology of crowdsourcing, whereby existing gaps are filled and inconsistencies corrected, and new linguistic material is collected. Keywords: VerbaAlpina, crowdsourcing, inter-language geolinguistics, stratigraphy 

1 veRbaalpina: FoRsChungsgegenstand und ziele 
VerbaAlpina ist ein durch die Deutsche Forschungsgemeinschaft gefördertes Pro­jekt, das ander Ludwig-Maximilians-Universität München durchgeführt wird. In der ersten Laufphase wurde eine Finanzierung zunächst für drei Jahre (von Oktober 2014 bis Oktober 2017) –mit Aussicht auf Verlängerung bis Oktober 2025 –be­willigt. Das Projekt ist der Untersuchung des alpinen Raums, der durch die Gren­zender Alpenkonvention (http://www.alpconv.org/) bestimmt ist, gewidmet. Die­ser umfasst 6989 politische Gemeinden aus der Schweiz, aus Italien, Frankreich, Österreich, Lichtenstein, Slowenien und Deutschland.1 
1 	Eine visuelle Darstellung der geographischen Grenzen des Untersuchungsgebietes bietet die projekteigene interaktive Karte. Abrufbar unter: https://www.verba-alpina.gwi.uni-muenchen. de/?page_id=133 [letzter Zugriff: 14. 12. 2016]. 
DieAuswahldiesesspezifischenGebietsergibtsichausderbesonderenStel­lungdesRaumshinsichtlichseinerkulturellenundsprachlichenGeschichte.Aus ethnographischerundtopographischerPerspektivekönnenwirtendenziellvonHo­mogenitätsprechen,währenddasGebietaussprachlicherSichtvonauffälligerHe­terogenität geprägt ist (vgl. Krefeld – Lücke 2014: 189). 
SeitdervorrömischenZeitstellendieAlpeneinenRaumdar,indemdasAuf­einandertreffen ganz unterschiedlicher Sprachgemeinschaften stets mit starken Akkulturationsprozessen einherging (vgl. Krefeld 2015d). Ab dem 6. Jh. n.Ch. wirddasGebietdurcheineSprachkontaktsituationzwischendreigroßenSprach­familien geprägt: der romanischen, der germanischen und der slawischen (vgl. Minnich1989:163).TiefereBlickein dieVergangenheit und indas Sprachma­terialverdeutlichen,wievielfältigundkompliziertdiesprachlicheStratifizierung derAlpenist.DieheutigenSprachenundDialektewiebeispielsweiseFranzösisch, Deutsch,Italienisch,Slowenisch,Friaulisch,Ladinisch,Rätoromanischusw.exi­stierenindiesemRaumnebeneinander.KulturelleGemeinsamkeitendesalpinen LebensspiegelnsichindenSprachenwider(vgl.Krefeld–Lücke2014:190–194) undwerdenimProjektanalytischerschlossen.ImFokusvonVerbaAlpinastehen diealpineLexik(nachHubschmid1951:7)undalpentypischeRealia,wieAlm­wirtschaft, Pflanzenwelt und der moderne Wintersport. 
VerbaAlpina arbeitet dabei mit einer einzelsprachübergreifenden virtuellen Forschungsumgebung, die die folgenden Funktionsbereiche umfasst: 
. 	Dokumentation: Die Dokumentation mittels interaktiver georeferenzierter Kartographiedientdazu,diebereitsexistierendenSprachatlanten,dialektalen Wörterbücher,aberauchdigitalenProjekteausdemUntersuchungsgebietzu­sammenzuführen und in Form einerOpen-Source-Publikation (vgl. Krefeld 2015c)zuveröffentlichen,sodasseinegrenzüberschreitendePerspektivege­boten werden kann. 
. 	Datenerhebung und -ausgleich: Umdie existierendenInkonsistenzenaus­zugleichen,werdenmithilfevonSocialSoftware(s.Kapitel3unten)neue Datenerhoben,alteDatenergänztundderDatenbestandvalidiert.Innova­tivistdabeiderZugriffaufdasCrowd unddieToolsdesCrowdsourcings 
(s.Punkt 3.4). 
. 	Publikation und eigene kollaborative Weiterentwicklung: DasProjektistals virtuelle Forschungsumgebung für Wissenschaftler/-innen und Laien ge­dacht,inderenRahmengeforschtundpubliziertwerdenkann.VerbaAlpina siehtsichalsoalsAustauschplattformfürzweivölligunterschiedlicheAdres­satengruppen. Dieser Austausch soll dabei maßgeblich zur weiteren Erfor­schung alpiner Kulturen und Sprachen beitragen. 
ImGegensatzzurVorgehensweisederklassischenDialektologieverfolgtdasPro­jekt nicht die Absicht, Dialekte als spezifische Varietäten herauszuarbeiten und voneinanderabzugrenzen,sondernimGegenteildasNetzwerkdergemeinsamen VariantenzwischendiesendialektalenVarietätenineinergrenz-undsprachüber­greifendenPerspektiveimSinneeinerinterlingualenSprachgeographie(vgl.Kre­feld 2015d) darzustellen. 
2 digitalisieRung und auFbeReitung deR histoRisChen daten 
Die Grundlage der in VerbaAlpina verwendeten und auf der Forschungsumge­bung dargestellten sprachlichen Daten2 bilden zunächst Sprachatlanten und dia­lektaleWörterbücher aus dem Untersuchungsgebiet, aus denen jeweilssprachli­cheEinzelbelege,phonetischeundmorphologischeTypen3 extrahiertundindie Datenbank(VA_DB)überführtwerden.Voraussetzungdafür,dassDateninVer­baAlpinaübernommenwerden,isteinzigderenGeoreferenzierbarkeit:Siemüssen mindestens aufEbene der einzelnen Gemeindeeinem spezifischen Längen-und Breitengrad zugeteilt werden können (Krefeld – Lücke 2015b). DiebereitsvorliegendenDatenbeständewerdenvonVerbaAlpinadigitalisiert.Im FolgendenwerdennundieeinzelnenSchrittediesesDigitalisierungsprozessesbe­schrieben: 
IneinemerstenSchrittwerdenausjederQuelle(Sprachatlas,Wörterbuchusw.) diejenigen Stimuli bzw. Konzepte ausgewählt, die für die von VerbaAlpina bear­beitetenSachgebieterelevantsind.DiesewerdeninentsprechendenTabelleninder VA_DB gespeichert, in welcher auch die Verknüpfung der Stimuli mit den Kon­zepten abgebildet ist. Jeder Erhebungspunkt auf einer Karte in einem Sprachatlas wirdinVA_DBdurchVergabevonIdentifikatoren(»ID«s)eindeutigidentifiziert undbleibtunverändert.DieaufdieseWeisevorbereitetenKartenwerdenmiteinem Webtool,demvonVerbaAlpinaentwickeltenTranskriptionstool(TT),transkribiert, mitdemZiel,alleimjeweiligenSprachatlasvorhandenenInformationenzueinem bestimmtenErhebungspunktohneInformationsverlustabzubilden.DieserVorgang ermöglichtdenZugriffaufdieursprünglicheQuellentranskriptionzueinembelie­bigen Zeitpunkt. Das TT dient außerdem dazu, die Verknüpfung der Belege mit denentsprechendenKonzepteninderDatenbankstrukturabzubilden.Fallsaufeiner KartemehrereKonzeptevorkommen,könnenmitHilfedesTTdietranskribiertenÄußerungenmiteinemanderenKonzeptverknüpftwerdenalsmitdemdesjeweili­genKartentitels(inVA_DB‘Stimulus’genannt).4Dajenachsprachwissenschaftli­cherTraditionjeweilsverschiedeneTranskriptionssystemeverwendetwerdenbzw. wurden(z.B.:Böhmer-Ascoli,Rousselot-Gilliéron,Theuthonista),wirdimProjekt der sogenannte Betacode (Krefeld–Lücke2015a)eingesetzt,deraufdenZeichen 
2 Darüberhinausistesmöglich,verschiedeneaußersprachlicheDaten,z.B.demographischeoder 
historische, in die Datenbank einzuspeisen. 
3 Mehr dazu inKrefeld – Lücke (2015d). 
4 Bereits ein oberflächlicher Blick in den Sprach-und Sachatlas Italiens und der Südschweiz 
(AIS) zeigt, dass eine Karte (=VA Stimulus) oft mehrere Konzepte beinhalten kann. 
ausdem ASCII-Bereich5 basiert und mit jeder Tastatur ohne zusätzliche Software eingegeben werden kann. Die einheitliche und –im Vergleich zu den Ausgangstran­skriptionen – einfachere Kodierung hat folgende Vorteile: 
. schnellere Datenerfassung, die auch durch Personen die über keinerlei Vor­kenntnisse von spezifischen Transkriptionssystemen verfügen, erfolgen kann; . Erfassung beliebiger Zeichen und Diakritika, unabhängig davon, ob diese in Unicode6 existieren oder nicht; . kein Informationsverlust bezüglich Originaltranskription im jeweiligen Sprachatlas. 
Unabhängig davon, wie der lautliche Wert einer transkribierten Einheit ist, werden alle gleich aussehenden Zeichen mit demselben Betacode-Zeichen ko­diert (s. Abb. 1) und in der Datenbank gespeichert; Für jede Quelle existiert inder Datenbank eine sogenannte Codepage, mit Hilfe deren die Übersetzung in die IPA-Werte geleistet werden kann (vgl. Lücke 2015). 

Abbildung 1: Betacode (Krefeld – Lücke 2015b) 
Diese Verknüpfung verbindet den abgefragten Stimulus demnach mit einer kon­kreten Äußerung (=Einzelbeleg auf der Karte) und wird in der VA_DB festgehal­ten. Nach der vollständigen Transkription einer Karte werden die Äußerungen in einem nächsten Schritt tokenisiert, d.h. de facto in einzelne Wörter aufgeteilt und in einer separaten Datenbanktabelle abgespeichert7.Dieser Schritt ist notwendig, 
5 S.v. ‚ASCII‘, in Fischer – Hofer (2008: 52). 
6 S.v. ‚Unicode‘, in Fischer – Hofer (2008: 875). 
7 Bei der Tokenisierung wird eine Äußerung in Einzeltokens zerlegt. So lautet beispiel­
weise dieÄußerung zum Konzept SCHLAGSAHNE aus dem Atlante storico-linguistico­-etnografico friulano (ASLEF) in Cergnéu (Gemeinde Nimis) klabúk ot mli.éka (klabu´k ot mli.éka|Einzelbeleg|Cergnéu, com. di Nimis|ASLEF#3994|VA_15/1). Nach der Tokenisierung erhalten wir drei Tokens: 1. klabuk, 2. ot, 3. mleka, welche mit drei neuen Konzepten und drei morpho-lexikalischen Typen entsprechend verknüpft werden: 1. HUT – klobuk (sla. m.), 2. PRÄPOSITION – ot, 3. MILCH – mleko (sla. n.). 
um morphosyntaktische Etikettierungen wortbezogen durchführen zu können, was wiederum für nachfolgende analytische Recherchen unabdingbar ist. 
Auf die Tokenisierung folgt die Konvertierung der Daten in IPA zumZweck einer großflächigen, quellenunabhängigen Datenvergleichbarkeit aller vorhandenen sprachlichen Belege. Für jede Datenquelle sind in einer Tabelle die Entsprechungen zwischenderOriginaltranskription, dem Betacode und der IPA-Repräsentation do­kumentiert. 
Der nächste Schritt besteht in der Typisierung (vgl. Krefeld –Lücke 2015d) der entstandenen Tokens auf mehreren Ebenen: zunächst phonetisch und mor­pho-lexikalisch, dies sind zwei voneinander unabhängige Prozesse. Geplant ist, dass die phonetische Typisierung halbautomatisch erfolgt und sich nach zwei Algorithmen richten wird: dem Levenshtein-Algorithmus einerseits und dem SOUNDEX-Algorithmus andererseits8. Die morpho-lexikalische Typisierung erfolgt über ein von VerbaAlpina entwickeltes Typisierungstool (TypT) un­ter Berücksichtigung folgender Kategorien: Sprache (romanisch, germanisch, slawisch), Wortart, Suffigierung, Genus. Jeder morpho-lexikalische Typ wird durch eine standardsprachliche orthographische Form definiert, die, sofern mög­lich, wiederum passenden Lemmata der sogenannten Referenzwörterbücher9 (zunächst auf Ebene der Standardsprache, dann auf jener des Dialekts) zugeord­net werden. Für den Fall, dass für einen spezifischen morpho-lexikalischen Typ keine entsprechende Schreibung belegt ist bzw. ein solcher Typ keinem Lemma eines der Referenzwörterbücher zugeordnet werden kann, wird mit den ortho­graphischen Regeln der jeweiligen Standardsprache ein Lemma erstellt und dem zutypisierenden Einzelbeleg zugeordnet (diese Typen erhalten die Markierung ‚VA-Typ‘). Darüber hinaus ermöglicht die kollaborative Konzeption des Pro­jektes, dass verschiedene Benutzer des Portals einem sprachlichen Beleg ver­schiedene morpho-lexikalische Typen zuordnen. Alle Informationen werden in der VA_DB gespeichert und entsprechend markiert. Dem auf diese Weise erstellten morpho-lexikalischen Typ wird ein Basistyp, d.h. eine dem morpho­lexikalischen Typ zugrundeliegende lexikalische Basis, zugewiesen (vgl. Kre­feld – Lücke 2015d). 
Während der morpho-lexikalische Typ sprachgebunden ist, ist der Basistyp einzelsprachunabhängig. Die Verknüpfung der Ersteren mit dem sprachüber­greifenden Basistyp erfolgt meist durch Etymologisierung. Nach der Bearbei­tung aller Typisierungsebenen wird automatisch festgestellt, ob ein Sprachkon­taktphänomen vorliegt, indem die jeweilige Sprachzuweisung (ger., rom., sla.) des morpho-lexikalischen Typs und des Basistyps verglichen werden: Fehlt eine 
8 S.v. »soundex, SOUNDEX()« in Fischer –Hofer (2008: 784) und s.v. »Levenshtein-Distanz« 
in Fischer – Hofer (2008: 481). 9 Für die romanischen Belege werden Treccani und Le Trésor de la Langue Française Informatisé 
(TLFi) via Centre National de Ressources Textuelles et Lexicales (CNRTL) verwendet, für 
germanische Belege der Duden sowie das Idiotikon und für die slawischen Belege SSKJ. Vgl. 
dazu Krefeld – Lücke (2015c). 
Übereinstimmung, kann dies ein Indiz für einen Sprachkontakt oder für ein ge­meinsames Substrat sein. 
Der Zugriff auf die so aufbereiteten Daten wird dem VerbaAlpina-Nutzer auf zweierlei Weise angeboten: Eine spezielle Schnittstelle (vap_), ermöglicht den direkten Zugang zu den relational strukturierten Daten über die VA_DB. Die interaktive Karte hingegen leistet eine frei kombinierbare Darstellung der Daten im Raum. Während die Textversion durch den Einsatz des Datenbankverwal­tungssystems MySQL10 sehr individuelle und komplexe Abfragen ermöglicht, ist die visuelle, kartographische Darstellung insofern vorteilhaft, als sie einen guten Überblick über die Gesamtheit der Daten vermittelt und zudem die Einbindung außersprachlicher Daten erlaubt. Daher sind die beiden Zugangswege als komple­mentär zu betrachten. 

3 datenlage, datenvalidieRung und dateneRhebung 
mittels CRowdsouRCing 

3.1 	Datenlage Aktuell befinden sich die Daten von 559 Karten (VA-Stimuli) aus verschiedenen Sprachatlanten des gesamten Alpenraums in der VA_DB [Stand: 25.7. 2016]. Dabei wurden 1.091 Konzepte11 extrahiert und 23.701 zugehörige Äußerun­gen nach der Transkription der entsprechenden Karten erfasst. Die Anzahl der Tokens in der Datenbank ist jedoch wesentlich höher, da pro Erhebungspunkt mehrere Belege registriert werden können (zusätzliche Belege, Mehrwortaus­drücke, Satzkonstruktionen usw.). Die oben erwähnten Stimuli beziehen sich nur auf diejenigen Karten, die in der aktuellen Projektphase im Fokus von Ver­baAlpina stehen, also solche aus dem Bereich Almwirtschaft. Es ist möglich und erwünscht, dass auch Stimuli außerhalb des aktuellen thematischen Fokus von VA transkribiert, typisiert und kartographisch dargestellt werden.12Bis dato 
[25.7. 2016] brachte der Prozess der Typisierung 1.104 germanische, 610 ro­
10 	S.v. ‚MySQL‘, in Fischer – Hofer (2008: 556). 
11 	Synonymisch zu Konzept kann hier ‚Sache‘ oder ‚Sachverhalt‘ verwendet werden. Nicht selten, kann eine Karte aus dem Sprachatlas mehrere Konzepte, meistens ein Überkonzept und mehrere Unterkonzepte, enthalten. Vgl. dazu AIS 1206 ‚zangola‘, die BUTTERFASSals Hauptkonzept und GERÄT ZUM BUTTERN, DURCH DREHEN; GERÄT ZUM BUT­TERN, BARKENÄHNLICH, AN EINEM GESTELL AUFGEHÄNGT; GEFÄSS ZUMBUTTERN, RAHM WIRD IN OFFENEM GEFÄSS GESCHLAGEN; GEFÄSS ZUM BUT­TERN, RAHM WIRD IN EINER FLASCHE ODER BLECHBÜCHSE GESCHÜTTELT als Unterkonzepte beinhaltet. Zum Prinzip der Konzeptbeschreibung vgl. Grimaldi – Krefeld 2015. 
12 	Wiebereits erwähnt ist die kollaborative Entwicklung des Projektes erwünscht. Daher steht die gesamte informatische Struktur jedemregistrierten Nutzer zur Verfügung. Registrierte Nutzer können eigene Daten transkribieren, typisieren und kartographieren. VerbaAlpina ist für jegli­che Vorschläge im Bereich der kollaborativen Entwicklung der Forschungsumgebung offen und nimmt diese gerne jederzeit entgegen. 
manische und 210 slawische Typen hervor, die derzeit mit 251 lexikalischen Basistypen verknüpft sind. Beispielsweise emergieren für die lexikalische Basis ‚baita‘ folgende morpho-lexikalische Typen: baita (rom. f.), baito (rom. m.) bait (rom. m.), baitun (rom. m), baitin (rom. m.), bajta (sla. f.), bajtica (sla. f.) (vgl. Abbildung 2).
Die Anzahl der Konzepte, Äußerungen, Tokens und Typen wächst aktuell ständig, da die zuvor geschilderten Prozesse parallel ablaufen: Es wird kontinuier­lich transkribiert, typisiert und etymologisiert. 

Abbildung 2: Geographische Verteilung der romanischen, slawischen und germanischen morpho-lexikalischen Typen mit der gleichen lexikalischen Basis ‚baita‘ (Die Abbildung wurde mit der interaktiven Karte generiert unter: https://www.verba-alpina.gwi.uni-muenchen.de/?page_ id=133 [letzter Zugriff: 14.11. 2016].) 
3.2 	Die Frage der Datenqualität: das Problem der historischen Daten Trotz der Gesamtheit des in Sprachatlanten und Wörterbüchern dokumentierten Sprachmaterials stellen sich methodische Fragen die sich auf die Qualität und In­terpretierbarkeit der Daten beziehen. Beispielsweise zwingt die Konzeption der Sprachatlanten den Forscher dazu (vgl. Krefeld 2016), über die Generalisierbar­keit der Aussagen für einen Erhebungspunkt – und somit auch für den entspre­chenden Dialekt –nachzudenken. In der Mehrzahl der Fälle findet man an einem einzelnen Aufnahmepunkt lediglich einen sprachlichen Beleg. Problematischer gestaltet sich die Situation, wenn an einem Erhebungspunkt zwei oder sogar drei unterschiedliche Äußerungen belegt sind. Dies lässt sich anhand von Belegen zum ASLEF-Stimulus ‚entrahmen‘ für den Ortspunkt Laglésie San Leopoldo anschaulich illustrieren: Die Belege posnemat (v. sla.)|morphTyp|Laglésie San Leopoldo|ASLEF#3995|VA_15/1 und sbramare (v. rom)|morphTyp|Laglésie San Leopoldo| ASLEF#3995|VA_15/1 gehören zwei verschiedenen Sprachfamilien an. Der Erhebungspunkt wird durch den Informanten selbst als slawisch markiert. Folglich müssen folgende Fragen gestellt werden: Handelt es sich im Fall des rom. Einzelbelegs sbramare um einen Teil eines Soziolekts, eines Idiolekts oder stellt der Beleg ein Beispiel von Codeswitching eines zweisprachigen Sprechers dar? 
Dass Dialekte unabhängig von der Dachsprache über die politischen Grenzen hinweg ihr Kontinuum bilden können, ist unumstritten (vgl. Chambers –Trudgill 1998: 5–7; Woolhiser 2005: 236–237). Sprachatlanten und dialektale Wörterbü­cher bleiben jedoch meist auf eine bestimmte Region oder gar einen einzelnen Ort begrenzt und können das dialektale Kontinuum bestenfalls teilweise berücksich­tigen. Dadurch ist es traditionell kaum möglich, die Verbreitung von Phänome­nen über die Dialekte bzw. sprachlichen Grenzen hinweg zu beobachten. Gerade durch die systematische grenzüberschreitende Dokumentation der Sprachdaten, wie sie von VerbaAlpina geleistet wird, ermöglicht nun genau das. Bei dieser sy­stematischen Datenerfassung ergeben sich jedoch diverse Inkonsistenzen: Die ver­schiedenen Quellen (Sprachatlanten, Wörterbücher) dokumentieren für die unter­schiedlichen Erhebungsgebietenicht die jeweils identischen Konzepte, die Daten stammen aus unterschiedlichen Zeiten, die Erhebungsnetze sind unterschiedlich dicht. Solche Inkonsistenzen zu beheben, Datenlücken zu schließen und beste­hende Daten zu validieren ist unter anderem Ziel von VerbaAlpina. Dieses soll mithilfe des sogenannten Crowdsourcings erreicht werden. 
3.3 	Die Konzeption der Neuerhebungen mithilfe von Crowdsourcing in VerbaAlpina In einer im Rahmen des Projektes entstandenen Bachelorarbeit (Grimaldi 2016a) wurde eine erste Version eines Tools für die Datenerhebung und -validierung unter Einbezug der Crowd entwickelt (VACCA)13. Diese Anwendung, die so­wohl vom Handy als auch vom Computer aus über eine Webseite aufgerufen werden kann, befindet sich momentan in der Pretestphase. Die Grundfunktiona­lität besteht darin, jene Konzepte aus der VA-Datenbank abzufragen, zu welchen die oben genannten Sprachatlanten keine oder inkonsistente Daten liefern. Eine weitere Funktion besteht darin, Konzepte abzufragen, für die bereits vorhande­nenBelege validiert werden müssen. Das Erfragen solcher Belege zubestimm­ten Konzepten wird, wenn möglich, durch Fotografien oder Videoaufnahmen aus der projekteigenen Mediathek14 unterstützt. Der Benutzer wird zunächst aufgefordert, den eigenen Dialekt bzw. Wohnort zu benennen und 20 Wörter zu verschiedenen Konzepten, in zwei Serien mit jeweils zehn Wörtern, anzu­geben. Die Wahl der Verschriftung der Wörter wird dem Nutzer überlassen. 
13 	VerbaAlpina Cooperative Crowdsourcing Application. 
14 	Die Mediathek ist eine Sammlung von Fotografien, Videoaufnahmen und anderen digitalen Dokumenten, die für VerbaAlpina relevant sind und auf dem Web-Server des Projektes aufbe­wahrt werden. Die einzelnen digitalenDateien sind georeferenziert und mit den entsprechenden Konzepten aus der Datenbank verknüpft. 
Zur Bestimmung der Gewichtung der eingegebenen Daten ist ein sogenannter Kompetenztest Teil der Befragung, mit dessen Hilfe durch gezielte Wissensab­fragen die sprachliche und/oder sachliche Kompetenz der Personen eingeschätzt wird. (vgl. Krefeld 2015a). Nach den 20 Fragen wird der Informant nach seinen sozio-demographischen Daten gefragt (Geschlecht, Alter) und ob er sich auf der Projektwebseite registrieren möchte. Darüber hinaus wird die Frage gestellt, ob er zusätzlich zur bereits erfolgten Eingabe im eigenen Dialekt weitere Daten zu den gerade abgefragten Konzepten aus einem anderen Dialekt bzw. von einer anderen Ortschaft eintragen möchte. 
3.4 Crowdsourcing als Möglichkeit von linguistischen Erhebungen Crowdsourcing ist im Bereich der Sprachwissenschaft nicht neu. Bereits am An-fang des 20.Jahrhunderts startete James Murray eine Kampagne zur Erhebung von Daten für den Oxford English Dictionary (OED). Er richtete dafür an die Men­schen aus dem ganzen britischen Königreich die Bitte, auf kleinen Zetteln Wörter und Beispiele für die Anwendung derselben aufzuschreiben und diese per Post an ihn zu senden. Daraus resultierte die erste crowdbasierte Ausgabe des OED (vgl. Salazar 2014). Die Rolle des Sprechers beschränkte sich also bereits zu diesem frühen Zeitpunkt nicht mehr auf jene eines reinen Untersuchungsobjekts, sondern gestaltete sich aktiver als bis anhin, beispielsweise bei Erhebungen für Sprach­atlanten – das Crowdsourcing avant la lettre war geboren. Ungefähr 100 Jahre später entfaltet das Verfahren mit der Erfindung des Internets nun sein eigentliches Potential im linguistischen Kontext. Im Allgemeinen wird Crowdsourcing als eine Methode der webbasierten Datenerhebung beschrieben (vgl. Juska-Bacher – Biemann – Quasthoff 2013: 14–20) und gewinnt für die linguistische Forschung immer mehr an Bedeutung (vgl. Munro u.a. 2010: 122). Verschiedene Projekte werden dafür eingesetzt, bedrohte Sprachen oder Varietäten zudokumentieren (z.B. beim Rosetta Pro­ject15), Texte zu transkribieren (z.B. Shakespeare‘s World16), anaphorische Be­ziehungen im Text zuidentifizieren (z.B. Phrase Detectives17) oder auch neue Daten zu erheben (DialektÄpp18, VerbaAlpina). Wie die Crowd in die Forschung und somit auch in den Prozess der Datenerhebung und -bearbeitung einbezogen wird, hängt von der Art des Projektes ab. Abgesehen von den Vorteilen, wie der Kosten- und Zeitersparnis, der Möglichkeit der großflächigen Datenerhebung und teilweise auch der Bearbeitung der Daten durch die Crowd sowie dem damit verbundenen Paradigmenwechsel (vgl. Krefeld 2015e), gilt es beim Einsatz von Crowdsourcing, auch einige Schwierigkeiten zu bedenken: 
15 Vgl. http://rosettaproject.org/blog/02013/apr/17/android-app-language-documentation/ [letzter 
Zugriff: 2.8. 2016]. 
16 Vgl. https://www.shakespearesworld.org/#/ [letzter Zugriff: 2.8. 2016]. 
17 Vgl. http://anawiki.essex.ac.uk/phrasedetectives/ [letzter Zugriff: 2.8. 2016]. 
18 Vgl. http://dialaektaepp.ch/ [letzter Zugriff: 2.8. 2016]. 
Eine VerbaAlpina typische Herausforderung von Crowdsourcing besteht in der Technologie selbst. In Abhängigkeit davon, welche Sprechergemeinschaft bzw. welcher Sprachbereich erforscht werden soll, kann das gewählte technologi­sche Verfahren ein Hindernis darstellen. Grimaldi (2016b) bemerkt in Bezug auf VerbaAlpina Folgendes: 
Zunächst stellt die Erreichbarkeit der Personen,die interessant für VerbaAlpina sind, ein gewisses Problem dar. Ein echter Experte bzgl. Milch- und Käseproduktion und daher für den Alpenwortschatz im Allgemeinen z.B. ein Senn, ist tendenziell ein älterer Mensch, der im VerbaAlpinagebiet lebt. Das heißt, es könnte schwierig werden, jene Experten zum einen altersbedingt mit Social Media, App oder Websitezuerreichen. Zum anderen könnte die zweite Schwierigkeit geographischer Natur sein, da der Internetanschluss im Gebirge undsomit die Zugänglichkeit nicht abzusehen ist. Auch bei schlechtem Empfang o.Ä. könnten Komplikationen für das Nutzen der App/Website auftreten. [Hervorhebungen A.W.] 
Das Problem bezüglich des Alters der Informanten stellte sich auch Leemann 
u. a. (2016: Abb. 14) bei ihren appbasierten Crowdsourcing-Erhebungen: Bei 
16.000Teilnehmern ist die Gruppe der 11- bis 30-Jährigen am stärksten vertreten, während die Partizipation ab dem Alter von 40 Jahren proportional abnimmt. 
Für VerbaAlpina gilt es zudem zu bedenken, dass im Erhebungsgebiet die Erreichbarkeit via Internet unter Umständen nicht jederzeit gegeben ist, soz.B. wenn die Erhebung per Handy bei schlechter Netzabdeckung oder während der Almsaison, in der die möglichen Gewährspersonen zeitlich stark beansprucht sind, stattfinden soll. 
3.5 	Crowdsourcing für die Benutzer attraktiv gestalten Die für einen nicht-linguistischen Kontext geschaffene Definition von Crowdsour­cing von Estellés-Arolas – González-Ladrón-de-Guevara (2012: 9 f.) gibt Hin­weise darauf, welche Aspekte bei der Planung des Einsatzes von Crowdsourcing grundsätzlich berücksichtigt werden müssen, um eine möglichst große Anzahl von Informanten zu gewinnen: 
Crowdsourcing is a type of participative online activityin which anindividual,an in­stitution, a non-profit organization, or company proposes to a group of individuals of varying knowledge, heterogeneity, and number,viaaflexible open call, the voluntary undertaking of a task. The undertaking of the task; of variable complexity and modular­ity, and; in which the crowd should participate, bringing their work, money, knowledge **[and/or]**experience, always entails mutual benefit.The user will receive the satis­faction of agiven type of need, be it economic, social recognition, self-esteem, orthe development of individual skills, while the crowdsourcer will obtain and utilize to their advantage that which the user has brought to the venture, whose form will depend on the type of activity undertaken. [Hervorhebungen A.W.] 
Ausgehend davon lässt sich also für den linguistischen Kontext konstatieren, dass Crowdsourcing auf der freiwilligen Mitarbeit des Teilnehmers (Laie/Wissen­schaftler), der in verschiedenen Rollen auftreten kann, basiert, dass dieser über sprachliche Informationen und/oder Fähigkeiten verfügt und bereit ist, diese zu teilen. Die Arbeit des Crowders, also als Teil der Crowd, ist für ihn auf eine vom Design des Projektes definierte Art und Weise immer profitabel (nicht unbedingt in Form eines monetären Profits) und für das Projekt nützlich. 
Da die Crowd eine sehr heterogene Gruppe darstellt (vgl. Reips u.a.2015: 4), sind ihre Kompetenzen, ihr Wissen und ihre Fähigkeiten hinsichtlich eines be­stimmten Lebensbereiches (im Fall vonVerbaAlpina im Bereich der Milchwirt­schaft) ungleich auf die Einzelpersonen verteilt. 
Um das große Informationspotential der Forschungsteilnehmer zuentfalten, wäreesjedoch sinnvoll, Einzelpersonen nach projektspezifischen Kategorien zu gruppieren und ihnen zudem die Möglichkeit zugeben, ihre Teilnahme in einem vorgesehenen Rahmen selbst zu gestalten. 
Diese Betrachtung der Rolle des einzelnen Teilnehmers, die sich im Projekt­verlauf weiterentwickeln könnte, und die man als evolutiv bezeichnen kann, wur­de in der ersten Version von VACCA nicht in Erwägung gezogen. So könnte man beispielsweise jeder Gewährsperson ermöglichen, einen „Karrierepfad“ zu gehen, also den eigenen Weg im und für das Projekt selbst mitzugestalten. Jeder Teilneh­mer beginnt als reiner Informant auf der Webseite, jedoch mit der Option, seinen Status nach der Registrierung zu verbessern. Nach der Anmeldung steht es ihm frei, selbst zu entscheiden, welche Aufgaben er bearbeiten möchte (Belohnung: Der Informant fühlt sich als „etwas Besonderes“ (self-esteem) und gehört zu einer anderen Gruppe als die Masse (social recognition). Er ist Teil der Gemeinschaft vonMenschen, die sich mit dem Thema „Alpendialekte, Milchverarbeitung“ be­fassen und besonders gut auskennen. 
Die Differenzierung –die projektintern geschehen kann –soll jedoch an die­ser Stelle nicht enden: Es muss nämlich unter den registrierten Nutzern weiter nach den sogenannten guten Crowdern gesucht werden. Deren Rolle lässt sich mit dem soziologischen Begriff Gatekeeper (vgl. dazu Atkinson – Hammersley 2003: 49–53)umschreiben, da sie im Sinne der perzeptiven Varietätenlinguistik das Problem der Erreichbarkeit von älteren Menschen und somit auch von sprach­lichen und sachlichen Informationen lösen können. Laut Krefeld –Pustka (2010b: 10–13) verfügt jeder Sprachbenutzer über Informationen zu/r eigener/n Sprache/n und zu der/n Sprache/n der anderen. Dieses Sprachmaterial basiert auf der Per­zeption der Sprecher und kann, wie in verschiedenen Studien in Krefeld –Pustka (2010a) bestätigt, von Menschen jederzeit abgerufen werden. Wir sprechen hier vonmehreren Dimensionen des Wissens bei einem einzelnen Sprecher, nämlich vonder Synchronie und der Mikrodiachronie. Ein einziger Sprachbenutzer kann demnach folgendes Sprachmaterial liefern: 
(a) 	
Dialektwörter aus dem eigenem Repertoire; 

(b) 	
Dialektwörter aus dem Repertoire der anderen Sprecher; 

(c) 	
Dialektwörterausdem Repertoire der eigenen Sprachumgebung, der jünge­ren oder der älteren Menschen, relativ zum eigenen Alter; 

(d) 	
Dialektwörter aus dem Repertoire der externen Sprachumgebung, der jünge­ren oder der älteren Menschen, relativ zum eigenen Alter. 


Die Kriterien wie die Anzahl der bearbeiteten Konzepte, die Qualität der Daten (diese ergibt sich ausdem Vergleich mit der allgemeinen Abstimmungund Überprüfung durch Experten), die Aktivität im Projekt und auch der Aus­bau des eigenen Profils (durch Vervollständigung der persönlichen Informa­tionen usw.) sollen auf der einen Seite den Crowder (sei er Laie oder Wis­senschaftler) motivieren, sich gründlicher mit dem Projekt zu befassen. Auf der anderen Seite kann das Projekt die Charakteristika des Einzelcrowders beobachten und ihm andere Aufgaben erteilen als die für den Rest der Teilneh­menden vorgesehenen. Es wäre sogar denkbar, Einzelpersonen für bestimmte Aufgaben (die etwas komplizierter sind) zu schulen, beispielsweise für die Ausbildung von Exploratoren, die neue Daten für das Projekt erheben. Dies soll umgekehrt aber nicht heißen, dass die nicht angemeldeten Nutzer aus­geschlossen werden und ihre Eingaben nicht in den Datenbestand einfließen. Im Gegenteil: Daten von verschiedenen Typen von Informanten werden in der Datenbank abgespeichert aber unterschiedlich gewichtet. Die vom Pro­jekt als ‚unsichere‘ Daten (die z.B. von nicht-registrierten Nutzern stammen) markierten Einträge können und müssen der Crowd und ggf. den Experten zur Validierung gestellt werden. 

4 absChliessende anmeRkungen 
Unter Berücksichtigung der Ziele von VerbaAlpina, der oben beschriebenen metho­dischen Probleme von traditionellen Datenquellen und der Überlegungen bezüglich Crowdsourcing wird im Projekt gegenwärtig ein auf der ersten Version von VACCA basierendes Backend für registrierte Informanten entwickelt. Vorgesehen ist, dort für jeden angemeldeten Nutzer folgende Optionen zur Verfügung zu stellen: 
. Auswahl der inhaltlichen Bereiche (Konzeptabfragen zu selbstausgewähl­
ten Themenbereichen, Datenvalidierung), die bearbeitet werden können; . Übersicht über die bereits gelieferten Daten (eigene und fremde); . Übersicht über den Fortschritt des Projektes; . Hochladen und Georeferenzieren von eigenen Mediendateien und deren 
Verknüpfung mit Konzepten; . Zugang zu einer Austauschplattform zwischen Wissenschaftlern, Laien und Projekt; . Informationen über mögliche andere Typen der Kooperation im Rahmen des Projektes; . Einbindung in die sozialen Netzwerke. 
Die aktive und dynamische Einbindung verschiedener Nutzer kann als Faktor für eine gesteigerte intrinsische Motivation und das Aufkommen des Gefühls der Projektzugehörigkeit fungieren, die sich positiv auf eine langfristige Kooperation mit dem Projekt auswirken können. Sowohl für die Motivation des Nutzers als auch für die Verbreitung der Informationen und Forschungsergebnisse des Pro­jektes wäre folglich die Einbindung der sozialen Netzwerke zu überlegen. Um die Qualität und Konsistenz der Crowdsourcing-Daten zu gewährleisten, muss eine Datenvalidierung auf mehreren Ebenen implementiert und in regelmäßigen Ab­ständen optimiert werden. 
Trotz aller Komplexität im Umgang mit Crowdsourcing sind dessen Vor­teile–insbesondere für eine großräumige Forschung –nichtzuübersehen. Mit diesem Tool beabsichtigen wir vorallem die Lücken der historischen Daten im Alpenraum zu schließen und neue Daten dazu zu erheben, die systematisch auf­bereitet und strukturiert in der Datenbank abgebildet werden. 

bibliogRaphie 
AIS =Karl Jaberg –Jakob Jud, Sprach- und Sachatlas Italiens und der Südschweiz 1–7, Zofingen: Ringier, 1928–1940. ASLEF = Giovan Battista Pellegrini, Atlante storico-linguistico-etnografico friulano 1–6, Padova: Istituto di Glottologia e Fonetica dell’Universita die Padova u.a., 1974–1986. Atkinson – Hammersley 2003 =Paul Atkinson –Martyn Hammersley, Ethnography: principles in practice, London – New York: Routledge,32003. Chambers – Trudgill 1998 =Jack K. Chambers –Peter Trudgill, Dialectology, Cambridge: Cam­bridge University Press,21998. CNRTL =Centre National de Ressources Textuelles et Lexicales, http://www.cnrtl.fr/ [letzter Zugriff: 
17.8.2016].Dialekt Äpp = http://dialaektaepp.ch/ [letzter Zugriff: 2.8. 2016]. Estellés-Arolas – González-Ladrón-de-Guevara 2012 = Enrique Estellés-Arolas – Fernando 
González-Ladrón-de-Guevara, Towards an Integrated Crowdsourcing Definition, Journal of Information Science 38 (2012), Nr. 2, 189–200, doi:10.1177/0165551512437638. Fischer – Hofer 2008 =Peter Fischer –Peter Hofer, Lexikon der Informatik, Berlin –Heidelberg: Springer,142008. 
Grimaldi 2016a =Giorgia Grimaldi,»Come dici...?«: Crowdsourcing-Pretest für VerbaAlpina mit­tels einer App/mobilen Website, Bachelorarbeit, Ludwig-Maximilians-Universität München, 2016, https://www.verba-alpina.gwi.uni-muenchen.de/?p=2465 [letzter Zugriff: 18.8. 2016]. 
Grimaldi 2016b =Giorgia Grimaldi, Methodik und Vorgehensweise: Konzeption der Personenre­cherche für die Crowd, Kapitel 3, »Come dici...?«: Crowdsourcing-Pretest für VerbaAlpina mittels einer App/mobilen Website, von Giorgia Grimaldi, Bachelorarbeit, Ludwig-Maximi­lians-Universität München, 2016, https://www.verba-alpina.gwi.uni-muenchen.de/?p=2825 [letzter Zugriff: 18.8. 2016]. 
Grimaldi – Krefeld 2015 =Giorgia Grimaldi –Thomas Krefeld, s.v. ‚Konzeptbeschreibung‘, VA-de 16/1, Methodologie, https://www.verba-alpina.gwi.uni-muenchen.de/?page_id=493&db=161& letter=K#38. 
Hubschmid 1951 = Johannes Hubschmid, Alpenwörter romanischen und vorromanischen Ur­sprungs, Bern: Francke, 1951. 
Juska-Bacher – Biemann – Quasthoff 2013 = Britta Juska-Bacher – Chris Biemann – Uwe Quasthoff, Webbasierte linguistische Forschung: Möglichkeiten und Begrenzungen beim Um­gang mit Massendaten,Linguistik online 61 (2013), Nr. 4, 7–30. 
Krefeld 2015a = Thomas Krefeld, s.v. ‚Crowdsourcing‘, VA-de 16/1, Methodologie, https://www. verba-alpina.gwi.uni-muenchen.de/?page_id=493&db=161&letter=C#12. Krefeld 2015b= Thomas Krefeld, s.v. ‚interlinguale Geolinuistik‘, VA-de 16/1, Methodologie,Metho­dologie, https://www.verba-alpina.gwi.uni-muenchen.de/?page_id=493&db=161&letter=I#32. 
Krefeld 2015c = Thomas Krefeld, s. v. ‚Publikation‘, VA-de 16/1, Methodologie, https://www. verba-alpina.gwi.uni-muenchen.de/?page_id=493&db=161&letter=P#47. 
Krefeld 2015d = Thomas Krefeld, s.v. ‚Stratigraphie‘, VA-de 16/1, Methodologie, https://www. verba-alpina.gwi.uni-muenchen.de/?page_id=493&db=161&letter=S#55. 
Krefeld 2015e =Thomas Krefeld, s.v. ‚Wissenschaftskommunikation im Web‘, VA-de 16/1, Methodo­logie, https://www.verba-alpina.gwi.uni-muenchen.de/?page_id=493&db=161&letter=W#62. 
Krefeld 2016 = Thomas Krefeld, Geolinguistik in der Perspektive der ‚digital humanities‘ (am Beispiel von Verba Alpina), https://www.dh-lehre.gwi.uni-muenchen.de/?lehrveranstaltung =geolinguistik-in-der-perspektive-der-digital-humanities-am-beispiel-von-verba-alpina-2 [letz­ter Zugriff: 25.7. 2016]. 
Krefeld – Lücke 2014 =Thomas Krefeld –Stephan Lücke, VerbaAlpina – Der alpine Kulturraum im Spiegel seiner Mehrsprachigkeit,Ladinia 38 (2014), 189–219. 
Krefeld – Lücke 2015a =Thomas Krefeld –Stephan Lücke, s.v. ‚Betacode‘, VA-de 16/1, Metho­dologie, https://www.verba-alpina.gwi.uni-muenchen.de/?page_id=493&db=161&letter=B#7. 
Krefeld – Lücke 2015b =Thomas Krefeld –Stephan Lücke, s.v. ‚Georeferenzierung‘, VA-de 16/1, Methodologie, https://www.verba-alpina.gwi.uni-muenchen.de/?page_id=493&db=161&letter =G#27. 
Krefeld – Lücke 2015c =Thomas Krefeld –Stephan Lücke, s.v. ‚Referenzwörterbücher‘, VA-de 16/1, Methodologie, https://www.verba-alpina.gwi.uni-muenchen.de/?page_id=493&db=161&letter =R#5. 
Krefeld – Lücke 2015d=Thomas Krefeld –Lücke Stephan, s.v. ‚Typisierung‘, VA-de 16/1, Methodo­logie, https://www.verba-alpina.gwi.uni-muenchen.de/?page_id=493&db=161&letter=T#58. 
Krefeld – Pustka 2010a =Thomas Krefeld –Elissa Pustka (Hrsg.), Perzeptive Varietätenlinguistik, Frankfurt am Main u.a.: Peter Lang, 2010 (Spazi comunicativi = Kommunikative Räume 8). 
Krefeld – Pustka 2010b =Thomas Krefeld –Elissa Pustka, Für eine perzeptive Varietätenlingui­stik, Perzeptive Varietätenlinguistik,hrsg.vonThomas Krefeld –Elissa Pustka, Frankfurt am Main u.a.: Peter Lang, 2010 (Spazi comunicativi = Kommunikative Räume 8), 9–28. 
Leemann u. a. 2016 =Adrian Leemann u.a., Crowdsourcing Language Change with Smartphone Applications,PloS one 11 (2016), Nr. 1, DOI:http://dx.doi.org/10.1371/journal.pone.0143060. 
Lücke 2015 = Stephan Lücke, s. v. ‚Codepage‘, VA-de 16/1, Methodologie, https://www.verba­alpina.gwi.uni-muenchen.de/?page_id=493&db=161&letter=C#11. 
Minnich 1989 = Robert Gary Minnich, At the interface of the Germanic, Romance and Slavic worlds: folk culture as an idiom of collective self-images in Southeastern Alps, Studia Ethno­logica 2 (1989), 163–180. 
Munro u. a. 2010 =Robert Munro u.a., Crowdsourcing and language studies: the new generation of linguistic data, Proceedings of the NAACL HLT 2010 workshop on creating speech and lan­guage data with Amazon’s Mechanical Turk, Los Angeles, 6.6. 2010, The Association for Com­putational Linguistics: Stroudsburg, PA, 2010, 122–130, http://www.aclweb.org/anthology/W/ W10/W10-0719.pdf [letzter Zugriff 17.8. 2016]. 
Phrase Detectives = http://anawiki.essex.ac.uk/phrasedetectives/ [letzter Zugriff: 2.8. 2016]. 
Reips u. a. 2015 =Ulf-Dietrich Reips u.a., Methodological challenges in the use of the Internet for scientific research:Ten solutions and recommendations,Studia Psychologica: Advance online publication, 2015. 
Rosetta Project = http://rosettaproject.org/blog/02013/apr/17/android-app-language-documentati­on/ [letzter Zugriff: 2.8. 2016]. 
Salazar 2014 =Danica Salazar, How canWorld Englishes benefit from crowdsourcing?, Oxford-Words blog, 2014, http://blog.oxforddictionaries.com/2014/02/can-world-englishes-benefit­crowdsourcing/ [letzter Zugriff: 17.8. 2016]. 
Shakespeare’s World = https://www.shakespearesworld.org/#/ [letzter Zugriff: 2.8. 2016]. 
SSKJ =Slovar slovenskega knjižnega jezika, Ljubljana: ZRC SAZU, 2000, http://bos.zrc-sazu.si/sskj. html [letzter Zugriff: 17.8. 2016]. 
TLFi =Trésor de la Langue Française informatisé, http://www.atilf.fr/ [letzter Zugriff: 17.8. 2016]. 
Treccani =Vocabolario Treccani, http://www.treccani.it/vocabolario/ [letzter Zugriff: 17.8. 2016]. 
VerbaAlpina = VerbaAlpina (VA), http://www.verba-alpina.gwi.uni-muenchen.de, 15/1. 
Woolhiser 2005 =Curt Woolhiser, Political borders and dialect divergence/convergence in Europe, Dialect Change: Convergence and Divergence in European Languages, hrsg. von Peter Auer – Frans Hinskens –Paul Kerswill, Cambridge u.a.: Cambridge University Press, 2005, 236–262. 

povzetek 
Pomen in vloga množičnega zunanjega izvajanja v projektu VerbaAlpina
Prispevek predstavlja spletni projekt VerbaAlpina, ki poteka na Univerzi Ludvika in Mak­similijana v Münchnu in ki ima za cilj sistematično analizo alpskega besedja v zvezi z realnostjo, ki je tipično za Alpe in ki prehaja jezikovne meje. Projekt poleg želenega doku­mentiranja jezikov iz alpskega prostora (dokumentiranje ima za osnovo zgodovinske vire, kot so jezikovni atlasi, narečni slovarji in številni digitalni projekti) predstavlja virtualno raziskovalno okolje, ki je mišljeno tako za znanstvenike kot tudi za laike, ki se zanimajo za alpske jezike. V prispevku so opisani posamezni koraki, ki so potrebni pri obdelavi zgodovinskih podatkov, da bi se jih dalo strukturirano predstaviti v podatkovni zbirki. Takonaprimer sistem Betacode primeljivo predstavlja različne transkripcijske sisteme, pač glede na znanstveno tradicijo. Orisani so izzivi, ki se tičejo prenosa in primerjave podatkov. Ker zgodovinski podatki izkazujejo vrzeli in nedoslednosti, si sodelujoči pri projektu prizadevajo kar se da obširno zajeti nove podatke in jih povezati s starimi. V ta namen projekt uporablja množico sodelujočih in orodja za množično zunanje izvajanje (crowdsourcing). 
JadWiGa WaniakoWa 

nazwy ROślin w ogólnosłowiańskim atlasie językowym (Ola) jakO mateRiał dO badań nad fitOnimią słOwiańską 
Cobiss: 1.02 

Poimenovanja rastlin v Slovanskem lingvističnem atlasu (OLA) kot gradivo za raziskave slovanskih fitonimov
Poglavitni namen prispevka je predstavitev Slovanskega lingvističnega atlasa kot gra­divskega vira za raziskovanje slovanske fitonimije. Osvetlitev bogatega narečnega gra­diva s področja fitonimov, zbranega v leksično-besedotvornih zvezkih OLA, prikazuje njegovo izjemno uporabnost nelev sinhronih, temveč tudi vzgodovinsko-primerjalnih raziskavah, ki obravnavajo slovanska poimenovanja rastlin. Gradivo hkrati predstavlja odlično osnovo za primerjalne študije fitonimov v drugih evropskih jezikih. Ključne besede: narečna poimenovanja rastlin, slovanski jeziki, jezikovni atlasi, dialek­tologija, lingvistična geografija 

Plant Names in the Slavic Linguistic Atlas (OLA) as Material for Studying Slavic Phytonyms
The chief aim of this article is to present the Slavic Linguistic Atlas asasourceofma­terial for the study of Slavic phytonyms. Shedding light on the rich dialect material on phytonyms collected in the lexical and word-formational OLA volumes demonstrates its exceptional applicability not only in synchronic studies, but also in historical comparative studies of Slavic plant names. At the same time, the material is an excellent basis for com­parative study of phytonyms in other European languages. Keywords: dialect names of plants, Slavic languages, linguistic atlases, dialectology, lin­guistic geography 
Geografia lingwistyczna jest współcześnie niemodnym działem językoznawstwa. Młodsze pokolenia językoznawców, pochłonięte nowymi osiągnięciami nauko­wymi w zakresie na przykład lingwistyki korpusowej, nowych metodologii języ­koznawstwa synchronicznego i nawskroś nowoczesnych teorii lingwistycznych, nie mająochoty sięgać do danych materiałowych zawartych w tradycyjnych atla­sach językowych, których czasy świetności naukowej, w ich opinii, dawno minęły. 
Nic dziwnego, geografia lingwistyczna rozwinęła się ponad sto lat temu. Jej twórca, Jules Gilliéron (1854–1926), wyłożył jej zasady w roku 1912. Wtedy jego poglądy, trzebaprzyznać, dość radykalne, budziły sporo kontrowersji, a pierwsze atlasy językowe i metody zbierania materiału gwarowego, wywoływały duże 
Prispevek je bil predstavljen na 3. Slovenskem dialektološkem posvetu (SDP 3), ki sta ga 
11.in 12. februarja 2016 v Ljubljani organizirala Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. 
emocje.Gilliérontwierdziłmianowicie,zresztązgodniezestanemfaktycznym,że językjestnierównomiernie zróżnicowany terytorialniei że należy badaćzasięgi geograficznecechizjawiskjęzykowych.Najbardziejjednakryzykownawówczas wydawała się jego teza, że nie istnieją odrębne dialekty, bo zjawiska językowe płynnieprzechodząjednewdrugieiniemawyraźnychgranicdialektalnych(por. Gilliéron–Roques1912).Wkońcujegoteoriazyskałasobiewieluzwolennikóww Europie,apierwszeatlasyjęzykowe,Petit atlas phonétique du Valais roman (sud du Rhône) (1881), autorstwa Gilliérona, i opracowany wspólnie z É. Édmontem dziewięciotomowyAtlas linguistique de la France (1902–1910)stałysięwzorem dlaszybkopowstającychtegotypuopracowańdlainnychobszarówEuropyiwielu practeoretycznych.Wtensposóbgeografialingwistycznastałasięobiecującymi atrakcyjnymdziałemjęzykoznawstwawXXwieku.Potem,wrazzpostępemtech­niki i wykształceniem się nowych metod badawczych w językoznawstwie, zaczęła stopniowobyćpostrzeganajakoprzestarzałaimałonowoczesna,awynikiprzed­stawiane w atlasach przestawały być interesujące dla większościbadaczy. 
Tymczasem atlasy językowe są doskonałym źródłem do pozyskiwania ma­teriałów gwarowych. Są one jednak stosunkowo rzadko i w niewielkim stopniu wyzyskiwanewbadaniachzarównodialektologicznych, jakihistoryczno-porów­nawczych.Panujebowiempowszechnie,niepisanainiewyrażanagłośno,opinia, żeatlasytoprzeżytek,żesąmałodostępne,niewygodnewużyciuzewzględuna duże rozmiary, mało czytelne i trudno cokolwiek w nich znaleźć. 
Zadaniemniniejszego tekstu jest wykazanie,żewartośćatlasowychmate­riałów leksykalnych jest nie do przecenienia z wielu względów. Podstawową ichzaletąjestfakt,żesąonedokładnieokreślone(zdefiniowane)poprzeztytuły map i precyzyjnie zlokalizowane geograficznie. Inną, niezwykle ważną cechą, jest ukazanie zasięgu geograficznego danej formy czy danego zjawiska języ­kowego.Leksykagwarowazawartawatlasachmawzwiązkuztymniewątpli­wąprzewagęnadmateriałamizkartotekpowstającychsłownikówgwarowych, które często nie są ściśle zdefiniowane, a ich lokalizacja geograficzna nie jest dokładnie określona. 
Ścisłezdefiniowanieidokładnalokalizacjageograficznaleksykigwarowej sąszczególnieważnezwłaszczawbadaniachnadnazwamiroślin,gdzieidenty­fikacja, czyli przyporządkowanie danemu gatunkowi rośliny określonej nazwy, jestniebagatelnymproblemem.Odidentyfikacjigatunkówroślinzależybowiem wartość badań.1 Jest to podstawa wszelkich dociekań w zakresie fitonimii. W związkuztymatlasyjęzykowesąznakomitymiźródłaminazwroślin,bopoprzez swojąstrukturęzapewniajązjednejstronypełnąwiarygodnośćzgromadzonego 
1 
Niemożebyćbowiemmowyonaukowychdociekaniachjęzykoznawczychdotyczącychjakiej­kolwieknazwyrośliny,jeśliniewiadomo,dojakiegorodzajuczygatunkubotanicznegosięona odnosi.Nazwyroślin,któreniezostałyprzyporządkowanedokonkretnychgatunkówroślinczy choćbydookreślonychichrodzajów,niepowinnybyćwogólebranepoduwagęwbadaniach lingwistycznych nad fitonimią. 
materiałufitonimicznego,zdrugiejzaśdokładnyzasięggeograficznyprezento­wanych form. 
Warto podkreślić też, że obecnie dostępność materiałów atlasowych jest dużowiększaniżdawniej,bowiemsąonezazwyczajopublikowanenastronach internetowych instytucji naukowych. Atlasy wyposażone są zwykle w bardzo pomocneindeksyispisytreści,coznacznieułatwiaichszybkieprzeszukiwanie. W ten sposób współcześnie narzekania na niewielką dostępność atlasów i ich niefunkcjonalnośćstająsięmitem,tymbardziejżeczęśćobecnieopracowywa­nychatlasówmaodpoczątkupostaćcyfrową,dostępnąon-lineiwdodatkuczę­stointeraktywną.Wtensposóbgeografialingwistycznastajesięterazrównież nowoczesnym działem językoznawstwa. 
Ogólnosłowiański atlas językowy (OLA),czyli.............. .........­...... ..... (...),którymsiętuzajmujęjakoprzykładem,ukazujesiędrukiem odroku1978.Natematatlasupowstaładużaliteratura,niemiejscetujednak,byją szczegółowoprzytaczać,poprzestanęwięcnawymienieniujedyniekilkuautorów. O atlasie pisali międzyinnymi A. Basara i B. Falińska (1977),J. Basara (1977; 1997),H.Popowska-Taborska(1980)iJ.Siatkowski(2002).Niemamiejscateż na dokładniejszą charakterystykę atlasu. Podaję tylko najważniejsze dane. Atlas obejmujewszystkiejęzykisłowiańskie.Notujemateriałzokoło850miejscowości wcałejSłowiańszczyźnie.Zaznaczyćprzytymtrzeba,żemateriałypochodząteż zmiejscowościpołożonych pozagranicami państwsłowiańskich,jaknaprzykład ze słowiańskich punktów na terenie Węgier, Grecji, Austrii czy Rumunii. Jest notowany na mapach oczywiście gwarowy materiał łużycki.Metoda podawania materiałujestnastępująca:zapisywszystkichformgwarowychzponad800miej­scowości2 zcałejSłowiańszczyznysąumieszczonenaosobnejstronie,poktórej następuje mapa prezentująca lokalizację geograficzną materiału. 
Atlasukazujesięwdwóchseriach,leksykalno-słowotwórczej–dotychczas wydano8tomów:Świat zwierzęcy (1988),Hodowla zwierząt (2000),Świat ro­ślinny (2000),Zawody i życie społeczne (2003),Gospodarstwo domowe i przy­gotowanie jedzenia (2007), Człowiek (2009), Gospodarstwo wiejskie (2012), Zwyczaje ludowe (2015),3 i fonetyczno-gramatycznej–dotychczassięukazało również 8 tomów.4 
Atlasdostarcza danych materiałowychzarównodorozważańdiachronicz­nych(etnogenezaSłowian,wczesnepodziałydialektalnesłowiańskiegoobszaru językowego,powstawanieposzczególnych grupijęzykówsłowiańskich),jaki synchronicznych,związanychztypologiąjęzykową(analizafonologiczna,mor­fologiczna i semantyczna). Dotychczas wydane tomy OLA pozwoliły na roz­
2 Zwyklesąjakieślukiwmateriale,boniezawszeudawałosięzebraćdanezewszystkich853 
miescowości słowiańskich. 3 Dokładne dane bibliograficzneposzczególnychtomów atlasu i ich rosyjskie tytuły znajdująsię 
niżej w wykazie literatury. 4 Niewymieniamtytułówztejserii,ponieważniemająnicwspólnegoztematemniniejszegotekstu. 
strzygnięcie wielu spornych kwestii z zakresu słowiańskiej fonetyki porównaw­czej oraz na uściślenie zasięgów poszczególnych faktów fonetycznych. Atlas stanowi też dobrą podstawę do szczegółowych badań leksykalnych.Woparciuo danejęzykowe zaczerpnięte z poszczególnych tomów powstało wiele monografii, można tu przykładowo wymienić prace B. Falińskiej (2001), J. Siatkowskiego (2004; 2005; 2012) i T. Vendiny (2009). 
Atlas może pełnić tak ważną rolę wbadaniach językoznawczych, ponieważ mapy atlasowe nie tylko zawierają umiejscowiony geograficznie materiał leksy­kalny, ale także zawierają zapisy morfonologiczne poszczególnych form, które pozwalają określić ich budowę słowotwórczą, morfologiczną oraz pochodzenie. Ponadto ukazują pożyczki leksykalne wraz ze źródłem ich pochodzenia. Mapy pozwalają też wyciągać wnioski na temat określeń sporadycznych, pojawiających się pojedynczo wzebranym materiale, bowiem i takie formy są zanalizowane w atlasie od strony morfonologicznej. Jak wspomniałam wyżej, materiał leksykalny jest ściśle określony poprzez tytuły map. Warto tu jeszcze podkreślić, że w podty­tułach map znajdują się zawsze odpowiedniki literackie danych form gwarowych ze wszystkich języków słowiańskich. Jest to dodatkowy czynnik identyfikujący i porządkujący zebrany materiał wyrazowy. 
Materiał atlasowy, czyli poszczególne tomy atlasu, co niesłychanie ważne, jest dostępny obecnie na stronach internetowych: 
. ola.zrc-sazu.si . www.slavatlas.org 
W związku z tym atlas jest osiągalny bez problemu na całym świecie bez ko­nieczności udawania się do biblioteki. Mamy tu do czynienia zretrodygitalizacją. Forma drukowana atlasu jest dostępna wplikach pdf. Oprócz samego atlasu opu­blikowano także jego kwestionariusz (.........). Czytelnik mawięc możliwość dowiedzenia się, w jaki sposób zadawano pytania, aby uzyskać określony materiał. 
Zasoby leksykalne Ogólnosłowiańskiego atlasu językowego w zakresie sło­wiańskiej fitonimii gwarowej znajdują się głównie w tomie trzecim atlasu zatytu­łowanymŚwiat roślinny (2000) i w tomie czwartym, pod tytułem Gospodarstwo wiejskie (2012). 
Nazwy roślin, zawarte w tomie trzecim, to nazwy drzew, krzewów i roślin zielnych. Od razu należy zaznaczyć, że są to zwykle (z nielicznymi wyjątkami) nazwy odnoszące się do rodzajów roślin, nie zaś do ich gatunków, zatem mamy na przykład mapę dotyczącą słowiańskich gwarowych nazw dębu (Quercus), a nie – przypuśćmy – dwie osobne mapy, odnoszące się do dębu bezszypułkowego (Quercus petraea(Matt.) Liebl.) i dębu szypułkowego (Quercus robur L.). Jest to słuszne podejście, bowiem użytkownicy gwar z reguły nie rozróżniają gatunków roślin, dysponując nazwami przyporządkowanymi do gatunków, które akurat rosną w okolicy (szerzej na ten temat, por. Waniakowa 2012: 34). W ten sposób tenże tom atlasu pokazuje zasięgi geograficzne słowiańskich gwarowych nazwodnoszących się do następujących rodzajów drzew: sosny (Pinus),świerku (Picea),jodły (Abies), dębu (Quercus),osiki (Populus tremula L., nazwa gatunku),5 topoli (Populus) i ol­chy (Alnus). W tomie tym znajduje się też kilka map poświęconych słowiańskim gwarowym nazwom krzewów, jak jałowiec (Juniperus), malina (Rubus), jeżyna (Rubus plicatusW. et N.)6, leszczyna (Corylus),tarnina (Prunus spinosa L., nazwa gatunku).7 W trzecim tomie OLA widzimy też kilka map poświęconych gwaro­wym słowiańskim nazwom niektórych roślin zielnych, jak poziomka (Fragaria), borówka czernica (Vaccinium myrtillus L., nazwa gatunku), borówka brusznica (Vaccinium vitis-idaea L., nazwa gatunku), mniszek pospolity (Taraxacum offici­nale Web., nazwa gatunku), babka (Plantago) i niezapominajka (Myosotis). Na końcu tomu trzeciego znajdują się prócz tego dodatkowe indeksy form, które nie zostały pokazane na mapach. Jest to materiał leksykalny zebrany ze wszystkich punktów (eksplorowanych miejscowości) OLA, odnoszący się do trzech drzew: buka, brzozy i wierzby, jednego krzewu –bzu i jednej rośliny zielnej: macierzan­ki (Thymus). Tylko nazwy tej ostatniej są interesujące dla badacza fitonimii, bo pozostałe indeksy obejmują jedynie kontynuanty określonych rdzeni prasłowiań­skich: *buky, *berza, *v.rba, *b.z.. 
Niezwykle przydatny dla badacza fitonimii jest zbiorczy indeks wszystkich uogólnionych zapisów morfonologicznych występujących namapach tomu wraz znumerami stosownych map. Można tam z łatwością odnaleźć interesujące czy­telnika nazwy roślin i potem obejrzeć je na mapach. 
Nazwy roślin pojawiają się też w czwartym tomie Ogólnosłowiańskiego atlasu językowego zatytułowanegoGospodarstwo wiejskie.Są to nazwy odnoszące się do drzew owocowych, jak jabłoń (Malus),grusza (Pyrus) i śliwa (Prunus). Jest mapa poświęcona słowiańskim gwarowym nazwomwinorośli (Vitis) oraz liczne mapy obrazujące zasięgi geograficzne nazw roślin zielnych, w przeważającej większości 
–roślin uprawnych. Należą tu mapy odnoszące się do nazw następujących roślin: kapusta warzywna (głowiasta) (Brassica oleracea L., capitata, nazwa gatunku), bu­rak zwyczajny (Beta vulgaris L., nazwa gatunku), ogórek siewny (Cucumis sativus L., nazwa gatunku), dynia zwyczajna (Cucurbita pepo L., nazwa gatunku), pomidor zwyczajny (Solanum lycopersicum L., nazwa gatunku), cebula zwyczajna (Allium cepa L., nazwagatunku),czosnek pospolity (Allium sativum L., nazwagatunku), słonecznik zwyczajny (HelianthusannuusL., nazwa gatunku),żyto (Secale),psze­nica (Triticum),jęczmień (Hordeum),owies (Avena), kukurydza (Zea),gryka (Fa­gopyrum),ziemniak (Solanum tuberosum L., nazwa gatunku). Tom obejmuje także 
5 Osika jest właściwie gatunkiem topoli, inaczej topola drżąca (Populus tremula L.). Jest to jedyny 
gatunek drzewa zmapowany w atlasie. Inne mapy dotyczą nazw rodzajów drzew (por. wyżej). 6 Według systematyki botanicznej jest to właściwie gatunek rodzaju maliny (Rubus), zatem ma­
powanienazwwtym wypadku należy do nielicznych przypadków mapowania nazwgatunku 
rośliny w OLA. 7 Jest to właściwie śliwa tarnina, czyli gatunek śliwy (Prunus), a zatem jeden z rzadkich przypad­
ków mapowania nazw gatunku rośliny w OLA. 
słowiańskie gwarowe nazwy kilku roślin zielnych, jak: pokrzywa (Urtica),chaber bławatek (Centaurea cyanus L., nazwa gatunku) ikoniczyna (Trifolium). 
Oprócz zbiorczego indeksu uogólnionych zapisów morfonologicznych wy­stępujących na mapach na końcu tomu (analogicznie do omówionego wyżej tomu trzeciego) jest także indeks a tergo tychże zapisów, który jest niezwykle cenny dla badaczy zajmujących się słowotwórstwem, wtym słowotwórstwem nazwroślin. W szczególności indeks ten pozwala na zestawienie różnych formacji słowotwór­czych w zakresie nazw roślin i wyciągnięcie wniosków na przykład co do najbar­dziej produktywnych przyrostków. 
Jak widać ztego pobieżnego przeglądu, atlas obejmuje dość dużo rodzajów i gatunków roślin. Jeśli sobie uświadomimy, że gromadzi na każdej mapie na­zwy gwarowe danej rośliny zokoło 800 miejscowości zcałej Słowiańszczyzny, map zaś w obu wymienionych tomach jest kilkadziesiąt, otrzymujemy materiał olbrzymi. Trzeba podkreślić, że w dodatku jest to materiał wznacznym stopniu opracowany leksykologicznie, słowotwórczo, morfologicznie oraz etymologicz­nie. Każda mapa bowiem zaopatrzona jest w komentarz i legendę, które są bardzo dobrym, bo wieloaspektowym, opracowaniem poszczególnych nazw. Po pierw­sze, pozwalają one podzielić zgromadzony materiał pod względem etymologicz­nym na różne rdzenie i derywaty od nich, które są reprezentowane na mapie przy­porządkowanymi im różnego kształtu znakami. Po drugie, uogólnione (umowne) zapisy morfonologiczne form, odpowiadające stanowi późnoprasłowiańskiemu, pozwalają czytelnikowi na dogłębną analizę budowy słowotwórczej nazw i ich morfologii. Ukazują one też, zaznaczone poprzez nawiasy, formy zapożyczone, które są w dalszej części komentarza dość szczegółowo objaśniane, to znaczy czy­telnik może się dowiedzieć, z jakiego języka i z jakiego konkretnie obcego wyrazu wywodzi się dana nazwa. 
Przy tym mapy ukazują oczywiście zasięgi terytorialne poszczególnych nazw.Można więc znich też wyciągnąć wnioski natemat wpływów i powiązań językowych w zakresie nazw roślin. To wszystko daje podstawę do wielostron­nych, dogłębnych badań nad słowiańską fitonimią, zarówno synchronicznych, jak i – może nawet przede wszystkim – diachronicznych i porównawczych. 
Wśród map atlasowych dotyczących nazw roślin przeważają mapy ono­mazjologiczne, ale występują też mapy motywacyjne. Można tu przykładowo wymienić onomazjologiczną mapę nazw chabra bławatka (Centaurea cyanus L.) i odpowiadającą jej mapę motywacyjną, niezwykle interesującą dla badacza motywacji semantycznej nazw roślin, paralelizmów motywacyjnych w nazwach roślin i ich mechanizmów nominacyjnych (obie mapy znajdują się wczwartym tomie atlasuGospodarstwo wiejskie).8 
Jak wiadomo, mechanizmy nominacyjne i motywacja semantyczna nazw roślin są dosyć skom­plikowane, zwłaszcza, jeśli weźmie się pod uwagę nazwy metaforyczne, wpływ tabu, związek z wierzeniami i religią (szerzej o tym por. Waniakowa 2012: 63–118). 
Aby unaocznić wszystkie zalety gwarowego materiału leksykalnego zzakre­sunazw roślin, zgromadzonego w OLA, należałoby właściwie po tych wszystkich uwagach przykładowo przedstawić dokładnie którąś z map, jednak przekracza to niestety ramy niniejszego tekstu. Zaprezentowanie bowiem jakiejkolwiek mapy do­tyczącej nazw określonej rośliny i jej dokładna analiza połączona z wyciągnięciem wniosków (etymologicznych, morfologicznych, motywacyjnych itd.), wypływają­cych z jej treści, stanowiłyby osobny, całkiem obszerny artykuł.9 Warto zdać sobie sprawę, że jeśli map dotyczących fitonimii jest w OLA kilkadziesiąt (por. wyżej), to prezentacja wszystkich map i ich wielostronna analiza zajęłaby spory wolumin po­święcony słowiańskim gwarowym nazwomroślin. Skoro zatem szczegółowa ana­liza materiału leksykalnego z zakresu fitonimii wOLA byłaby obszernym tomem, nie sposób objąć jej nawet w serii artykułów. Z tego względu tu pragnę jedynie zasygnalizować ważność atlasu jako źródła słowiańskich gwarowych nazw roślin. 
Sądzę, że powyższe uwagi, charakteryzujące jakość i przydatność materiałów leksykalnych dotyczących nazwroślinwOLA, są dostatecznie przekonujące, aby uznać ten atlas za cenne źródło w znacznym stopniu opracowanych gwarowych fitonimów słowiańskich. Warto podkreślić jeszcze ich przydatność do badań histo­ryczno-porównawczych, w tym etymologicznych. Wnioski płynące z tego rodzaju analizy mogą być wykorzystane przy badaniach słowiańskich nazw roślin na tle nazw europejskich. Materiał słowiański w tym zakresie wykazuje bowiem znaczne zbieżności z analogiczną leksyką europejską. Uwidaczniają się mianowicie bardzo dawne związki motywacyjne w zakresie nazw roślin, wywodzące się z uwarun­kowań historycznych oraz europejskiej wspólnoty kulturowej, opartej na tradycji greckiej i łacińskiej oraz –później–na wspólnym podłożu religijnym. Przy analizie ujawniają się też dość liczne zapożyczenia, w tym pożyczki dawne, z łaciny i gre­ki, mające źródło w historycznych, jeszcze przedlinneuszowskich, nazwach roślin. Ogromną rolę grają tu także dawne kalki z łaciny (i greki), obecne do dziś w słowiań­skim gwarowym materiale fitonimicznym, a możliwe do wykrycia jedynie poprzez dogłębną analizę historyczno-porównawczą słowiańskich, europejskich i dawnych, przedlinneuszowskich, łacińskich nazw roślin. Wiarygodny słowiański materiał do takiej analizy zapewnia właśnieOgólnosłowiański atlas językowy (OLA). 

liteRatuRa i źRódła 
Basara – Falińska 1977 =Anna Basara –Barbara Falińska, Z prac nad Ogólnosłowiańskim atlasem 
językowym,Polonica 3 (1977), 227–240. Basara 1977 =Jan Basara, Ogólnosłowiański atlas językowy, Poradnik Językowy 6 (1977), 247–262. Basara 1997 =Jan Basara, Polska tradycja dialektologiczna wrodzinie języków słowiańskich, w: 
Tradycja badań dialektologicznych w Polsce, pod red. Henryki Sędziak, Olsztyn: Wyższa Szko­
ła Pedagogiczna, 1997, 9–13. 
9 Próbą takiej analizy, opartej także na jednej z map OLA, jest artykuł o niektórych słowiań­
skich dialektalnychnazwach babki (Plantago), por. Waniakowa 2011: 149–160. Zanalizowanie 
wszystkich, obecnych na mapie atlasu, nazw tej rośliny zajęłoby dużo więcej miejsca. 
Falińska 2001 = Barbara Falińska, Leksyka dotycząca hodowli na mapach ogólnosłowiańskiego atlasu językowego I: substantiva, II: verba i adiectiva, Białystok: Instytut Filologii Polskiej Uniwersytetu w Białymstoku, 2001. 
Gilliéron 1881 = Jules Gilliéron, Petit atlas phonétique du Valais roman (sud du Rhône), Paris: H.Champion, 1881.
Gilliéron – Édmont 1902–1910 = Jules Gilliéron – Édmond Édmont, Atlas linguistique de la France 1–9, Paris: H.Champion, 1902–1910. 
Gilliéron – Roques 1912 = Gilliéron Jules – Mario Roques, Études de géographie linguistique d’apres l’Atlas linguistique de la France, Paris: H.Champion, 1912. 
OLA 3 = .............. ............... .....: ..... .......-.................... 3: ............ ..., ... .... .. ..........., ....., 2000. 
OLA 4 = .............. ............... .....: ..... .......-.................... 4: ........ ........., red. A. Ferenčíková et al., Bratislava, 2012. 
Popowska-Taborska 1980 = Hanna Popowska-Taborska, Obszczesławianskij lingwisticzeskij atłas. Wstupitielnyj wypusk. Obszczije princypy, sprawocznyje matieriały.Moskwa 1978, ss. 254,Polonica 6 (1980), 291–299. – Recenzja. 
Siatkowski 2002 = Janusz Siatkowski, Ogólnosłowiański atlas językowy, Warszawskie Zeszyty Ukrainoznawcze 13–14 (2002), 367–371. 
Siatkowski 2004 =Janusz Siatkowski,Studia nad wpływami obcymi w ogólnosłowiańskim atlasie językowym, Warszawa: Uniwersytet Warszawski, Wydział Polonistyki, Instytut Slawistyki Za­chodniej i Południowej, 2004. 
Siatkowski 2005 =Janusz Siatkowski,Słowiańskie nazwy wykonawców zawodów w historii i dia­lektach, Warszawa: Uniwersytet Warszawski, Wydział Polonistyki, Instytut Slawistyki Zachod­niej i Południowej, 2005. 
Siatkowski 2012 =Janusz Siatkowski, Słowiańskie nazwy części ciała w historii i dialektach, War­szawa: Uniwersytet Warszawski, Wydział Polonistyki, Instytut Slawistyki Zachodniej i Połu­dniowej, 2012. 
Vendina 2009 =....... ......., ....... ........ . .............. .........: ......., ......, 2009. 
Waniakowa 2011 =Jadwiga Waniakowa, O pewnych słowiańskich dialektalnych nazwach babki ‘Plantago’,Rocznik Slawistyczny 60 (2011), 149–160. 
Waniakowa 2012 =Jadwiga Waniakowa, Polskie gwarowe nazwy dziko rosnących roślin zielnych na tle słowiańskim: zagadnienia ogólne, Kraków: Wydawnictwo Uniwersytetu Jagiellońskiego, 2012. 

povzetek 
Poimenovanja rastlin v Slovanskem lingvističnem atlasu (OLA) kot gradivo za raziskave slovanskih fitonimov
Prispevek predstavlja jezikovne atlase kot vire narečnega gradiva. Prikazane so prednosti leksikalnega gradiva iz atlasa s poudarkom na njegovi uporabnosti v raziskavah fitoni­mov. Bogastvo leksike s področja slovanskih narečnih poimenovanj rastlin je ponazorjeno na primeru Slovanskega lingvističnega atlasa. Poimenovanja rastlin, ki so obravnavana v atlasu,sotako lahko predmet primerjalnih, motivacijskih, semantičnih in etimoloških raziskav s področja slovanske fitonimije, obenem pa lahko predstavljajo predmet raziskav za posamezne slovanske jezike. Natančna zemljepisna določitev poimenovanj omogo­ča ugotovitev področij njihovih pojavljanj in tudi raziskovanje njihovih soodvisnosti oz. medsebojnih povezav. Gradivo je zaradi natančne identifikacije rastlin zanesljivo, kar daje raziskavam trdne temelje. Velika količina slovanskega gradiva je lahko hkrati izje­mnaosnovazaprimerjalne študije zneslovanskimi fitonimi, vzvezisčimersomogoče raziskave prevzetih poimenovanj in kalkov, pa tudi paralelizmov na področju semantičnih motivacij poimenovanj. 
helena GroChola-szCzepanek 
kORpusOwe badania języka mieszkańców 


spisza w polsCe – Cele i zadania 
Cobiss: 1.01 
Korpusne raziskave jezika prebivalcev Spisza na Poljskem – cilji in naloge
V prispevku sopredstavljena najpomembnejša vprašanja, povezana z nastajajočim pro­jektom računalniškega korpusa narečnih besedil in posnetkov z območja Spisza na Polj­skem. Glavni cilji predstavljenega projekta so: popis govorjenega jezika Spisza, raziskave sodobne jezikovne situacije na tem področju, oblikovanje računalniškega korpusa nareč­nih besedil in posnetkov ter vzpostavitev dostopa do podatkovne zbirke v obliki spletišča. Avtorica obravnava splošna izhodišča projekta, način pridobivanja gradiva na terenu, vprašanja, povezana s transkribiranjem besedil, in uporabo računalniških orodij. Ključne besede: raziskave jezika prebivalcev podeželja, korpus spiškega narečja, trans­kripcija govorjenih besedil 

Corpus Research on Language in Spisz, Poland: Objectives and Tasks 
This article presents issues related to the newly created electronic corpus of texts and recordings from Poland’s Spisz region. The aim of the project is to document spoken language in the Spisz region and to develop an electronic database of dialect texts and recordings. The author discusses the general objectives of the project: obtaining materials during exploratory research, issues related to transcribing texts, and the use of tools. Keywords: rural dialect research, Spisz dialect corpus, transcription of dialect texts 

1 wpRowadzenie 
Badania żywej mowy ludowej należą do jednych zpriorytetowych zadań dia­lektologii. Współczesne procesy globalizacji i unifikacji wpływają na szyb­ko postępujące zmiany w systemach językowych małych społeczności. Duże przeobrażenia dostrzegane są nawet w najbardziej tradycyjnych i podtrzymu­jących swoją odrębność regionach na południu Polski, np. Podhale, Orawa i Spisz. Odejście dużej części mieszkańców wsi z pracy w rolnictwie i poszuki­wanie zatrudnienia w innych miejscach, a także zmiany w strukturze wykształ­cenia wpływają na otwarcie się społeczeństwa wiejskiego na kulturę i język miasta. Istotny wpływ matakże rozpowszechnianie kultury masowej poprzez 
Prispevek je bil predstavljen na 3. Slovenskem dialektološkem posvetu (SDP 3), ki sta ga 
11.in 12. februarja 2016 v Ljubljani organizirala Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. 
telewizję,prasę,telefoniękomórkowąiinternet.Standardowapolszczyznauży­wanawszkole,miejscupracywmieście,urzędachorazwtelewizjiiprasie,jest corazczęściejobecnatakżewkontaktachjęzykowychmieszkańcówwsi.Trady­cyjnakulturawiejskauległaprocesowikulturowejinterferencjiajęzykludowy zatraciłswojąśrodowiskowąjednolitośćnaskutekmieszaniasięśrodowiskspo­łecznych i wpływu kodu ogólnego. 
Współczesnerealianapolskiejwsistawiająprzeddialektologiąnowezada­niabadawczem.in.:badaniewpływuprzemianspołecznychicywilizacyjnychna mowęmieszkańcówwsi,zróżnicowaniejęzykamieszkańcówwsi,stopieńznajo­mościiposługiwaniasięgwarąorazjęzykiemogólnym,wariantywnośćleksykal­na,kompetencjajęzykowaikomunikacyjnamieszkańcówwsi,świadomośćjęzy­kowa i wartościowanie gwary, procesy integracji i interferencji językowej oraz mechanizmyprowadzącedodezintegracjigwary(por.Pelcowa2002:390–391). Dialektolodzydostrzegająpotrzebęprowadzeniaaktualnychbadańterenowychi rejestrowania współczesnego języka i kultury małych społeczności. Zwraca się uwagę na konieczność nowego podejścia do badań: 
przedmiotembadańmusibyćjużnietylkogwara,aledynamicznaizróżnicowanasytu­acjajęzykowawspółczesnej wsi,powiązanaz opisemróżnorodnychczynnikówekono­micznych,społecznych,kulturowychipsychologicznych,któremająwpływnaniejedno­litość kodu mieszkańców wsi (Grochola-Szczepanek 2013: 49). 
Istnieje także potrzeba nowego sposobu opracowania i publikowania rezultatów badań.Współczesnenarzędziainformatyczneumożliwiajątworzenieelektronicz­nychopracowańdialektologicznych,m.in.baztekstówinagrań.Zapotrzebowanie napublikacjedostępneonlinejestogromne,akorzyściwynikająceztegofaktudla użytkowników są oczywiste (por. Grochola-Szczepanek 2013: 51). 
Głównymcelemartykułujestprzedstawieniewybranychzagadnieńzwiąza­nychzopracowaniemelektronicznejbazytekstówinagrańjęzykamieszkańców SpiszawPolsce.*Autorkaomawiaogólnezałożeniaprojektu,cechyprzygotowy­wanejbazy,sposóbzbieraniamateriałówpodczasbadańterenowych,zagadnienia związaneztranskrypcjątekstóworazwykorzystaniemnarzędziinformatycznych. 

2 główne cele i zadania pROjektu 
Głównymi celami prezentowanego projektu są: 
. badania współczesnej sytuacji językowej na polskim Spiszu, 
. dokumentacja gwary spiskiej, 
. opracowanie elektronicznego korpusu tekstów i nagrań gwarowych, 
. udostępnienie bazy w formie serwisu internetowego. 

* 	Projekt Język mieszkańców Spisza: korpus tekstów i nagrań gwarowych jest finansowany w ramachprogramuMinistraNaukiiSzkolnictwaWyższegopodnazwąNarodowy Program Roz­woju Humanistyki w latach 2015–2018 (1bH 15 016683). 
Kiedy pół wieku temu prowadzono kompleksowe badania językowe na te­reniepolskiegoSpisza(por.Bubak1972),możnajebyłoudostępnićtylkowfor­mie opracowania książkowego. Współczesna wiedza i narzędzia informatyczne pozwalająnaopracowanieelektronicznejbazyjęzykamówionegomieszkańców wsi.Oryginalnąmowęmieszkańcówwsibędziemożnaobserwowaćnietylkow zapisie, opatrzonym językoznawczymi komentarzami, ale także słyszeć jej na­turalne brzmienie. Wyszukiwarka pozwoli na przeszukiwanie tekstów według rozlicznychkryteriów,m.in.:lematów,postacitekstowej,określonychformgra­matycznych,metadanych(np.miejscowość,wiek,płeć,wykształcenie)orazkore­spondującego fragmentu nagrania. 
Materiałydoprojektowanejbazysąpozyskiwanepoprzezaktualnieikom­pleksowo prowadzone badania we wszystkich miejscowościach spiskich. 
Zakładasię,żekorpustekstówinagrańbędzieprezentacjąjęzykamówione­go mieszkańców Spisza, pozwalającą na poznanie aktualnego stanu gwary oraz jejcech,zjawiskitendencji.Ważnączęściąbadańbędziezarejestrowanieiopra­cowanieautentycznejgwaryspiskiejorazpokazaniezróżnicowania(społecznego igeograficznego)językamieszkańcówwsispiskich.Jakogłównątezęprzyjmuje się, że mowa mieszkańców Spisza jest zróżnicowana wewnętrznie przez szereg czynników społecznych. Jednym z najważniejszych faktorów decydujących o stopniuposługiwaniasięgwarąspiskąlubjęzykiemogólnymjestzróżnicowanie pokoleniowe. Istotne są także inne czynniki społeczne m.in. wykształcenie, za­wód,płeć,dłuższepobytywmieścieizagranicą.Uważasię,żepewneodmien­ności w mowie występują także pomiędzy poszczególnymi wsiami (por. Bubak 1972; Sowa 1994; Grochola-Szczepanek 2012). 

3 Od zbiORu tekstów dO kOmputeROwej bazy 
Badaniemowymieszkańcówwsiizapisywanietekstówgwarowychniejestno­wymprzedsięwzięciem,aniwpolskiejdialektologii,aniwsamejgwarzespiskiej. Wystarczy wspomnieć chociażby o zbiorach tekstów gwarowych: Kazimierza Nitscha(Nitsch1960)orazJózefaBubaka(Bubak1972).Pierwszyzbiórzawiera tekstyzewszystkichdialektówpolskich,drugi–tylkozterenupolskiegoSpisza. Badania gwary spiskiej przez Bubaka były prowadzone w latach 60. minionego wieku.Jesttonajobszerniejszyzapisgwaryspiskiej.Autorprzeprowadziłrozmo­wy z 38 informatorami. Rozmowybyły nagrywane na taśmęmagnetofonową, a następnie zapisane pismem fonetycznym. Zbiór liczy około 140 tekstów. Infor­matorzy zarówno starsi, jak i młodsi posługiwali się jednolitą gwarą, ponieważ społeczeństwowiejskiebyłowówczasgrupąniezróżnicowanąpodwzględemspo­łecznym,kulturowymijęzykowym.Wyraźniejzaznaczyłysięjedynieróżnicew mowie mieszkańców pochodzących z różnych wsi. 
Od kilkudziesięciu lat powstają nowe sposoby opracowywania i prezen­towania języka mówionego w postaci elektronicznych baz, głównie w Stanach Zjednoczonych oraz Europie Zachodniej. W ostatnich latach tego typu projekty są realizowane bądź planowane także wwielu krajach słowiańskich, np. podkorpus gwarowego języka mówionego w Czeskim Narodowym Korpusie (Český národ­ní korpus), podkorpus dialektów wSłowackim Narodowym Korpusie (Slovenský národný korpus), podkorpus gwarowy Narodowego Korpusu Języka Rosyjskiego (............ ...... ........ .....) (zob. bibliografia). 
Warto wspomnieć o pierwszym polskim elektronicznym opracowaniu dialek­tów polskich autorstwa Haliny Karaś pt. Dialekty i gwary polskie. Kompendium in­ternetowe (Karaś red. 2010). W bazie udostępnione są teksty i nagrania zróżnych dialektów polskich, w tym także z miejscowości spiskich. W literaturze zostały omówione także prace nad korpusem jednej wsi południowokresowej (Maćkowce), ale publikacja tej bazy nie ukazała się do tej pory (Krawczyk-Wieczorek 2012). 
Oblicza się, że w internecie funkcjonuje kilkadziesiąt różnego typu korpusów języka pisanego i mówionego, z czego kilkanaście w krajachsłowiańskich (Tka­czewski 2008). 
Prezentowany korpus języka mieszkańców Spisza wpisuje się w powszechny obecnie trend prezentowania rezultatów badań w formie elektronicznej. Projekt będzie jednym z pierwszych (o ile w ogóle nie pierwszym) korpusów całościowo przedstawiających język mówiony konkretnego regionu w Polsce on-line. 

4 etapy pRac i wykORzystanie/udOskOnalenie naRzędzi inFoRmatyCznyCh 
Prace nad projektem można scharakteryzować najogólniej w następujących ob­szarach: 
(1) 	
Badania terenowe –wywiady z mieszkańcami Spisza, rejestrowane przy po­mocy dyktafonu cyfrowego oraz archiwizowane w formacie WAV. 

(2) 	
Transkrypcja tekstów –zapis w postaci cyfrowej przy zastosowaniu specjali­stycznego oprogramowania ELAN, umożliwiającego wygodną anotację ma­teriałów multimedialnych (w szczególności dźwiękowych). Aplikacja ELAN pozwala także na połączenie zapisu audio z jego transkrypcjątekstową, uzu­pełnienie plików o zestaw metadanych, łatwą edycję, np. wycinanie niepo­trzebnych fragmentów, korektę błędów. 

(3) 	
Anotacja językoznawcza: materiały uzyskane w transkrypcji będą rozszerza­ne o warstwę lematyzacji i znakowania morfosyntaktycznego. Do tego za­dania użyty będzie tagger języka polskiego (TaKIPI), wykorzystywany przy tworzeniuNarodowego Korpusu Języka Polskiego (zob. NKJP, Przepiórkow­ski i inni 2012). W celu dostosowania go do potrzeb morfologicznych i leksy­kalnych gwary spiskiej potrzebne będą pewne modyfikacje. 

(4) 	
Opracowanie struktury bazy danych korpusu z użyciem programów pozwala­jących na stworzenie bazy i jej przeszukiwanie (CWB). 

(5) 	
Zaprojektowanie i wykonanie serwisu internetowego z dostępnym przez przeglądarkę internetową interfejsem graficznym, umożliwiającym prosty dostęp do korpusu. 



5 badania teRenowe 
Badaniami objęty jest cały region Spisza na terenie Polski, w którego skład wcho­dzi 15 miejscowości spiskich: Czarna Góra, Dursztyn, Falsztyn, Frydman, Jur­gów, Kacwin, Krempachy, Łapszanka, Łapsze Niżne, Łapsze Wyżne, Niedzica, Niedzica-Zamek, Nowa Biała, Rzepiska i Trybsz. 
Na potrzeby badań terenowych opracowano schemat do wywiadów indywi­dualnych z mieszkańcami wsi, który składa z 7 części: 
(1) 	
Ogólne dane o informatorze (wywiad socjologiczny, metadane). 

(2) 	
Wieś, region, mieszkańcy(historia wsi i regionu, pochodzenie mieszkańców, nazwy miejsc, postrzeganie innych). 

(3) 	
Szkoła lub praca (tradycyjne prace w gospodarstwie, praca poza gospodar­stwem). 

(4) 	
Dom, rodzina (małżeństwo, model życia). 

(5) 	
Tradycja (zwyczaje, wierzenia, obrzędy, święta, uroczystości rodzinne, wiej­skie). 

(6) 	
Współczesność, nowoczesność (życie mieszkańców wsi po zmianach, nowe zajęcia, zainteresowania, formy spędzania wolnego czasu). 

(7) 	
Kobieta i mężczyzna (różne okresy życia z perspektywy mężczyzny i kobie­ty, obowiązki męskie i kobiece). 


Każda część składa się z szeregu szczegółowych zagadnień i pytań. W zależ­ności od wieku informatora oraz jego doświadczeń życiowych dobierane są odpo­wiednie zestawy zagadnień i pytań, np. nauka w szkole lub praca w gospodarstwie albo poza gospodarstwem. 
Wywiady prowadzone są z osobami w różnym wieku w celu zbadania sytuacji języka mówionego mieszkańców na Spiszu. Istotne w czasie wywiadu jest to, aby rozmówcy posługiwali się swobodnie kodem, którego używają na co dzień. Wy­powiedzi starszych i młodszych respondentów pozwolą naobserwowanie zmian językowych w poszczególnychgeneracjach pokoleniowych.U starszych miesz­kańców rejestrujemy głównie autentyczną gwarę spiską. U młodszych zauważa się znajomość kodu gwarowego i języka ogólnego, co w praktyce często realizuje się jako tzw. kod mieszany. Liczba respondentów w poszczególnych wsiach waha od 20 do 35. Uzależnione to jest od ilości oraz jakości pozyskanego materiału nagraniowego. Obliczamy, że z każdej miejscowości zbierze się średnio około 17 godzin nagrań dobrej jakości, co da łącznie ok. 250 godzin nagrań. 
Oprócz podstawowej metody badań, jakim jest wywiad indywidualny, spora­dycznie prowadzimy także wywiady grupowe. Najczęściej zdarzają się tzw. diady, czyli rozmowa z dwoma osobami, głównie z małżeństwem. Badania fokusowe można prowadzić także w innych grupach, np. w tzw. rodzinnej grupie fokusowej (rodzice, dzieci, dziadkowie) lub z grupą mężczyzn / kobiet w tym samym wieku lub grupie mieszanej pod względem wieku i płci. Na wsi zdarzają się rodziny wie­lopokoleniowe (dziadkowie, rodzice i wnuki), mieszkające pod jednym dachem lub w niedużej odległości. Metoda badań fokusowych pozwala na zebranie dużej liczby informacjiwstosunkowo krótkim czasie. Materiał zebrany tą metodą jest bogaty i różnorodny. Badacz ma okazję poznać opinie ludzi oraz ich język w bardziej natu­ralnych dla nich warunkach. Poprzez wypowiedzi kilku uczestników można poznać różne aspekty omawianego problemu, wielowymiarowość zagadnienia (Grocho­la-Szczepanek 2006). Warto jednak zwrócić uwagę, że w wywiadach grupowych dochodzi często do nakładania się głosów rozmówców, co może wpływać nieko­rzystnienaczytelność fragmentów nagrania orazprzysporzyć problemów podczas transkrypcji. Czytelny zapis kodu respondenta jest bardzo ważny w opracowaniu bazy tekstów i nagrań. Z tego względu w badaniach korpusowych bardziej stosowną pożądaną metodą pozyskiwania materiałów jest wywiad indywidualny. 
Istotnym ogniwem w badaniach terenowych na wsi jest osoba samego bada­cza. Idealną sytuacją jest, kiedy eksplorator zna kod gwarowy oraz kulturę dane­go regionu (por. Kąś 2001). Osoba taka wzbudza zaufanie u respondenta, który może swobodnie wypowiadać się w swoim prymarnym kodzie. W przeciwnym wypadku informator może starać się wyeliminować zużyciaswój kod gwarowy i próbować przechodzić nakod osoby prowadzącej rozmowę, cowpływa nieko­rzystnie na wynik badania. Znajomość gwary i kultury danego regionu pomaga w zrozumieniu faktów językowych i kulturowych. W przeciwnym wypadku może powodować nieporozumienia językowe lub nawet niewłaściwą interpretację fak­tów językowych i kulturowych. Wśród naszych eksploratorów są osoby będące autochtonami, co z pewnością wpływa korzystnie na jakość wywiadów. 
Wywiady są rejestrowane przy pomocy dyktafonu cyfrowego orazarchiwi­zowane na komputerach i dysku zewnętrznym. Pliki zapisywane są w formacie WAV, umożliwiającym bezstratny zapis dźwięku, co jest ważne zarówno ze wzglę­dunaprecyzję transkrypcji, jak i późniejsze wykorzystywanie przez użytkowni­ków korpusu. Konsekwencją tego podejścia jest stosunkowo duży rozmiar plików (godzina nagrań to około 600 MB danych). 

6 tRanskRypcja tekstów spiskich 
Zapisy materiałów w postaci cyfrowej wykonywane są przy pomocy aplikacji ELAN. Opracowano specjalnyszablon uwzględniający warstwy zatytułowane: in­formator, eksplorator, uwagi, objaśnienia i wątpliwości. Warstwa informatora do­tyczy wypowiedzi respondenta. Pytania eksploratora zapisywane są wwarstwie: eksplorator. Wszelkie dodatkowe informacje dotyczące nagrania (np. w tle sły­chać rozmowę domowników) i wypowiedzi informatora (np. śmiech informatora) 

Obraz 1: Transkrypcja tekstów spiskich – ELAN (Annotation Mode) 
zamieszcza się w warstwie: uwagi. W warstwie: objaśnienia notowane są gwaro­we wyrazy wraz z objaśnieniami. Wszelkie wątpliwości dotyczące zapisu, formy lub objaśnienia jakiegoś wyrazu sygnalizuje się w ostatniej warstwie: wątpliwości. Program pozwala naswobodne przemieszczanie się po poszczególnych segmen­tach warstw, wyszukiwanie dowolnego segmentu zapisu w połączeniu z odpo­wiednim fragmentem nagrania, różne tryby przeglądania transkrypcji i nagrania. 
W transkrypcji tekstów spiskich stosuje się zapis ortograficzny, ponieważ tylko transkrypcja ogólna pozwala na wykorzystanie istniejących narzędzi do lematyzacji i anotacji morfosyntaktycznej, zaprojektowanych na potrzeby pol­szczyzny ogólnej. Pisownia ortografizowana lub obocznie fonetyczna / półfone­tyczna / ortograficzna jest powszechnie stosowana w wielu opracowaniach kor­pusowych, por.Korpusy mluvené češtiny ORAL2006, ORAL2008, SCHOLA2010, BMK, PMK, GOS: referenčni govorni korpus slovenskega jezika, ............ ...... ........ ....., Freiburg English Dialect Corpus, Nordic Dialect Corpus (zob. bibliografia). Zapis ortograficzny jest zpowodzeniem stosowany wkorpu­sowym opracowaniu gwary jednego z regionów Rosji The Ustya River Basin Cor­pus, co zostało przedstawione w artykule: Why Standard Orthography?: Building the Ustya River Basin Corpus (Waldenfels – Daniel – Dobrushina 2014). 

Obraz 2: Transkrypcja tekstów spiskich – ELAN (Transcription Mode) 
W trakcie opracowywania transkrypcji tekstów uwzględnia się 2 poziomy anotacji: ogólny i gwarowy. Ogólny powstaje przede wszystkim na potrzeby taggera i sprowadza wszelkie standardowe zmiany fonetyczne (np. mazurzenie, samogłoski pochylone, rozkład nosówek) do postaci ogólnej. Poziom gwarowy uwzględnia oprócz oryginalnych typowo gwarowych form także zmiany morfolo­giczne, np. inny morfem, inny paradygmat fleksyjny, aglutynat dołączony do innej części mowy lub wolnostojący. Anotacja gwarowa zapisywana jest przy użyciu znaków ortografii ogólnej, ale z zachowaniem cech wymowy gwary spiskiej. Po­ziom anotacji ogólnej jest tworzony sztucznie, natomiast poziom notacji gwarowej jest bliższy rzeczywistości. 
Podczas transkrypcji oba poziomy zapisywane w jednej warstwie. W wersji końcowej oba poziomy (ogólny i gwarowy) znajdą się w dwóch różnych warstwach. Do notowania informacji ookreślonych typach odmienności wkodzie gwarowym niezbędny jest system umownych symboli stosowanych w transkrypcji, m.in.: 
// inna postać wyrazu:mebli//meblów, pragnęła//pragła, widzisz//wis, . aglutynat dołączony do innej części mowy: portki.f, teroz.ek, wnet.ef, # wyraz dyferencyjny (unikalny): #ino, #samopiyrse, #wakuwali, ^ wyraz dyferencyjny (homonimiczny z językiem ogólnym), np. ^boisko, ^dziadowina, 
^przodek, 
* związki wyrazowe, składniowe, np. *młoda pani*, *rada widzieć*, *znać wyklepać*, [?] fragment niepewny, np. te tereny dużo zalesiali tam pocz... [?] zresztą to największe tere­ny jak chodzi o las w Polsce, <…> wtrącenia zinnych języków, gwar, np. ja ja spał w <Gartenhaus-ie> elegancki domek 
miałem//miołef, … wyraz lub wypowiedź urwana, np.dosta... dostawali możliwość wyjazdu. 
Przykład fragmentu zapisu: 
Wersja oryginalna, czyli tak, jak mówi informator 
zamiast nafta to sie wołało gaz o gaz kup mi tam Angieła gazu bo ni ma w lampie / 
noji lampy próndu nie było jesce jo pamiyntóm taki cas ze bo to za mnie tak prónd zakładali to próndu nie było to Jezus kochany / 
baby jak te źarówki powkładali to baby miały ale robote ale trza było tyz ale szoruwać podłogi / 
ne bo syćko brudne było a tu jak światło przisło Krystus Pański ale no Marija ale te forzty cuchały jak Jezus Krystus no no bo zeby były biołe nie? / 
wstyd przecie jakze przidzie ta sómsiada przidzie tam na posiadki o jakie ty to mos brzićkie te forzty ne to jak to nie? 
Transkrypcja: poziom ogólny i gwarowy 
łącznie 
zamiast nafta to się ^wołało ^gaz o ^gaz kup mi tam Aniela//Angieła ^gazu bo nie//ni ma w lampie / 
#noji lampy prądu nie było jeszcze ja pamiętam taki czas że bo to *za mnie tak prąd zakładali to prądu nie było to Jezus kochany / 
baby jak te żarówki//źarówki powkładali to baby miały ale robotę ale trzeba//trza było też ale szorować//szoruwać podłogi / 
#ne bo wszystko//syćko brudne było a tu jak światło przyszło Chrystus Pański ale no Maria// Marija ale te #forzty #cuchały jak Jezus Chrystus no no bo żeby były białe nie? 
wstyd przecież//przecie jakże / przyjdzie// przidzie ta sąsiadka//sómsiada przyjdzie// przidzie tam na #posiadki o jakie ty to masz brzydkie//brzićkie te #forzty #ne to jak to nie? 
Każdy wyraz zaznaczony w anotacji jednym ze znaków # ^*jest objaśniony w warstwie: objaśnienia. Wyrazy z przykładowego powyższego zapisu objaśnio­no następująco: 
cuchać czas. ndk ‘szorować’, 
forzty rzecz. nmos ‘podłoga z desek’, 
gaz rzecz. mnż ‘tu: nafta’, 
ne ‘połączenie mod. no i spój. a, będące wynikiem szybkiego tempa mowy’, 
noji ‘połączenie mod. no i spój. i, będące wynikiem szybkiego mówienia’, 
posiadki rzecz nmos blp ‘towarzyskie odwiedziny u kogoś’, 
wołać czas. ndk ‘tu: nazywać kogoś lub coś’. 

Wyrazyzeznakiem // nie są objaśniane, gdyż mają to samoznaczenieco formy ogólne, do których zostały sprowadzone, np. przecież//przecie, szoro­wać//szoruwać, trzeba//trza, żarówki//źarówki, sąsiadka//sómsiada, wszystko// syćko. 
Najlepszą dokumentacją autentycznej gwary mieszkańców Spisza są nagra­nia w oryginale. Udostępniony katalog plików dźwiękowych w bazie pozwoli na 

Obraz 3: Analiza fonetyczna – PRAAT 
dokładne badania zjawisk fonetycznych w późniejszym czasie , np. przy pomocy takich programów, jak PRAAT. 

7 podsumowanie 
Na zakończenie warto zwrócić uwagę na dwie istotne cechy projektowanego opracowania: dokumentacja języka i kultury mieszkańców Spisza oraz nowa­torski sposób gromadzenia danych, który daje m.in. możliwość przeszukiwania tekstów i nagrań, połączenie zapisu i dźwięku oraz edycji i poszerzania bazy w przyszłości. 
Badania języka i kultury małych grup społecznych poszerzają i wzbogacają wiedzę natemat kultury narodowej. Prace badawcze nad odmiennością wielo­kulturowego i wieloetnicznego regionu mają szczególne znaczenie w dobie za­cierania się różnic i zmierzania wkierunku kultury masowej. Od badań Józefa Bubaka, w ciągu półwiecza język mieszkańców Spisza wyraźnie ewoluował. Aktualne badania na tym terenie poszerzą wiedzę na temat gwary spiskiej, wska­żą kierunek zmian językowych oraz współczesne tendencje. Teksty dostarczą także wiedzy natemat kultury materialnej i niematerialnej, życia społecznego, zwyczajów, obrzędów społeczności wiejskiej na Spiszu. Korpus tekstów i na­grań z polskiego Spisza będzie dokumentacją języka mieszkańców wsi w jego naturalnym, wiejskim środowisku na początku XXI wieku. 
Elektroniczna baza jest najbardziej nowatorskim sposobem gromadzenia da­nych i tworzenia kompendium internetowego w obecnym stanie rozwoju lingwisty­ki komputerowej. Zarejestrowany i opracowany język tradycyjnej społeczności spi­skiej, przedstawiony w formie nowoczesnej bazy danych pozwoli na dokonywanie różnego typu kwerend prostych i złożonych. Opracowanie będzie dedykowane nie tylko wąskiemu gronu specjalistów znających pismo fonetyczne, lecz w zasadzie każdemu użytkownikowi. Baza umożliwi swobodny dostęp do nagrań, czyli ory­ginalnego materiału, anie tylko jego translacji natekst pisany. Kiedy pół wieku temu robiono wywiady na polskim Spiszu, można było je udostępnić tylko w for­mie pisemnej. Elektroniczna forma edycji daje możliwość dokonywania zmian oraz poszerzania bazy o dalsze badania w późniejszym czasie. 

liteRatuRa 
Bubak 1972 =Józef Bubak, Spiskie teksty gwarowe zobszaru Polski, Zeszyty Naukowe UJ, Kra­ków, 1972 (Prace Językoznawcze 36). Český národní korpus = Český národní korpus, http://ucnk.ff.cuni.cz/, https://trnka.korpus. cz/~lukes/files/LREC_A0+.pdf [27.08.2016]. Freiburg English Dialect Corpus =Freiburg English Dialect Corpus, http://www2.anglistik.uni 
-freiburg.de/institut/lskortmann/FRED/index.htm [27.08.2016]. GOS =Referenčni govorni korpus slovenskega jezika (GOS), www.korpus-gos.net [27.08.2016]. Grochola-Szczepanek 2006 =Helena Grochola-Szczepanek, Badania fokusowe mowy mieszkań­
ców wsi,Socjolingwistyka 20 (2006), 19-35. Grochola-Szczepanek 2012 =Helena Grochola-Szczepanek, Język mieszkańców Spisza: płeć jako czynnik różnicujący, Kraków: IJP PAN, 2012 (Prace IJP PAN 139). Grochola-Szczepanek 2013 =Helena Grochola-Szczepanek, Badania języka mieszkańców wsi w kontekście przemian społecznych,Socjolingwistyka 27 (2013), 43–53. 
Karaś 2010 =Halina Karaś (red.), Gwary polskie. Kompendium internetowe, Zakład Historii Języka Polskiego i Dialektologii UW, Towarzystwo Kultury Języka, 2010, www.gwarypolskie.uw.edu. pl [27.08.2016]. 
Kąś 2001 =Józef Kąś, Metodologia badań leksyki gwarowej w kontekście współczesnych przemian kulturowych i społecznych, w: Gwary dziś 1:Metodologia badań, red. Jerzy Sierociuk, Poznań: Łódzkie Towarzystwo Naukowe, 2001, 191–200. 
Korpusy mluvené češtiny = Korpusy mluvené češtiny ORAL2006, ORAL2008, SCHOLA2010, BMK, PMK, http://ucnk.ff.cuni.cz/struktura.php [27.08.2016]. 
Krawczyk-Wieczorek 2012 =Aleksandra Krawczyk-Wieczorek, Automatyczna lematyzacja tek­stu w zapisie fonetycznym: korpus polskiej gwary południowokresowej, Język polski 92 (2012), nr 1, 11–19. 
NKJP =Narodowy Korpus Języka Polskiego, http://nkjp.pl [27.08.2016]. Nitsch 1960 =Kazimierz Nitsch, Wybór polskich tekstów gwarowych, Warszawa: Państwowe Wy­dawnictwo Naukowe,21960. Nordic Dialect Corpus and Database = Nordic Dialect Corpus and Database, http://www. tekstlab.uio.no/nota/scandiasyn/ [27.08.2016]. Pelcowa 2002 =Halina Pelcowa, Dialektologia wobec wyzwań XXI wieku, w: Dialektologia jako 
dziedzina językoznawstwa i przedmiot dydaktyki: księga jubileuszowa dedykowana Profesorowi Karolowi Dejnie, red. Sławomir Gala, Łódź: Łódzkie Towarzystwo Naukowe, 2002, 383-392. 
Przepiórkowski i inni 2012 =Adam Przepiórkowski i inni (red.), Narodowy Korpus Języka Polskie­go, Warszawa: Wydawnictwo Naukowe PWN, 2012, http://nkjp.pl/index.php?page=3&lang=0 [27.08.2016]. 
Slovenský národný korpus =Slovenský národný korpus, http://korpus.sk/dialect.html [27.08.2016]. 
Sowa 1994 =Franciszek Sowa, System fonologiczny polskich gwar spiskich,Wrocław–Warsza­wa– Kraków: Ossolineum, 1994. 
Tkaczewski 2008 = Dariusz Tkaczewski, Český národní korpus – internetowe źródło standary­zacji i weryfikacji języka czeskiego oraz nowoczesne narzędzie dydaktyczne, Bohemistyka 8 (2008), nr 1–4, 363–378, http://www.bohemistyka.pl/artykuly/2008/ART_Tkaczewski.pdf [27.08.2016]. 
Waldenfelds – Daniel – Dobrushina 2014 =RuprechtvonWaldenfels–Misha Daniel –Nina Dobrushina, Why Standard Orthography?: Building the Ustya River Basin Corpus, anOnline Corpus of a Russian Dialect, Dialog 21 (2014), http://www.dialog-21.ru/digests/dialog2014/ materials/pdf/WaldenfelsR.pdf [27.08.2016]. 
............ ...... ........ ..... = ............ ...... ........ ....., www. ruscorpora.ru/search-dialect.html [27.08.2016]. 

povzetek 
Korpusne raziskave jezika prebivalcev Spisza na Poljskem – cilji in naloge
V prispevku so predstavljena najpomembnejša vprašanja, povezana z nastajajočim projek­tom računalniškegakorpusa narečnih besedil in posnetkov z območja Spisza na Poljskem. 
Glavni cilji predstavljenega projekta so: popis govorjenega jezika Spisza, raziskave sodobne jezikovne situacije na tem področju, oblikovanje računalniškega korpusa nareč­nih besedil in posnetkov ter vzpostavitev dostopa do podatkovne zbirke v obliki spletišča. Avtorica obravnava splošna izhodišča projekta, način pridobivanja gradiva na terenu, vprašanja, povezana s transkribiranjem besedil, in uporabo računalniških orodij. 
Gradivo za načrtovano zbirko podatkov se trenutno zbira na kompleksno zastav­ljenih raziskavah vvseh spiških krajih. Za transkribiranje besedil velektronski obliki je bilo uporabljeno specializirano orodje ELAN, ki omogoča označevanje multimedijskega gradiva (še posebej zvočnega). Na naslednji stopnji bo pridobljeno gradivo razširjeno s plastjo jezikoslovnih oznak: lematizacijo ter oblikoslovnim in skladenjskim označeva­njem. Končni dosežek predstavljenegaprojekta bo računalniški korpus narečnih besedil in posnetkov s področja Spisza, ki bo dostopen na medmrežju, s prijaznim grafičnim vmesni­kom, z orodji za enostavno in zahtevno iskanje ter s slovarjem spiškega narečja. 
Nove raziskave območja Spisza sovobdobju zabrisovanja tradicionalnih razlik in premikavsmeri množične kulture izredno pomembne. Od zadnjih raziskav na tem pod­ročju, ki so potekale pred pol stoletja, se je jezik prebivalcev vasi izrazito spremenil. Trenutne raziskave bodo razširile vednost o spiškem narečju in pokazale smer jezikovnih sprememb oz. sodobne razvojne težnje. 
tetyana v. petryk 


veRbal means oF addResseR RepResentation in Channeling disCouRse 
Cobiss: 1.01 
Besedna sredstva začetnikovega predstavljanja v kanaliziranem diskurzu 
Prispevek je nadaljevanje objav, posvečenih analizi kanaliziranega diskurza. Kanalizira­nje se šteje za poseben diskurz, ki ima v jedru predstavljanje začetnika diskurza. Opravlje­na raziskava dokazuje, da se avtor vzpostavlja z zaimki jaz in [midva ter]mi v ustreznih vlogah ter s podobnimi egocentričnimi izrazi samopredstavljanja. Ključne besede: kanalizirani diskurz, začetnik, naslovnik, osebni zaimki, samopredstav­
ljanje 
This article continues aseries of publications by the author dedicated to channeling dis­course analysis. The article addresses the problem of channeling as a separate type of discourse and focuses on the meansof its addresser presentation. The research testifies to the fact that the author is introduced with the help of the pronouns I and we with their respective functions as well as through egocentric expressions of self-presentation. Keywords: channeling discourse, addresser, addressee, personal pronouns, self-presen­
tation 
1 intRoduCtion 
Twentieth-century society, especially in the second half of the century, showed a tendency to express vivid interest in everything connected with sacred, mysteri­ous phenomena such as ancient knowledge, spiritual development, and the place of human beings in the hierarchy of the universe. This interest gave rise to the movement called New Age, with its bewildering variety of manifestations. Its foun­dations were laid by western esoteric traditions during the Renaissance, which de­veloped through the nineteenth century, alongside increasing secularization, and finally into the present state with its beliefs that are often termed New Age religion (Hanegraaff 1996). Among the most important counterparts of the New Age belief system, researchers single out the practices of channeling as a “type of communi­cation between the spiritual and material world” (Laderman –Leon 2014: 272) that are sweeping the United States and Europe. Channeling is defined as “the commu­nication of information to orthroughaphysically embodied human being from a source that is said to exist on some other level or dimension of reality than the phys­icalasweknow it, and that is not from the normal mind (or self) of the channel” (Klimo 1987: 2), transmitting information that a human being receives mentally or physicallyfromapersonalitysourceoutsidetheconsciousmind(Hastings1991:4), andinformationfromsourcesotherthantheirnormalselves(Hanegraaff1998:23). 
Channelingusedtobecalledbyvariousothernames:meduimship, spirit pos­session, automatic writing, clairaudience,andsoon.Inthenineteenthcentury,this procedurewascalledspiritualism,andnowadaysithasacquiredanewnameandis termed channeling.Thebasicdifferencebetweenclassicalspiritualismandchannel­ingisthattheformerpresupposesatrancestateofthechannelormedium,whereas thelatterincludesanumberofphenomenathatdonotinvolveatranceatall,“no­tablythecaseofinnerdictation,inwhichthemediumhearsavoicedictatingmes­sages which (s)he writes down ina fully consciousstate” (Hanegraaff1998:24). Also,contrarytothespiritualismofthenineteenthcentury,whichemphasizeddirect contactwithallegeddeceasedhumans(Hastings1991),“NewAgechannelsreceive informationfromenlightenedmasters,sometimescalled‘Mahatmas’”(Laderman– Leon2014:272).Therealsoexistsanapproachdefiningchannelingas“articulated revelations”andastrongtendencytoclaim“thatallrevelationsofthepastareto beregardedaschanneling”(Hanegraaff1998:26)thusclassifyingunderthisterm theprominentrevelationsthatchanneledGod’smercytohumankindandgavebirth tosuchworldwidereligionsasChristianity,Islam,andJudaism:“[The]termchan­neling...iscurrent,buttheprocesshasbeencalledprophecy,oracle,revelation, spiritualcommunication,possession,andtheinspirationofthemuses.TheBiblical traditioninJudaismandChristianitysaysthattheprophetsreceivedandspokethe wordsofGod.Today,therearemanyindividualswhospeakwordsthataresaidto comefromdisembodiedteachersonotherlevelsofreality.Theprocess,thoughnot necessarily the content, appears to be the same” (Hastings 1991: xi). 
Thecompleterangeofchanneledsourcesisratherbroad,includingoneentity type(ascendedmasters,angels,extraterrestrials,historicalpersonalities,God/the “UltimateSource”,etc.)aswellasgroupentities(Hanegraaff1998:23)suchas theAssemblyofLightortheMichaelgroup.Thereforeonecanstatethatchannel­ingisameansofcommunicationwithanyconsciousentitythatisnotendowed withahumanbodyandneedstouseahumanbeingasakindof“channel”between two worlds in order to be ableto express itself, or its thoughts and ideas, or to transmit information (Petryk 2013: 42). 

2 Channeling as a disCouRse 
2.1 Channelingisawidespreadphenomenonnowadays,encounteredinavastnumberof printedbooks,records,andlivechannelings:JaneRobertswithherSethteachingse­ries,J.Z.KnightwiththeRamthaseries,HelenSchucmanandherspiritguide“Jesus” astheauthorsofthebestsellingA Course in Miracles,andEdgarCayce,whosespirit guidesproducedthousandsofpagesofinformationonNewAgemedicine,areamong thebestknown(Ankerberg–Weldon1996:86–89;Brown1997:193–194).AsJon Klimo,atranspersonalpsychologist,states,“since1986channelinghasreachedinto thegrassroots.Ithasenteredthepopularvocabulary.Channelingnowispartofcur­rent mainstream consensus reality” (Klimo 1998: xix). Therefore it seems evident that channeling discourse deserves thorough research insight into the phenomenon fromthelinguisticpointofviewconcerningsuchaspectsaschanneledspeechstyles (which may reveal how thelanguagepersonalityofthe entity verbalizesitselfand interactionofthechannel’smindwiththatoftheentity),comparativeanalysisofthe speechpatternsofdifferentchannelsthatclaimtobeworkingwiththesameentity (whichwillhelpdistinguishthestylisticfeaturesofthechannelfromthosecoming fromtheentity),pragmaticanalysisoftheintentionsoftheentities(allchannelings areintended,usuallyaimingatgivingteachingsandinstructions),andthetacticsand strategies applied by the entities to reach the communicative perlocutive effect. 
2.2 Concerningthedefinitionofchannelingasaseparatetypeofdiscourse,Ishouldmen­tion first of all that it belongs to the group of discourses termed sacred (including religious,esoteric,occult,andmysticdiscourses);namely,toesotericdiscourse.Each ofthemhasitskeyconcept(inreligiousdiscoursethisisfaith,inesotericdiscourse itisspiritorspirituality,inoccultdiscourseitismagic,andinmysticdiscourseitis mystics)thatsubordinatesthekeyconceptofthesacreddiscourse,whichisthesacred mystery.Thebasisofsuchaclassificationisconstitutedbythematicsimilarity(all sacred discourses represent a kind of communication with higher worlds) and the hierarchicalsubordinationofthekeyconcept:thehigherselfofahumanisapartof universalspirit;cognitionofone’sownhigherselfisthewaytothespiritorspiritual­ity;cognitionofone’sownhigherselfhelpsinlearningthesacredmystery(formore details, see Petryk 2014). 
Channelingdiscourseisboththeprocess(theinstanceofcommunicationitself) andtheresult(thetextwrittenby achanneling-writerortherecord). Thechannel­ing-writer(orchanneler/channel)is“apersonwhoconveysthoughtsorenergyfrom asourcebelievedtobeoutsidetheperson’sbodyorconsciousmind;...onewho speaksfornonphysicalbeingsorspirits”(Merriam-Webster Dictionary).Thechan­neler may be a passive “translator” or an “instrument” controlling the style of the channelingdiscourse.Concerningtheclassificationofdiscoursesintooralorwritten, thesetermsmaybeappliedtotheproductofchannelingdiscourse:inavoiceother thanhisown,thechannelerreproducesthespirit’sspeech(i.e.,oralmessage)orau­tomaticallytypesorwritesdowntheinformationdictated.Asfortheveryprocessof thespiritcommunicatingtheinformationtothechanneler,onemoretypeofcommu­nicationisinvolved:mental.Theinformationappearsinthechanneler’sheadeitherin theformofsome“sounds”thatnooneelseisabletohear,orintheformof“thought packages”and“ideagroups”(Carroll1993:13),andsoitisnotpossibletotermsuch communicationasacousticorvisualinthegenerallyacceptedsenseofthesewords. Thereforethetwosubtypesofchannelingdiscoursemaybedefinedasmental-oral and mental-written; the product of these processes (a text or audio record) is a kindofsynthesisofthemental-communicativeactivityofthetwobeings:ahuman channeler and a spirit (or several spirits at a time; Petryk 2013: 43). “The speech of channels through whom an ‘entity’ or some other alternate personality claims to speak is often strangely accented and noticeably distinct from the channel’s normal speech” (Kautz 2003: 287). 
One of the most fruitful in his teachings is Kryon, who has been communicat­ing his messages since 1988 through Lee Carroll and later through David Brown. My analysis is aimed at adetailed description of all of the meansof the author’s representation (or restoration) in Kryon’s channelings through Lee Carroll: name­ly, pronominal units and egocentric statements. 

3 pRonominal means oF addResseR RepResentation 
The analysis of the pronominal organization of Kryon’s channelings shows that the addresser of this type of discourse usespersonal pronouns (first-person, both singular and plural) for his self-presentation and self-identification. 
3.1 The personal pronoun I is usually used to denote the narrator, storyteller, or author of awork. In the case of fiction, the narrator is a part of afictional (imaginary) world and is differentiated from the author (who is a part of the real world). When it comes to non-fiction, one observes a complete merger of the author and the narrator because they are one and the same person (Genette 1993: 78–88). In the case of channeling, the second (non-fiction) pattern is observed: the author and the narrator titles are ascribed to the disembodied mind-consciousness (spirit, non­physical being); in my case, this is Kryon. He usually uses the pronoun I at the very beginning of the channeling in order to introduce and self-identify himself: “Greetings!I am Kryon, of magnetic service”(Carroll 1993: 13). Such an explicit statement of one’s “authorship” is conditioned by the communicative aim of the addresser: it is an authoritative claim that all of the suggested statements are true because the addresser does not hide behind the contextually milder nominations that would give him the opportunity to shift the responsibility onto somebody else. On the contrary, every time Kryon emphasizes that everything he is speak­ing about is beneficial for humanity and that this is his solemn function, to serve humankind:“I am of magneticservice, and exist solely for the purpose of service to you—who are dearly loved and exalted among entities...I am here to respond to your works...”(Carroll 1994: 14). Such statements containing the first-person singular pronoun repeatedly occur within the structure of nearly every channeling. 
Sometimes there appears the phrase “I AM Kryon” at the end of the mes­sage, which, to acertain extent, is associated with the epistolary genre, creating an impression that one is reading a letter from a friend named Kryon: “all who know who you areand congratulate you for your perseverance to have read this message and have taken its communication seriously.I AM Kryon” (Carroll 1993: 38). This is one of the communicative tactics that creates intimacy between the addresser and the addressee because it is built on the identification of the addresser as an old acquaintance or a close relation. 
In addition to the nominative caseof the pronoun, I also observe its object case and the possessive adjective my: “Believe me, the entire Universe knows of the situation you call planet Earth. With my changes, you can have increased power ...” (Carroll 1994: 14). 
In all of the casesmentioned above, the pronounI is used in a “representa­tive” function: “I” (Kryon) is a representative of a certain group “we” (inclusive “we”): “This is difficult, for I deal with human beings who are single-digit di­mensional creatures, and Spirit deals in multiple dimensions” (Kryon 1997). 
The other cases of using the pronoun I (in this case, I is contextually opposed to the generative you) are the instances in which Kryon contrasts himself with: 
(a) 	
Humanity in general (in such contexts, the pronouns mark the differences between two entities: Kryon as a spiritual disembodied creature and a human as a physical object): “It is now that we meet each other on the road; and althoughyou may look at me in awe as I represent Spirit, I am the one who looks at you inaweand tellsyou again and again that I amfrom the Love source ... andyou are loved dearly!” (Carroll 1995: 20); 

(b) 	
A certain separately taken person; the reader himself or herself (here Kryon acts as a representative of a magnetic service of the universe): “As you read these words, please understand a few things: (1) My word ‘you’refers to the entity whose eyes are reading this sentence. (2) I know who you are” (Carroll 1995: 16); “You are known to me individually because we have met before” (Carroll 1995: 16). 


3.2 The pronoun we does not have a definite referent and is anexample of a polyse­mousunit that coversnot only the categories of three persons, but also all of the possible combinations within the category of person (Wales 1996: 63). Sylvain Dieltjens and Priscilla Heynderickx state that the use of the first-person plural pro­noun to some extent shifts the author from the foreground and makes the statement less subjective because in such cases we can be treated as an impersonal pronoun (2003: 7), a kind of generalizing, ambiguous we.They also differentiate between the inclusive and exclusive usage of the first-person plural pronoun: when it is used exclusively, the addressee does not belong to the group mentioned in the context; in the inclusive usage, one perceives the addressee as its counterpart. 
In her review of works on the classification of the secondary meanings of the pronounwe, Martina Temmerman presents the following meanings: 
(1) 	
Author’s “we,” when the author is a separate person (often used in academic discourse) or a group of authors; 

(2) 	
Inclusive “we” (the author and the reader); 

(3) 	
Generative “we” (humankind, people in general); 

(4) 	
Playful “we” (refers to the reader or listener and usually used in dialogues between a doctor and a patient or a teacher and a pupil); 

(5) 	
“We” referring to the third person (it may be exemplified by the sentence We don’t look happy today [secretary about her boss]) (Temmerman 2008: 291–292). 


3.2.1 Concerning the use of the first-person plural pronoun in Kryon’s channelings, one can single out both inclusive and exclusive usage. In the cases of exclusive us­age, Kryon contrasts himself and the reader as the creatures belonging to different planes of existence (the identical contrast is observed in cases of the representative usage of the pronoun I mentioned above). The addresser appears asasocial per­sonality representing a certain group of individuals (in this case, the higher entities from the parallel plane of existence) and thus performing his certain social mis­sion. Certainly,the addresser also reveals his ownpersonality, but the discourse material makes it completely evident that this particular spiritual creature (Kryon) acts, first of all,as a representative of a large group of like creatures to which hu­manity (as the creatures presently embodied) does not belong: “My entity isone of service.Therearemany kinds of entities, but the number is always the same. We are constant, and reflect the whole at all times. We are alllinked together. We are the great ‘I AM’ as your scriptures call God. When I send the message ‘I AM Kryon,’ there is a communication that I belong to the whole, and my signature is Kryon.We are God”(Carroll 1993: 16). 
In Kryon’s channelings, we-exclusive quite often demonstrates its subtype as we-corporative, when the communicants belong to different communicative groups and the addresser appears to be in the role of the addressee’s servant, help­ing to solve his problems. This is expressed explicitly with the help of the lexeme “servant” as a direct nomination (“The truth is that you sit before your servant Kryon!” Carroll 1995: 17) and through the lexemes and word combinations to serve, my service, to be of service: “The Kryon has a splendid shape and many col­ors, and some of you have even seen them. They tell of my service to the Universe, and of the various places I have been doing the work that I specialize in” (Carroll 1995: 18), “There is great honor in their eyes, for they serve you completely” (Carroll 1995: 42). 
3.2.2 The inclusive usage of the pronoun we positions Kryon and all of the spiritual entities in their unity with humans because outside of this terrestrial embodiment everyone is an eternal immortal spirit, thus belonging to a large community: “You areeach high entities of your ownwho have agreed to be exactly where you are before you ever got where you are. We are all collective in spirit, even while you are on Earth, veiled from truth” (Carroll 1993: 16–17); “We are collective, but the power source is singular. This means that we all share a common oneness that is the power” (Carroll 1993: 34). And everyone has acertaincolor palette in his orher energy body, helping to differentiate between them assouls: “Each of us has this exact attribute as an entity of the Universe. Our shape and our colors tell those around us our ‘names’ and our service...And so it is also that each time you descend into humanoid form on any planet, you earn a badge of color that intermingles with the ones you already carry” (Carroll 1995: 18–20). 
Inclusivewe is often accompanied by a further detailing that, though we (spir­itual entities and humans) are identical by origin (we all come from the same source: God), ourmission in the Universe is not identical because humanity has its own special mission whereas the other entities are simply “serving” humanity in this endeavor: “There are many kinds of entities, but the number is always the same.We are constant, and reflect the whole at all times. You are a very important part of the whole, and you are very special. You have elected to be the ones to bring the frequency of the whole to a higher level”(Carroll 1993: 15); “Those such as myself who are in service have elected to work for the rest of you.There are many more of us in service than those of you in lesson, and there are many, many kinds of service ...All of them are assigned for service to you directly” (Carroll 1993: 16). Pointing out his divine essence, his origin from the Source, Kryon rais­es human beings to the same high status by assuring them that they belong to the same family with the common “home”: “We are God. You are a piece of God, and you have the power to becomeas high on your side of the veil as you were before you came...”(Carroll 1993: 16); “We know you by name, and have placed before you a loving message from home”(Carroll 1995: 41), “Now we are here to tell you asecret, dear ones—something you may have nevertruly recognized. All of the love that you have had for God—for Spirit—for these entities in all of your life, is simply an absolute direct mirror of your own love for yourself” (Carroll 1997: 20). 
In the contexts with we-inclusive, one observes the same communicative tac­tic as with the I pronoun: the tactic that creates intimacy between the addresser and the addressee because it is built on the identification of the addresser as an old acquaintance or close relation (everyone knows him but, of course, on the level of the “Higher Self”): “For I am Kryon, and know you ...and you know me. If these words, or those of past writings seemed to feel like ‘home’ to you, then it is because your higher self has intuitively recognized the writing of a friend” (Carroll 1994: 14–15), “You areknown to meindividually because wehave met before. There is no entity on this planet who has not seen me” (Carroll 1995: 16). 
The pronounwe in the channelings of different other spiritualentities is used not only in the functions described above, but also to present the we-narration it­self, when thereis a plural addresser or polyphony. In polyphonic narration there also exists the possibility of differentiating between the various functions of the first-person plural pronoun. As William H. Kautz states, “The pronouns ‘we’ and ‘us’ instead of ‘I’ and ‘me,’ etc., arecommon, suggesting, asit is often claimed by the entity, that ‘it’ is a collective of entities rather than a single one. Again, this plural form adds authority to the speech” (Kautz 2003: 288). 
4 
4.1 
4.2 

selF-pResentation as a semantiC-Cognitive means oF addResseR RepResentation 
In modern scientific paradigms, self-presentation is defined as the process of one’s own introduction to others in a way that facilitates the realization of the addresser’s goal in a certain communicative situation. The psychological basis of the address­er’s self-presentation in any kind of discourse is the intentional structure in which the addresser’s focus is directed onto himself (self-identification and self-char­acterization) as well as onto the addressee (influence). If self-presentation helps in achieving the communicative aim, it is numerously expressed in the discourse and usually in direct explicit form. Hoffman was among the first scholars that studied this problem in detail and defined self-presentation as the process when an individual controls the impression produced by him aiming at the control of other people’s behavior, especially their response to the actions he performs (Hoffman 2000). Through beneficial self-presentation, the addresser can achieve idealization of his personality and qualities. In Kryon’s channelings, the directioning of the attention onto oneself not only presents the addresser in a beneficial light but also helps his identification with the addressee. 
Channeling discourse produced by Kryon is characterized by egocentric state­ments; that is, the addresser’s personality is partially presented in his ownstate­ments about himself. As Chakhoyan and Dedikova state, the egocentric statements of the addresser can be connected with his communicative or thinking activity; that is, his attitude towards the facts of objective reality. They may also describe all of the other types of the addresser’s activity. Therefore it is possible to divide the statements of the addresser about himself or herself into two large classes: relative and descriptive egocentric statements, or EC-statements (Chakhoyan – Dedikova 1990: 74). 
Among the descriptive EC-statements in the discourse messages and asser­tive statements analyzed aredominating. Identifying himself asarepresentative of the spiritual creatures, Kryon singles out his specific features and functions, peculiar only to him because he belongs to magnetic service, whereas the other creatures’ task is to help humanity balance their planet transition period (under “balancing”oneunderstands the process morecommonly known as“enlighten­ment”): “I amKryon, of magnetic service”(Carroll 1993: 13), “Others arehere in service to help you with the procedures of balance, and the details you will need” (Carroll 1993: 21), “Many of you are calling this balance ‘enlightenment’” (Carroll 1993: 17). 
Among the descriptive EC-statements, one also finds information about Kry­on’s essence, age, name, the duration of his “service,” and the particular features of this “service.” Kryon is not and neverwasahuman being (“I have neverbeen ahumanoranything else but Kryon”; Carroll 1993: 15). He calls himself Kryon, although this is not his real name; the real name is a “thought package” (“My name is a ‘thought group’ or ‘energy package’ that surrounds me and is recognizable by all other entities”; Carroll 1993:14) that includes three counterparts: a tone, a light frequency (light and color), and aform, but human beings arenot endowed with the ability to perceive and understand all of this: “Most of my name package is out of the range of any of your human senses. There is really much more to my name than the sound, and I would really like you to be able to ‘feel’ it; but you are unable at this time” (Carroll 1993: 14). Therefore Kryon transmitted only the tone of his name in the form of a “thought package” and the channeler (Lee Carroll) rendered it with the help of the sounds of English most similar to it. This testifies to the observation made by William H. Kautz “that the energies or entities that commu­nicate through channels do not have personalities, names and voices of their own, and they seem to create these features as they communicate through the channel’s mind. If this is indeed true, then it would be natural for them to fashion personali­ties, names and speech styles as comfortable, reassuring and conductive of respect as they can. Surely this is what any of us would do if we wanted to communicate an important message, but had nosuitable body, personality orlanguage of our own and had to work through a willing intermediary” (Kautz 2003: 288). 
As mentioned above (see Section 3.2.1), in his channelings Kryon often uses the lexeme to serve and its derivatives; this happens because he defines his global essenceof existence as that of service in all the possible senses, and this service takes place not only on Earth but in all the other worlds that function as some kind of school on the path of the soul’s evolution: “My entire purpose is to serve in a specified capacity the ‘schools’ throughout the universe where the entities such as yourselves are located” (Carroll 1993: 15). Kryon’s task on Earth, according to his words, was the creation of the magnetic grid that is responsible for the mental and physical health of humans, aswellasthe shifting of the grid’s poles, which is already happening for the third time in the planet’s history: (“I have created the magnetic grid system of your planet. I have been here two other times since, for major global adjustment. This is my third adjustment, and my fourth and fi­nal visit”;Carroll 1993, chapter 27). His responsibilities also include informing humanity concerning these events “And my work here is not only to facilitate the magnetics to allow for your growth, but to give you loving information about what is happening”(Carroll 1995: 22). Here one finds explicit information about the date of Kryon’s fourth (and last) arrival onEarth: “I arrived in 1989 to start my work”(Carroll 1993: 33), the period the pole shifting will take place in: “My process will take ten to twelve Earth years to accomplish. From now through the year 2002 will be the gradual change. Around the year 1999 you should know exactly of what I amspeaking”(Carroll 1993: 29), and anindirect indication of Kryon’s age, which is estimated in eons of Earth time: “The creation of your grid system took eons of Earth time” (Carroll 1993: 27). 

5 ConClusions 
Having examined several books by Lee Carroll, who has been channeling Kryon for more than ten years, I can conclude that this discourse can be classified un­der the generalizing term “sacred discourse”; namely, its subtype of esoteric dis­course. Channeling discourse in general and Kryon’s in particular is characterized by anthropocentric features because it is rendered through a human channel, it is aimed at providing information about humanity and for humanity, and, although it is produced by acreature other than ahuman being, it reveals features charac­teristic of human-produced discourse. The addresser of this type of discourse is a disembodied spiritual creature of the higher multidimensional plane of existence. Among the meansof the author’s restoration in the text, onefinds direct explicit nominations through the first-person singular and plural personal pronouns. The pronoun I has several functions: it creates intimate relations with the addressee (similar to those of close friends), it shows that the author takes all of the respon­sibility for the information rendered onto himself (not hiding behind the mask), it authoritatively claims that all of the statements suggested are true, it positions the addresser as a representative of a certain group (a “representative” function), and it helps contrast the addresser with the addressee-separate personality or with the addressee-humankind in general. 
The functions of we may be summarized as follows: in its exclusive usage, it contrasts the author and the reader as creatures belonging to different planes of existence; and in its inclusive usage it positions Kryon and allthe spiritual entities in their unity with humanity, raises human beings to Kryon’s high status of the same nature with the commonorigin/source, and helps create intimate relations with the addressee. 
Self-presentation tactics areanothermeansof the author’s “embodiment” in Kryon’s texts that explicitly characterize the addresser concerning his nature, age, basic functions, and aims. 
The analysis carried out in this articleisnotexhaustiveconcerningthemeans of the addresser’s presentation in channeling discourse because the researcher’s attention intentionally skipped certain phenomena (such asdiscursive markers) because the amount of the material does not correspond to the article’s limita­tions and requires separate insight into the problem under discussion, in this way offering a prospect for further research. I can also outline a number of other prospects for research on channeling discourse in terms of linguistics: (a) a sep­arate analysis of channeling discourse as such concerning the addresser’s lan­guage personality and its manifestation at the level of text; pragmatic intentions, tactics, and strategies of the addresser; the typology of the addressee and the conditions of the successful communicative (perlocutive) effect; classification of channelings and the speech genres they employ, and so on; (b) a contras­tive analysis presupposing comparative research on channeling discourse and other types of esoteric discourses (meditative, authors’ esotericism) or sacred discourses (i.e., religious, occult, etc.); and c) comparative research on channel­ing discourse and other types of discourses that it reveals similarity with (i.e., political discourse, so-called “self-help” literature, etc.). 

liteRatuRe 
Ankerberg – Weldon 1996 =John Ankerberg –John Weldon, Encyclopedia of New Age Beliefs, Eugene, OR: Harvest House Publishers, 1996. 
Brown 1997 =Michael F. Brown, The Channeling Zone: American Spirituality in an Anxious Age, Cambridge, MA: Harvard University Press, 1997. 
Carroll 1993 =Lee Carroll, Kryon—The End Times (New Information for Personal Peace), Del Mar, CA: The Kryon Writings, Inc., 1993. 
Carroll 1994 =Lee Carroll, Kryon—Don’t Think like a Human (Channeled Answers to Basic Ques­tions), Del Mar, CA: The Kryon Writings, Inc., 1994. 
Carroll 1995 =Lee Carroll, Kryon—Alchemy of the Human Spirit (A Guide to Human Transition into the New Age), Del Mar, CA: The Kryon Writings, Inc., 1995. 
Carroll 1997 =Lee Carroll, Kryon—Partnering with God, Del Mar, CA: The Kryon Writings, Inc., 1997. 
Chakhoyan – Dedikova 1990 =.. ........ –.. .. ........, ........ ......... . .......­...... . ..... ...., ...., ....... . ........: ....... ... ..... ..., .....: ..... .... ..-., 1990, 73–79. 
Dieltjens – Heynderickx 2003 =Sylvain Dieltjens –Priscilla Heynderickx, The Indefinite “We” (Het “wij”-gevoel / Le “nous” indefini)—Sender and Receiver References in Top-Down Com­munication: A Text Type-Based Approach, Journal of Technical Writing & Communication 33 (2003), .1, 3–27. 
Genette 1993 = Gérard Genette,Fiction and Diction, Ithaca, NY: Cornell UP, 1993. 
Hanegraaff 1998 =Wouter J. Hanegraaff, New Age Religion and Western Culture: Esotericism in the Mirror of Secular Thought, Albany, NY: SUNY Press, 1998. 
Hastings 1991 =Arthur Hastings, With the Tongues of Men and Angels: A Study in Channeling, Fort Worth, TX: Holt, Rinehart and Winston Inc., 1991 (Henry Rolfs Book Series of the Institute of Noetic Sciences). 
Hoffman 2000 =........., ............. .... ...... . ............ .....,......: ......-....., 2000. 
Kautz 2003 =William H. Kautz, Opening the Inner Eye: Explorations on the Practical Application of Intuition in Daily Life and Work, New York: iUniverse Inc., 2003. 
Klimo 1987 =John Klimo, Channeling: Investigations on Receiving Information from Paranormal Sources, Los Angeles: Jeremy P. Tarcher Inc., 1987. 
Klimo 1998 =John Klimo, Channeling: Investigations on Receiving Information from Paranormal Sources, Berkeley, CA: North Atlantic Books, 1998. 
Kryon September 97 = Kryon, The Golden Tray, available at http://www.kryon.com/k_27.html, accessed August 25th, 2016. 
Laderman – Leon 2014 =Gary Laderman –Luis D. Leon, Religion and American Cultures: Tra­dition, Diversity, and Popular Expression, 2nd edition, Santa Barbara, CA: ABC-CLIO, 2014. 
Merriam-Webster Dictionary = Merriam-Webster Dictionary, available at: http://www.merriam­-webster.com/dictionary/channeler, accessed August 25th, 2016. 
Petryk 2013 =T. V. Petryk, Discourse Typology: Channeling Discourse, in: Development of Scien­tific Thought in the 21st Century: Problems and Perspectives: Proceedings of the 2nd Interna­tional Scientific Conference: April 10, 2013, 42–44. 
Petryk 2014 = T. V. Petryk, ......... . ..........................: ................., ...... ... ..... ...... ........, .....: ........... ....., 2014, .6 (289), 72–80. 
Temmerman 2008 =Martina Temmerman, “Today, We’re All Danes,” Argumentative Meaning of the 1st and 2nd Person Pronouns in Newspaper Editorials on the MuhammadCartoons,L’analisi Linguistica e Letteraria (special issue: Word Meaning in Argumentative Dialogue) 16 (2008), .1, 289–303. 
Wales 1996 = Katie Wales, Personal Pronouns in Present-Day English, Cambridge: Cambridge University Press, 1996. 

povzetek 
Besedna sredstva začetnikovega predstavljanja v kanaliziranem diskurzu 
Kanaliziranje pomeni sporazumevanje med breztelesnim bitjem in ljudmi skoz človeka vvlogi komunikacijskega kanala. Potek in zapis kanaliziranja seimenujeta kanalizirani diskurz z duhovnimi bitji kot njegovim začetnikom. 
Članek obravnava pojav Krionovih kanaliziranj v zvezi z besednimi sredstvi avtor­jevega predstavljanja v diskurzu. Zaimki jaz in [midva ter]mi se štejejo za redno sredstvo začetnikovega neposrednega vstopa in predstavljanja, njegove povezanosti z naslovnikom pa tudi sredstvo kontrastiranja z njim. Vključna in izključna raba zaimka mi se motrita vluči skupnih in ločevalnih lastnosti njunih vlog. Avtorjeve egocentrične izjave sešte­jejo za nadaljnje sredstvo začetnikovega predstavljanja (oziroma samopredstavljanja) v analiziranem diskurzu ob njihovi vlogi izrecne oznake narave, starosti, osnovne vloge in namenov začetnika. 


Ocene in pOROčila 

Metka FUrlan 


pRvi etimološki slovaR slovaškega jezika 
Cobiss: 1.19 
Ľubor Králik, Stručný etymologický slovník slovenčiny, Bratislava: Veda, vydavateľstvo Slovenskej akadémie vied, 2015, 704 str. 
Aprila 2016 je kot publikacija založbe Veda Slovaške akademije znanosti v Bra­tislavizletnico 2015 izšel Stručný etymologický slovník slovenčiny ‘Kratki eti­mološki slovar slovaščine’ avtorja Ľuborja Králika, samostojnega znanstvenega sodelavca (slš. samostatný vedecký pracovník) Jezikoslovnega inštituta Ľudovíta Štúra Slovaške akademije znanosti (slš. Jazykovedný ústav Ľudovíta Štúra Slo­venskej akadémie vied = JÚĽŠ SAV). 
Dogodek ni le izjemno pomemben za slovaško kulturo in znanost, ampak je enako razveseljujoč tudi zavsesoustvarjalce slovanske etimologije. Med so­dobnimi slovanskimi jeziki le slovaščina in makedonščina do zdaj še nista imeli svojega nacionalnega etimološkega slovarja. Medtem ko so Slovaki danes lahko ponosni, da ga imajo, se Makedonci z njim še ne morejo pohvaliti.1 Žal, saj slo­vanski nacionalni etimološki slovarji niso le odraz kulturnega standarda naroda in razvitosti jezikoslovja v lastni državi, ampak so težko pogrešljivi del širše, slovanske etimološke stroke, ki pričakuje, da bi obsežno jezikovno gradivo ob drugem slovanskem vsaka od nacionalnih etimologij kritično preverila in inter­pretirala tudi ssvojega, internega zornega kota in da bi vzakladnico slovanske leksike prispevala tudi svojo, zlasti še tisto, ki je lastna le njej sami. Za slovansko etimologijo je sistematično in stalno interno preverjanje slovanskih nacionalnih leksik skozi prizmo nacionalnih jezikovnih sistemov pogoj za njen skladen in kakovosten razvoj, saj se upravičeno pričakuje, da táko delo vedno prinaša novo­sti, ki dosedanje etimološke razlage še bolj utrdijo ali ovržejo ali pa usmerijo na drugo raziskovalno pot. Pri raziskovanju izvora in etimologije slovanske leksike so enako pomembni prav vsi slovanski jeziki; pomembna jezikovna spodbuda, 
V zvezi s tem dejstvom preseneča Králikova izjava, da je slovaščina zadnja od slovanskih jezi­kov dobila svoj etimološki slovar (SESS: 9 z op. 2) in da je makedonsko besedje sicer podrobno obdelano v bolgarskem etimološkem slovarju BER. Kot da bi se v nasprotju z vsemi jezikoslov­nimi, kulturološkimi in geopolitičnimi dejstvi ocenjevalo, kateri slovanski jeziki svoj etimološki slovar potrebujejo in kateri ne. 
kibietimološkiproblempreusmerilanaboljšo,ustreznejšoraziskovalnopot,se namrečlahkoohranjavvsakemodnjih.Potrebainželjaslovanskeetimologije intudivsakeodslovanskihnacionalnihetimologij–zatotudinaše,slovenske–je čimboljkakovostnanacionalnaetimologijavsehslovanskihjezikov,zatonepre­senečatanavdušenjeslovanskihetimologovinhvala,namenjenaavtorjuĽuborju Králiku,kijezizgotovitvijoprvegaetimološkegaslovarjaslovaškegajezikapre­billedinustvarilrazmerezanadaljnjokvalitativnorastetimologijenaSlovaškem. 
ĽuborKrálik, rojenleta 1967 v kraju Bojnice naSlovaškem, spada v sre­dnjogeneracijoslovanskihetimologov.PouniverzitetnemštudijunaFilozofski fakulteti Univerze Komenskega v Bratislavi (ruščina in slovaščina; latinščina)odleta1993delujevokviruJezikoslovnegainštitutaĽudovítaŠtúravBratisla­vi,njegovitežiščiraziskovanjapastaslovaškainslovanskaetimologijaterslo­vanska dialektologija. 
Kot nakazuje naslov Stručný etymologický slovník slovenčiny (=SESS), spadaKrálikovetimološkislovarmedpoljudnoznanstveneetimološkeslovarje,2 zakaterejeznačilno,dapojasnjujejo(bližnjiindaljni)izvor,prvotnipomenin medsebojnosorodnostlemanjšegadelaleksikejezika,pravilomapretežnotis­tega,kispadavsodobnoknjižnobesedje,dasorazlageminimalnojezikovnoin jezikoslovnoargumentiraneindajenavedkovizstrokovneliteraturevgeselskih člankih izjemno malo ali pa jih sploh ni. Praviloma so v poljudnoznanstvenih izdajah etimoloških slovarjev podane razlage, ki so v etimološki stroki kot (v svojem času) splošno veljavne konsenzualno sprejete, druge pa – da ne bi za­vajale laičnega uporabnika – seveda ne, razen če avtor posebej ne opozori, da je predstavljena razlaga še na ravni domneve. To pomeni, da za vsako kratko poljudnoznanstvenopredstavitvijoetimološkerazlageobstajaobširnaznanstve­na etimološka raziskava s kopico jezikovnih in jezikoslovnih argumentov ter strokovnihvirov,kipavpoljudnoznanstveniizdajiostajanamernonevidna.Pri­čakovanozaporedjeizdelovanjaintudiizhajanjaetimološkihslovarjevbizato biloravnoobratno:da znanstvenemuetimološkemuslovarjusledinjegovapo­ljudnoznanstvena različica kot koreniti oklešček prvega. To namreč omogoča bistvenohitrejšoizgotovitevpoljudnoznanstvenerazličiceslovarja.Kerjebilo vslovaškemprimeruizbranozaporedjeobratnoinnajbislovarpredstavljaliz­hodišče za nadaljnje bolj poglobljeno etimološko raziskovanje na Slovaškem, kateregarezultatnajbibilznanstvenietimološkislovarslovaškegajezika,kibi vsebovalobravnavocelotnejšegasodobnegaleksikonasstarejšimiinnarečnimi besedami z imenskim fondom vred (SESS: 11; Ľ. Králik: https://www.postoj. sk/12562/ – dostop 28. 7. 2016), ne preseneča, da je avtor za izdelavo SESS potreboval 17 let (Ľ.Králik: https://dennikn.sk/450139/slovnik-sa-stal-bestsel­lerom-aj-nadavka-ukazuje-sa-vyvijal-jazyk/– dostop 28.7. 2016). 
»[...]idelenojednozväzkovédielopopulárno-vedeckéhožánru«(Ľ.Králik,e-pismoavtoricite predstavitve z dne 16.5. 2016). 
PrizgodoviniSESSinslovaškietimologijinasplohnegreprezreti,dajebila slovaščina prve slovarske obdelave svoje etimološke problematike deležna že v petdesetih letih 20. stoletja, ko je leta 1957 češki etimolog, slavist in indoevrope­istVáclavMachek(1894–1965)izdalEtymologickýslovníkjazykačeskéhoaslo­venského‘Etimološkislovarčeškegainslovaškegajezika’invnjemkotgeselske iztočniceizpostaviltuditisteslovaškebesede,kinimajoustreznicvčeščini.Toda druga,posthumnaizdajaMachkovegaslovarjaizleta1968jeizšlabrezkončnega delanaslova»aslovenského«inbrezslovaškihgeselskihiztočnic.Machekpajev predgovoruzapisal,dasejezatoodločil,dabiSlovakisamivdoglednemčasuobja­vilisvojetimološkislovarslovaškegajezika(Machek1968:7).Odkoncapetdesetih letdaljesejeetimologijislovaškegajezikainpripraviznanstvenegaetimološkegaslovarja slovaškegajezika posvečalslovaški etimolog,slavistinindoevropeist Ši­mon Ondruš(1924–2011),a je v prvi poloviciosemdesetihlet 20. stoletjanazna­nil,dasejezaradivelikegazanimanjakulturnejavnostiodločil,danajprejpripravi enozvezkovnikratkietimološkislovarslovaškegajezikapopularizirajočenarave,ki naj bi bil izgotovljen v dveh do treh letih, medtem ko naj bi znanstvena izdaja v treh zvezkih temu slovarju sledila in izšla okoli leta 1990 (SESS: 9–10). Niti prvi niti drugislovarnistaizšlainSlovakisoševednoostajalibrezsvojega,ževpetdesetih letihprejšnjegastoletjanapovedanegaetimološkegaslovarja.Kotvuvodnemdelu (10–11)pojasnjujeavtor,jenujapoetimološkemslovarjupostalašeboljaktualna,kostasevJÚĽŠSAVtudipraktično,voblikiknjižnihizdaj,začelauresničevatidva temeljna projekta slovaškega jezikoslovja, in sicer Zgodovinski slovar slovaškega jezika(slš.Historickýslovníkslovenskéhojazyka)3inSlovarslovaškihnarečij(slš. Slovníkslovenskýchnárečí).4Slovaščinajestemaizdajamazaetimološkeraziska­vepostalašebolj»zrela«,topajenarekovalo,dasejevokviruJÚĽŠSAVobliko­valasamostojnaraziskovalnaenotaOddelekzazgodovinoslovaščine,onomastiko inetimologijo(slš.Oddeleniedejínslovenčiny,onomastikyaetymológie)sprvim samostojnim delovnim mestom, ki ga je leta 1997 zasedel prav avtor prvega eti­mološkegaslovarjaslovaškegajezikaĽuborKrálik.Danesimataoddelekže6so­delavcev (http://www.juls.savba.sk/oddelenie_dejin_slov_onom_etymologie.html 
–dostop 28.7. 2016). 
Slovarobsega704straniinjesestavljendvodelno,izuvoda(9–30)inslo­varskega dela (31–700). Uvod je namenjen kratki predstavitvi predzgodovine slovarja in razlogov za odločitev o vnaprejšnji izdelavi poljudnoznanstvenega etimološkegaslovarja(gl.zgoraj);avtorpravi,dajedelovnigeslovnikslovarja temeljilnaekscerptunemotiviranihbesediz4.,dopolnjeneinpopravljeneizdaje Kratkega slovarja slovaškega jezika iz leta 2003 (KSSJ), ki so mu bili doda­ninekateri leksemiiz drugih virov(12–13),vnadaljevanjupadokajpodrobno predstavljasvojoleksikografskorešitevzunanje(gesla)innotranjezgradbeslo­
3 Delo je v letih1991–2008 izšlo v sedmih knjigah. 
4 Do zdaj sta izšli dve od štirih načrtovanih knjig, in sicer v letih 1994 in 2006. 

varja (geslo). Ta del besedila naj bi bralcu omogočil kakovostnejše razumevanje funkcije gesel in njihove medsebojne povezanosti, hkrati pa tudi sestavljenosti in informativnosti posameznih gesel. Laični uporabnik si praviloma želi hitre in čim krajše informacije, zato bodo laični bralci tega dela SESS verjetno bolj redki, več pa jih bo med etimologi, ki jih etimološka leksikografija tudi zanima. Uvod vsebuje tudi (izbrani, torej nepopolni) seznam uporabljene strokovne li­terature (ki v geslih sicer nikoli ni citirana), avtor pa jo je razdelil na strokovno literaturo s področja splošnih vprašanj etimologije kot znanstvene vede in na etimološke slovarje. 
Slovar vsebuje nad 10 tisoč gesel (https://www.postoj.sk/12562/ – dostop 
28.7. 2016), obravnavanih slovaških besed pa je več. Gesla so namreč urejena gnezdno in se v njih pojavljajotudi besede, ki so z geselsko iztočnico besedotvor­no ali kako drugače etimološko povezane, npr.: 
. 	s.v. okno ‘okno’ najdemo tudi besedo oko ‘oko’,5poleg nje pa je opozorjeno na množinski obliki oči in očú kot ostanka dvojine in na novejšo množino oká, dalje na obočie ‘obrvi’, očko ‘očesce, zanka (v mreži, tkanini), oko (pri rastlini)’, očkovat’ cepiti (o ljudeh in rastlinah)’, voči ‘nasproti’, zoči-voči ‘iz oči v oči, neposredno, osebno’,navidomoči ‘očitno’,očividný ‘očiten’; 
. 	s.v. otčim ‘očim’ najdemo otec ‘oče’ s hipokorističnimi tvorjenkami oco, ocino in ocko; 
. 	s.v. šit’ ‘šiti, šivati’ najdemo šíjat’ ‘šivati’,šijací ‘šivalen’, šidlo ‘šilo’,šička ‘ši­vilja’, vyši(va)t’ ‘vesti’, výšivka ‘vezenina’, zošit ‘zvezek, snopič’, šev ‘šiv’, švík ‘šiv’, švec ‘čevljar’ (zastarelo), podošva ‘podplat’ in pošva ‘nožnica, tok, etui’; 
. 	s.v. škola ‘šola’ najdemo tvorjenke školský ‘šolski’ ob starejši školný ‘isto’, ki se ohranja še v sodobnih tvorjenkahškolné ‘šolnina’ inškolník ‘šolski slu­ga’, školit’ ‘učiti, poučevati’ ob starejši školovat’ ‘isto’, ki je bila predloga za tvorbo tvorjenke školovaný ‘izobražen, študiran’ (njena raba peša) in slabšal­no školomet ‘pedant’; 
. 	s.v. fosfát ‘fosfat, sol fosforjeve kisline’ najdemo z isto sestavino fos-grške­ga izvora (prim. gr. ...n ‘svetloba, luč’) fosfor ‘fosfor, gorljivi nekovinski element’ in fosgén ‘fosgen, dušljiva bojna kemična snov’; 
. 	s.v. fraj ‘prosto’, prislovom, ki je del substandardne slovaščine, npr. mat’ fraj ‘imeti prosto’, najdemo pogovorno besedo frajer ‘ljubi, ljubimec, prijatelj’, frajerka ‘ljubica, dekle, prijateljica’ infrajer(č)ina ‘izzivajoče obnašanje’. 
Za gnezdno ureditev gesel se je avtor odločil tudi pri homonimih ne glede na to, ali so medsebojno sorodni ali ne, npr. hradit’ ‘zagrajevati’ + ‘plačati, poravnati stro­ške’,pojit’ ‘pojiti’ + ‘združevati, spajati’; futrovat’ ‘podšivati, s šivanjem podlagati’ 
Geslo okno vsebuje odvečno kazalko/napotilko na okno, pri kazalkah/napotilkah na geslo bezočivý in okamžik (s.v. okno) pa niti prvega niti drugega gesla v slovarju ni, ampak je beseda bezočivý obravnavana s.v. bez ‘brez’, beseda okamžik ‘trenutek’ pa s.v. okamih ‘isto’. 
+‘hraniti, krmiti’, čelo ‘del glave’ + ‘violončelo’, škop ‘skopljeni oven’ + ‘škafec’. 
V gnezdno urejenih geslih so dodatno etimološko razložene besede zapisane krepko, posebej pa je zanje uporabljen pokončni ali poševni tisk, pri čemer njuna funkcija ni dovolj jasno razlikovalna. Pokončni tisk je pri gradivu slovanskega iz­vora lahko znak za medsebojnosorodno besedje, ki ni v neposrednem slovanskem/ slovaškem besedotvornem razmerju (npr. okno < psl. *ok.no :oko < psl. *oko; otčim (‹ *ot.čiti ‹ *ot.c.) :otec < *ot.c.), pri izposojenem pa znak samostojne izposoje (npr. fosfát :fosfor :fosgén;fraj :frajer) in ne tvorjenosti v slovaškem jeziku (npr. s.v. fraj frajerka (kot izpeljanka iz slš. frajer) : frajer(č)ina (kot iz­peljanka iz slš. frajer oz.frajerka; s.v. škola škol-ský, škol-né, škol-n-ík, škol-it’, škol-ovat’, školova-ný, škol-o-met). Poševni krepki tisk je pri obojem gradivu, sposojenem ali pa domačem slovanskega izvora, znak neposredne ali pa posredne tvorjenosti, kot je mogoče sklepati iz primerov, kot je npr. oko s.v. okno, kjer se navaja obočie ‘obrvi’ < *ob-oč-..e ‘območje ob očeh’, iz gesla šit’ (<psl. *s’i-ti < bsl.*s.u-< pide. dial. *s.uH1/3-), kjer se navaja šidlo ‘šilo’< *s’i-dlo, šev ‘šiv’< psl. *s’... < bsl. *s.u.o-s < pide. dial. *s.uH1/3-ó-s,6 iz gesla bohatý ‘bogat’ < *bog-at..., kjer je navedena posredna tvorjenka boháč ‘bogataš’< *bog-ač.. 
»V poljudnoznanstvenem slovarju slovaškega jezika sem si prizadeval, da bi ‚suhoparna‘ jezikoslovna dejstva s področja zgodovinskega glasoslovja, mor­fologije, besedotvorja itd. uravnotežil z bolj razumljivimi in zato bralcu verjetno tudi atraktivnejšimi dejstvi s področja semantike, kulturne zgodovine ali sodobnih dejstev,« je zapisal avtor (19). Namera mu je vsekakor uspela, saj lahko bralec ob minimalni količini jezikovnih in jezikoslovnih dejstev na začetku vsakega pol­novrednega gesla (tj. nekazalčnega/nenapotilnega) izve, od kdaj se beseda pojavlja vslovaških pisnih virih, neposredno zatem pa takoj zaznakom •, ali predstavlja domačo besedo (ali slovaški neologizem ali praslovansko dediščino, v slednjem primeru je dodana psl. rekonstrukcija) ali izposojenko, nadaljevanje gesla pa je ob navedbi najnujnejšega jezikovnega gradiva namenjeno etimološki razlagi, ki slova­ško besedo postavlja v širši jezikovni (in kulturni) kontekst ter pojasnjuje leksikalni pomen slovaške besede s prvotnim, če tak podatek v strokovni literaturi obstaja. 
Gnezdna ureditev gesel ima vključno s sistemom kazalk/napotilk v poljud­noznanstvenih etimoloških slovarjih edukativno vlogo, ki naj uporabnika seznanja, katere besede jezika so medsebojno sorodne in katere izposojenke jezika so med­sebojno korensko povezane, čeprav so bile v jezik sprejete v različnih obdobjih in iz različnih jezikov posrednikov. Ima pa gnezdna ureditev gesel tudi slabost, ker so geselsko neizpostavljene besede težje najdljive, zaradi česar se lahko pripeti, da si zlasti po hitri informacijihlastajoči laični uporabnik ne bo vzel dovolj časa, da bi jo tudi našel, čeprav je v geslu izpostavljena s krepkim tiskom. Upoštevajoč 
6 Slovar je napisan še v predlaringalistični dikciji (prim. SESS: 18, op. 22), kar se v smislu stro­
kovne verodostojnosti ne zdi dobro, saj spada priznavanje obstoja praindoevropskih laringalov 
med konsenzualno sprejeta jezikoslovna dejstva. 
ta dejstva, se leksikografske rešitve v SESS, ko je v geslu okno obravnavana tudi beseda oko, ne zdijo posrečene, prav tako tudi obravnava obeh vrst homonimov v enem geslu ne (primere gl. zgoraj). Težko je tudi verjeti, da bi laični uporabnik za fitonimostružnica ‘Rubus’ ali zoonim ostriež ‘Perca’ lahko predvidel, da ju mora iskati v geslu ostrý ‘oster’. Uporaba kazalčnih/napotilnih gesel (npr. v primeru ostriež in ostružina) je sicer smiselna, a se zdi, da njihova funkcionalost pada sorazmerno z njihovo pogostnostjo. Morda bi bilo do bralca prijaznejše in eduka­tivno bolj učinkovito, če bi seprimerom tipa ostriež posvetilo samostojno geslo, ki bi se končalo s kazalko (.) na geslo ostrý, v katerem bi se ponovno izpostavila medsebojna povezanost med pridevnikom ostrý in ostriež. 
Posledica gnezdne ureditve gesel je vtis, ki ga nelevlaiku lahko spodbudi pogled na nabor gesel vslovarju. Ob njem se zazdi, da ima etimološko obravna­vani jezik več izposojenega kot pa domačega besedja, kar seveda ni res, ker je veliko domačega »skritega« v zaglavjih gesel. Zaradi daljše prisotnosti v jeziku je namreč besedje domačega izvora besedotvorno vedno neprimerno bolj produktiv­no od sposojenega. Tudi zaraditega varljivega vtisa bi bilo morda bolje, če bi bilo gnezdno urejenih gesel tudi v poljudnoznanstvenih etimoloških slovarjih čim manj in bi v zaglavjih nastopale le tiste formalno jasne tvorjenke, ki v odnosu do bese­dotvorne podstave =geselske besede še ohranjajo temeljno leksikalno pomensko sestavino, npr.škol-a ›škol-ský. 
Z izgotovitvijo prvega etimološkega slovarja slovaškega jezika si Ľubor Králik ni pridobil le laskavega naslova pionir slovaškega etimološkega slovaropisja in pro-motor slovaške etimologije, ampak je v slovanski etimologiji zanetil upanje, da se bo etimologija na Slovaškem le še vzpenjala. Naj za zaključek kolegu ponudim roko pri reševanju vprašanja, ki ga je v SESS: 542 opremil z oznako »Malo jasno –verjetno iz istega korena kot mokrý?«. Ekspresivno konotirani glagol smoklit’ (sa) impf‘joka­ti’, ‘brez prestanka deževati’ je nedvomno korensko soroden s pridevnikom *mokr. ‘moker’, tvorjen pa je bil iz pridevnika deležniškega izvora *smoklý ‘moker, vlažen’ < *s.-mok-l.-.., ki se kot simpleks *mok-l.(-..) ohranja v stč. moklý ‘mokroten, vlažen, moker’, r. dial. móklyj ‘premočen, prepojen z vlago’, verjetno tudi v dru­gem delu sln. zloženega pridevnika saram.kel ‘surov (o človeku)’ < *su/yro-mokl. (Furlan v ESSJ: III, 218) in v slovanskih tvorjenkah, kot sta npr. *moklěd. in*mo­kľak. (ESSJa: XIX, 128, 129). Enak pomenski razvoj *‘mokro delati’ › ‘jokati’ in ‘deževati’ je znantudi pri izpridevniškem glagolu *mokriti,npr. sln. mokriti ekspr. ‘deževati, rositi’ (SSKJ), r. dial.mokrit.sja ‘jokati’ (ESSJa: XIX, 139).7 
Kerstaslovenščina in slovaščina bližnje sorodna jezika, ki so jima skupna tudi območja jezikovne izposoje, bo tudi slovenski bralec v slovarju našel marsikaj zanj uporabnega oz. zanimivega. Ob številnih skupnih besedah slovanskega (in praindo­evropskega) izvora in tudi številnih skupnih (kulturnih) izposojenkah, ki imajo zato 
Več o sledeh psl. *mokl. ‘humidus ...’ v slovanskih jezikih v prispevku, ki je v tisku v Linguistique balkanique 55 (2016), št. 2–3. 
vobeh jezikih isto etimologijo (npr. slš. huncút ekspr.‘prebrisančlovek’, starejše ‘ničvrednež, podlež’ in sln. h.ncvet ekspr. ‘malopriden, malovreden človek’, g.n­cvet ‘isto’ (SSKJ)8 ‹ n. Hunds-fott/Hunds-futt ‘psovka za izražanje prezira, niz­kotnosti’, dobesedno ‘pasje spolovilo’9), bo npr. lahko videl, da je tudi v slovaščini prišlo do pomenskega razvoja samostalnika sln. gróza ‘horror’, slš. hrôza isto’, ki je začel označevati tudi veliko količino, npr. sln. groza ljudi ‘izredno veliko ljudi’ (Pleteršnik, SSKJ), slš. hrôza, hrúza ‘velika množica, kup’, h. peňazí/ľudí/ snehu (KSSJ). Količinskost samostalnika, ki ga pri odrazu psl. *groza ‘horror’ ob slovenščini in slovaščini poznajo tudi češčina, ruščina in ukrajinščina (ESSJa: VII, 141), se je verjetno osamosvojila iz skladenjskih rab tipa sln. štaj. zgornjesavinj­sko 'fe:rd. 'ma: d. g'r.o:ze 'de:ła ‘Ferdo ima do groze dela’, tj. ‘Ferdo ima zelo veliko dela’, ud g'r.o:ze 'd.o:s’t’ j.x ja b'ł. na p.g're:b. ‘od groze dosti jih je bilo na pogrebu’, tj. ‘zelo veliko jih je bilo napogrebu’ (Weiss 1998: 250)10 oziroma slš.bolo tam ľudí až hrôza (SESS: 212) ‘tam je bilo ljudi kot groza’,11 tj. ‘tam je bilo ljudi, da je groza/tam je bilo veliko ljudi’. 
liteRatuRa 
BER = Bălgarski etimologičen rečnik I–, Sofija: Izdatelstvo na Bălgarskata akademija na naukite, 
1971–. Bezlaj ESSJ › ESSJ ESSJ =France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika I:A–J (1976); II: K–O (1982); III: P–S 
(1995), dopolnila in uredila Marko Snoj, Metka Furlan; IV: Š–Ž (2005), avtorji gesel France Bezlaj–Marko Snoj –Metka Furlan, ur. Marko Snoj –Metka Furlan; V: kazala (2007), izdelala Marko Snoj – Simona Klemenčič, Ljubljana: Mladinska knjiga – Založba ZRC, ZRC SAZU. 
ESSJa =Etimologičeskij slovar’ slavjanskih jazykov I–, Moskva: Nauka, 1974–. EWU = Etymologisches Wörterbuch des Ungarischen I–II, Herausgeber Loránd Benkő, Budapest: 
Akadémiai Kiadó, 1992–1994. Glonar 1936 = Joža Glonar,Slovar slovenskega jezika, Ljubljana: Umetniška propaganda, 1936. KSSJ =Krátky slovník slovenského jazyka, hlavná redakcia Ján Kačala –Mária Pisárčiková, Bratisla­
va: Veda, vydavateľstvo Slovenskej akadémie vied, 2003. Machek 1968 =Václav Machek, Etymologický slovník jazyka českého, druhé, opravené a doplněné vydání,Praha: Nakladatelství Československé akademie věd, 1968. Mukič 2005 =Francek Mukič, Porabsko-knjižnoslovensko-madžarski slovar,Szombathely: Zveza Slovencev na Madžarskem, 2005. Novak 1996 =Franc Novak, Slovar beltinskega prekmurskega govora, drugo, popravljeno in dopol­
8 	Sln. še huncvot (Glonar 1936), huncvrt (Štrekelj 1904: 35), kraško .únct (Štrekelj 1887), črno­vrško..ncw.t ‘malopridnež’ (Tominec 1964), koroško húncv.t ‘psovka malopridnežu’ (Šašel 1957), prekmursko huncvut ‘navihanec’ (Novak 1996), húncut ‘goljuf, navihanec, hudir’ (Mu­kič 2005), prleško 'xu:ncv.t ‘falot, malopridnež’ (Rajh 2010). Zaradi madž. huncut ‘podlež, niz­kotnež, baraba’, ‘zvit človek, prebrisanec’ (EWU: 588) je na slovenskem obmejnem območju z Madžarsko možno, da je bila beseda v slovenščino izposojena iz madž. predloge. 
9 	Striedter-Temps 1963: 137; Machek 1968: 191; Skok: I, 694; Bezlaj ESSJ: I, 206; Sławski 
SEJP: I, 436sl.; SESS: 213. 10 Za opozorilo na to narečno predložno skladenjsko rabo se zahvaljujem dr. Petru Weissu. 11 Za konzultacijo pri dobesednem prevodu skladenjske zvezeaž + samostalnikvimenovalniku 
ednine se zahvaljujem dr. Andreju Rozmanu. 
njeno izdajo priredil in uredil Vilko Novak, Murska Sobota: Pomurska založba, 1996. 
Rajh 2010 =Bernard Rajh, Gúčati po antujoško: gradivo za narečni slovar severozahodnoprleškega govora, Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, 2010(Zora 73). 
SESS =Ľubor Králik, Stručný etymologický slovník slovenčiny, Bratislava: Veda, vydavateľstvo Slo­venskej akadémie vied, 2015. 
Skok =Petar Skok, Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika I–IV, Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti, 1971–1974. 
Sławski SEJP = Franciszek Sławski, Słownik etymologiczny języka polskiego 1–5: A–Ł, Kraków: Nakładem Towarzystwa miłośników języka polskiego, 1952–1982. 
SSKJ =Slovar slovenskega knjižnega jezika I–V, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1970–1991. 
Striedter-Temps 1963 =Hildegard Striedter-Temps, Deutsche Lehnwörter im Slovenischen, Wies­baden: Otto Harrassowitz, 1963. 
Šašel 1957 = Josip Šašel, Rožanski narečni besednjak, rokopis iz leta 1957, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani. 
Štrekelj 1887 = Karl Štrekelj, Morphologie des Görzer Mittelkarstdialektes mit besonderer Be­rücksichtigung der Betonungsverhältnisse, Wien: In Commission bei Carl Gerold’s Sohn, 1887. 
Štrekelj 1904 = Karl Štrekelj, Zur slavischen Lehnwörterkunde, Wien: In Kommission bei Carl Gerold’s Sohn, 1904. 
Tominec 1964 =Ivan Tominec, Črnovrški dialekt: kratka monografija in slovar, Ljubljana: Sloven­ska akademija znanosti in umetnosti, 1964 (Dela drugega razreda SAZU 20). 
Weiss 1998 =Peter Weiss, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami: poskusni zvezek (A–H), Ljubljana: Založba ZRC, 1998 (Slovarji). 
Janoš JeŽovnik 
oRodja in metode za ustvaRjanje inovativnih 

e-slOvaRjev, ljubljana, 17.–20. maj 2016 
Cobiss: 1.25 
Od 17. do 20. maja 2016 je v Ljubljani v okviru dejavnosti Evropske mreže za e-leksikografijo (ENeL) potekalo izobraževanje Orodja in metode za ustvarjanje inovativnih e-slovarjev, ki sta ga soorganizirala Center za jezikovne vire in tehno­logije Univerze v Ljubljani in Trojina, zavod za uporabno slovenistiko. Udeležilo sega je 28 udeležencev zraziskovalnih ustanov iz 14 različnih držav, med njimi tudi štirje sodelavci Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljub­ljani. Namen izobraževanja je bil udeležence seznaniti z nekaterimi načini gradnje in analize korpusov, avtomatskega izvoza in urejanja podatkov, potrebnih za obli­kovanje slovarskega sestavka, ter objave urejenih slovarskih sestavkov s pomočjo spletnih in drugih slovaropisnih sistemov, in sicer tako v teoriji kot v praksi. 
Dogodek se je začel z uvodnim nagovorom in predstavitvijoizvajalcev po­sameznih delavnic ter s kratko predstavitvijo vsakega od udeležencev. Zatem sta Carole Tiberius (Inštitut za nizozemsko leksikologijo, Leiden) in Simon Krek (In­stitut »Jožef Stefan«, Ljubljana) predstavila slovarska projekta, izdelana napod­lagi korpusne metode, in sicer Nizozemski splošni slovar (Algemeen Nederlands Woordenboek, ANW) oziroma Slovensko leksikalno bazo (SLB). V popoldan­skem delu je Egon Stemle (Inštitut za specializirano komunikacijo in večjezičnost, EURAC, Bolzano/Bozen) predstavil koncept svetovnega spleta kot korpusa (Web as Corpus) ter metode avtomatskega pridobivanja korpusnega gradiva s spleta na podlagi ključnih besed in njegove obdelave (izločanje korpusnega šuma, čiščenje odvečnih vsebin...), ki smo jih udeleženci v praktičnem delu tudi preizkusili. 
Drugi dan je bil namenjen spoznavanju oblikovanja in analize pridobljenih podatkov. Carole Tiberius je uvodoma predstavila načela načrtovanja strukture slovarskih sestavkov in njenega prikaza s pomočjo diagramskega jezika UML. Sledila je predstavitev razširljivega označevalnega jezika XML, v katerem je na­pisanaglavninashemsodobnih e-slovarjev, in standarda TEI, ki opisuje nabor in načela uporabe oznak v jeziku XML za potrebe oblikovanja različnih strojno ber­ljivih besedil, tudi e-slovarjev. Michal Měchura (Univerza Dublin City, Dublin) je predstavil Lexonomy, spletno okolje zapisanje in objavljanje e-slovarjev. Ta uporabniku omogoča enostavno oblikovanje slovarske sheme, vnos in obliko­vanje slovarskih sestavkov ter njihovo objavo, podpira pa tudi avtomatski uvoz podatkov v ustreznem formatu. Brezplačni sistem, ki zahteva le registracijo pri avtorjuinsebovprihodnostišedograjeval,jeintuitiveninuporabenzarazlične vrsteleksikografskihprojektov,neomogočapa(še)podvajanjagnezdenihoznak XML, kar nekoliko zmanjšuje preglednost ustvarjene sheme. 
V praktičnem delu smo udeleženci oblikovali svojo slovarsko shemo in jo vnesli v lasten slovarski projekt v sistemu Lexonomy. Sledila je predstavitev sistemov za korpusne analize in poizvedbe. Miloš Jakubíček (Lexical Compu­ting, Brighton – Brno) je predstavil arhitekturo in delovanjekorpusnega orodja SketchEngine,skupajsCaroleTiberiuspavnadaljevanjujezikzakorpusnepo­izvedbe CQL (Corpus Query Language) in načela za pisanje slovnice besednih skicvtemjeziku.BesedneskicesorazširitevorodjaSketchEngineinomogočajo prikazkolokacijiskanebesede,kisepojavljajovkorpusu,gledenaslovničnere­lacije,vnaprejdefiniranesslovnicobesednihskic;kolokacijejemogočerazvrstiti tako po pogostnosti kot po relativni statistični relevantnosti. V zaključnem delu drugega dneva je Iztok Kosem (Trojina, Ljubljana) opisal delovanje in uporabo orodjaGDEX(GoodDictionaryEXample),pravtakoimplementiranegavokolje SketchEngine, ki služi razvrščanju konkordanc glede na njihovo primernost za vključitevvslovarskisestavek.Stavčnizgledivslovarjubimoralitežitikčimveč­jiavtentičnosti,informativnostiinrazumljivostiterkprikazučimboljtipičnerabe slovarskeiztočnice.GDEXzgledevkonkordancahovrednotipovnaprejdoločenih merilih(npr.dolžinapovedi,pojavljanjepogostoaliredkorabljenihbesed,število velikihzačetnic,položajlemevstavkuitd.)inboljeocenjenekonkordanceuvrstina vrh seznama, s čimer leksikografu olajša iskanje ustreznih stavčnih zgledov. 
Vnaslednjemdelusmoudeležencispoznavaliavtomatskoluščenjepodatkov izbesedil.Izvajalcisopredstavilinekajidejinpobudnatempodročjuternjihov potencial za uporabo v e-leksikografiji: 
. prizadevanjadelovneskupine,kiseznotrajENeLukvarjast.i.inovativnimi 
e-slovarji; . platformo za obdelavo strukturiranih in nestrukturiranih podatkov velike­
gaobsegavrealnemčasuQMinerinnjenoimplementacijonaspletnistrani 
EventRegistry(http://eventregistry.org),kiiznovičarskihspletnihvirovvveč 
jezikih pridobiva podatkev realnemčasu inponujastrnjene opise različnih 
svetovnih dogodkov; . projektvnastajanjuElexis,vokvirukateregabipovezaliobstoječee-slovar­
skeopiseinnjihovedeleterjihintegriralivoblikiportalazmultimedijskim 
prikazom rabe besed, temelječim na prepletu podatkov iz več jezikov; . opisdejavnostiakcijePARSEME,kidelujevokviruiniciativeCOST inse 
ukvarja z razčlenjevanjem naravnih jezikov in večbesednimi izrazi, in sku­
pnegasrečanjapredstavnikovPARSEMEinENeL,namenjenegavzpostavit­
vi interdisciplinarnega sodelovanja med obema akcijama. 
PopredstavitvahsmospoznališeenoodorodijokoljaSketchEngine,kiomo­gočaenostavnoizbiroslovarskihzgledovsklikanjem(TickBox lexicography, v slovenskem prostoru t.i. kliksikografija) in njihov avtomatski izvoz v poljubno ciljnodelovnookolje.Dotaknilismosetudinaprednejšemetodeizvozakorpusnih podatkov v surovi obliki s pomočjo formata JSON. 
Sklepnidanizobraževanjajebilnamenjenseznanjanjuznačiniinnačeliob­javljanjae-slovarjev.MichalMěchurajeuvodomaizpostavilposebnosti,nakatere jetrebabitipozorenprioblikovanjuspletnegaslovarjaalislovarskegaportala.Pri­kazaljeuvozslovarskihpodatkovvspletnookoljeLexonomyinnjihovonadaljnje oblikovanje.Udeležencismopodatke,kismojihavtomatskoizvoziliprejšnjidan, uvozili v slovarske sheme, oblikovane drugi dan izobraževanja. V nadaljevanju smospoznališepostopekobjavetakoustvarjenegaspletnegaslovarjanaportalu Lexonomy.Kotzaključekizobraževanjastasledilapredstavitevrezultatovudele­žencev in podajanje povratne informacije izvajalcem. 
Izobraževanje s strukturirano predstavitvijo tako osnovnih kot naprednejših metodinnačele-leksikografijejekljubrazličnimizhodiščnimravnemznanjain področjemzanimanjaudeležencevposkrbelozakvalitetnoseznanitevssodobnimi težnjami na omenjenem področju ali vsaj za osvežitev že obstoječega znanja. 
Domen krvina – Matej MeterC – Andrej perdih 
delavniCa akademski slovaR sodobne 

češčine nOvembRa 2016 v pRagi 
Cobiss: 1.25 
1 V torek in sredo, 29. in 30. novembra 2016, je v prostorih Akademije znanosti Če­ške republike (Akademie věd ČR) v organizaciji Inštituta za češki jezik Akademije znanosti Češke republike (Ústav pro jazyk český AV ČR)vPragi potekala delav­nica oz. konferenca Akademski slovar sodobne češčine in programska oprema za njegovo izdelavo ali Slovarji in njihovi uporabniki v21. stoletju (Akademický slovník současné češtiny a software pro jeho tvorbu aneb Slovníky a jejich uživa­telé v 21. století).1 Prirejena je bila ob zaključku projekta Nova pot k sodobnemu enojezičnemu razlagalnemu slovarju sodobne češčine (Nová cesta k modernímu jednojazyčnému výkladovému slovníku současné češtiny), ki se je začel leta 2013. Kot predavatelji in poslušalci so se je udeležili zlasti predstavniki različnih jeziko­slovnih inštitutov: zgoraj omenjenega češkega inštituta, Jezikoslovnega inštituta Ľudovíta Štúra Slovaške akademije znanosti (Jazykovedný ústav Ľudovíta Štúra SAV), Inštituta za Češki nacionalni korpus Filozofske fakultete Karlove univer­ze (Ústav Českého národního korpusu, Filozofická fakulta Univerzity Karlovy), Inštituta za germanske študijeFF Karlove univerze (Ústav germánských studií, Filozofická fakulta Univerzity Karlovy), v vlogi tako poslušalcev kot predavateljev pa tudi trije sodelavci Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Na konferenci so bili predstavljeni zlasti različni vidiki dela pri nastajajočem Akademskem slovarju sodobne češčine: od splošne in ožje organizacije dela, iz­delave programskega okolja in vmesnika DWS Alexis, namenjenega redaktorske­mu delu, zunanjemu terminološkemu posvetovanju in (za zdaj še nedokončani) predstavitvi uporabnikom, uporabe korpusa tako za izdelavo in sprotno dopol­njevanje geslovnika kot tudi za redaktorsko delo, pa vse do vprašanj slovarskega prikaza izgovora zlasti iztočnicin relevantnih virov zanj, normativnosti (npr. raz­merja med pogovornostjo in knjižnostjo, znotraj knjižnosti pa med nevtralnostjo in ozko knjižnostjo) in njenega presojanja za slovarske potrebe, obravnave termi­nologije in drugih specifičnih zvrsti (npr. slenga, narečij in narečnih skupin) ali ekspresivno zaznamovanega besedja (npr. vulgarizmov), problematike slovarskih 
1 	Celoten program konference je v češčini dostopen na naslovu http://workshop-assc.ujc.cas. cz/program.php. – Zbornik razširjenih povzetkov (Akademický slovník 2016; v češčini in slovaščini, eden vangleščini) je navoljonanaslovu http://lexiko.ujc.cas.cz/studie/Workshop. sborn%C3%ADk%20s.1-80_red.pdf. 
zgledov(njihoveustrezneizbire,popotrebimodifikacijeitd.)innenazadnjetudi samegradnjeterzvrstnokolikorjemogočeuravnotežene–tudigledenaocenjeni vpliv posameznih zvrsti – nadgradnje korpusa. 
Predavateljisslovaškegainštitutasopredstavilizlastiorganizacijskividikslo­varskega dela pri Slovarju sodobnega slovaškega jezika (Slovník súčasného slo­venského jazyka),kijerazdeljenvvečfaz:izdelavogesel,večkrogovredakcijskih pregledov,posvetovanjesterminološkimisvetovalci,zunanjirecenzentskipregled, usklajevanjeskodifikacijskokomisijoinuredniškipregled.Nakratkojebilpredsta­vljentuditehničnividikizdelaveslovarskegagesla(vnosposameznihelementovv slovarskisestavek,redaktorjevpreglednadcelotnimvidezomsestavka, vključnoz upoštevanjemprelomovpritisku)inuporababesednihskicvorodjuSketchEngine; pritemjebiloposebejopozorjenonadejstvo,daskicaniorganiziranagledenaprepo­znanetipičneskladenjskestrukture,kijihiztočnica(predpostavljeno)tvorizdrugimi besedamigledenasvojobesednovrsto,temvečnegledenabesednovrstopoložajno, torej glede na tipično mesto potencialnega kolokatorja levo oz.desno od iztočnice. 
2 Vnadaljevanjunakratkopopisujemonekajposameznihproblematik,vprašanjin ugotovitev, povezanih z nastajajočim Akademskim slovarjem sodobne češčine (deloma tudi sSlovarjem sodobnega slovaškega jezika), karjelahko tudi podlaga zadrugerazlagalneslovarje,kisobile(tudipovečkrat)izpostavljenevpredava­njihindiskusijah,kisojimsledile.Pritemnakoncuopisaproblematikenavajamo avtorje, ki posamezno problematiko bodisi omenjajo bodisi ji je njihov prispevek posvečen v celoti. Predvidenislovarskinaslovnikjevosnovirojenigovorecssrednješolskoizo­brazbo;njegovpredstavnisvetmorabitizatovrazlagahustreznozajetoz.upošte­van.Obtemtemeljnemnaslovnikujetrebaupoštevatišedruge,npr.tujegovorce jezikainsmiselnouporabljatitudiznanja,pridobljenazizdelavoslovarjevzatujce (prim. Kochová – Opavská 2016; Prošek 2016). Korpuskotvirzaslovarskodelonajbočimboljuravnotežen,kotsitoželimo zavsakvzorec,kinajdobropredstavljadoločenopopulacijo(čerazumemokorpus kotvzorec,jezikvvsehpojavnostih,zlastitistih,kijihkorpuslahkozajame,pa kot populacijo). Korpus naj zajema besedila kolikor je mogoče različnih zvrsti, pričemernajbodo(pod)zvrstiustreznooznačene,dajepopotrebivednomogoče izdelati raziskavi primeren podkorpus. Da bi zagotovili ustrezen presek sočasne rabe, ki je v korpusu zaželen, se je smiselno vprašati o času, pri katerem se za določenozvrstintipbesedilpredvideva,danajmočnejevplivanapodobotakega preseka.TonačelojeuporabljenovaktualnemčeškemkorpusuSYN2015,prika­teremseugotavlja,dapublicistikavplivasorazmernokratkoročno(tj.sorazmerno hitropostaneneaktualna),zatojezapreseksočasnerabedovolj,čejozajemado 5letnazaj.Aktualnoststrokovneinstvarneliteraturejedaljša,zatojezapresek sočasnerabeševednorelevantnatuditakšnaizpred25let;prileposlovjuseglede na njegovotrajnovrednosttačas (tudi z upoštevanjemtrajanja avtorskih pravic 
kotpotencialneovirezapridobivanjebesedilzakorpus)lahkopodaljšatudido75 let.Takšnagradnjasočasnegakorpusnegapresekapomenitudiustreznoinkorpo­riranjepredhodnih korpusov in tako – obpopravkih voznačevanju – zagotavlja ustrezno kontinuiteto pri (nad)gradnji korpusa (prim. Cvrček 2016; Křen 2016). 
Pri slovarskem delu gre za tesno prepletanje koncepta in konkretnega dela, sajsekonceptgledenaizkušnje,pridobljenemeddelom,vsajnazačetkunekoliko dopolnjuje;podrugistranipajeizdelavaslovarjanemogočabreztrdnegainpre­mišljenegakoncepta.Prislovarskemdelumoravednoveljatinačelo,daseenako obravnava, opisuje in razrešuje na enak ali podoben način, enako pa razlaga z enakim (prim. Chocholová 2016; Kochová – Opavská 2016). 
Slovarskiopisi(izhodiščno)terminološkeleksikelahkokvalitetnonastajajo le obustreznem sodelovanju med slovaropisci instrokovnjaki za posamezna pod­ročja,sajmorajobitirazlagestrokovnoneoporečne,hkratipalaičnemuuporabni­kudovoljrazumljive–zatojevnjihnezaželenoprevelikonizanjeterminologije, razentiste,kijevrazlagineizogibna.Številosvetovalcevzaposameznapodročja zizdelavoslovarjapostopnonarašča(prinastajajočemčeškemslovarjujihjetre­nutno62,prislovaškem70).Načinisodelovanjasolahkorazlični,odposamičnih posvetovdopozivaterminološkimsvetovalcemkpregledudoločenegaštevilaslo­varskihsestavkovsposameznegastrokovnegapodročjasprijavovvmesnik,kot toomogočačeškoslovaropisnookoljeAlexis.Prinastajajočemčeškemslovarju načeloma vsak od redaktorjev prevzame odgovornost za nekaj strokovnih pod­ročijalivsajnjihovihdelov,pripadajočesestavke najprej pregledainpopotrebi uskladiterjihnatooddavpregled.Prinastajajočemslovaškemslovarjujemed­temenaosebazadolženazaposvetovanjezvsemiterminološkimisodelavci(prim. Chocholová 2016; Děngeová 2016; Lišková 2016). 
Vprašanje normativnosti, kodifikacije oz. institucionalnega potrjevanja sis­temskosti, ki izhaja iz sočasne jezikovne rabe, z upoštevanjem predhodno potr­jene sistemskosti je za slovar pomembno. Slovar sicer izhaja predvsem iz rabe, vendarmoravopisuvednotežitikiskanjusistemskostivjezikovnihpojavih–s tem pa lahko pripravlja tudi predloge za organe (npr. pri nas za pravopisno ko­misijo) alideleinstitucij (npr. pri Čehihza oddelek za jezikovno kulturo), ki se skodifikacijskimivprašanjiukvarjajoneposredno,celostnoinstemkodifikacijo takoalidrugačeoblikujejo.Dveizmedbistvenihmerilpripresojanjuustaljenosti insistemskostijezikovnihpojavovstapogostnostinustreznostvokvirujezikov­nosistemskestilistike.Pritemjetrebabitiposebejpozorennaprehodnapodroč­ja, kjer uporabniška izbira (kadar imamo na voljo percepcijske ankete, pa tudi prepričanostopravilnostirabe)lahkoprecejniha.Toveljazlastizaprehodmed knjižnostjoinneknjižnostjo,patudiznotrajknjižnostizatisto,karkotdediščina preteklih obdobij za večino uporabnikov danes že lahko predstavlja vsaj manj­šoposebnost,zlastivsmisluslogovneprivzdignjenosti(t.i.ozkaknjižnost).Pri obravnavivariant–zlastipisnihdvojnic–jeslednjih(ustreznoopredeljenih)na omenjenihprehodnihpodročjihnačelomavarnejenavajativečkotmanj.Smisel­na je tudi pazljivost pri uvajanju novih kvalifikatorjev, ki bi lahko še povečali že tako nejasne meje med posameznimi zvrstmi. Primer zato predstavlja vnastaja­jočem češkem slovarju predlagani kvalifikator kolokv. (‘pogovorno’) z različico kolokv. ., ki označuje leksikalne enote, ki se bližajo nezaznamovanim in jih je zato mogoče že imeti za knjižne. Pri tem se nekaterim sodelavcem oddelka za jezikovno kulturo zgoraj omenjenega češkega inštituta, ki skrbijo zaodgovorev jezikovni svetovalnici, zastavlja vprašanje, ali je ta »nevtralnost« knjižnost in torej kolokv. dejansko pomeni »neknjižno«, kolokv. . pa »skoraj knjižno«. Pri tovrstnih vprašanjih se kaže pomembnost ustreznega upoštevanja tradicije in zagotavljanja kontinuitete pri slovarskem delu, in to ne le pri normativnosti (prim. Beneš 2016; Chocholová 2016; Jarošová 2016; Kochová – Opavská 2016; Smejkalová 2016). 
Tudi vprašanje besednih vrst je za slovar vedno aktualno; posebej to velja za tiste lekseme, pri katerih pomen še bolj kot pri drugih izhaja iz njihove skladenjske in pragmatične funkcije (tj. zlasti pri medmetih in členkih, ki potencialno lahko pridobijo tudi vezniško funkcijo). Tu bi si slovaropisec kdaj lahko zaželel celo, da mu besedne vrste sploh ne bi bilo treba opredeliti –ker pa jo večinoma mora, naj, kolikor je le mogoče, izhaja iz prvine, ki besednovrstno pri konverzijah v posame­znem pomenu najbolj prevladuje: npr. členek v vezniški vlogi v povedi ob zahtevi po ohranitvi njene logičnosti bistveno težje izpustimo kot vpomenu, ko te vloge nima ali se ji le približuje (prim. Štěpánková 2016). 
Ker danes zlasti spletni slovarski prikaz za uporabnika predstavlja le smiseln, ustrezno organiziran in vizualno opremljen izvleček podatkov iz slovarske baze, je bilo v diskusiji dokaj na začetku zastavljeno vprašanje, kako je pri nastajajočem češkem slovarju z odprtim dostopom do nje. Odgovor je bil, da to tehnično nače­loma ni problematično, vendar pa gre za (vsakokratno) odločitev inštituta. 
3 PredavateljemzInštitutazaslovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je bil na­menjen poseben sklop, v katerem so predstavili delo pri nastajajočem Slovarju slo­venskega knjižnega jezika, tretja izdaja (SSKJ3): najprej nasplošno, tj. kakšna sta predvidena vsebina in obseg slovarja, kakšna struktura in končni spletni prikaz slo­varskega sestavka (tudi s posebnimi zavihki za posamezne vsebine), kako se slovar vključujevinštitutski slovarski portal Fran, kaj mutako vključevanje omogoča in kako je mogoče izkoristiti spletni medij predstavitve sploh; pri SSKJ3konkretno npr. z dodajanjem studijskih posnetkov izgovora iztočnic in (prvih) stranskih oblik, pove­zav na Slovar slovenskega znakovnega jezika in posnetkov branja celotnih slovarskih sestavkov s sintetizatorjem govora eBralec. Sledila je predstavitev dveh jezikoslov­no-redaktorskih problematik: razlagalnih strategij za vrstne pridevnike in celostne obravnave frazeologije v SSKJ3.Pri razlaganju vrstnih pridevnikov je bilo opozorje­no na možnosti razširitve splošne navezovalne razlage (‘ki je v zvezi z’), zlasti z na­tančnejšo ubeseditvijo prostorskega, časovnega, sestavinskega, namernostnega in še nekaterih drugih razmerij med motivacijskim jedrom pridevnika in samostalnikom kot jedrom stalne besedne zveze z vrstnim pridevnikom, kadar so ta razmerja seveda izkazana v gradivu. Takšen pristop v primerjavi z nakazovanjem takih razmerij npr. le s poševnicami, kot je to v prvih dveh izdajah SSKJ, zahteva natančno pomensko členitev s skupinjenjem posameznih besednih zvez z vrstnim pridevnikom. Celostna obravnava frazeologije v SSKJ3upošteva različne vidike; posebej natančno je glede na različne (merljive) parametre obravnavana variantnost. Redaktor, ki se ukvarja s frazeologijo, s pomočjo korpusa, delno pa v okviru paremiologije tudi s pomočjo so­ciolingvistične raziskave, ugotavlja, katere variante določenega frazema so najbolj v rabi. Za korpusno analizo frazemov –posebno daljših enot –uporablja kombinacijo zahtevnih iskalnih pogojev ter opazovanja pogostih sopojavnic v okolici posamez­nih sestavin frazema. Variante slovar navaja v celoti, pri neparemioloških frazemih pa tudi spomočjo strnjenega zapisa. Navaja jih po vrstnem redu glede nanjihovo pogostnostvkorpusu; pri tem –posebno pri frazemih znižjo pogostnostjo –upo­števa le prototipne zglede njihove rabe. Občinstvu je bilo predstavljeno tudi, kako so frazeološke variante navedene v okviru slovarja in v širšem okviru portala Fran. Vsebine naštetih treh predavanj so zbudile precejšnje zanimanje, izkazano v diskusi­ji in posameznih pogovorih v premorih, ki so sledili. Posebnega priznanja je bil dele-žen slovarski portal Fran, v znatni meri pa tudi natančnost skladenjske in pomenske členitve pri redaktorskem delu –vseto pa po mnenju tistih, ki sobili pripravljeni svoje mnenje deliti, gotovo zahteva ustrezno kadrovsko in finančno podporo, če naj kakovostno poteka na ravni, kot je bila predstavljena. 
liteRatuRa 
Akademický slovník 2016 = Akademický slovník současné češtiny a software pro jeho tvorbu aneb Slovniky a jejich uživatelé v 21. století: sbornik abstraktů z workshopu, ur. Michaela Lišková–Veronika Vodrážková –Zuzana Děngeová, Praha: Ústav pro jazyk český AV ČR, 2016 <http://lexiko.ujc.cas.cz/studie/Workshop.sborn%C3%ADk%20s.1-80_red.pdf>. 
Beneš 2016 =Martin Beneš, Zdroje a kritéria stylových charakteristik jazykových prostředků a jak je zjistit, v: Akademický slovník 2016, 22–23. Cvrček 2016 =Václav Cvrček, Složení korpusu SYN2015 a jeho zpracování, v: Akademický slov­ník 2016, 26–27. Děngeová 2016 =Zuzana Děngeová, Revize hesel vprostředí webové aplikace Alexis, v: Akade­mický slovník 2016, 28–29. Chocholová 2016 =Bronislava Chocholová, Opis prác na jednom zväzku Slovníka súčasného slo­venského jazyka, v: Akademický slovník 2016, 30–32. Jarošová 2016 =Alexandra Jarošová, Norma v kontexte spisovnosti a kodifikácie, v: Akademický slovník 2016, 33–34. Kochová – Opavská 2016 = Pavla Kochová – Zdeňka Opavská, Akademický slovník současné 
češtiny, v: Akademický slovník 2016, 40–42. Křen 2016 = Michal Křen, Frekvenční slovníky češtiny, v: Akademický slovník 2016, 47–48. Lišková 2016 =Michaela Lišková, Exemplifikace termínů vAkademickém slovníku současné če-
štiny, v: Akademický slovník 2016, 51–52. Prošek 2016 =Martin Prošek, Slovník češtiny pojatý jako moderní »learner’s dictionary«?, v: Aka­demický slovník 2016, 63. Smejkalová 2016 =Kamila Smejkalová, Morfologické varianty ve vztahu k normě a kodifikaci, v: Akademický slovník 2016, 64–65.Štěpánková 2016 =Barbora Štěpánková, Pro koho jsou synsémantika ve slovníku, v: Akademický slovník 2016, 70–71. 
seznam sOdelujOčih 
Ljudmila Bokal 
Goran Filipi 
Metka Furlan 
Helena Grochola-Szczepanek 
Mojca Horvat 
Alenka Jelovšek 
Janoš Ježovnik 
Svetlana Kmecová 
Domen Krvina 
Matej Meterc 
Andrej Perdih 
Srednja vas 19a, SI-1355 Polhov Gradec 
milka.bokal@gmail.com 
Filozofski fakultet Sveučilišta Jurja Dobrile u Puli Zagrebačka 30, HR-52100 Pula, Hrvaška 

gfilipi@unipu.hr 
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 4, SI-1000 Ljubljana 

metka.furlan@zrc-sazu.si 
Instytut Języka Polskiego PAN ul. Rozdroże 21d/29, PL-30-361 Kraków, Poljska 

helena.grochola@ijp-pan.krakow.pl 
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 4, SI-1000 Ljubljana 

mojca.horvat@zrc-sazu.si 
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 4, SI-1000 Ljubljana 

alenka.jelovsek@zrc-sazu.si 
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 4, SI-1000 Ljubljana 

janos.jezovnik@zrc-sazu.si 
Filozofická fakulta Univerzity Komenského v Bratislave Gondova 2, SK-81499 Bratislava, Slovaška 

kmecova35@uniba.sk 
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 4, SI-1000 Ljubljana 

dkrvina@zrc-sazu.si 
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 4, SI-1000 Ljubljana 

matej.meterc@zrc-sazu.si 
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 4, SI-1000 Ljubljana 

andrej.perdih@zrc-sazu.si 
Tetjana V. Petrik 
...... ............. ...... 
Suzana Todorović 
Mladen Uhlik 
Jadwiga Waniakowa 
Aleksader Wiatr 
Andreja Žele 
Radmila V. Žugić 
.......... ............ ........... ..... ..... ...... 79000, .... ..............., 1, .. ....., Ukrajina 


tetyana_petryk@mail.ru 
Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem 
Oddelek za italijanistiko 
Titov trg 4, SI-6000 Koper 

suzana.todorovic@upr.si 
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani 
Oddelek za slavistiko 
Aškerčeva cesta 2, SI-1000 Ljubljana 

mladen.uhlik@ff.uni-lj.si 
Instytut Języka Polskiego Polskiej Akademii Nauk Al. Mickiewicza 31, PL-31-120 Kraków, Poljska 

jadwiga.waniakowa@ijp-pan.krakow.pl 
Ludwig-Maximilians-Universität München (VerbaAlpina) Hauspostfach 152 Geschwister-Scholl-Platz 1, D-80539 München, Nemčija 

aleksander.wiatr@lmu.de 
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani 
Oddelek za slavistiko 
Aškerčeva cesta 2, SI-1000 Ljubljana 
andreja.zele@ff.uni-lj.si 
in 
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 4, SI-1000 Ljubljana 

andrejaz@zrc-sazu.si 
Institut za srpski jezik SANU Đure Jakšića 9, RS-11000 Beograd, Srbija 

radmilazug@gmail.com 

Jezikoslovni zapiski 22 . 2016 . 2 
Navodila avtorjem 
Jezikoslovni zapiski so revija Inštituta za slovenski jezik Fra­na Ramovša ZRC SAZU, slovenska znanstvena jezikoslovna revija, ki izhaja dvakrat na leto. Uredništvo sprejema pri­spevke praviloma do konca aprila za prvo in do konca avgusta za drugo številko v tekočem letu, glasilo pa izide predvidoma julija in decembra. Poleg delavcev inštituta so k sodelovanju vabljeni tudi drugi domači in tuji raziskovalci slovenskega in drugih slovanskih jezikov. Uredništvo k pisanju posebej spod­buja mlade raziskovalce in raziskovalke. 
Največji obseg člankov je ena avtorska pola, tj. 16 stra­ni s po 30 vrsticami, za razprave po dogovoru z uredništvom tudi več. Poročila naj bi obsegala do 5, recenzije, predstavitve ali kritike jezikoslovnih del pa do 10 strani. Izvirna besedila je treba oddati uredništvu v programu Word in v pisavi Times New Roman ali 00 ZRCola (velikost 10 pik); ta je priporo­čena za posebne jezikoslovne znake, dobiti pa jo je mogoče v okviru zastonjskega vnašalnega sistema ZRCola na spletni strani http://ZRCola.zrc-sazu.si ali na urednikovem e-naslo­vu Peter.Weiss@guest.arnes.si. Besedila naj bodo oddana v elektronski obliki po e-pošti, tistim s posebnimi jezikoslov­nimi znaki pa naj bo priložena tudi datoteka v obliki PDF. 
Vsi prispevki imajo na začetku slovenski in angleški izvleček s po do 5 vrsticami in do 5 ključnimi besedami. Po­vzetek pri razpravah in člankih naj bo preveden v angleščino in naj obsega do 15 vrstic. Pri navajanju objav v literaturi naj se avtorji po možnosti ravnajo po prejšnjih objavah v Jeziko­slovnih zapiskih. 
Prispevke preberejo člani uredniškega odbora, ki članke in razprave praviloma tudi recenzirajo. Pri dvojnem slepem recenziranju sodelujejo tudi zunanji recenzenti. Priporočila in popravki članov uredniškega odbora oziroma recenzentov so posredovani avtorjem, da jih upoštevajo. 
Uredniški odbor Jezikoslovnih zapiskov si pri priprav­ljanju revije želi čim širšega sodelovanja. Zato poziva sode­lavce in bralce revije ter vse zainteresirane, da pošiljajo svoje predloge in mnenja v zvezi z obliko in vsebino revije ter delom uredniškega odbora. Objavljeni bodo v rubriki Odmevi. 
Nekaj besedil je bilo pripravljenih 
z vnašalnim sistemom ZRCola (http://ZRCola.zrc-sazu.si), ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem 
centru SAZU v Ljubljani
(http://www.zrc-sazu.si) razvil Peter Weiss. 



Alenka Jelovšek 
Andreja Žele Mladen Uhlik Ljudmila Bokal 
Mojca Horvat Suzana Todorović Goran Filipi 
Svetlana Kmecová Radmila V. Žugić Aleksander Wiatr Jadwiga Waniakowa Helena Grochola-Szczepanek Tetyana V. Petryk 
Metka Furlan Janoš Ježovnik 
Domen Krvina – Matej Meterc – Andrej Perdih 
Jezikoslovni zapiski 22 . 2016 . 2 
ISSN 0354-0448 
Razprave in članki
Raba naglasnih in naslonskih oblik nepovratnih osebnih 
zaimkov v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja O razlikah med priredno in podredno izraženim razmerjem Nekatere značilnosti izražanja nujnosti oz. obveznosti v slovenščini in ruščini Razlikovalne značilnosti strok z jezikovnega stališča Narečno besedotvorje v luči lingvistične geografije Izrazi za medčloveške odnose, občutke in človekove lastnosti v narečnih idiomih slovenske Istre Izabrani istrorumunjski ampelonimi 4 Izrazi za strunska glasbila v komponentni sestavi slovaških in slovenskih frazemov Imenički sufiksi u Dijalektima istočne i južne Srbije Aleksandra Belića u svetlu najnovijih istraživanja Bedeutung und Funktion von Crowdsourcing im Projekt 
VerbaAlpina 
Nazwy roślin w Ogólnosłowiańskim atlasie językowym (OLA) jako materiał do badań nad fitonimią słowiańską Korpusowe badania języka mieszkańców Spisza w Polsce – cele i zadania Verbal Means of Addresser Representation in Channeling Discourse 
Ocene in poročila
Prvi etimološki slovar slovaškega jezika Orodja in metode za ustvarjanje inovativnih e-slovarjev, Ljubljana, 17.–20. maj 2016 Delavnica Akademski slovar sodobne češčine novembra 2016 v Pragi 
ISSN 0354-0448