Božidar Borko BESEDA O SLOVENSKI JEZIKOVNI ZAVESTI dnje-i - isu opažamo pri naa hvalevredno skrb za pravil-n čistcsc filovenske.fa jezika,, Clankijki jih priobčuje dnev-"Jelo" iz ;i'eaa pisatelja in prevajalca Janeza GradiSnika, .Ijevanjs Jo7.ikovnih pocovorov v radiu,izid nekaterih knjig, akor so "Cezikovni poGovon" v Cankarjevi založbi in prva knjiga učbenik« dr^Jožeta roporišiča "slovenski knjiSni jezik", akor tudi iz^.eJanje časopisa '*Jezik in slovstvo" ter razni ^.nanstveni in poljudni spisi naših slavistov - vse to priča o neu£jiani,ugodno se razvijajoči Iculturi slovenskega jezikac Tudi v tem je izrez tiste zavesti,ki Živi v nas vseh^Tu smo in tu hočeito bititNe samo danes,ne samo v sedanjih pokolenjih, marveč tudi v prihodnjihH^ihče^kdor ljubi svojo materinščino, jezik svojega naroda in njegove literaturej,si ne more zamisliti,-da bi ta jezik mogel biti kakorkoli opuščen ali izrinjen s svojega enakovrednega in enakopravi^ega mesta zaradi kakršnihkoli utilitar-nih razlogov ali zaradi kake zgolj ekonomističn© in .•rniško pojmovane i.nteferacijejjii bi imela pred očmi samo na-iž-ljeno laoč gtevil&.^nilcar pa človeško pomembnost in kulturno kvaliteto nar-odao Laraikdo iziaed starejših se bo spominjal,,da je v stari Jugoslaviji skušala zlasti beograjska, bur^.oazija vriniti v pojmovanje jugoslovenstva svoje hegeraonistične interese in da so njenim centralističnim tendencam nasedali tudi nekateri slovenski ljudje,nekoliko iz političnega oportunizmajnekoliko pa pod vplivom nekake novo ilirske vSiaerijki je hotela s residui hej slovenske romantike uresničiti pri nas 31 o vene 5.h tOjkar je oCkJonil ?e Prešeren in za njiaj i' --in Lsvrtik in cnogi drugimamrec. je-! kovno zdruŽ:lte'>- s 3r>-: ;.i IIrw t isr-Iarodnoosvcbodilne vojna in ^cialna re;voluc; i y ■'^čr-^- ;;Sili narodnostno NTprašanje v •.goslaviji s te.^ i& realni obstoj že izoblikovan- nih narodnv.DJilr^ 3. njihove kultui^ne avtonocjije ter post ■1:'. ašo s aj :ipriost na podlago .federativno ^•- ■' <' ^ve^V ve , :š načela :i aSena v sedaj veljav« ■V-- "i cla ^ to -otrd: čudi in j i kongres '-o mu- le rt i je Zr am je ,0 ,akf=4no ree' načelom spcialiama in .da ao na pr. v Sovjetski zvezi dobili ya rif^m.v.yiti n&rodij.ljudstva bres knjižneg^ jezika in globlje kulturne tradmcijti^vBe i-ugoje za narodnostni razvoj" in za l:ul'-turo samosTojega jeaika.i;rav socializem gradi nov tip mednarod-ns kulture J, piše sovjetski filosof Lifšic^ta pa si ne krči poti tako,da bi pomendrala posamezne narodne kulture,marveč nasprot-nosta mednarodna kultura je naraven rezultat njihovega polnega in vsestranskega razvoja na socialistični podlagi,Tako pravi Lifšicin kar velja za mednarodno kulturo,ne velja nič manj aa tc,kar nekateri imenujejo jugoslovanska kultura in če uporabljamo ta izraz za označevanje neke družbeno dane skupnosti, tedaj j0 to vae prej,samo ne negacija njenih sestavnih delov, aanikanje jugoslovanskih narodov,njihovih jezikov in kultur, Vse to so anane reči in vendar jih je treba vedno znova ponavljati.to pa zato^ker sama dialektika družbenega razvoja v ■aarsičani ustvarja nasprotja med teorijo in prakso »Psihologija ljudi in človeških odnosov je preveč zapletena,da bi jo mogli odpraviti s kakimi preprostimi formulamisTako se v praksi Se vedno srečujemo s pojavi,ki včasih premeteno prikrivajo •5ataje\rane hegemoniatične,unitari3ti£ne tendence,vendar pa po-i,iak:ajo nam tako ljubi sloveneki jezik na obrambne pozicije* Umljivo je,da amo prav književniki posebno občutljivi za sleherno omiiloževanje ali zapoataivljanje slovenskega jezika najdra-:oc8nejšega instrumenta^na katerem ae izzivijamOoTisti,ki so ? službi jesikajnajbolj čutijo Se tako rahle pretrese pod njegovimi eksistenčnimi tli.-Ni ga brat3t\'a,ki bi mu mogli priznati pravico5de nam v .tej ali oni obliki jemlje - četudi za sedaj * morda samo v prikriti programski obliki •" to,kar pomeni naše bistvo J kar je največja koheaija slovenske skupnosti in merilo uaSe državljanske enakovrednosti - naš jezik.Kajpada,pojavi, ki S6 ss rgiioi kdaj pa kdaj srečamo in ki jih včasih graja tudi naše jer/oo miierija,pojavi sapo sta r'ljanja slovenskega je-aika na sloTerioklh tleh in nepotrebnega vsiljevanja srbohr-•/ašč.ine tam;kjer bi po vsej logiki stvari moral biti naš jezik -ti pojavi 30 večkrat tudi posledica površnosti in malomarnosti ja^c-oraih Blovenskih Ijudijvečkrat pa spet z upravnim in gospodarskim util:,tari3mom zakrinkane tendence državljanov z večinske(:,a jeaiko-^.Tiega pcaročja,ljudi,ki menijo.da je število .,.-0čnejŠ9 oC pravice^ "evir^r pod vplivom zraotnege ranenja o moči števila in še pod ol =k KipostaviJanja slovenščine je v tisočih naših ljudi oslabela slovenska jezikovna zavest in budnost nasproti zapostavljanju in omaloževanju našega jezika. Ljnogi naši gospodarstveniki,tehniki,uradniki in tudi delavci in uslužbenci v raznih podjetjih so v tem pogledu premalo zavedni in tako je potrebno znova vzbujati v njih zavest,da ima slovenstvo in z njim slovenski jezik enakopravno in enakovredno mesto v jugoslovanski skupnosti* To slovensko jezikovno zavest je treba uveljaviti ne samo v teoriji,marveč zlasti v praksi,zato pa mpramo biti budni v vseh stvareh,ki zadevajo našo narodnostno in jezikovno samostojnost; s tem samo varujemo priznana in la^jalizirana načela in pokažeiao svoj človeški in državljanski ponos« Gedeaidesetletnico časnikarja in literarnega publicista Božidarja Borka je slovenska javnost počastila s spominskimi članki v dnevnem in revialnem tisku,dodeljeno pa mu je bilo ♦ tudi visoko državno odlikovanje« V Borkovem opusu je zapopadena pretežno vsa kulturna problematika zadnjih petdesetih let,Leta 1962 je pri založbi Obzorja izšel knjižni izbor njegove ustvarjalne žetve pod naslovom: "Na razpotjih časa"« Uredništvo naše revije se pridružuje čestitkam in se avtorju hkrati zahvaljuje,ker je prispeval za objavo odlomek iz govora,ki ga je imel na diakusijskem večeru 14,12.65 v Klubu kulturnih in znanstvenih delavcev v Ljubljani« 41