,,Učiteljski dom" v Celovcu. Celovški ,,Mir" je priobčil v svoji 24. štev. ta-le članek : -Vsaktera država mora le na tistih podlagah obstati in se razviti, na katerih je nastala. 0 enotni državi po franco- skem Tzorcu v Avstriji ne moremo govoriti. Avstrija je na- stala po združenju mnogih samopravnih delov in le v tem sestavu zamore obstati. Združena celota zajema svojo moč in zdravje iz moči svojih delov . . . Jaz sem danes še prepri- čanja, da bi vse v naši lepi Avstriji bilo lepše, če bi se po- samnim deželam dalo več avtonomije, in čebi se tirja- tvam raznih narodov bolj ustrezalo, kakor se zdaj godi. Najvažnejši del narodnostne enakoprav- nosti pa je enakopravnost v šoli, in tega načela pa sem se vedno držal. Moji svetovalci so me pošteno podpirali,  zlasti odločni Esner. Ko se je nekoč govorilo o enakoprav- nosti Rusinov, mi je le ta pisal: ,,Načelo enakopravnosti tirja, da je Ijudski jezik tudi učni jezik v šoli; a drugi deželni jezik se mora tudi povsod učiti, ako- ravno le kot prost predtnet." — Tako piše Nemec Helfert (nKultur" 1803, stran 304). Načelo enakopravnosti. Kaj pa je to ? povprašujemo po narodnih pravicah in na Koroškem najdemo končno le eno pravico lastne nespameti. Sklicujemo se na temeljne državne zakone — a ti so le pajcevina; kar ni čudno, da se smejo temeljui zakoni tolmačiti in rabiti, kakor je gospodom v deželnem šolskem svetn drago, in nikogar ni, ki bi jih zavrnil in jim naročil, da se drže zakonov. Inti gospodje: nekdaj Gobanc, zdaj Palla in Lemiži vsi vkup v Avstriji vendar niso bogve kaj ; oni s 0 levsledtega tako oblastni, ker smo mi tako slabi. in recimo nedelavni. Priznajmo, da delovanje za naše ljudstvo med nami ni še v primeri s silo, ki nas obdaja od vseb. strani, zlasti pa pripoznajmo, dasena šolskem poljune storidosti. Clovek se more na vse strani žrtvovati, se odgovarja, a mi moramo odločneje nastopati, mi moramo zlasti v šolstm storiti odločilnih in uspešnih korakov. Kako žalosten je vendar izgovor: ,,Vse to je le udarec v vodo". če se je ustanovil -Učiteljski dom", to naj bo udarec v vodo? Ne vemo, morebiti bo pa veft kaj, a izgovor, to je le udarec v vodo, ne da bi dotični vedel kaj boljšega nasvetovati, je udarec v obličje narodni časti, je dokaz sraraotne neodločnosti in izraz jako slabe volje. DruStvo „Učiteljski dom" je pvičelo lani svoje delo-vanje; prvi poizkus ni bil več udarec v vodo, pokazal je,koliko siinpatij ima to društvo. Od raznib strani se je društvoz veseljem pozdravljajo in donašali so se že lepi prispevki. S A ti prispevki so še vsi premajhni. Posebno slavne naše posojilnice so daleč zaostale za pričakovanjem. Prošnja je prišla lani sicer prepozno, in letos še nisino zvedeli, v kolikor so se občni zbori spomnili ,,Učiteljs kega doma". Znova moramo naglašiti pomen tega društva: Zak aj je šolstvo v slovenski Koroški tako na slabem? Ker se poučuje slovenska mladina v tujem jeziku. Ali šolske oblasti te budalosti ne spoznajo? Spoznajo jo, a boje se radikalnonemških politikov. Ti pa se boje za svoje mandate, ko bi se slovensko ljudstvo probudilo, in z mandati vred bi seve izgubili njihovi pristasi marsikatere dobro plačane službe. Kaj moramo proti temu? Mi moramo dobiti polagoma pedagogov mož, ki več ne bodo trepetah predjpolitično kliko, ki se bodo npali svoje prepričanje povedati tako glasno, da se bo čulo v višjih krogih. Zdaj je položaj učiteljev tak, da se noben ne upa glasno diliati iz strahu pred lastnimi kolegi. Pripoznamo obenem, da se ni skrbelo za naraščaj ueiteljev; kaj pa se je kaj storilo, da dobimo slovenskih mladeničev za ta stan? Malo ali nič! In kaj se je storilo, da se ohrani v fantih ali zbudi narodni čut in versko mišljenje? Kar se poprej ni zgodilo, se mora kmalu popraviti. — Ne moremo ? Potem pa poginitno! Kdor pa noče poginiti kot suženj, naj se brani, in če bi bil sam na obzidju domovine proti tisočim nasprotnikov. Star naš dedni greh je mehkužnost in neodločnost; ravno v tem je Nemec Slovana čestokrat prekašal. Spoznajmo to napako in bodimo bolj trdni, bolj pogumni, bolj delavni in še bolj požrtvovalni. Zlasti odbore naših posojilnic prosimo: Ne zanemarjajmo v skrbi za bodočnost, brigati se za sedanje dni. Saj nihče ne pričakuje bogsive kako velikih žrtev, a častna dolžnost koroških posojilnic je, da vsaka da primerno letno podporo ,,Učiteljskemu domu". ,,Učiteljski dom" hoče skromno začeti, polagoma v teku let hočemo rasti, ne tirjamo več kot zamoremo. Predea se je društvo začelo, smo sestavili račun, cenili naše moči in potem smo šli na delo z zaupanjem, da pojde, kar mora iti. Danes, ko je preteklo eno leto, se oziramo nazaj, ne s ponosom sicer, a vendar hvaležni dobrotnikom. Nekateri prijatelji našega ljudstva so veliko žrtvovali, in priznali bomo, že kje, je denar tukaj dobro porabljen. Kdo ne pozna položaja toliko dijakov, ki v skrajni bedi prežive leta uka? Kdo ne ve, kako lahko se jim izgube svetinje vere in ljubezni do ljudstva, če iz tega ljudstva niso dobili nobene pomoči, pa so morali beračiti ob durih nasprotnikov ? Mi moramo naše dijake, in zdaj v prvi vrsti učiteljiščnike bolj podpirati, da bomo dobili domačih, dobrih učiteljev. Ali je društvo že kaj storilo? Da! Prvo leto se je nabralo doneskov 6771 K; stroškov pa je bilo 2555 K. Društvo vzdržuje letos osem mladeničev, za katere plačuje mesečnih 304 K, k teru stroškom so gojenci Jdoslej donašali sami le še 567 K. Izmed teh mladeničev jih je nekaj, 0 katerih nam poročajo profesorji, da so vzorni, kar je preslabega, tem bo društvo seve podpore zopet odtegnilo; naš dragoceni denar se sine izdavati le tam, kjer je rea upanje, da se doseže društveni namen. Izmed koroških posojilnic je društvu poslalo doneskov doslej le pet, od zunanjih sta poslali dve! Ker se je tedaj večina doneskov dobila od zasebnikov, in ker veudar upamo, da se spomnijo posojilnice častne svoje dolžnosti, nadaljuje odbor svoje delovanje, prepričan, da se v teku let zaklad tako ukrepi, da se postavi lastni zavod. Za letos je sklenil občni zbor, da uovih gojeucev ne sprejema. * * Dostavek uredništva: Z izvajanji celovškega ,,Mira'; se seveda malone popolnoma strinjamo. Navdaja nas samo bojazen, da si zgrade v Celovcu — klerikalno vzgoj evališče, ki bi ne rodilo uikoli blagega sadu, ki je zanj vsaka žrtev prevelika. Dejstvo, da so odklonili celovški klerikalni Slovenci ponujane jim naše liste, popolnoma utrjuje našo misel, da bo celovški ,,Učiteljski dom" prej samostan, nego zavod, ki bo služil vzgoji modernih učiteljev. In samo takih je treba koroškim Sloveucem, sicer utonejo v nemškem morju.