Poštnin« plačan« r gotovini. Posamran« Morilka Dia L—% Mri. 88 Leto XXIII* Ljubljana, 19. junija 1941*XIX Stev. 14 DOMOVINA In KMETSKI LIST Upravnlfltvo in uredništvo »DOMOVINE« LJubljana, _ , , 4 . - NaroCnina mtuzemstvo: četrtletnoll.- polletno22.-« Knafljeva uL St 5/H. nad., telefoni od 31-22 do 31-26 Izhala VSak tedCfl Cel°leta° ^iSČE^E!^ Račun postne hraidlnlce. podruž. v Ljubljani St 10.T11 ' poUetoo 30.-, celoletno 60— dinarjev Zgodovinski značaj DuceM govora Ob prvi obletnici vstopa Italije v vojno je Duce podal razvoj velikih dogodkov Štefani poroča iz Rima: Seja fašistične in korporaoijske zbornice 10. L m., ki se j« sestala ob prvi obletnici vstopa Italije v vojno, je dobila naravnost zgodovinski značaj spričo velikega govora, ka ga je na njej imeil Duce, Vodja Fašizma, Ustanov it olj Imperija in Predsednik Vlade. Seja je bila napovedana za 17. uro, toda že mnogo prej so bMe yse klopi v dvorani zasedene in po vseh galerijah je bilo polno odličnih osebnosti. V dvorski tribuni so se zbrali vojni ranjenci, ki jim je bila t« loža dana na razpolago od Kralja in Cesarja. Seji: so prisostvovali a mnogoštevilna zastopstva vojake, mornarice, letalstva, milice. Fašistične Stranke, fašističnih vseučiliščih skupin, invalidov, družin padlih in drugih nac!onalmih organizacij. Prisostvovali so člani Velikega fašističnega »veta; ministri, državni podtajniki, Fašistični5, nacionalni diroktorij, pokrajinski zvezni tajniki in vsi ostali člani Fašističnega nacionalnega sveta in člani loomporacij. Seji je predsedoval Dino Giandi. Viharne počastitve Duceju ob vstopu v zbornico Seja s© je pričela točno ob 17. Tajnik Scar-fiotfci je prečkal zapisnik zadnje seje z dne 23. aprila, ki je bil odobren. Prav tedaj je vstopil v dvorano Duce. Vsa Zbornica se je dvignila in prav tako tudi vse občinstvo v ložah ter priredila Duceju dolge, viharne ovac:je. Vedno znova je ponavljala njegovo ime: Duce! Ducet Na predsednikov poziv: Pozdrav Duceju! je vsa dvorana gromko odgovorila: Nam! Manifestacije vdanosti in zvestobe, ki so se jim pridružili tudi vsi ljudje po ložah in tribunah, so trajale več minut in so vedno bolj naraščale. Duce se je zahvalil z rimskim pozdravom.' Zakon o ustanovitvi Ljubljanske pokrajine sprejet Na dnevnem redu je bila uzakonitev Kraljevega zakonskega dekreta št. 452 z dne 18. maja Duce je Trenutek nato je predsednik vzkliknil: Duce 1 govori! Duce je tedaj stopil na govorniško tribuno in Zbornica je znova odmevala od silnih ovac:j, ka so trajale vse dotlej, dokler ni Duce | dal znamenja, da bo govoril. Tedaj je nastala v zbornici pobožna tišina. m Tovariši! Spomina vreden in svečan je današnji dan: dovršilo se je leto dni, odkar smo sitoipill Iv vojno! Leto dni, polno dogodkov in silnega zgodovinskega razvoja, leto dni, v katerem so so vojaki Italje na mnogih gorskih in puščavskih 1941-XIX o ureditvi dalmatinskih teritorijev, kf so pripadli Kraljevini Italiji ter Kraljevskega zakonskega dekreta štev. 291 z dne 3. maj« 1941-XIX o ustanovitvi Ljubljanske pokrajin«. Predsednik je Zbornico pozval, naj prične razpravo o obeh zakonskih načrtih. Vsa Zbornica se j« tedaj dvignila in obnovila viharne ovacije Do ceju. Predsednik je nato poizval Zbornico, naj z aklamacijo odobri oba zakonska predloga, ki sta ob prvi obletnici vojne napovedi potrdila vrednost Oboroženih Sil te ki pričata o povečanju ozemlja domovine. Zbornica »e je odzvala z novimi dolgimi aklamacijami Duceju. Predsednik je nato proglasil, da sta bila o'ba zakonska načrta z vzklikom sprejeta. _____ govoril frontah Evrope in Afrike na kopnem, na morju in v zraku junaško borite proti angleškemu Imperiju. (Navdušeno dolgo aplavdiranje.) V svojem govoru Hierarhom X. legije seim žo opozoril na vedno bolj odločilen značaj, na vedšnot obsežnejši pomen, ki ga bo usodno zavzete sedanja vojna. Vi se spominjate mojih govora* 18. novembra in 23. februarja. Obnovi« vse dogodke teh prvih 12 mesecev vojne bi se mondai smatralo za odveč: vsakdo izmed nasi jih je oseb» no in kolektivno dožMjal. Tcda želim predočMf Duce sprejema Visokega Komisarja in člane sosveta Ljubljanske pokrajine r stran a (IMm od blizu posamezne faze vojne, ki so se razsajale od februarja dalje na albanskih ioi afriških fnomitah. Obračun z Grčijo i Spričo neovržnih in objavljenih dokumentov če ne dvorni, prav tako popolnoma ozdraveli, je bilo 8592. Ozeblih tretje stopnje je bilo 4391. Večinoma so bili rešeni. Med padlimi je 1528 Črnih srajc, med! ranjenimi jih je 3296. Izgube albanskih oddelkov so znašale 59 padlih in 68 ranjenih. Grških izgub ne poznamo natanko, toda vse kaže, da so bilo daleč večje od naših. Zlom Jugoslavije Med tem, ko so se italijanske čete pripravljale, da napravijo konec z grško vojsko, je Jugo« slavija z »državnim prevratom« razkrila, kakšnei so bile njene prave misli. Vojna osi proti Jugoslaviji je postala spričo tega neizbežna. Spričo tega po vojne sile osi nastopile z bliskovito nagli* co. Med tem, ko je 2. armiija v pospešenih pohodih, ki so pokazali zdržijivost naših vojakov, prodirala z Alp vzdolž dalmatinske obale, so se Grki pričeli umikati — borile so se le še njihove zadnje sitraže — ter so nazadnje poskusile s prevaro avtentičnega odisejsikega stila zaustaviti nas na albanski meji, tako da so Nemcem, ne pa nam ponudili premirje. Toda energično sem jih priklical k pameti in nazadnje no se brezpogojno vdali. (Vsa zbornica se je sipet dvignila m navdušeno klicala: Ducel Duce!) Kar se Jugoslavije tiče, je skoraj na mah pokazala svojo kratkotrajnost. Spričo napačne dr- žavne organizacije in kot tretja mozaiSka država, ki; so jo umetno ustvarili izključno v Versaillesiu z izključno protaitalijamsko nalogo, je padla ob prvem sunku in se razdrobili«. Jugoslovanska vojska, ki so ji pari šibi in maloantantsiki krogi ustvariti • nekak sloves nepremagljivost'., tako da bi bik morala kakor je menil nebi švicarski lisit, zgroziti ves svet, se je ob prvih spooadih likvidirala. Angleži sio se ponekod pojavili na bojiščih, toda pregaženi od planinskih divizij in okloptiih divizij von Lista, so kmalu spoznali, da so jim postala tud: grška tla vroča pod nogami in so zapustili Grčijo v agoniji ter zbežali kakor ponavadi po morju. Politične in vojaške posledice ki so nastala po iziločitvi Anglije z njenih poslednjih oporišč v Evropi, so bile izredno velikega strateškega in političnega pomena. Povzročile so ogromno spremembo zemljevida tega področja, spremembo na bolje. posebno če bodo imeli vsi čut prave mere, to je čut za logičnejšo in pametnejšo ureditev v smislu pravice, upoštevajoč pri tem vse elemente, bi sestavljajo in cesto komplicirajo podane probleme. Tud>; tu ni bilo mogoče doseči vsestransko popolne ureditve, toda sedaj se je že treba odreči absolutni rešitvi take zadeve. (Odobravan ie.) Bolgarija si je anektirala Makedonijo, ki je po večini bolgarska, in zapadno Trakijo. neznatni, a vendar absurdni koridor, ki j' je zapirali dostop do Egejskega morja. Albaniia se bo povečala s Kosovsko pokrajine na severu in u Čamurijo na jugu. Črna gOTa si pridobi ponovno svojo neodvisnost in pride v italijanski olkvir (živahni, «r»'o&ni in dot«5 aplavzi-). Madžarsica, k: ima politične sporazume z Italijo že od 'ef.t 1926., je razširja svoje meje in Nemčija pa jih >e prestavila na levo stran Save Ostali del Slovence je postal italijanska pokrajina s posebnim režimom. Najvažnejše dejstvo pa je, da se je po 10 stoletjih obnovila hrvatska država. Stvaritelj te oh nove je po*lavn5.k Ante Pavelič, ki je kot izgnanec z mnogimi nicmiril svoiega pokreta (zeio živahni ar>'avzi) 12 let živel v Italiji. Potflavnik ve. da se lahko zanaša na tvorno solidarnost fašistične Italije. Znani so sporazumi, b5 so bili sklenjeni s Hrvatsko, tako politični kakor teritorijalni. Reka ima sedaj zaledje 5n z okupacijo vseh Kvarner-sk:h otokov je sedaj izpopolnjena, kar doslej ni bila. Ro"ika luka im,a pred seboj zanesljive perspektive. Določena je. da bo v službi hrvatskega in madžarskega zaledja. Z aneksijo skoraj vseh otokov Dalmatinskega otočja, z ustanovitvijo dveh novih pokrajin, splitske in kotorske, z raz-š;rien jem stare, nadvse zveste zadrsike pokrajine (Živahni in dolgi aplavzi) se lahko smatra dalmatinski problem za rešen, posebno še. če se uoošteva. da je moral hiti rešen hkrati s problemom varnosti na Jadranu, k* jo smatram sedaj 7h ie ne^zb^^no. Hi tjo. f«V; v državi, tako iz najvišjih razlogov strateške varnosti. Izvajati je treba do njih posebno postopanje, če so, kar je treba dobro pomniti, absolutno lojalni državljani do države. Seveda, kadar etniški momenti niso v skladu z zemljepisom, jo nujno, da se ti elementi premaknejo: dobro je, da s«, izmenja prebivalstvo, da se del takega P">hiva!stva odseV, ker se s tem pripomore do da se politične meje krijejo z rasnimi. Cpfija v italiianskem življenjskem prostoru V sporazumu z nemškim vrhovnim poveljstvom bo sikoraj vsa Grčija skupno z Atenami zasedena od italijanskih čet. To nas postavlja pred zelo resne probleme, posebno s prehranjevalnega vidika, toda lotili se jih bomo in skušali5 bomo olajšati, kolikor nam bo le mogoče, vsio bedo, ki so jo grškemu narodu povzročili njegovi vlasto-držci, vdinjani Londonu Biti si moramo na jasnem, da je Grčija spet prišla v sredozemski življenjski prostor Italije. (Zbornica se je znova dvignila ter dolgo, splošno in navdušeno vzklikala). —H5asawarap«>i IWI hi i n IIMBMBMHB Vzhodna ASdka Po Kerenu so Angleži ponovno razglasili, da se lahko smatra borba v Italijanski Afriki več ali manj stvarno za zaključeno. Toda po Kerenu so morali zadeti ob Amiba Alag5, kjer je izdržlji-vost Italijanov drugič dosegla epske vrhunce. (Znova se je zbornica dvignila in navdušeno akla-mirala). Vojvoda Aostski (nove silne ovacije) je bil v tej bitlki, ki se je razvijala na tisočih kilometrih, po puščavah in gorovjih, veliki vodja, vreden Savojskega rodu, iz katerega izhaja. Po padcu Amba Ailagia so Angleži znova proglasili, da je sedaj vsega konec, toda dejansko se borbe še nadaljujejo. Na treh področjih naše čete, čeprav obkoljene, še dajejo mnogo opravka Angležem: v Dankalr-ji, Džimi in Gomdaru. Koliko časa bo to lahko še trajalo, ni mogoče reči, toda gotovo je, da se bo odpor nadafljeval do mej človeških možnosti. Angleži izkoriščajo premoč svojega orožja, tako rekoč praktično in neomejeno možnost oskrbe in skoraj popolno pomanjkanje naših kolonialnih čet, ki nr'so imele časa, da bi se dodobra uredile in so bile zaradi tega nepripravljene na vojno z mehanskimi in predvsem letalskimi sredstvi. Glede na cilje vojne pa bi tudi popolna zasedba Imperija z angleške strani ne 5mela nikake odločilne vrednosti. Enostavno gre za maščevanje, ki ima čisto zasebni značaj (smeh v dvorani) in ki nič ne more vplivati na rezultate vojne, a je izkopalo samo še globl.ii prepad med Italijo 5n Veliko Britanijo. (Zbornica je vstala in dolgo časa vzklikala Duceiu). Ne morem danes reči, ne kdaj ne kako, trdim pa v najbolj kategoričnem smislu da se bomo mi vrnilli (splošno vzklikanje, da! da!) v one dežele, ki jih ie namočila naša kri (silne ovacije in ponovni, vzkliki: Duce! Duce!), v ont, dežele, ki smo jih v nekaj letih izpremenili in v njih zgradili bolnišnice, šole hiše, vodovode tovarne in one velike ceste, ki so čudo vsega afriškega kontinenta in po katerih s^ sedaj tako naglo prodirale sovražne mehanizirane čete. Naši mrtvi ne bodo ostali nemaščevani! (Splošno vzblikanje-Ne! ne! Dolgi in navdušeni aplavzi). Severna Afrika Ko sem govoril v februarju sem razložil, kar se je dogodilo \ Cirena ki in nisem nič prikril. Od tedaj se je položaj spremen5! C;renaika je spet italijanska. Akcijo so izvedle nemške oklepne sile, ki so se vztrajno borile skupno z italijanskimi. (Zbornica se je znova dvignila in dolgo aplavdirala) Izvojevanje Krete je dalo letalskim in pomorskim silam Osi najpripravnejša oporišča za mnočestvene napade na egiptskr obal. Življenje bo postalo za angleške pomorske vojne sile, ki so razmeščene po oporiščih Egipta in Palestine, zmerom težje. Namen, da se Velika Britanija prežene iz vzhodnega Sredozemlja, bo dosežen in s tem bo napravljen gigantsk5 korak na poti do zmagovitega zaključka vojne. Sodelovanje držav osi Na političnem področju »e izvaja sodelovanj© Sil trojnega pakta, predvsem pa sodelujeta Nemčija in Italija (dolgi in navdušeni aplavzi nemškemu diplomatskemu zastopstvu). Povedano je vse. če rečem, da delamo skupaj, da skupaj mar-širamo. da se skuoaj borimo in da bomo skupaj zmagali. Tovarištvo Oboroženih SM se spreminja v tovarištvo obeh narodov. V svojih poslednjih govorih ie Fiihrer (Zbornica se je dvignila in dolgo vzklikala) izrečno pripoznal kakšne in kolikšne so bile krvne žrtve ki jih je Italija do»-prinesla za stvar Osi. Že se kažejo poteze kontinentalne reorganizacije, ki je namen osne vojne, reorganizacije, ki jo zahtevajo idejni po*tiilati in prestane preizkušnje obeh revolucij. Smešne so govorce, s katerimi so smekulirali na morebitna trenja in nesporazuirtljenja. Ljudje brez pameti, ki so šli še dalje, kakoT na primer angleški ministrski predsednik (<*odrnjanje v dvorani) v svoiem nesmiselnem božičnem govoru, so utihnili. Dva naroda: ena vojna! To je lamdarna formula. ki s5ntetizira akcijo osi. ki se bo nadaljevala »e po voini (navdu^ni in do''gi aplavzi). Stališče Japonske Stališče Japonske (živahni, splošni in dolgi aplavzi japonskemu zastopstvu) je točno na črti s trojnim paktom, kakor je izjavil v Rimu In še pred kratkim v ToJciu zunanji minister Macuoka. Japonski narod je ponosen in lojalen in ne bi ostal indiferenten stori eo ameriškega napada na Sili Os5 (splošno, dolgo in živahno aplavdiranje). Jaoonska ve, da je na kocki tudi njena bodočnost. Kljub ogromnim razdaljam se odnosi z Japonsko poglabljajo. Ni dvoma, da bo številna in izbrana japonska vojaška misija, ki je ta trenutek dras gost Italije, lahko ugotovila, da je simpatija Fašistične Italije za Japonsko spontana in globoka. Španija Odnosi z drugimi silami, ki so se priključil« trojnemu paktu (dolgi, splošni in živahni aplavzi), in srcer z Madžarsiko, Slovaško, Rumueijo in Bolgarijo so nad vse prisrčni, pa tudi tam, kjer še ni posebnih političnih sporazumov. Aled državami, ki so izven konflikta, je treba posebej upoštevati Španijo Kljub laskanju in izsrljevanju jo jasno, da se Španija ne more odreči edini priliki, ki se ji ponuja, da popravi krivice, ki so ji bil« prizadejane v prejšnjih časih. Mi Španije na noben način ne silimo k odločitvi, ki jo lahko sprejmejo le odgovorni faktorji v popolni svobodi presoje. Omejujemo se le na misel in na prepričanje, da Španija ve, na kateri strani so njeni t>r"izkušeni prijatelji in na kateri njeni ntfi manjši sovražniki (živahno pritrjevanje). Revolucija Falange, glavne ncsitoljice nove zgodovinske usede Španije, se ne more postaviti ob sitraa »'ara plutokracije, židovstva in masonstva, sčlam, ki so, podpirajoč rdeče, skušale in še skušajo onemogočiti Caudillu, da bi dovršil svoj napor za narodno in socialno obnovo (aplavz). Turčija Kar se tiče Turčije, je do sedaj odbila vse angleško izsiljevanje. Predsednik Inneni je spoznal tragično usodo, ki čaka vse narode, ki se iz kakršnegakoli razloga zanesejo na Veliko Britanijo (smeh). Toda porabit? hočem to priliko, da povem predsedniku Ineniju, da namerava Italija v odnosu do Turčije nadaljevati ono politiko razumevanja in sodelovanja, ki se je pričela 1928 leta in ki je za naa še zmerom aktualna. Intervencija Amerike ' Če sta Španija in Turčija izven spora, pa jo neka transoceanska država, b5. kaže, da se bo vanj vmešala. Treba pa je vedeti, da nas ameriška intervencija nič preveč ne vznemirja (odobravanje). Izrecna vojna napoved sedanjega po>-ložaja ne bi spremenila, ker je ta položaj že vojna de facto, če že ne de jure. Tudi če bi se ameriška intervencija popolnoma razvito, bi bila prepozna. Pa čeprav bi ne billa prepozna, ne bi spremenila končne rešitve problema. Ameriška intervencija a) ne bo pripomogla Veliki Britaniji dO zmage, marveč bo vojno podaljšala; b) vojne n© bo omejila v prostoru, marveč jo razširila na druge oceane; c) apreme«i;1a bo režim Zedinjenih držav v avtoritaren in totalitaren režim, nasproti kateremu boota njegova evropska prednika, fa&-stični in narodnosocialistični, daleč pred njim ln bolj popolna (Smeh in aplavzi). Kadar se hoč® imenovati diktatorja v najčistejšem klasičnem izrazni, se citira Silla. Toda prav Silla so nam predstavlja kot skromen diletanrt v primeru s Delanotm Rooseveltom (Smeh in aplavz). Notranji položaj Tovariši! V teh dvanajstih mesecih spromeirtb, a vedino trdih doživetij, je italijanski narod podal vzgled discipline, ki mu ni primere. Ni so mestra.šil. ko sn- bile vesti neugodne in dnevi tom-ni„ ni se preveč navdušit, ko so bile vesti dobro H >n . fi-et'i K'hib sr-ncu je italijanski narod hladnokrven, realističen, čustven in refleksiven '"bencin, obdarovan s sitnim spominom in utrjen ter preizkušen v 30 stoletjih zgodovine. Samo kdor ne pozna italijanskega naroda, si lahko ustvari drugačno «fliko o njem Vojna ni storil« nič drugega, kakor potrdila vrline, ki %vi»Jo iz kmečkih globin rase in iz več tisočletnih tzfoo-šenj. Kakor vojna traja, tako narašča duševna In materialna napeto^. Neudobno*it se veča. Živlljfl* nje ljudskih sloicv postaja vedno težje. Poslednje kritične toSke našega prehranjevalnega pO"-ložaja so1 v zvezi z izčrpanjem zalog in s prirastkom prebivalstva, ki znaša na novem ozemlju morda en milijon. Gospodarski problemi, ki ao nastali spričo teh okoliščin, bodo rešeni s primernimi ukrepi pozitivnega 5n negativnega znai-čaja. Vojni dobičkarji bodo vedino trše kazinov*-ni. Kljub temu v vrstah naroda ni najti omah-livnov. ne malodušnežev. (Pritrjevanje). Narod čuti to vojno, potrebno in težavno fazo velik« revrVuciie. ki mora odpraviti absurdne privilegirane položaje, bi so si jih pridobile velike demokracije, ki se klanjajo zlatemu teletu in Zid j o. (Pritrjevanje). Le na tak način si je mogoče razlagati. k?ko potekaio dnevi 5talijan*kega naroda, v miru, delu in redu, ki ni bil nikoli niti najmanj narušen. Mladina je v množicah prihiteU iz šol v vojašnice, da se pripravi, kakor je treba, za vojno. 126 vpeučMiščnikov je s krvjo potrdilo ono vdanost domovini, ki je zmerom vži-gala srca naše vseučiliške mladine. (Navdušen® in sjnflnftn© vzikliikanie zastomstvu Fašističnih vso-učiliških skupin). Tisti, b5 čaka io na to. da M bo naša notranja fronta razmuistiila, pričakujejo, kar se nikdar ne bo zgodilo. (Aplavz). Os bo zmagala t Sovražnik je vztrajen, ker ve, da je v resnici mnogo na kocki, toda mi smo še vztrajnejši od njega. Udarci, ki mu jih je prizadejala os, so ga ponižali tako daleč, da je pričel obupno klicati las Ocean na pomoč. Pa tudi če bi vojna trajala dalje, kaikor bi bilo pričakovati, tudi če bi nastale nove komplikacije, Anglija ne more zmagati, ker so bile vse njene postojanke v Evropi uničene in jih Amerika ne more nadomestiti, pa naj Stori, kar hoče. (Živahno odobravanje). Os, revo>-hicionarni izraz nove Evrope, bo zmagala. Ob prvi obletnici vojne simo gotovi te zmage, ponosno m dogmatično gotovi tega, kar trd;mo. Trdno verujem, verujem, da je pravični Bog, ki ] Mogočen odmev Velik govor, ki ga je imel Duce ob prvi obletnici vstopa Italije v vojno, je poslušal ves italijanski narod z živo vero v zmagovito usodo vojujoče se Italije. Na vseh trgih, na vseh cestah in v vseh javnih obratih v Rimu so bili postavljeni zvočniki. Po govoru so velike množice ljudstva korakale po mestu in prepevale domovinske himne. ★ Proslava prve obletnice vstopa kraljevine Italije v vojno je bila tudi v Ljubljani po- živi v duši mladih narodov, v tej silni borbi med zlatom in krvjo že izbral. Zmagali bomo! Konec Ducejevega severa je sprejela vsa dvorana z nepopisnim, neskončnim vzkpkatijem in navdušenjem. Vedno znova so se ponavljali klici: Duce! Duce! Ko je Duce zapustil govorniško tribuno, je zbornica internirala himno Giovinezza. Nato je predsednik odredil pozdrav Duceju. Vsa zbornica je odgovorila na en glas: Nam! Duce se je tedaj napotil proti izhodu narodni srvetni-ki pa so v naglici zapustili svoje klopi ter se zbrali okrog njega in mu vedno znova z vzkliki izražali svoie zvestobo in vdanost. Seja zbornice se je zaključila ob 18. uri. Iz I zbornice se je Duce« vini! v Beneško palačo. čaščena z nastopom celotne ljubljanske posadke. Po določenem razporedu so prihajale posamezne kolone po Vegovi ulici z godbami na Kongresni trg. da so bile ob 17. uri razvrščene v velikanskem kvadratu. Zelene čelade in zelene uniforme so nudile res lepo sliko. Velik okvir te vojaške slike pa je delalo ljubljansko prebivalstvo, ki je upoštevalo navodila Kr. Karabinijerjev in stražnikov ter se je zadržalo v najlepši disciplini. no. Po ogledu Mussolinijevega trga je bilo slovensko zastopstvo sprejeto pri Ministru Tajniku Fašistične Stranke Ekscelenci Sere-ni. Ekscelenca Grazioli je sosvet predstavil Ministru, ki je imel nanj daljši nagovor. Nato je sosvetnike Ljubljanske pokrajine sprejel še rimski župan Ekscelenca knez Colon-na. Pozdravil ga je z lepim nagovorom župan dr. Adlešič in mu je rimski župan prav tako odgovoril z daljšinf pozdravom. Lep pogreb padlega oficirja Novo mesto, junija Dne 13. t. m. se je vršil z vojaškimi častmi pogreb majorja bivše jugoslovenske vojske g. Vajeviča iz Požarevca, ki je postal žrtev; zračnega napada na veliki petek in je bil od« kopan izpod ruševin novomeške meščanske šele pretekli teden. Pogreba se je kljub delovnemu dnevu udeležila množica prebivalstva. Iz mrtvašnice se je razvil dolg sprevod in za križem so nosili krasen venec z napisom »P > jemu drugu« pokojnikovi tovariši, katerim sledila častna četa vojakov v bojni opremi. Za črno krsto, katero so ob častni straži Kraljevih Karabi-njerjev nosili bivši pokojnikovi vojni tovariši, je stopal v spremstvu oficirjev tukajšnje posadke okrajni civilni komisar g. dr. Oton Gri-selli. Njemu je sledila velika množica prebivalstva. Ob odprtem grobu je namesto odsotnega duhovnika opravil pogrebne molitve g. Kost-jukovski, nato pa je g. komisar z odposlanstvom oficirjev stopil h grobu in oddal poslednji pozdrav pokojniku. Istočasno je tudi častna četa vojakov oddala posledno počastitev pokojnika. Zatem je prebivalstvo s pomladnim cvetjem zasulo grob. X Dvanajstkrat je dala kri za moža. Iz Ro- viga poročajo o ženi, ki je dala že dvanajstič svojo kri, da bi rešila življenje svojega bolnega moža. Kmetica Josipina Botonijeva, stara 37 let, se je pred dnevi že dvanajstič prijavila v bolnišnici, kjer So zdravniki izjavili, da bodo njenemu možu Ottaviu morda le rešili življenje s ponovnim prenosom krvi. Junaška žena se je brez oklevanja spet odločila za plemenito dejanje, da bi rešila že dolgo bolnega moža. stor z nizkim stropom in zamazanimi praznimi stenami. Nekaj slabotno brlečih plinskih svetilk je viselo nad okroglimi, umazanimi mizami. Na levi je bil točilski pult, na katerem je bilo polno tas in krožnikov. Zraven ja stal čokat moški s plešasto glavo in velikimi črnimi brki; očitno je bil gostilničar, ker je zvijačno prijazno z edinim očesom pomežiknil Roni. Poleg njega se je košatila močnejša in večja od moža gostilničarka s širokim razlezenim, grdim zmečkanim nosom in brezizraznimi očmi. Ta je po krajšem tihem opazovanju vprašala Rono, ali morda želi kavo. Rona je oklevaje pritrdila, tako tesnobno ji je bilo za mizo, edino nezasedeno, za katero je bila sedla. Vsi gostje so strmeli vanjo. Za sosedno mizo na desni so sedele tri ženske, katerih ceneni in neokusni okraski so poleg izpitih obrazov s sirovimi potezami pričali o njih malopridnosti. ženske so med seboj začele nekaj šušljati in ena imed njih se je udarila po kolenih ter se sirovo, zoprno zasmejala. Za neko drugo mizo sta tičala dva mlada fanta, neprespana, oblečena v zamazani obleki. Nedaleč proč je za svojo mizo sam sedel starejši mož z obvezanim čelom. Njegove oči so bile brez prestanka sovražno uprte v tujko, katere prisotnost se mu je očitno zdela sumljiva. Gostilničarka je prineslal kavo. Rona se je opogumila in ji je rekla: »Bila sem semkaj naročena zaradi nekega zavitka, ki ga dobim tu.« Gostilničarka je s priprtimi očmi pogledala mimo nje, kakor bi bila hotela zadevo premisliti. »Zaradi zavitka?« je menila. »Ne, ne Sosvet Ljubljanske pokrajine pri sv. Očetu Iz Rima poročajo: V ponedeljek 9. junija je slovensko zastopstvo, ki je bilo v Rimu, sprejel papež Pij XII. Ekscelenca Visoki Komisar Grazioli, ki je spremljal zastopnike, je vse predstavil svetemu Očetu. Sveti Oče je vse obšel in vsakemu dal roko in prstan sv. Petra v poljub. Nato je papež imel nanje tale nagovor v latinskem jeziku: »Srčno nas veseli, da vas moremo sprejeti v naši hiši, ko že poznamo vas in vaša mesta. Z veseljem se spominjamo, kako prijazno ste nas sprejeli na naši poti na evhari- stični kongres v Budimpešti Za vse to se vam iz srca zahvaljujemo, iskreno vas pozdravljamo. vas kot posameznike, tiste, ki jih zastopate in vse prebivalstvo ljubljanske škofije Ostanite trdni in goreči v veri in stanovitni v krščanskem življenju. Iz srca vam podeljujemo apostolski blagoslov.« Nato je sveti Oče podelil papeški blagoslov, ki so ga kleče sprejeli Člani sosveta so si še v naglici ogledali cerkev sv. Petra in se odpeljali na ogled Mussolinijevega trga, ki je zamišljen kot središče telesne vzgoje za Fašistično mladi- Euchhold: Smrt ob polu Kriminalni roman Naposled je bila razprava ob šestih prekinjena, ne da bi bila Rona zaslišana. Niti videti ni smela ljubljenega moža. Žalostna in utrujena je lezla domov. V njenem srcu ni bilo nikakega upa. Groza jo je bila pred to nočjo, ki jo bo brez spanja prebila spričo neštetih načrtov, ki se bodo drug za drugim porajali za rešitev Leona. Kar ji je rekel Butow, pač ne more biti nič drugega kakor dobro mišljena laž v njeno tolažbo, si je mislila. Gotovo zelo slabo kaže za Leona. Po izjavah drugih prič, ki jih je slišala, se ji je zdela obsodba Leona neogibna. Kako naj mu še pomaga v zad-nem trenutku? Ko je prispela v svojo sobo, je Rona Linckejeva našla na mizi pismo. Pisava je bila moška in neokretna. Zdelo se ji je, da je bila nalašč zverižena. Odprla je kuverto: »Cenjena gospodična! Pridite drevi v Kratkejevo klet ob Vrbni obali 6, če želite dobiti zavitek. S seboj pa morate prinesti 300 mark. Nikar ne pozabite. Brez denarja ne bo nič. Samo osebno se lahko pogovorim z vami.« Pumo je bilo brez podpisa. Vsa zadeva se ji je zdela skoro kakor past, toda Rona je bila zadne tedne storila že toliko neprijetnih in drznih poti zaradi zavitka, da se ni ničesar več bala. Razen tega j« bila že toliko obupana, da je takoj sklenila, napraviti še to pot. Oblekla se je in se napotila k Butowu. Ni ga sicer dobila, vendar pa se je lahko z njim pogovorila po telefonu Obljubil ji je, da bo skrivaj postavil pred klet nekaj poli-pijskih uslužbencev, ki jo bodo ščitili. Bilo je kmalu po osmi uri, ko je Rona prišla na mračno, samotno cesto. Na obeh straneh so stale stare, umazanosive hiše, tesno stisnjene druga k drugi. Nekaj mestnih delavcev je popravljalo kanal pred hišo št. 6. Pred vhodom na vrhu strmih stopnic, drže-čih v klet, je stal dolg in koščen možak z bledim, sirovim obrazom. Pozorno, skoro ne-zaupno je gledal delavce. Rono je pogledal samo bežno s svojimi prežečimi očmi. Ko je šla mimo, je vzel roke iz žepa in ji napravil prostor. Rona je stopila s tesnim srcem po polzkih stopnicah v klet in potrkala. Nihče se ni oglasil, čeprav se ji je zdelo, da je bila šele pravkar slišala kričave glasove. Mrtvaška tišina je vladala. Nihče ni odprl. Poskusila je vrata odpreti. Zaman, še enkrat je potrkala. Tedaj se je obrnil dolgi možak k njej. »Bom pa jaz potrkal, gospodična,« je rekel, stopil počasi po stopnicah navzdol in večkrat udaril na poseben način s trdimi prsti na vrata. »To ni tako preprosto.« se je zarezal. Ducejevega govora Topničarski praznik v Ljubljani Vojašnica Vojvode d' Aosta, kakor je ime velike topničarske vojašnice za Bežigradom, je doživela v nedeljo prazničen dan. Topničarstvo praznuje namreč vsako leto 15. junija svoj praznik. Italijansko topništvo je že od nekdaj slovelo po svoji dovršeni bojni vrednosti. V naši Ljubljani nastanjeni 13. topničarski polk, ki pripada odlični diviziji sardinskih grenadirjev, je imel glavno proslavo dopoldne, notranjo proslavo za moštvo polka pa še popoldne. Naznanjena od trobentačev častne straže sta prispela v vojašnico Visoki Komisar Ekscelenca Emilio Grazioli in poveljnik Ar-madnega zbora Ekscelenca general Mario Robotti. Poleg njiju so bili navzočni Komandant Divizije general Orlando, milični general Tallinucci, general Alagia, Vicefederale konzul Giuseppe de Turis, viceprefekt Ed-vardo Bisia in drugi vodilni funkcionarji Visokega Komisariata. Zavezniško Nemčijo je zastopal generalni konzul dr. Hans Brosch. | Zelo številno so bila zastopana krajevna oblastva in zavodi. Prišli so na pomembno svečanost ljubljanski župan dr. Adlešič, zastopnik zaradi birmanja zadržanega škofa stolni vikar dr. Nadrah, rektor vseučilišča dr. Sla-vič, predsednik Akademije znanosti dr. Nah-tigal in drugi. Ko sta Visoki Komisar in poveljnik Ar-madnega zbora pregledala postrojeni polk in šla nato na častno tribuno, je vojaški duhovnik opravil sv. mašo. Nato je polkovni poveljnik polkovnik Boglione z vznešenimi besedami nagovoril grenadirske topničarje. Pozval jih je, naj bodo vselej z dušo in srcem pri delu za Kralja, Duceja in Cesarstvo, ter zaključil govor z vzklikoma Vladarju in Duceju. Krepki vojaki so se gromko pridružili vzklikoma. Sledila je sijajna "revija izurjenosti, spretnosti in poguma topničarskega polka. Lepa je bila tudi popoldanska svečanost. Vojaki so priredili vrsto uspelih nastopov. Pregled vojnih in političnih dogodkov Iz Benetk poročajo: Benetke so v soboto in nedeljo doživele dva pomembna zgodovinska dogodka. To je bil sestanek med grofom Cianom in med nemškim zunanjim ministrom von Ribbentropom in podpis pogodbe o pristopu nove hrvatske države k trojni zveni. Obisk nemškega zunanjega ministra v Benetkah in njegovi posveti z grofom Cianom so po splošni sodbi italijanskega in nemškega tiska dogodek posebnega političnega pomena. Iz Benetk poročajo: Dne 15. t. m. dopoldne je dopotoval v Benetke hrvatski poglavnik dr. Pavelič v spremstvu z maršalom Kvater-nikom in zunanjim ministrom Lorkovičem. Na postaji sv. Lucije, ki je bila okrašena tudi s hrvatskimi zastavami, ga je sprejel grof Ciano. Paveliča je spremljal tudi italijanski poslanik v Zagrebu Casertano. Po prisrčnih pozdravih je poglavnik pregledal častno četo mornarjev in bil deležen navdušenih počastitev. Ob 12. je bil v Doževi palači slovesno podpisan zapisnik o pristopu Hrvatske k trojni zvezi. Poleg domačih postaj so to slovesnost prenašale vse nemške, japonske, hrvatske, slovaške in bolgarske radijske postaje. Hrvatski poglavnik je stopil v palačo v spremstvu grofa Ciana in nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa ,ki so zavzeli častna mesta pri veliki mizi, okoli katere so se razvrstila zastopstva vseb držav trojne zveze. Iz Rima poročajo: Predsednik Roosevelt je sporočil ameriškemu kongresu, da žrtvujejo Zedinjene države vsak dan po 15 milijonov funtov šterlingov za pomoč Angliji. Tako porabljajo dnevno Zedinjene države za borbo proti Italiji in Nemčjii enak znesek, kakor ga porabi dnevno Anglija za borbo proti Osi (Italiji in Nemčiji). Rooseveltova izjava potrjuje Ducejeva izvajanja, da so Zedinjene države dejansko, čeprav ne pravno, v vojni z Italijo in Nemčijo. vem ničesar. Od koga pa naj bi bil tisti zavitek?« »Pismo, ki sem ga dobila, ni bilo podpisano. Gre za zavitek, ki ga že dolgo časa iščejo. Nekdo ga je moral 8. ali 9. tega meseca pustiti tu.« Medtem je pristopil gostilničar in prisluhnil. »Ti, Maks, ali ti kaj veš o zavitku? Meni ni nič znano,« je rekla gostilničarka možu. »Ne, prav nič,« je gostilničar počasi zmajal z glavo in se zagledal z edinim očesom v Ronino kavo, »ne, pri meni ni zavitka. Pri meni ni prav nič takih reči. S takimi rečmi se mi ne pečamo, gospodična. Naš lokal je čisto dostojen lokal.« ^ Med tem je dolgin, ki je prej stal zunaj, stopil tiho k Ronini mizi in pomežiknil go-stilničarki. Ta je skrivaj sunila svojega moža in oba sta šla spet k točilniškemu pultu. »Gospodična,« je rekel dolgin in kratkomalo prisedel s hrbtom proti ostalim gostom, »gospodična, ali ste res pravi, s Kesslerjeve ceste? Imate pismo s seboj?« Rona je privlekla iz svoje torbice umazano pismo. Dolgin ga je takoj popadel in ga vtaknil v svoj žep. »Zdaj vam ni več potrebno,« je menil in se zarezal. Rona je čutila pravcato grozo pred tem človekom. Morala je zbrati vso voljo, da je lahko vztrajala v njegovi bližini. »Dajte mi hitro zavitek. Takoj dobite de-•ar,« je reka hlastno. Oči potepuha so se poželjivo, nevarno zasvetile. »Kje imate denar, gospodična?« je zasikal. »Če niso trije stotaki, ne bo nič. Pokažite mi, ali imate dovolj s seboj, gospodična.« Toda Rona je bila zadosti pametna, da mu denarja ni pokazala. »Najprej moram videti zavitek,« je rekla odločno, »Ga nimam tu, gospodična. Dajte mi denar, a jutri zjutraj vam prinesem tisto reč.« Rona je samo odkimala. »Kaj vam je potreben zavitek še danes, gospodična?« »Da, takoj ga moram imeti.« »Potem pa morate z menoj v moje stanovanje. Stanujem prav blizu od tod. Toda vi se me menda bojite, gospodična? Naposled vam bo najbrž le bolj všeč, če tiste cunje prinesem pozneje k vam? Samo denar mi morate izročiti že zdaj.« Rona je vstala, šla bo z njim, pa naj se zgodi, kar se hoče. Mora dobiti zavitek. Potepinu sicer ni zaupati, toda bo že pazila nanj. Najprej mora dobiti zavitek, nato pa mu bo dala denar. A če bo zlikovee naposled postal nasilen, ji bosta že pomagala policista,, ki stojita zunaj pri svetilki in sta poučena, kaj morata storiti. . ... . »Z vami pojdem,« je rekla. »Ko mi izročite zavitek, dobite takoj denar. Trije stotaki so tu v listnici.« »Prav, gospodična.« Možak je prikimal gostilničarjema in se obrnil proti vratom. Rona je takoj plačala kavo, plaho pogledala po drhali, ki je zijala vanjo, in gostilničarko, ki je nebrižno stala na svojem mestu zroča v tla, kakor bi bila stoje spala, nato pa je odprla vrata. Hladen večerni zrak je prijetno puhnil vanjo. Dolgin je pogledal na cesti na vse strani, preden je šel dalje. Videl ni nič sumljivega. Predsednik je dalje povedal, da je 60 angle. ških trgovskih ladij na popravilu v ameriških ladjedelnicah. V kratkem pa bo prišlo v ameriške ladjedelnice še 200 angleških ladij, da jih bodo preuredili in opremili z obrambnimi napravami proti minam. Roosevelt je naposled povedal, da je Anglija od začetka te vojno potrošila v Zedinjenih državah 850 milijonov; funtov za svoje nakupe, čeprav je bila vrednost ameriškega blaga, poslanega v istem času v Anglijo, mnogo večja. Iz Rima poročajo: Bolgarski kralj Boris je obiskal Kralja in Cesarja. Med svojim obiskom pri vladarski rodbini v gradu Saa Rossore je bil bolgarski kralj Boris sprejet pri Duceju v Beneški palači. Razgovor med njima je trajal okoli dve uri. Sporočilo o sestanku med kraljem Borisom in Ducejem je prišlo prav v trenutku, ko je fašistovska Italija prva slovesno priznala Bolgariji njene pravice s tem, da je njen poglavar s svojo besedo povedal, da je značaj Macedonije pretežno bolgarski. f To sporočilo je takoj globoko odmevalo po vsej Bolgariji, kjer se še spominjajo zgodovinskega srečanja med Mussolinijem ln kra« ljem Borisom leta 1932., ko je bolgarski narod še živel v žalosti zaradi tako imenovanih mirovnih pogodb. Razgovore, ki jih je kralj Boris imel med svojim obiskom v Italiji, smatrajo v Sofiji kot osnovno važne za nadaljnl srečni razvoj prijateljskih odnošajev med obema državama. Ti odnošaji so dobili stvarni izraz tudi v pristopu Bolgarijo k trojni zvezi, »Dlplomatisch - politische KorrespondemHt piše: ( Za Anglijo je zdaj prišel trenutek, da na« daljnje svojo roparsko politiko v območja svoje bivše zaveznice. Anglija ne vidi rada Sirije v francoskih rokalL Angleškim težnjam manjka de Sirija, da bj z njo Anglija lahko izvajala nadzorstvo nad vsemi arabskimi pokrajinami. Iz Berna poročajo: V Londonu je bilo urad* no sporočeno, da je bila v kraljevi palači seja, katere so se udeležili zastopniki Anglije, angleških dominionov, Indije hI vseh ubežniških vlad, tako Imenovanih angleških zaveznic. Navzočni so bili tudi zastopniki generala De Gaullea. Na seji je bila odobrena reso* lucija, s katero se navzočne vlade obvezujejo nadaljevati boj do poraza Italije in Nemčiji in zavrniti vsako ponudbo miru, ki bi ne tem& Pokimal je Roni, naj mu sledi, in je nagla krenil v neko stransko ulico, katere hiše sO stale tik ob reki. Okna njih hrbtnih strani so gledala na temno vodo. Pred čisto razdrapano hišo je obstal in tiho zaklel. Dva delavca, ki sta končala svojo delO pri kanalu, sta žvižgaje zapeljala svoji samOh kolnici v isto ulico. Dolgin je počakal, da sta šla mimo. Pol« gledal jima je ostro v obraz. Toda delavci se za to nista zmenila, temveč sta žvižgaj® mirno korakala dalje. Tedaj je dolgin pomignil Roni, naj vstopL »Po stopnicah navzgor, gospodična,« je rekejj, Rona je oklevala. Ali naj gre v to sumljivo hišo? Pa še po stopnicah navzgor? »Rajši mj prinesite tisto reč dol in boste tu pri vratih prejeli denar,« je rekla. »Ne, tu je pretemno. Tu ne bom mogel videti, če mi boste res dali tri stotake.« Možak je že stopal po temnih stopnicah navzgor. »Ko bova prekorakala prve stopnica bo svetlo, gospodična,« je vzkliknil Roni nazajC »Saj se vam ne more nič zlega storiti, ker sO povsod ljudje!« Rona mu je sledila. V temi se je pretipava!® dalje. Nekje v hiši je zajokal otrok, sicer pa nI slišala glasu. »Tu ni prižgana svetilka,« je zagodrnjal dolgin od zgoraj. »Morava še za ene stopnic« više. Potem vam prinesem tisto reč ven.« Lezla sta dalje v temi. Zdajci pa je pošto« pač' obstal in prisluhnil. Njegov ostri sluh j« zaslišal neki glas. Bilo je fino škrtanje, kakor bi se bila odprla spodaj vežna vrata. Rona; je prišla že čisto do njega. Tu je bilo svetlejet Ob oknu kraj stopnic, ki je gledalo na rek<\ ljila na porazu nasprotnikov, V Švici pripominjajo, da so podobne seje prepogoste, kar Vzbuja domnevo, da so angleški vodilni možje precej v skrbeh. Iz Rima javljajo: Nemški politiki menijo, 3a bi bilo zmotno soditi, da položaj v Iraku ni več važen. Iraški nacionalisti so dali osvobodilnemu boju arabskega sveta izrazito narodni značaj in so Odločeni nadaljevati ta boj z vsemi sredstvi. Čeprav je iraški boj za osvoboditev moral biti trenutno ustavljen zaradi velike tehnične pre-jnoči Angležev, pa ni mogoče reči, da bi to bil že končni zaključek, zakaj taka protiangle-Ika akcija ne more izgubiti svoje pomemb- uv^iiJl I Iz Vichyja poročajo: Poročilo francoskega ministrstva za vojsko z dne 14. t. m. javlja o položaju v Siriji: Francoske čete kljub vsem silovitim sovražnim napadom drže svoje postojanke. V petek popoldne je uspelo oddelku angleške pehote in oklopnih oddelkov s podporo vojne mornarice vdreti v Saido, toda s protinapadom francoskih motoriziranih in kolonialnih čet je bil sovražnik spet pregnan." Tudi pri Mersa Jumu in Kisveru so bih Angleži in degolisti (tako zvani svobodni Francozi) odbiti. Kisver je še vedno v francoskih rokah. Angleško letalstvo je spet brez uspeha bombardiralo Bejrut. Eno angleško letalo je bilo sestreljeno. Cene na ljubljanskem ln novomeškem trgu Živilski trg v Ljubljani je bil v soboto prav tivahen. Glavnate solate nudijo vsak dan več in je zato tudi vsak dan cenejša. Za berivko, radič in druge vrste solate ni več zanimanja razen za krmo kuncem, ki jih redijo že skoro v vsaki hiši. Več povpraševanja je po krompirju in čebuli. Zato je uvoženi novi krompir po 10, čebula pa po 14 din kilogram. .Vedno več je na prodaj domače zelene kolerabe, ki je po 8 din kg. Uvoženi grah ni šel več tako v denar, ker so zelenjadarice prinesle domači grah v znatnih množinah. Cena mu je bila 10 do 12 din za kg, medtem ko prodajajo uvoženega po 14 din. Stročji fižol Se prodaja po 20 din navzgor, a bo cenejši, kadar bo tudi domačega dovolj na prodaj. Na irg prinašajo vedno več česna, mladega korenja, drobnjaka in raznih zdravilnih in južnih zelišč, medtem ko izgubljata redkvica in Špinača spričo obilice novih vrst zelenjave vsak dan na veljavi. Med uvoženo zelenjavo so že presni paradižniki in tudi belušev in cvetače ne manjka. Za kislo zelje zanimanje še nI ponehalo. Prodajajo ga po 5 din kg. Svoj poseben prostor imajo prodajalke jagod in gob. Gozdne jagode so bile po 14 do 16 din liter. Suhe češplje se prodajajo po 20 do 22 din za kg. Na ribjem trgu je bilo poleg belic po 28 din naprodaj nekoliko sardelic po 28 din kg. * V petek je bil zaradi novopostavljenih mej trg v Novem mestu dobro založen. Z novimi mejami ima Novo mesto razširjeno zaledje. Nasprotno ljubljanskemu trgu prevladuje na novomeškem še vedno prodaja potrebščin na merice, krožnike, glavice in podobno, zaradi česar je otežkočena primerjava novomeških cen s cenami na drugih trgih. Mleko se prodaja po, 4 do 5 din liter, Oblastva bodo te cene znižala. Občutno znižane so bile na trgu v petek cene vsakovrstni zelenjavi in sadju. Prodajah so: grah po 10 do 12 din, domači krompir po 2.50 do 3 din, novi krompir po 10 do 12 din, fižol po 8 do 12 din, novo čebulo po 6 din kg. Kmetske prodajalke so prodajale kolerabice po 1 din kos, solato po 2 do 3 din glavo, listnato špinačo po 3 do 4 din krožnik. Na trgu je bilo tudi precej kisle repe po 2 din kg in kislega zelja po 4 din kg. Posebno mnogo je bilo češenj. Gozdne jagode so bile po 10 din liter, jabolka pa po 24 din kg. Zelo slabo pa je bil trg založen z jajci in perutnino, ki je zelo draga Jajca so bila po 1.50 do 2 din kos, kokoši po 60 do 80 din, majhni piščanci pa po 30 dinarjev. •= Preimenovanje Hranilnice dravske banovine. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino odreja na podlagi čl. 27. naredbe z 27. julija 1. 1927., spremenjenega z naredbo banske uprave dravske banovine z dne 28. julija 1. 1933.: Hranilnica dravske banovine se imenuje odslej Hranilnica Ljubljanske pokrajine. Glede vsega, za kar je po prejšnjih predpisih bila pristojna banovinska uprava, je poslej pristojen Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino. = Obroki kmečkih dolgov. Po odloku Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino ostanejo v veljavi vsi dozdajšnjj predpisi glede dospelosti, zapadlosti in izterjevanja letnih obrokov kmečkih dolgov, Vsi prizadeti se pozivajo, da jih čimprej poravnajo, ker se s tem izognejo prisilni izterjavi. — Lanski vinski pridelek v Evropi je Ul majhen. Agencija »LTtalia d'oggi« podaja v številkah, koliko vina so lansko leto pridelali v vse^ evropskih državah, ter ugotavlja, da je lanski evropski vinski pridelek znašal 101.9 milijona hektolitrov. Leto prej je Evropa pridelala dosti več vina, kakor dokazuje številka 163.5 milijona hektolitrov. Od lanskega pridelka pride med drugim: na Francijo 44.8 milijona (68 milijonov v prejšnem letu), na Španijo 12 (17), na Madžarsko 0.8 (4), na Rumunijo 1 (8), na Jugoslavijo 1.5 (3) in na Portugalsko 4.8 (7.8) milijona hektolitrov. Ia teh številk se vidi, da je bila v navedenih evropskih državah vinska trgatev lani neprimerno slabša od leta 1939. PREMALO JE DOBIL Krojač Jaka je prihajal v župno cerkev raztrgan, da ga je bilo sramota pogledati. Bolelo je župnika, da mu je Jaka tako onečaščal božji hram. Zato ga je neprestano karal, a vsi opomini so šli Jaki pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven. Naposled-je začelo župniku Jakovo početje presedati in je Jako čvrsto priiel: »Sraimrte se, Jaka, krojač ste, pa posečate hišo božjo tako razcapani.« »Če bi krpal za sebe, ne bi mogel šivati za druge, a brez zaslužka ne morem živeti,« je menil Jaka. »No, koliko bi zaslužili, če bi tako strgano obleko zakrpali komu drugemu?« »Petdeset dinarjev,« se je odrezal Jaka. Župnik se je malo zamislil, nato pa je segel v žep in mu dal pet desetakov. »Na, Jaka, tu imate, zakrpajte si obleko.« Jaka je vzel denar, se lepo zahvalil, toda naslednjo nedeljo je bil pri sveti maši že spet ves razcapan. Sveta jeza je prijela župnika po opravilu, ko je naletel na Jako. Začel ga je oštevati: »Kaj vam nisem dal petdeset dinarjev, da se zašijete!« »Da, da, res je, toda sem se zmotil in dremalo računal. Za tako majhen znesek nt morem zakrpati svojo obleko. je gorela slabotna petrolejka. Plamenček je frfotal zavoljo sape skozi odprto okno. Slišalo se je skrivnostno šumenje in grgranje vode. Dolgin je še enkrat prisluhnil po stopnicah navzdol. Bilo je vse tiho. Tedaj se je obrnil k Roni: »Zdaj pojdem po zavitek in gospodična bo položila denar tu na stopnice. Takoj se vrnem.« Čakala je komaj eno minuto, ko je zaslišala kljub šumenju vode plazeče se korake. Po stopnicah je nekdo prihajal navzgor. Srce ji je silno tolklo. Tedaj pa se je dolgin že vrnil. Velik, v pisano plahto zavit ovoj je ime v rokah. Njegov pogled se je poželjivo uprl v stotake. Segel je z roko po njih in jih vtaknil v žep, medtem ko ji je izročil ovoj. Komaj je culo prijela in jo hotela odvezsti, da bi videla, kaj je v njej, jo je nenadno zadel v čelo silen udarec. Omahnila je in zakričala, nato pa je čutila, kako jo je trda roka prijela za vrat. V trenutku ji je druga roka odtrgala uro z verižico. Takoj zatem je čutila, da so jo roke dvignile proti oknu. Zavratno je šumela voda pod oknom. Zazdelo se ji je, kakor bi se bila pogreznila v globino brez dna in omedlela je. Toda v trenutku, ko se je dolgin pripravljal, 3a jo vrže skozi okno v valove, so zgrabile zlikovca železne roke in ga pritisnile na kolena Zločinec je moral tik pri tleh izpustiti' Rono, ki je krvaveča in brez glasu zdrsnila na tla. Divja borba se je začela. Toda bila sta dva proti enemu. Oba delavca, ki sta imela prej opravka pri kanalu, sta se spremenila v dva krepka, z okovi opremljena policijska uslužbenca. Zločinec je bil premagan in zvezan. Glasen žvižg pri vratih. Še dva policista sta se pojavila. Nezavestno Rono so prenesli z njeno culo v avto, a zvezanega dolgina so prepeljali v drugem vozilu na policijsko stražnico. - OSEMNAJSTO POGLAVJE Bilo je okoli četrte ure popoldne drugega dne sodne razprave proti Leonu Bergmannu. Ljudje so v množici prihajali poslušat razpravo. Napetost je rasla med občinstvom od ure do ure. Med njimi se je razširila vest, da je bil minilo noč izvršen še en umor, katerega žrtev je baje nevesta obtoženega Bergmanna. Nekateri so to vest popravljali, češ da Rona Linckejeva ni mrtva, pač pa toliko poškodovana, da je ni mogoče zaslišati. Med poslušalci so bili tudi ljudje, ki so trdili, da je Bergmann sploh po krivem obtožen umora in da je pravi morilec tisti, ki je hotel ponoči umoriti Bergmannovo nevesto Rono in je potem pobegnil. Najrazličnejše vesti so se širile med poslušalstvom. Tudi ta, da je kriminalni komisar Butow odpotoval v Braunsbad, odkoder bo baje privedel pravega morilca k razpravi. Celo v svetli, prostorni in udobni sobi, kjer so se zbirali porotniki, se je čutila naraščajoča nemirnost. Do časa, ko je predsednik zjutraj začel razpravo, ni bilo med porotniki nikogar, ki bi se upal reči, da je Bergmann nedolžen. Tudi izpričevalo doktorja Martensa, ki je na vprašanje zagovornika odgovoril, da ne more Leonu prisoditi takšno dejanje, in izpoved detektiva, da napravlja Bergmannovo obna- šanje nanj prej vtisk nedolžnosti kakor krivde, nista nič zalegla. Vse te razbremenjevalne okoliščine so se videle brez pomena. Preveliko je bilo število indicijev, ki jih je zbralo državno tožiteljstvo proti Bergmannu. Bergmannovo ravnodušnost in vztrajen molk pa so smatrali za preračunano pretkanost obtoženca, ki še samo na ta način upa kaj doseči pri porotnikih. Šele ko je predsednik javil, da so nastopile okoliščine, ki lahko dado razpravi drugo smer, da je Butow odpotoval v Braunsbad in da je bila ponoči ranjena važna razbremenjevalna priča, se je začelo razpoloženje porotnikov obračati za Bergmanna. »Jaz sem si prav za prav že prej mislil, da ta ne more biti krivec,« je rekel sivolasi porotnik gimnazijski profesor Bock s svojim milim glasom in se izpod naočnikov nasmehnil lekarnarju Kaiserlingu. Ta je skomignil z ramami. »Bomo videli. V najboljšem primeru bo Bergmann oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. Veste, ne verjamem čenčam, da je Butow že na sledu pravemu morilcu...« »Verjemite mi,« je še prijazneje dejal stari profesor Bock, »da ga bo Butow prijel. Le verjemite mi. Bergmann bo sijajno oproščen.« »Ce bi bilo po vašem, gospod profesor, bi sodišče sploh nikogar ne obsodilo. Vse preveč dobrega srca ste,« je odvrnil lekarnar. Hišni posestnik Leinert, ki je nejevoljno nekajkrat potegnil svoje dolge črne brke sem in tja, je zagodrnjal vmes: »Sploh ne razumem, kako more kdo spričo tolikih indicijev misliti na oprostitev.« (Dalje) Ob sklepu lista smo prejeli važno vest o obvezni zamenjavi dinarjev v italijanske lire. S kraljevo uredbo z dne 2. Junija 1941-XIX, ki je bila objavljena v Uradnem listu kraljevine Italije 17. t. m., je določeno, da je italijanska lira v Ljubljanski pokrajini denar z zakonito veljavnostjo in da se morajo v času od 16. do 26. junija zamenjati dinarji v lire, in sicer v razmerju 38 lir za vsakih 100 din. Po istem tečaju se morajo med prebivalci Ljubljanske pokrajine tudi v bodoče poravnavati dolgovi katerekoli vrste, ki se glasijo na dinarje. Dinarji se lahko zamenjajo pri davč. upravah na Vrhniki, v Dolenjem Logatcu, v Višnji gori, v Novem mestu, v Črnomlju, v Kočevju in v Ribnici, kjer bodo delovale poslovalnice zavoda »Banca d' Italia«; v Ljubljani pa pri finančnem ravnateljstvu, pri davčnem uradu za okolico (justična palača) in pri ba-novinskem finančnem oddelku. Dinarje so upravičene zamenjati samo osebe, ki stalno prebivajo na priključenem ozemlju in samo za denarni znesek, ki je v njih zakoniti posesti. Posebno opozarjamo, da se morajo lOOOdi-narski bankovci predložiti v zamenjavo v prvih treh dneh, t. j. 19., 20. in 21. junija. Tisočake je treba torej zamenjati do vštete sobote, ker pozneje izgube vrednost. Ostali bankovci pa se lahko zamenjajo do vštetega četrtka, 26. junija. V istem roku, t. j. od 19. do 26. junija, se morajo izročiti pri denarnih zavodih (bankah, kreditnih zadrugah) proti potrdilu vsi vrednostni papirji, ki jih je izdala bivša država Jugoslavija ali so bili izdani z jamstvom bivše države Jugoslavije. Do vštetega 26. junija je najstrože prepovedan vnos dinarjev in vrednostnih papirjev, ki jih je treba oddati, v novo priključena ozemlja. Zoper vse, ki zakrivijo kršitev gornjih predpisov, bo odrejena popolna zaplemba vrednostnih papirjev, glede katerih se stori prestopek. Hitro nekaj italijanščine četrta vaja ■ Italijanski samostalnik ima spolnik Italijanščina ima enako kakor nemščina določne in nedoločne spolnike za označbo moškega in ženskega spola samostalnikov, a srednjega spola italijanski jezik ne pozna. Za moški spol se rabita dva določna spolnik a, in sicer il in lo. Lo je tako rekoč izjemni spolnik, ker se rabi le za tiste moške samostalnike, ki se začenjajo z nečistim so-glasnikom s, s soglasnikom z in s samoglasniki. Nečisti s je tedaj, če mu sledi še kak soglasnik. Pa še to je treba pripomniti, da se lo pred samoglasniki apostrofira v 1'. Črka o torej odpade. Primeri za il: il pa-dre (izgovori il pždre — oče), il generale (izgovori il dženerale — general), il seeolo (izgovori il sekolo — stoletje; tu je čisti s in zato il). Primeri za lo: lo spago (izgovori lo sp&go — vrvica), lo sposo (izgovori lo spozo — soprog), lo zio (izgovori lo cio — stric), l'avaro (izgovori lavaro — skopuh; tu pred samoglasnikom samoglasnik o odpade, odnosno se apostrofira, tako da se namesto lo avaro piše l'avaro in se tudi skupaj izgovarja). Ima pa moški spol še nedoločni spolnik un in uno. Un se rabi pri istih samostalnikih kakor il, a uno pred istimi kakor lo (torej pred samostalniki z nečistim s in s črko z). Izjema je le, da se un rabi tudi pred samostalniki, ki se začenjajo s samoglasniki. Primeri za un: un padre (izgovori un pšdre — oče), un anno (izgovori un anno — leto). Pri-" meri za uno: uno spago (izgovori uno spago — vrvca), uno zio (izgovori uno cio — stric). Un in uno pomeni sicer en. Če torej stoji pred italijanskim samostalnikom un ali uno, pomeni en, odnosno neki. Uno zio je torej en, odnosno neki nedoločni stric, medtem ko je lo zio določeni, znani stric. Za ženski spol se ribi določni spolnik la in nedoločni una. Oba se apostofirata pred samostalniki, ki se začenjajo s samoglasniki. Na primer: la sera (izgovori la sera — večer), una sera (izgovori una sčra — neki večer namreč), l'anima (izgovori lanima — duša), un'anima (izgovori unanima — duša, ena, odnosno neka duša; izgovori se pri apostrofira-nju skupaj, dasi se sicer tudi neapostrofirani spolnik izgovori tesno s svojim samostalnikom. Moški samostalniki se končujejo v ednini pretežno na o in e in nekaj na a, ki je sicer znak ženskega samostalnika. Le nekaj redkih izjem ima druge končnice. V množini pa se vsi moški samostalniki končujejo na i razen redkih izjem. Ženski samostalniki se končujejo v ednini na a in e, v množini pa prvi na e in drugi na L Izjeme so tudi med ženskimi samostalniki. Kadar pridemo do take izjeme, bomo to povedali. Neizpremenjeni ostanejo v množini vsi eno-zložni in vsi na zadnem zlogu naglašeni samostalniki obeh spolov in pa nekaj izjem (na primer zelo redki samostalniki, ki se končujejo na i, ie in soglasnik). Sklanjava Prave sklanjave italijanščina nima. Samostalniki ostanejo v vseh sklopih ednine in vseh sklonih množine nespremenjeni. Sklone dela italijanščina s predlogi: za drugi sklon di (pred samoglasniki tudi d'), za tretji a, četrti sklon pa je enak prvemu. Sklanjajmo najprej eno moško in eno žensko krstno ime, ki sta brez spolnikov. a Moško ime 1. sklon Gi&como — Jakob 2. sklon di Gi&como — Jakoba 3. sklon a Giacomo — Jakobu 4. sklon Giacomo — Jakoba. Žensko ime 1. sklon Francesca 2. sklon di Francesca 3. sklon a Francesca 4. sklon Francesca Krstno ime z začetnim samoglasnikom 1. sklon Amšlia 2. sklon d'Am&lia 3. sklon a Amalia 4. sklon Amilia. Tretji primer smo navedli zaradi apostro-firanja di v d'. Gižcomo se izgovori Džškomo, Francesca Frančeska in Amalia Amalja. Pri-hodnič pridejo na vrsto sklanjave z določnim in nedoločnim spolnikom. N ovice • Procesije na praznik se je udeležil v Ljubljani tudi Ekscelenca Grazioli z drugimi odličniki. Na praznik sv. Rešnjega Telesa 'so bile v naših krajih kakor po navadi vsako leto številne procesije, katerih so se udeležile množice ljudstva. Računajo, da je bilo na področju Ljubljanske pokrajine okoli 300 procesij, med katerimi so bile prav gotovo najveličastnejše v Ljubljani, kjer so se jiK udeležili Ekscelenca Visoki Komisar Emilio Grazioli, armadni poveljnik general Robotti, poveljnik ljubljanske posadke general Orlan-do in Zvezni podtajnik Turris. Za stolniško procesijo v Ljubljani je igrala tudi godba ljubljanske garnizije. * Svobodno potovanje po Ljubljanski pokrajini spet dovoljeno. Tiskovni urad Visokega Komisariata javlja: »Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je odločil, da se z dnem 16. t. m. razveljavi svoječasna odredba, s katero je bilo kretanje po Ljubljanski pokrajini vezano na posebno propustnico.« * Po smernicah Visokega Komisarja priredi ljubljansko gledališče vrsto ljudskih predst'*? po nizkih cenah. Državno dramsko gledalilče v Ljubljani bo v poletju po smernicah Visokega Komisarja izvedlo vrsto predstav pci ljudskih cenah. * Prepoved plesnih zabav. Tiskovni urad Visokega Komisariata sporoča: »Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je v soglasju s položajem v drugih pokrajinah Kraljevine odločil, da se prepovedo plesne zabave v Ljubljani in v Ljubljanski pokrajini.« — S tem je Visoki Komisar pač gotovo ustregel vsemu prebivalstvu, saj v teh resnih časih lahkoživa zabava ni umestna. * Velikodušna pomoč za pogorelce na Smuki. Poročali smo zadnič o silnem požaru na Smuki. Zgorelo je, kakor je zdaj ugotovljeno, 63 gospodarskih zgradb in devet hiš. Prvo pomoč je pogorelcem nudila italijanska vojska. Zlasti jih je oskrbela z živežem. Pa tudi krmo so dobili za živino. Plemeniti čin italijanske vojske je deležen splošne hvale med ljudmi * Ljubljana dobi italijansko ljudsko šolo in gimnazijo. Duce je sprejel Ministra za narodno vzgojo Bottaia, ki mu je poročal podrobno o delovanju fašističnega šolstva v preteklem šolskem letu. Duce je odredil, naj sa šolstvo v bodoče še pospeši. V novem šolskem letu bodo izpopolnjene razne vrste lo) in otvorjene nove šole. Ustanovljeno bo okoli 2000 novih razredov v ljudskih šolah. Ustanovljeni bosta med drugimi tudi popolna ljudska šola in posebna gimnazija za gojence italijanske narodnosti v Ljubljani. * Nova gimnazija v Ljubljani. Škofijski zavod sv. Stanislava v Št. Vidu se je z gimnazijo preselil v Ljubljano in bo v prihodnjem šolskem letu pouk na gimnaziji reden, Dozdajšnji zavodovi gojenci morajo vložiti prošnje za sprejem do 15. julija škofijskemu ordinariatu. Sprejemni izpiti za prvi razred bodo 24. t. m. * Pojasnila glede predpisov, ki se nanašajo na rabo svežega govejega in svinjskega mesa. Naredba Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino št. 41, objavljena v Uradnem listu z dne 7. junija, določa, da je prodaja svežega govejega in svinjskega mesa dovoljena samo ob sobotah, nedeljah in ponedeljkih. V restavracijah, gostilnah, krčmah in podobnih gostinskih obratih je dovoljena prodaja jedil, prirejenih iz svežega mesa, samo v zgoraj navedenih dneh. Zaradi toč-nejšega pojasnila se navaja, da se pod svežim govejim mesom razume tudi sveže telečje meso. Pod to omejitev pe spadata predelano goveje in svinjsko meso, to je klobase, prekajeno in soljeno meso. — Ljubljana, dne 11. julija 1941-XIX. — »PREVOD « * Župnik Anton Jemec je umrl. V zavetišču sv. Vincencija v Mengšu je umrl v soboto upokojeni župnik g. Anton Jemec, ki se je rodil 1. 1864. v Davči. V mašnika je bil posvečeni i 1888. Njegov truplo je bilo prepeljano iz Mengša v Davčo, kjer je bi pokopan. Blag mu spomin! * Letina v Ljubljanski pokrajini kar dobro kaže. Le mokre dobrote je malo preveč. Če bi malo več sijalo solnce, bi upi na dobro letino bili še večji. Ljudje razumejo potrebe časa in skrbno obdelujejo zemljo. Kmetje vedo, da je treba pridelati čim več živeža za doma in za prodajo, saj bodo cene ugodne. Letos bo tudi precej jabolk, če ne bo nesreče. Drugega sadja pa je bolj malo. * Na prvo obletnico vojne so se rodili v Rimu 104 otroci. Italijanski listi posvečajo gibanju rojstev in smrti veliko pozornost. Tako javljajo, da je na prvo obletnico vojne 10. t. m. uradno poročilo za mesto Rim izkazalo izredno razveseljivo razmerje. Medtem ko so se ta dan v Rimu rodili 104 otroci, je bilo smrtnih primerov samo 29. * Javna dela v Julijski Benečiji Vrhovni svet za javna dela v Rimu razpravlja o načrtu, da se dogradi novo poslopje vseučilišča v Trstu, da se zgradijo nova avtomobilska cesta Videm—Trbiž—Trst—Villa Or-ba—Zagraj, tri stanovanjske hiše na Reki, 10 stanovanjskih hiš v Trstu in da se izvrše nekatera izboljševalna dela v dolini Raše v Istri. * Romanje na Sv. Goro. Pomladna romanja na Sv. Goro pri Gorici, ki privabljajo leto za letom na tisoče vernikov od blizu in daleč, so se že začela. Zlasti na Telovo so prišle številne skupine romarjev s furlanskih ravnin, da prisostvujejo cerkvenim svečanostim. * Smrt po dolgi bolezni. Hud udarec je zadel ravnatelja tvornice »Semperit« v Kranju g. Balda Geigerja. Smrt mu je ugrabila ljubljeno soprogo Romano, rojeno Gregoričevo. Že več let jo je mučila srčna bolezen in zaman ji je iskala leka. Pokopali so jo na ljubljanskem pokopališču pri Sv. Križu. Blagi rajnki bodi zemlja lahka. Žalujočim sožalje! * Pogrešane! se vračajo. Doslej je prispelo že 13.262 prijav za vojake bivše jugoslovenske vojske iz Ljubljanske pokrajine, ki jih še pogrešajo. Ker so vojaška oblastva Osi sklenila osvoboditi slovenske vojne ujetnike, je upati da bo med izpuščenimi ujetniki tudi mnogo takih, ki so bili izjavljeni kot pogrešani. V to svrho je Rdeči križ v Ljubljani v stalnem stiku z Rdečim križem v Rimu in Berlinu. Doslej se je vrnilo v Ljubljansko pokrajino 1100 Vojakov, ki so bili javljeni kot pogrešani. Nadaljnjih 1000 pogrešancev se je že javilo svojim rodbinam. * Sredi junija je padel sneg. Ljudje, ki so prišli z Gorenjskega v Ljubljano, so povedali, da je v soboto dopoldne tam snežilo kakor pozimi. Snežilo je celo v nižavah. V planinah je pa gotovo snežilo že v petek ponoči, ker je bilo v soboto zjutraj tako izredno hladno. * Kitajca so krstili. V cerkvi sv. Justa v Trstu so imeli te dni redko slavje. 40-letni Kitajec Vang-Sin, po rodu iz Kantona, ki se je bil pred leti poročil z neko katoličanko, se je odločil za prestop v katoliško vero in se je dal krstiti na ime Ivan. Po opravljenem krstnem obredu je bil obhajan, takoj nato pa mu je škof podelili še zakrament sv. birme. * Smrten padec iz avta. Znani vižmarski posestnik in gostilničar g. Jože Matjan, star 67 let, se je odpeljal v okolico Brežic, kjer je nakupoval za svojo gostilno vino. Pri nakladanju sodov na tovorni avto pa je padel iz avta in se nevarno poškodoval. Umrl je, ko so ga prenesli v bolnišnico. Pokojnik je bil znan napreden mož, ki je svoje čase pridno deloval v raznih društvih in gospodarskih ustanovah. Pokojnik zapušča tri odrasle hčere. Njegove zemske ostanke so prepeljali v Št. Vid in položili k večnemu počitku. Ohranimo mu najlepši spomin! žalujočim naše iskreno sožalje! * Smrt zaradi zaužitja mrhovine. V neki vasi v okolici Genove je kmečka družina Morova našla zjutraj v kokošnjaku mrtvo kokoš. Gospodinji je bilo žal za lepo rejeno žival in jo je pripravila za kosilo. Kmalu po jedi pa je komaj poltretje leto stara hčerka začela tožiti o hudih bolečinah v želodcu. Otroka so takoj prinesli v bolnišnico, a vse prizadevanje zdravnikov je ostalo zaman. Poleg nje je morala v bolnišnico tudi mati. * Pogrešanko so našli mrtvo v morju. V petek so v pristanišču Vojvode d'Aosta v Trstu našli žensko truplo v precej razpadlem stanju; V utopljenki so spoznali 27-Ietno Katarino Gerzentičevo, ki se je bila lansko pomlad poročila s pristaniškim delavcem Rudolfom Ivančičem, a srečnemu zakonu ni bilo usojeno dolgo skupno življenje. Dne 24. decembra lani je Katarina nesla možu kosilo v pristanišče, a on jo je čakal zaman. Izginila je brez sledu. Vsa poizvedovanja za njb ®o ostala brez uspeha. Zdaj, ko so truplo po- tegnili iz morja, je bila rešena zagonetka. Zena je na poti v pristanišče po nesreči padla v vodo in utonila. * Iz otroške objestnosti smrt pod vlakom. Na železniški progi Trst-Videm se je pripetila huda nesreča. Otroci so se igrali ob progi, ko je privozil večerni tovorni vlak iz Gorice. 10-letni Noe Madotti iz Vidma se je hotel postaviti pred tovariši in je nekaj metrov pred lokomotivo skočil na tir. Ko je hotel spet odskočiti, ga je lokomotiva zgrabila in povozila do smrti. * Za 100.000 lir znamk za oknom v vlaku. Tržaški dnevnik »Piccolo« poroča o zanimivi najdbi, ki so jo odkrili na vlaku na Zidanem mostu. Zgodilo se je tole: V tretjem razredu se je vozila neka gospa. Na postaji se je sklonila skozi okno, pri tem pa je začutila, kako ji je zdrknila z vratu zlata verižica in padla v odprtino za okno. Ker sama ni mogla priti spet do verižice, je na postaji poklicala železniške uslužbence, da bi ji pomagali. Res se jim je posrečilo izvleči zlato verižico izza stene pod oknom, pri tem pa so izkopali še neki drugi zaklad. Našli so zavitek, v katerem je bilo za približno 100.000 lir znamk. Skoraj gotovo je znamke tja skril nekdo, ki se je hotel izogniti carinskemu nadzorstvu in tako ta tovor pretihotapiti mimo carinskih oblastev. Znamke so zaplenili. 1» Soodnie Štajerske Graški župan v Zagrebu. Graški župan dr. Kasper se je mudil z generalnim ravnateljem graških mestnih podjetij dr. Gratzhoferjem dva dni v Zagrebu, kjer je imel posvetovanja s predstavniki zagrebške občine. Zagrebški župan Werner je priredil gostoma na čast pojedino, katere so se udeležili mnogi hrvatski in nemški odličniki. Spodnještajerski nemški pevci v Munchenu. V Miinchen je prispelo 80 pevcev iz Maribora, Ptuja in Celja pod vodstvom dr. Kieserja iz Maribora. Pevci so v Munchenu nastopili. Dve nalogi za učitelje na Sp. štajerskem. »Moje življenje in delo v zadnjih 25 letih« in pa »Adolf Hitler in Evropa« sta bili nalogi za učitelje, ki se potegujejo za učiteljska mesta na Spodnjem štajerskem. Nalogi so pisali učitelji v magdalenski šoli v Mariboru. Priglasilo se je 50 kandidatov. Iz Hrvatske Hrvatje si postavljajo italijansko gospodarstvo za zgled. Zagrebški »Novi list« razpravlja o napredku Italije glede gospodarske osamosvojitve in pravi: Fašistična Italija je pod vodstvom Duceja znala v desetih letih preobraziti vsako gospodarsko panogo. Duce je pokazal za vsako vprašanje popolno razumevanje in ljubezen in je znal dvigniti gmotno silo Italije na višino, ki je omogočila tudi odpor v najhujših trenutkih zdajšne vojne. Neutrudno, delavno in pa vztrajno italijansko ljudstvo je doseglo pod vodstvom Duceja takšno stanje, ki bo zgled za ostale narode. Mi Hrvatje, prijatelji in zavezniki Italije, se bomo lahko okoristili z izkustvi in uspehi, ki jih je na vseh področjih dosegla Fašistična 'Italija. Hrvatska oblastva so prevzela upravo na otokih Lopudu in Šipanu. Predzadni ponedeljek so predstavniki hrvatske vojske odšli v spremstvu z upravnimi uradniki na otoka Lopud in Šipan pri Dubrovniku. Prebivalstvo jih je na svečan način sprejelo. Kuna namesto dinarja. Kraljevina Hrvatska bo namesto dinarja uvedla novo plačilno enoto, ki se bo imenovala kuna. To ime ni bilo kar tako na slepo izbrano. Prvo plačilno sredstvo, ki ga omenja hrvatska zgodovina, so bila krzna kun zlatic. Dragocena živalca "je bila svoje čase močno razširjena po hrvatskih krajih in je tudi še danes pogosta. Novi bankovci neodvisne države Hrvatske so že v tisku. V izložbenih oknih štedionice nezavisne države Hrvatske v Zagrebu so že razstavljeni novi bankovci po 100 kun, ki zbujajo veliko zanimanje občinstva. Za sprejem v hrvatsko vojsko so med drugimi -prosili pehotni podpolkovniki Potočnik Jakob, Kumer Lojze, Krasnik Jožef in Krištof Ernest, pehotni stotnik Prebeg Viktor, pehotni nadporočnik Hribar Artur, topniški stotniki Krajnc Ignac, Adamič Rudolf in Vodenik Milan, topniški nadporočnik Berglez Ivan, sanitetni podpolkovnik dr. Kotnik Josip, lekarniški stotnik Krajnc Josip, živinozdravnišld nadporočnik Marolt Josip in vojaški duhovnik Jamnik Oskar. Za sprejem v hrvatsko letalsko vojsko pa so med drugimi prosili polkovnik Cenčič Pavel, podpolkovnik Hubl Hinko, stotnik Ercigoj Božidar in poročnika Knez Štefan in Volk France. Trboveljski premog za hrvatske železnice. Zaradi izostanka dovoza premoga iz Bosne so hrvatske državne železnice zašle v težaven položaj. Vodstvo hrvatskih državnih železnic je bilo spričo tega prisiljeno nabaviti potrebne količine premoga v Trbovljah. Zagrebški dnevniki pravijo, da so hrvatskim državnim železnicam nemška oblastva storila veliko uslugo, ker so jim po zelo ugodni ceni dovolila dobavo velike količine prvovrstnega trboveljskega premoga. Najvišje cene živini na Hrvatskem. Ministrstvo za narodno gospodarstvo neodvisne države Hrvatske je v začetku junija predpisalo najvišje cene živine na sejmih. Po odredbi, ki določa te cene, znaša najvišja prodajna cena za debele svinje 20 Din, za mesnate 18 Din, za prvovrstne vole 14 Din, za drugovrstne vole 12 Din, za krave 10 Din, za krave klo-basarice 9 Din, za bike 12 Din, za teleta pa 14 Din za kg žive teže. Odredba določa tudi zaporno kazen do petih let in denarno kazen od 10.000 do 100.000 Din za tistega, ki bi prodajal ali kupoval živino po višji ceni. Odhod rudarjev v Nemčijo. Te dni je odpotovala iz Hrvatskega Zagorja druga skupina 700 delavcev. Doslej je odpotovalo iz Hrvatskega Zagorja v Nemčijo že 1500 rudarjev. Delovna služba srbskih in židovskih mla-deničev. V Karlovcu se je začela te dni delovna služba za mladeniče srbske in židovske narodnosti. Žide so zaposlili pri delih na reki Kolpi, kjer urejajo obalo. Srbi pa so zaposleni na reki Korani. Mladeniči hrvatske narodnosti so zdaj zaposleni s predvojaško izobrazbo, potem pa bodo tudi nje poslali na delo. [ Ujetniki se vračajo. V Karlovac je prispela iz Italije skupina hrvatskih ujetnikov, in sicer 35 oficirjev, med njimi trije polkovniki, sedem podoficirjev in 71 vojakov. Brezposelnost v Zagrebu. Po podatkih zagrebške borze dela je v Zagrebu veliko število brezposelnih. Samo predzadni teden je bilo na novo prijavljeno 800 brezposelnih delavcev in 413 brezposelnih delavk. V istem razdobju je dobilo službo samo 22 delavcev in 65 delavk. Zagrebška borza dela vodi zdaj evidenco o 1987 brezposelnih delavcih in o 1683 brezposelnih delavkah, ki jim je predzadni teden izplačala 207.250 Din podpor. Obsodbe četnikov v Varaždinu. Te dni je bila končana razprava proti 14 Srbom iz Ludbrega, ki so bili obtoženi po zakonu o zaščiti države. Zaslišano je bilo 14 prič. Po dveurnem posvetovanju je sodišče izreklo sodbo, s katero je bilo sedem obtožencev oproščeno, ostali pa so bili obsojeni na ječo od 10 do 15 let. židje se ne smejo voziti s čolni. Nekatera mesta v neodvisni državi Hrvatski se zlasti odlikujejo po svojih strogih protižidovs^h odredbah. Med njimi je menda na prvem mestu Osijek, kjer so prepovedali Židom t"