POROČILA
NEOLITSKE JAME V BREZJU PRI ZREČAH
STANKO PAHIČ
V septem bru le ta 1955 je P o k ra jin sk i m uzej v M ariboru izkopaval pred 
G oren jakovo hišo v B rezju št. 13 n a d Zrečam i skeletne grobove, ki so b ili o d k riti 
leto dni p o p rej.1 P ri tem delu je bilo ugotovljeno, da skriva k ra j tu d i n ajd b e 
iz predantične dobe. D asi je bila apnenčasta sk a ln a osnova na m a jh n i ravnici 
p red hišo p o k rita le s tanko p la stjo hum usa, so bile med grobovi in pod n jim i 
globlje v skalo v k opane prazgodovinske jam e, k i pričajo, da so tod b iv ali lju d je 
že davno p red n astankom antičnega grobišča. N ajdišče tv o ri zrav n an a polica 
približno 20 m p rem e ra n a vzhodnem iztek u apnenčastega grebena n ad Zrečam i, 
k i p ričen ja na severozahodu p ri cerkvi sv. M artin a in preide na vzhodu o n k raj 
m esta n ajd b v sedlast p rev al p ro ti B rin jev i gori. Z nadm orsko višino 545 m 
n u d i polica tiste pogoje naselitve, ki so b ili n a jugovzhodnem P o h o rju v p ra ­
zgodovini često izkoriščeni.
Na celotnem prekopanem zem ljišču n a v rtu p red hišo in zu n a j n je g a so 
bile odkrite štiri jam e nep rav iln ih oblik, n ih ajo čih m ed krogom in kvadratom . 
T vorile so tesnejšo skupino, ki so ji jam e A, C, D d ajale trikotno obliko, jam a 
B pa je bila v sred in i (pril. 1). K er so m erile v prem eru n ajv eč 1,85 m, niso 
m ogle služiti k o t stan o v an jsk i objekti. V kopane so bile do 0,8 m globoko v 
apnenčasto skalo, k i je n a tleh v ečjidel p re p e re la in m ehkejša. Zasip je bil v 
ja m ah B in C enoten in sestav ljen iz rd eč k aste ilnate plasti z različnim i kosci 
lepa. V jam ah A in D je bila ta p last p re k in je n a s tanjšim i sloji rum enkastega 
in belega peska. P risotnost lepa govori za leseno konstrukcijo nad jam am i, ki 
je tvorila tudi streh o neznanim objektom . R edke črep in je v zasipu nisu nudile 
pom em bnejših razlag o njihovem n astan k u in pom enu.
Jama A (tloris in profil n a pril. 2; slik a 1) je bila n ajv ečja m ed vsemi. 
Ležala je v k v a d ra n tih C-D/3-4 tik ob grobovih št. 15 in 17, k i sta segala nekoliko 
n ad njo. V p rem eru je m erila 1,85 m in je b ila vkopana v apnenčast p esek do 
0,85 m globoko. V tlo risu kaže nepravilno okroglo obliko z nerav n im dnom. 
V njem so bile n a n e k a te rih m estih ob robovih za približno 15 cm poglobljene 
kotanje. V sredini dna se je dvigal obel vršiček skale s peščenim obrobjem , 
p reh a ja jo č proti zahodu počasi v steno. O stala obrobja jam e so bila n a n e k a te rih 
m estih n ižja in podobna ja rk u , v n jih p a je bilo več lepa kot v osred n jem 
delu. V severozahodnem , severnem in severovzhodnem delu jam e so b ile stene 
zapognjene n avznoter v skalno osnovo, n a ostalih delih p a so pošev, a p re c e j 
strm o padale k dnu. O kakem stopničastem dohodu ni bilo sledu. Zasip ni b il
1 A rheološki v estn ik VI/2, 1955, str. 324.

enotnega značaja. Dno jame je pokrivala rdečerjava humoznoilnata prst s 
precej kosi lepa različne velikosti. Medtem ko je v severni polovici jame ležala 
neposredno na skalnih tleh, je v južnem delu pokrivala sterilni rjavkast pesek, 
ki se je tam širil proti vrhu. Pri dnu je bila ob stenah jame tesno spojena z 
bolj trdo peščeno rjavo plastjo. Nad njo je potekal pas peskastega zasipa svetlo- 
rjave, a tudi docela bele barve, mešan z redkimi lomljenimi kamni in lepom. 
Na južni strani se je dvigal prav do površja in tako nakazoval svoje poreklo. 
V severnem delu jame je nad njim ležala do 10 cm debela pošev proti sredini
Sl. 1. Jama A od severovzhoda
navzgor ležeča plast docela strnjenega sterilnega belega peska, ki je ob severnem 
in severozahodnem robu izginjala v steno. Pod njo je humozni zasip v osredju 
segal do 45 cm pod njo. Videti je bilo, k o t da tvori izpodkopani del stene, a 
je bila v sedanjem sta n ju prem ehka, da bi m ogla pokrivati votlino pod seboj. Nad 
n jo je po vsej površini jam e ležala druga rd ečk asto rjav a plast, ki se je dvigala 
iznad skalnih tal in precej nedotaknjena segala tik do obdelane prsti v rtne 
grede. V n je j je bilo poleg lepa tudi p rec ej črepinj, ki so bile v spodnjem 
ilnatem zasipu redke. Med njim i je ležal tu d i ročaj glinaste zajem alke. Na tej 
plasti so bili naloženi m anjši in večji apnenčasti lom ljenci do 45 cm velikosti, 
kolikor jih je pri obdelovanju zemljišča ostalo ohranjenih. Blizu sredine jam e 
se je sicer lečasto enakom erna plast v p rem e ru 45 cm poglabljala za 20 cm 
v vm esni peskasti zasip.
Najdbe:
1. Fragment rjavosive posode s površno izglajeno površino. Vel. 6 X 6 ,5 , 
širina ročaja 1,5 cm. Inv. št. A 1649 (T. 1,1).

Stane Gabrovec: Ilirska gomila v-Volčjih njivah

2. Fragmentirana rjavočrna stekleničasta posodica z dobro izglajeno po­
vršino. Poševni rob z 1,8 cm široko odprtino je imel najbrž dvoje predrtih 
jezičastih podaljškov. Pod robom in nad obodom je posodica okrašena z vodo­
ravno vdolbenimi črtami. Notranjost je površno izglajena, rob pa je brez 
izravnave zapognjen navznoter. Višina ohranjenega dela 7,5, pr. oboda in ustja
5,6 cm. Inv. št. A 1650 (T. I, 2).
3. Ročaj glinaste zajem alke z grobo površino rjavkaste barve. D. 3, pr. 
luknjice za ročaj 1,2 cm. Inv. št. A 1651 (T. I, 5).
4. F ragm ent svetlorjave noge posode s skrbno izglajeno površino. V. 
fragm enta 6, pr. dna ca. 8 cm. Inv. št. A 1652 (T. I, 6).
Sl. 2.
5. Fragment sivkaste noge posode z dobro izglajeno površino. Ohranjen 
je tudi del površine dna posode, najverjetneje skodele. V. fragmenta 5, pr. dna 
ca. 10 cm. Inv. št. A 1653 (T. I, 7).
6. F ragm ent rjav k a ste posode s površno izglajeno luknjičavo površino. 
O h ran jen i del 3 cm širokega uvihanega roba in konkavno potekajoče stene 
prip ad a loncu s široko odprtino. P r. u stja 17—20 cm. Inv. št. A 1654 (T. I, 9).
7. Fragment roba rjave posode s hrapavo površino, ki pripada verjetno 
loncu z zoženim gornjim delom. V. fragmenta 5, pr. ustja ca. 14 cm. Inv. št. A 1655 
<T. I, 11).
8. Fragm ent nizke sivorjave skodelice s površno izglajeno površino. V. 5,5, 
pr. dna 10—12 cm. Inv. št. A 1656 (T. I, 13).
9. F ragm ent lahno uvihanega roba neznane črne posode, okrašenega z eno 
tanko vdolbeno črto. Inv. št. A 1657.
10. T rije fragm enti podobnih ožjih robov. N a enem ohranjen del bunčice. 
Inv. št. A 1658.
11. F ragm ent stene neznane črne posode s skrbno izglajeno površino. Iz­
razit klekast obod je im el prem er ca. 14 cm. Inv. št. A 1659 (T. I, 3).
12. Fragm ent gornjega dela neznane črne posodice, pripadajočega v erjetn o 
konkavno oblikovanem u vrhnjem u delu o sten ja z dobro izglajeno površino. 
Vel. 2,5 X 4 cm. Inv. št. A 1660.
13. F ragm ent pokončnega roba črne posodice z vidnim začetkom presega­
jočega trakastega ročaja. Vel. 2,5 X 5 cm. Inv. št. A 1661.

14. Fragm ent oblega oboda večje sirve posode z izglajeno površino. P r. oboda 
ca. 24 cm, debelina stene 1,2 cm. Inv. št. A 1662.
15. Fragm ent 1,2 cm debelega dna večje svetlorjave posode. Inv. št. A 1662.
16. N ekaj fragm entov sten različnih posod, debelih od 0,4 do 1,1 cm.
17. Do 120 kosov rdečerjavega lepa različne velikosti, ki je bil znotraj 
zvečine črno žgan, red k e je porozen in večjidel m ešan s plevm i. V elikost n a j­
večjega kosa 15 X 10 cm. P ripada prem azu sten, n arejen ih iz 2,5—5 cm debelih 
palic. N ekaj kosov kaže tudi odtise oglatega lesa z oblimi robovi. En kos pripada 
neke vrste 2 cm debelem u tlaku (T. II, A).
Jama B (tloris in profil na pril. 2) je ležala v kvadrantih E/2—3 večjidel 
pod grobom št. 16. Bila je rahlo trapecaste oblike, široka do 1,2 m, vkopana 
0,55 m globoko v apnenčast pesek. Stene so bile skoro navpične in v spodnjem 
delu zapognjene v dno, le severovzhodna je bila bolj poševna. N a oblem dnu 
je ležalo n ekaj apnenčastih lom ljencev, sicer p a je bilo pokrito z do 9 cm 
debelo plastjo trdo steptane rjav e ilovke, v k a te ri je ležal lep od večjih kosov 
do povsem neznatnih drobcev. V jugovzhodnem vogalu jam e je bilo tu d i n ekaj 
večjih kam nov. Ob n jih je ležalo n ek a j večjih kosov rdečega lepa, 25 cm v išje 
pa 20 X 30 cm velik razlom ljen kos narobe obrnjenega ilnatega tla k a z ravno 
površino. Pod njo je bil 2 cm debelo sivo pečen, niže pa črnikast in krhek. 
Podobni kosci tlaka so ležali tudi v ostalem zasipu jam e. V istem vogalu je v 
te j globini bil tudi narobe poveznjen lonec, od k aterega je bilo o h ran jen o dno 
in n ek aj kosov sten. Zasip jam e je tvorila rd ečerjav a hum ozno-ilnata plast, 
m ešana z različnim i kosi lepa in zelo redkim i črepinjam i. Bila je zelo trd a in 
precej stlačena. Y v rh n jem delu je 15 cm globoko segala vanjo jam a groba 
št. 16.
Najdbe:
1. Dno in del sten svetlorjavkastega lonca s površno izglajeno površino. 
Stene spodnjega dela posode so lahno konkavno p reh a jale v dno. V. o h ran je n e 
posode 8,5 pr. dna 13 cm. Inv. št. 4 1664 (sl. 2).
2. Del klekastega oboda posodice s črn o izglajeno površino, okrašeno z 
navpično vdolbenim i črtam i. Vel. fragm enta 2 5 X 3,5 cm. Inv. št. A 1665 (T. I, 4).
3. N ekaj črepinj različnih posod.
4. Do 50 kosov lepa rdečerjave barve, k i je dokaj trd in tudi v notran jo sti 
večinom a rdeče žgan. P ripada prem azu sten iz 3—4 cm debelih palic. E n k ra t 
kaže sledove oglatega lesa, en kos pa tvori zak lju ček dveh brun, m orebitnega 
vogala sten. Med lepom je bilo tudi do 20 kosov ilnatega tlaka.
Jama C (tloris in profil na pril. 2; sl. 3) je bila odkrita v k v ad ra n tu E /l, 
D el njene površine je pokrival jugozahodni rob groba št. 18. Bila je nepravilno- 
okroglaste oblike s prem erom do 1,45 m in vkopana v apnenčast pesek, p o k rit 
na tem m estu s 25 cm debelo plastjo ilovke, nad katero je bila enako debela 
p la st hum usa današnje površine. Jam a je im ela v severnem , južnem in vzhod­
nem delu nekoliko v osnovo vkopane stene. D no ni bilo enakom erno globoko 
in tudi ne oblo kot p ri jam i B, tem več predvsem v sredini in v severovzhodnem 
delu nekoliko višje, m edtem ko so bili ostali robovi nekoliko globlji v obliki 
plitkega ja rk a . V severovzhodnem delu je stena jam e izstopala iz krožne linije 
in tvorila nek ak rob, ob katerem je bilo na obeh straneh dvoje k o tan j, napol­
n jen ih s trdo rjavo ilovko, kosci lepa in tlaka. O kakem stopničastem dohodu ni 
bilo sledov. Jam a je b ila napolnjena z m ešano rdečerjavo hum ozno-ilnato

plastjo, ki je bila p ri dnu bolj trda. V zasipu je ležal v srednji globini ob ju žn i 
steni do 15 cm velik apnenčast kam en, dvoje večjih kam nov pa je bilo tudi 
pri dnu. M anjše število kosov lepa je bilo raztresenih po vsem zasipu, m ed 
n jim i je bilo tudi n ek a j kosov tlaka, kakršen je bil najden tudi v jam i B. V 
severnem vogalu je bil najden kos skodele, v bližini pa še nekaj m anjših 
črepinj.
Sl. 3. Jam a C od vzhoda
N ajdbe:
1. Fragm ent skodele z lepo izglajeno površino črne barve. Na prehodu od 
uvihanega roba v konkavno oblikovano steno je ohranjen večji del navzdol 
o b rnjene bunčice. P ribližni pr. 20 cm. Inv. št. A 1666 (T. I, 10).
2. Fragm ent uvihanega roba skodelice z izglajeno črno površino, okrašeno 
n a zunanji strani s poševnim i vbodi. Vel. fragm enta 2 X 2,5 cm. Inv. št. A 1667 
(T.I, 12).
3. F ragm ent trak asteg a ročaja sive barve, širokega 2,5 cm. Inv. št. A 1668.
4. F ragm ent roba neznane sivorjave posode, n ajb rž lonca z zoženim zgor­
njim delom. Vel. fragm enta 3,5 X 3,5 cm. Inv. št. A 1669.
5. F ragm ent stene neznane posode z izglajeno površino bleščeče črne barve. 
Vel. fragm enta 1 X 1,5, debelina stene 0,2 cm. Inv. št. A 1670.
6. F ragm ent izvrstno žgane 1,8 cm debele glinaste ploščice z delom zaokro­
ženega roba. Č rna površina je na eni stran i dobro izglajena. Vel. fragm enta 
6 X 9 cm. Inv. št. A 1671.
7. Do 60 kosov lepa rdečerjave barve, ki je služil kot obloga in m ašilo sten 
iz 2—4 cm debelih palic. En kos kaže sledove pravokotnega k rižan ja palic.

JamaD (tloris in profil na pril. 2; sl. 4) je ležala v k v a d ra n tu F/3. Bila 
je nep rav iln o okrogle oblike s p rec ej rav n o zahodno in bolj oblo vzhodno 
stran jo . V kopana je bila 77 cm globoko v apnenčasto skalno osnovo in je im ela 
nekoliko oblo dno. V prem eru je m erila do 1,6 m. Stene so bile p rec ej navpične 
n a jugozahodni in lahno poševne na severovzhodni stran i, na ostalih m estih pa 
nekoliko vbočene v skalo. O b severni steni je ležalo več apnenčastih lom ljencev, 
od k a te rih bi zlasti n ižji bili mogli tv o riti k a k del stenske k o n stru k cije. O 
stopničastem dohodu ni Lilo sledu. Zasip jam e je bil sestav ljen iz več plasti. 
V rh n ji del do prsti v rtn e grede je tv o rila rd eč k asto rja v a hum ozno-ilnata p last 
s p recej zdrobljenim lepom, m ed k aterim pa so bile tudi večje grude. T a p last 
je ležala na tanjšem sloju lahno upognjene ru m en k aste peščene proge, m ešane 
z belim peskom . Tu ni bilo najd b , p last pa je b ila m ehka in sipka. Pod n jo 
je bila znova rd ečk asto rjav a hum ozna ilovka, p rec ej trd a in sp rije ta, m ešana z 
več tudi večjim i kosi lepa in tla k a kot v ja m ah B in C. V sred in i jam e je p ri 
dnu te plasti ležal podolgovat, ploščat in lečasto upognjen kam en z gladko in 
konkavno upognjeno v rh n jo stran jo . O stali pro sto r do skalne površine je bil 
n ap o ln jen z ru m en k asto rjav im in belini peskom . V n je m ni bilo lepa, p rec ej 
strn je n a, da 20 cm debela plast je im ela n era v n o površino. O b sten ah ja m e je 
bilo opaziti tanko peščeno plast, ki bi m ogla izv irati od p re p e re v a n ja na m eji 
dveh različnih slojev. V jam i smo našli eno sam o črepinjo.
N ajdbe:
1. F ragm ent roba polkroglaste skodele z dobro izg lajen o površino rjav o - 
rum enkaste barve. V profilu je opaznih n ek a j rah lo k le k astih prehodov. 
P ribližni prem er u stja 22 cm. Inv. št. A 1672 (T. I, 8).
2. V ečji del teriln eg a kam na ovalne oblike iz d ro b nozrnatega dacita, dolg 
25, širok 20 in debel 5 cm. U porabna površina je konkavno upo g n jen a in m očno 
izglajena. Inv. št. A 1673.
3. D o 50 kosov lepa različne velikosti je rd eč erjav e b arv e in tu d i v pro filu 
rdeče prežgan. P rip ad a prem azu sten iz 2— -5 cm debelih palic s tesnim i razm aki.
Za presojo starosti n ajd b in k u ltu rn e pripadnosti n ajd išča nudi predvsem 
keram ično gradivo n ek a j opornih točk. V elik del posod je bil izdelan iz posebno 
skrbno prečiščene gline, ki je b ila tudi dobro pečena in kaže v prelom u sivo ali 
črnikasto barvo, red k e je pa tudi rjavo, rdečo ali rum eno. Č rn o pečene so zlasti 
m anjše posodice (T. I, 3, 4), ki im ajo delom a n a lesk izglajeno črno površino, 
ali pa je tudi svetlejša in rja v k a sta (T. I, 1, 2, 6, 7). P relom i sive b arv e p rip ad a jo 
raznim tipom posod, površina je v tem p rim eru večinom a črne b arv e (T. I, 10). 
D voje posod kaže sledove n an a ša n ja ru m en k a sto rjav e barve, ki je b ila nato 
iz g lajen a n a lesk (T. I, 6, 8). O stali fragm enti so izdelani iz s peskom m ešane 
gline in rjav k asto ali črnosivkasto pečeni. P ovršina je v tem p rim e ru red n o 
h rap av a in večinom a enake b arv e (T. I, 5, 9, 11, 13).
P rim erjav glede načina izdelave za sedaj v bližji okolici ni m nogo. P re ce j 
sorodni so keram ični fragm enti iz Zreč,2 k ak o r tudi n ajd b e iz A n d ren šk eg a v rh a 
v Slovenskih goricah.3 Vse tri skupine je tehnološko mogoče p rim e rja ti tudi 
s keram iko iz Zbelovega.4 S tem so neposredne m ožnosti p rim e rja v v slovenskem
2 Istotam , str. 258, T. I.
3 A rheološki vestnik V/2, 1954, str. 335, T. III.
4 Izkopavanja P o k rajin sk eg a m uzeja v M ariboru jeseni 1954. N eobjavljeno.

Stanko P ahič: N eolitske jam e v B rezju pri Zrečah
Priloga 2
hum us proge belega peska
zasip grobnih jam
©5/
skala, kam ni
ruševinski zasip jam večji kosi ilnatega lepa
peščeni zasip keram ične n ajdbe
232/233

P o d ra v ju izčrpane, n a jd b e iz B rezja pa glede n a p rip ad n o st navedenih najdišč 
sodijo v m lajše n eo litsk o obdobje. Za to govori tu d i tehnološka sorodnost s 
keram ik o iz A jdovske jam e na K rškem polju,5 k a r v e lja predvsem za postopke 
obdelave pov ršin e v na lesk izg lajen i črn i ali rjav o ru m e n k asti barvi.
Med frag m en ti k eram ik e ni bilo mogoče razen skodele T. I, 13 nobene posode 
obnoviti v n jen em celotnem profilu. Po tipih so bili v ja m ah o h ran je n i ostanki 
loncev, skodel in posod na nogi. Posebno m esto zavzem a m ed k eram ik o stekle-
Sl. 4. Jam a D od jugovzhoda
ničasta posodica T. I, 2, ki im a za sedaj n ajb liž jo p rim erjav o v sorodni posodi 
iz okolice V araždina,6 za n je n o poreklo pa bi m ogle biti važne tu d i podobne 
posodice iz V ince,7 p o ja v lja jo če se v plasti m ed 5. in 6. m etrom . Med n jim i se 
s posodico T. I, 2 ujem a tudi v podrobnostih p red rtin zlasti posodica sl. 121 
iz V ince.8
S slovenskim neolitskim gradivom je mogoče v zp o rejati lonec s široko od­
p rtin o T. I, 9, soroden podobni posodi iz K ra n ja ,9 a tudi n ek aterim loncem iz 
A jdovske jam e.1 0 Za to vrsto posod, ki ji v B rezju p rip ad a tudi spodnji del
5 J. Korošec, Kulturne ostaline v Ajdovski jami, Razprave SAZU III, Ljub­
ljana 1953, str. 48—49.
6 S. Vukovič, Ostaci neolitičkih nalazišta Draguševac i Krč, Peristil, Zagreb 
1954, str. 140.
7 M. M. Vasic, P re isto risk a V inca I, B eograd 1932, T. XXVIII, sl. 120, 122; str. 
69—70.
8 Istotam , str. 70, sl. 121.
9 N ajd b e le ta 1955. N eobjavljeno.
1 0 J. Korošec, istotam, T. II, 2; III, 1 ; IV, 2; V, 1, 2.

lonca sl. 2, je značilen bo lj ali m anj navznoter zapognjen rob s klekastim p re ­
hodom s stene posode, ki se proti dnu konkavno upognjeno zožujejo. Ta oblika 
profila veže B rezje z A jdovsko jam o in K ran jem v enotno k ulturno skupino, 
n je n odnos do sorodne slavonsko-srem ske k u ltu rn e skupine pa je v glavnih 
obrisih že ugotovljen.1 1
S keram ičnim i n ajd b am i iz A jdovske jam e se vežejo tu d i nek atere skodele 
iz B rezij. T ako ima nizka skodela T. I, 13 skoro istovetne prim erke z Zbelovem 1 2 
in A jdovski jam i.1 3 Isto v elja tudi za fragm ent lonca T. I, l,1 4 polk ro g lasto 
skodelo T. I, 8,1 5 fragm ente robov skodel št. 9—10 iz jam e A,1 6 fragm ent k le k a- 
stega oboda neznane posode T. I, 3 od istotam in en ak ornam entiran fragm ent
T. I, 4 s stanjšanim delom spodnje stene,1 7 k i dokazuje sorodnosti tu d i s svojo 
ornam entiko. Ta je m ed redkim i najdbam i borno zastopana in p red sta v lje n a 
le z vrezi (T. I, 4) in vbodi (T. I, 12).
F ragm ent konične skodele T. I, 10 z rahlo odebeljenim uvihanim robom in 
nizdol štrlečo bunčico v A jdovski jam i nim a neposrednih prim erov,1 8 znan pa je 
iz Zreč1 9 in Zbelovega.2 0 Izven P o d rav ja o bstoje n ajb ližji podobni p rim eri na 
B uchkoglu p ri W ildonu, m ed katerim i je n a jb liž ji fragm ent skodele z enako 
bunčico.2 1 D ruge podobne skodele iz tega najdišča, k ak o r tudi n ek a te ri frag ­
m enti iz Strappenkogla p ri W olfsbergu,2 2 im ajo v profilu ostrejše lome.
M anj sorodnosti im ata fragm enta posod T. I, 6, 7. D rugi prip ad a m orebiti 
skodeli na visoki nogi, vendar iz fragm enta ni mogoče ugotoviti n iti višine 
noge niti oblike posode n ad njo. Posode na nogi se p o ja v lja jo tudi v Zbelovem 2 * 
in A jdovski jam i,2 4 k je r pa so prav tako močno fragm entirane, da iz n jih ni 
mogoče izv ajati zanesljivih oblik. Po obliki pro fila se zdi močno podobna sko­
dela na visoki nogi iz N ižje A vstrije,2 5 k a r m ore služiti le kot dokaz, da je 
poreklo te vrste posod skupno in je mogoče izvor obravnavanih oblik iz B rez ja 
p ra v tako iskati v m adžarsko-panonskem p rostoru.2 6
1 1 Istotam , str. 66—67.
1 2 Iz objekta B, neobjavljeno.
1 3 J. Korošec, istotam . T. IX, 5.
1 4 Istotam , T. IX, 4; X, 1; XII, 4.
1 5 Istotam , T. I, 2, 3.
1 6 Istotam , T. I, 4; XII, 2, 3, 12.
1 7 Istotam , T. V, 3, 7, 8; VIII, 2.
1 8 Še n ajb liž ja oblika bi bila: istotam , T. XII, 2.
1 9 A rheološki vestnik VI/2, str. 263, T. I, 5.
2 0 N eobjavljeno.
2 1 Izkopavanja W. Schmida. N eobjavljeno gradivo v Joanneum u v G radcu. 
Prim . inv. št. 11.514 in podobno.
2 2 V D eželnem m uzeju v Celovcu.
2 3 N eobjavljeno.
2 4 J. Korošec, istotam , T. XIII, 9—11.
2 5 R. Pittioni, U rgeschichte des österreichischen Raum es, Wien 1954, str. 153, 
sl. 100.
2 6 M orebiti bi lahko uporabili za p rim e rja v o »ploščate skodele z visoko 
cevasto nogo« (Pilzgefässe), značilne za lengyelsko k u ltu rn o skupino. Prim . 
M. E bert, R eallexicon d er V orgeschichte VII, str. 285 in tab. — VI. M ilojčić, C hro­
nologie der jüngeren Steinzeit M ittel- und Südosteuropas, Berlin 1949, T. 38,1 
p red sta v lja bližjo prim erjavo. — N ajdba iz O b erb erg ern a v N ižji A v striji im a 
isto poreklo, sa j so te vrste posod značile ne le navedeni k u ltu rn i skupini, tem ­
več tudi za celotno področje m lajšega podonavskega neolitika. Prim .: F. Tom par 
D ie B andkeram ik in U ngarn. B udapest 1929, str. 65, tab. 7; isti: 25 Ja h re U rge­
schichtsforschungen in U ngarn, 24.-25. B ericht d e r RKG, 1939, tab. 12; W. B utter, 
D er donauländische u n d der w estische K u ltu rk re is der jü n g eren Steinzeit,

Isto poreklo n ak a zu je tudi fragm entirana zajem alk a T. I, 5 tako im enova­
n eg a »lengyelskega tipa«. Te zajem alke dokaj uniform iranih, oblik so znane iz 
širšega podonavskega prostora,2 7 na slovenskem ozem lju pa se v zadnjem času 
p o ja v lja jo v razm erom a velikem številu.2 8 Podobne n ajd b e s sosednjega a v s trij­
skega ozem lja2 9 in severozahodne H rvatske3 0 d ajejo jugovzhodnem u obrobju 
A lp tako posebno obeležje.
Med preostalim i keram ičnim i najdbam i ni izrazitih posebnosti F rag m en t 
T. I, 11 p red stav lja del v ra tu neznane posode z zoženim vratom in ravno o d re ­
zanim robom. Ta oblika vpliva m ed ostalim i najd b am i precej starinsko, zlasti 
če je im ela obel tru p . D asi je znan iz A ndrenškega vrh a podoben fragm ent,3 1 
je ob nepoznavanju ostalega profila kom aj ugotoviti k a j več. Om em be vreden 
je tu d i fragm ent stene neznane tanke posodice št. 5 iz jam e C z izvrstno iz- 
glajeno bleščečo površino. Podobna drobna k eram ik a je bila odkrita tu d i v 
Zrečah in Zbelovem.3 2 O d istotam so znani tudi trak a sti ročaji, k ak rše n je 
fragm ent št. 3 iz jam e C.
Z navedenim i p rim erjav am i se keram ika B rezij veže predvsem na elem ente 
slavonsko-srem ske k u ltu rn e skupine, v širšem sm islu pa delom a tudi n a n e ­
k a te re oblike m lajše neolitske keram ike v ostalem podonavskem prostoru.3 3 
K lju b tren u tn o še m aloštevilnem u gradivu b i slovenska najdišča tega časa 
m ogli p rip isati eni izm ed lokalno m odificiranih k u ltu rn ih skupin, kakršne so v 
P odonavju že znane. K ot za n je bi m orebiti tu d i za te najdbe veljala značilnost, 
da so v svojem razvoju prevzele prvenstveno oblike posod, izgubile pa skoro 
popolnom a b arv an je.3 4 V kronološkem pogledu bi jih lahko pripisali za sedaj 
še bo lj okvirno označenem u obdobju konca 3. tiso čletja.3 5
Na podlagi teh ugotovitev bi b ile nastale jam e v B rezju v zadnjih ob­
dobjih m lajšega neolitika. D asi gre p ri tem n ajd išč u z nadm orsko višino 545 m 
le za n a jn iž ja pohorska pobočja, je s tem v en d arle že za ta čas dokazana 
tendenca naselitve n a ugodnih hribovitih predelih. Jugovzhodna pobočja P o­
h o rja dokazujejo to tendenco z vrsto n ajd b k am n itih sekir iz k raje v v približno 
isti višini,3 6 o naselitvi p rev a la m ed B rinjevo goro in grebenom sv. M artina, 
k je r leže obravnavane jam e, pa bodo dala več podatkov raziskovanja po rek la
B erlin-Leipzig 1938, str. 39, sl. 19; Za širje n je v obm očje Češke, M oravske in 
Slezi je prim . M. E bert, istotam , str. 285—286 in J. F ilip, P ravčkč Československo, 
P ra h a 1948, tab. 7 in 9.
2 7 R. Pittionii, istotam , str. 154. W. B uttler, istotam , str. 39, sl. 19. J. Filip, 
istotam , tab. 7, 7.
2 8 J. Korošec, istotam , T. XIY, XV; Zbelovo — neobjavijeno. K ranj — n e ­
objavljeno. L ju b ljan sk o b a rje — S. Jesse: N ovoodkriti kolišči n a L jubljanskem 
b a rju , A rheološki v estn ik VI/2, 1955, str. 264, T. I.
2 0 R. Pittioni: istotam , str. 169 — D rachenhöhle bei M ixnitz. — H. D olenz, 
Jungsteinzeitliche F u n d e von K anzianberg bei Villach, W iener P rähistorische 
Z eitschrift 25, 1938, str. 59 id. — Strappenkogel-W olfsberg — v D eželnem m u ­
ze ju v Celovcu. — ■ B uchkogel bei W ildon — v Joaneum u v G radcu, inv. št. 2972, 
2973, 2979, 2986. G leichenberg — istotam , inv. št. 4012.
3 0 S. Vukovič, istotam , str. 141, sl. 13. Enake zajem alke v m uzeju v V araždinu.
3 1 A rheološki v estnik V/2, 1954, str. 354, T. III, 5.
3 2 A rheološki v estnik VI/2, 1955, str. 263, T. I, 11, 12. Zbelovo — neobjavljeno.
3 3 Prim . op. 26—27.
3 4 J. Filip, istotam , str. 139.
3 5 V. Milo jčič, istotam , kronološka tabela.
3 6 Prim . kam nito orodje iz B rinjeve gore, T in ja, Visol, Ložnice in P rih o v e v 
P o k rajin sk em m uzeju v M ariboru.

številnega neolitskega kam nitega in keram ičnega gradiva iz zasipa časovno 
še neopredeljene, neraziskane gomile v neposredni bližini.3 7 M orebiti bo s tem i 
novim i najdbam i v tem k ra ju laže pojasniti pom en jam , ki so za sedaj še precej 
osam ljen in verjetno od celote naselja odtrgan pojav.
Težko je uganiti razloge, zaradi k aterih so neolitski prebivalci tega k ra ja 
n a tem m ajhnem in m orebiti tudi nekoliko um etno izravnanem prostoru po­
glabljali v skalna apnenčasta tla razm erom a m ajhne jam e s precej strm im i 
stenam i, v katerih se je že en človek kom aj gibal. K er so možnosti stanovanjske 
in kultne uporabe izključene, ostane še n e k a j drugih domnev. D asi velikost 
jam ustreza še n ajb o lj jam am za pridobivanje m ateriala,3 8 to zaradi skalne 
osnove ne pride v poštev. N ajdb, ki bi govorile za odpadne jam e, ni, a bi bilo 
tudi težko verjeti, da bi jih bili kopali v skalo. P roti uporabi jam za peči 
govori odsotnost oglja in ožganih plasti, a tu d i lega in oblika ja m sam ih. V 
večini jam najdeni fragm enti sivožganega ilnatega tlak a z debelejšo rahlo 
opečeno ilnato osnovo, ki jih je bilo v jam i B na strnjenem mestu, a v drugotni 
legi največ, izvirajo vsi iz zasipa in ne kažejo s tlem i nobene zveze. Zlasti v 
jam ah B in C je očitna trdo steptana plast hum ozne ilovke kot tla jam . E naka 
p last pa je v rahlejšem sestavu izpolnjevala vse jam e do vrha. Y n je j in v tleh 
ni bilo najdb, ki bi p ričevale o uporabi jam za shram be, k ar bi bilo sicer še 
n ajv erjetn eje .
Ob robovih jam je bilo pri dnu precej kosov lepa, m ed k aterim i so bili 
tudi prav veliki kosi. E nak lep je v različnih kosih ležal po vsej zasipni plasti 
do vrha. Če presojam o zasipno gradivo kot v času uporabe jam obstoječo povr­
šinsko plast okrog n jih , pom ešano z ne preveč očitnim i stavbnim i ostanki 
(pepela, oglenine ni), potem tudi razm otrivanja o obliki stavb nad jam am i ne 
d ajejo zadovoljivih zaključkov. Ob robovih jam ni bilo opaziti sledov tlorisov, 
ni jih pa bilo niti v širši okolici. Edine podatke o uporabljenem gradivu d ajejo 
odtisi lesa v ilnatem prem azu sten. Pri tem gre v n ajv ečji m eri za palice 
povprečne debeline 4 cm, m ed katerim i so b ile nek atere tanjše, druge pa de­
belejše. Bile so položene večinom a tesno dru g a ob drugo v ne docela pravilni 
vrsti (T. II, 1—3). K er n a ohranjenih kosih lepa ni bilo videti sledov p leten ja 
ali vezanja, so m orale te palice bržčas sta ti pokonci in tvoriti tako navpične 
ali poševne stene. K ako so bile zapičene v n ek d a n ji hum us ali n a m orebitno 
leseno podlago, ni bilo mogoče ugotoviti. D a p ri n jih ni šlo za povsem tanke 
stene, kažejo nekateri kosi lepa, zatlačenega m ed palice (T. II, 4, 5, 8). M anj 
v erje tn o se zdi, da bi ob m ajhnih o b jek tih bile palice v vodoravni legi m ed 
posam eznim i debelejšim i bruni. Za to domnevo m an jk ajo sledovi vezav, a tudi 
kosi lepa ob stičnih točkah tak ih brun. D a so bila uporabljena tu d i b ru n a z 
oglatim i stranicam i do približne širine vsaj 6 cm, p ričajo kosi lepa T. II, 6, 9, 
10, 11. Za sedaj ostane nerešeno vprašanje, v kakšni legi so bila ta b ru n a in 
kakšno vlogo so im ela p ri k ostrukcijah stav b n ih objektov. Splošno rečeno so 
m ogla predstavljati le ogrodje stavb v danes neugotovljeni obliki. N ekateri 
kosi lepa z odtisi palic ali vej so kazali njihovo m edsebojno poševno lego. Redki 
kosi kažejo sledove vezav lesenih delov. Med n jim i je iz fragm entov T. II, 8, 9 
razvidna vezava okroglih in bolj ali m anj oglatih debelejših lesenih delov z 
do 3 cm debelo palico, ki jih pravokotno k riža, p ri čem er pa lega obeh de­
3 7 Sondiranje P okrajinskega m uzeja v M ariboru jeseni 1955.
3 8 Prim . A. Benac, P rehistorijsko naselje Nebo, L ju b ljan a 1952, str. 24—25, 
plan izkopavanja.

belejših kosov pri T. II, 9 ni docela jasno ugotovljena. Podobno vezavo dveh 
debelejših oglatih b ru n kaže tudi kos T. II, 11, ki je spričo dveh gladkih z u ­
n an jih površin tvoril neki zaključek. P ri vsem tem ostane nejasno, ali so bile 
stene poševne ali navpične in kako je bila izdelana streha. D oslej m a n jk a v 
tem pogledu še podrobnejših analiz takega gradiva ne le pri nas, tem več tu d i 
v drugih deželah.3 9
P rofili jam d a je jo spričo navedenih nejasnosti le nezanesljivo razlago o 
njihovem propadu ali opustitvi. Vse konstrukcije so propadle v ognju, p ri 
čem er je zanimivo, da je precejšen del izredno močno prežgan, dasi bi si ob 
požaru dom nevnih m alih objektov bilo teže p red stav ljati tako močan ali dolgo­
tra je n ogenj. Zasip iz jam B in C je v glavnem enoten: celotna jam a je zasuta 
z eno hum ozno-ilnato plastjo, v k ateri leže najd b e brez vsakega reda. Možno je , 
da so jih zasuli lju d je po propadu ali opustitvi, ko so iz kakršnih koli razlogov 
izravnavali zem ljišče. V ja m ah ni bilo usedlinskih plasti, ki bi kazale na d aljše 
odprto stanje, zato se je to zgodilo m orebiti km alu po opustitvi jam k o t u p o ­
rab n ih objektov. P ri tem so prišle v jam e tudi plasti površinskega a p n e n ­
častega peska, kot kažeta profila jam A in D. P rofil vrhnjega hum ozno-ilnatega 
zasipa jam e A je p ri tem nejasen. V osredju jam e izpolnjuje nekako k o ta n jo 
prem era 45 cm, ki leži v zasipnem pesku na eni in ob prav tako nepojasnjenem 
dozdevno sterilnem pesku na drugi strani. P last je sicer tudi tu enotna, n a jd b e 
črep in j so v obeh plasteh enotnega značaja in so v spodnji plasti sploh zelo 
redke. P ri vrhu je ležalo precej kam nov, m ed n jim i n ek aj večjih apnenčastih 
lom ljencev in razen tega večina keram ičnih ostankov, ki tvorijo poglavitne 
n ajd b e tega objekta. M orebiti gre tu za b o lje o h ran jen e ostanke prvotnih ta l 
in po opustitvi jam e n astalih seliščnih najdb. D asi je bil ves preiskani pro sto r 
grobišča nad jam am i prekopan do skalne površine, ni bilo izven jam ali m ed 
njim i nobenih prazgodovinskih najdb. To je važno tu d i zaradi tega, k er bi sicer 
laže dom nevali, da so tv o rile jam e istočasni ali zaporedno nastajajoči del se- 
liščnega objekta na tem m estu. Če so nastale in bile uporabljene hkrati, tv o rijo 
gručo, v k a te ri je težišče glede velikosti jam e, številnosti keram ike in lepa n a 
jam i A v jugozahodnem robu skupine (pril. 1). Y jam i D na jugovzhodnem robu 
je bil n ajd en del teriln eg a kam na, v osred n ji jam i B pa največ kosov tla k a 
ognjišča. Če bi jam e bile del enotnega seliščnega prostora, bi mogel lep p ri­
p ad ati stanovanjskem u o b je k tu na površini, k je r p a ni o tem nobenih sledov. 
P rav tako ni bilo v ja m ah ali izven n jih kam nitnega orodja ali kakršn ih k o li 
kostnih ostankov.
ZUSAMMENFASSUNG
Neolithische Siedlungsreste in Brezje bei Zreče
A nlässlich der im H erbste 1955 vom Provinzialm useum in M aribor vorge­
nom m enen A usgrabung eines S kelettgräberfeldes im oberen D rav in jatale u n w eit 
von Slov. K onjice entdeckte m an u n te r den G räb ern der antiken und frü h sla ­
w ischen Periode auch v ier kleinere rundovale G ruben vom 1,4 m d u rch sch n it­
tlichen Dm. Sie bildeten eine räum lich sehr begrenzte G ruppe und w urden bis 
0,85 m tief in den verw itternden K alkboden v e rtie ft (Beil. 1). D ieser U m stand,
3 9 Prim er take analize: A. Paffl, Poznâm ky konstruktivne technìcké o chatové 
h allštattsk č stavbe v Brnč-M alom čricich, Časopis Zem ského m usea v B rnč 
XXXIII/1, Brno 1946, str. 145 id., sl. 1—3.

sowie ihre Lage auf einer vielleicht einst künstlich zugerichteten T erasse von 
20 X 30 m Grösse am 545 m hohen hügeligen Rücken, gibt ihnen u n te r den ge­
w öhnlich bekannten M aterial- und A bfallgruben eine gewisse Sonderstellung. 
D a sie zum W ohnen nicht dienen konnten, w äre es möglich, sie als V orrats­
gruben anzusprechen, obwohl irgendw elche Bew eisfunde dazu fehlten. In den 
G ruben m it steilen W änden und nicht ganz ebenem Boden befand sich eine 
rötlichbraune humose E rdschicht als Zuschüttungsm aterial, die in den G ruben 
B und D m it der sandigen Zwischenschicht unterbrochen w urde (Beil. 2). In der 
zerstreu ten Lage fand m an in allen vier G ruben verschiedenartige S tücke vom 
m eist rot und schwarz gebrannten Lehm bew urf, der in der G rube A am zahl­
reichsten w ar und den B estand von H olzw änden aus 2—6 cm dicken Ä sten sowie 
einigen etwas dickeren kantigen H ölzern bew ies (Taf. II). D ie G ruben w urden 
au f diese W eise m it hölzernen O berbauten un b ek an n ter Form einzeln oder 
gem einsam bedeckt und geschützt. In den G ruben selbst, sowie in ih re r Um ­
gebung sind jedoch keine Reste von F undam enten dieser Bauten festgestellt 
w orden. Da der felsige Boden — den neulich aufgeführten G artenhum us aus­
genom m en — nur m it sehr dünner E rdschicht bedeckt w urde, die in der 
V ergangenheit infolge ih re r Lage vor dem jetzigen W ohnhause verschiedene 
V eränderungen erlitten haben könnte, w äre es auch möglich, in den besproche­
nen G ruben den R est eines nicht erh alten en W ohnraum es anzusehen. D ie 
K lärung dieser Fragen ist zur Zeit noch nicht m öglich, jedoch ist es anzunehm en, 
dass die G ruben einen Teil der neolithischen Siedlung an dem un m ittelb ar 
benachbarten Sattel bilden, die in derselben Zeit durch zahlreiche S cherben und 
F ragm ente von S teingeräten in der A ufschüttungsschicht eines Tum ulus fest­
gestellt w urde.
A usser dem L ehm bew urf w aren in den G ruben w enige S cherben durch 
die ganze Schicht verstreu t. D ie m eisten von ihnen w aren an der O berfläche 
d er G rube A gelegen. Ih re Zugehörigkeit zu r spätneolithischen K eram ik ist 
d u rch das in den letzten Jahren erw orbene V ergleichsm aterial im D ra v in ja tale 
(Bern. 1 und 4), A jdovska jam a im K rkatale (Bern. 5) und K ran j (Bern, li) 
unzw eifelhaft bew iesen (Taf. I). Die Gefässe m it verjüngtem U nterteil und durch 
den Knick gesondertem steilem Rand (T. I, 9) kom m en besonders in d er Lengyel 
bzw. Slaw onisch-syrm ischen K ulturgruppe vor, zu denen die verw andten Form en 
aus A jdovska jam a gew isse Beziehungen andeuten (Bern. 11). A ehnliches gilt 
au ch fü r die geknickten W ände klein erer G efässe (T. I, 3, 4). Die Schalen m it 
steilem H alse und k lein en abw ärts gerichteten G riffzapfen am P rofilknick, 
w ie sie in B rezje am F ragm ente T. I, 10 b ek a n n t sind, haben ausser im D ra­
v in ja ta le (Bern. 19—20) auch in einigen südösterreichischen F undstätten gewisse 
P arallelen (Buchkogel-W ildon, Strappenkogel-W olfsberg, Bern. 21—22). D ie F rag ­
m ente der Fussgefäse T. I, 6, 7 scheinen ein er A b art auf dem hohen Fuss zu­
gehören. Das kleine Flaschengefäss T. I, 2 lässt sich m it ähnlichen G efässchen 
aus Vinca vergleichen (Bern. 7—8). In d er engeren Um gebung ist vor kurzem ein 
ähnlicher F und aus der V araždiner G egend veröffentlicht w orden (Bern. 6). Ein 
F ragm ent der Stiellöffel (T. I, 5) des sog. L engyeltypus bestätigt die an g efü h rte 
k u ltu re lle Zuweisung der Funde zu einer d er genannten K ulturgruppe gehö­
renden Randeinheit, die in den letzten Ja h re n in verschiedenen T eilen Slo­
w eniens entdeckt w urde und noch nicht zu r G änze ausgearbeitet ist. A bsolut 
chronologisch könnte m an daher die Funde von B rezje dem A usgang des 3. 
Jahrtausendes zuweisen.



Sl. i —i l = 2/6 n. vel.

Pril. 1. Lega neolitskih jam v B rezju nad Zrečam i
1 ................ ..